republika slovenija ministrstvo za finance … · republika slovenija ministrstvo za finance 1...
TRANSCRIPT
1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
1
PROBLEMSKA KONFERENCA V POVEZAVI S PRIPRAVO NOVEGA
ZJF
Ljubljana, oktober 2015
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
2
SREDNJEROČNO FISKALNO NAČRTOVANJE
Mag. Saša Jazbec
2
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
3
Srednjeročno načrtovanje
fiskalne politike Cilj:
Vzdržno doseganje srednjeročnega fiskalnega cilja
Orodja:
Srednjeročni fiskalni okvir (top-down)
K ciljem in rezultatom usmerjeno načrtovanje proračunov (bottom-up)
Zajem:
Vse enote sektorja država (S.13)
Prikaz po obračunski metodologiji (ESA2010)
Podlage:
Ustava RS (148. člen)
Zakon o fiskalnem pravilu (Okvir za pripravo proračunov)
Pakt za stabilnost in rast (Program stabilnosti)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
4
Sektor država S.13 in javne finance kot celota
JAVNI ZAVODI, KI S TRŽNIMI
PRODAJAMI POKRIJEJO MANJ KOT
50% STROŠKOV
(327 ENOT)
VSE ENOTE V KATERIH IMA DRŽAVA ALI OBČINA PREVLADUJOČE
NEPOSREDNO ALI POSREDNO LASTNIŠTVO OZ. VPLIV!!!
JAVNI SKLADI NA CENTRALNI RAVNI
(9 ENOT)OSTALI JAVNI ZAVODI
DIJAŠKI DOMOVI, LEKARNE, DOMOVI
ZA OSTARELE, DEL RAZISKOV. JZ,
DEL JZ S PODR. GOSPOD. IN
TURIZMA…
(147 ENOT)
JAVNE AGENCIJE BREZ ATVP IN AZN
(13 ENOT)JAVNE AGENCIJE ATVP AZN
GOSPODARSKE DRUŽBE KOT NETRŽNI
PROIZVAJALCI
(16 ENOT)
DAVČNI ODPUSTKI
(TAX EXPENDITURE)
SDH
DUTB
JAVNI ZAVODI, KI S TRŽNIMI
PRODAJAMI POKRIJEJO MANJ KOT
50% STROŠKOV
(1007 ENOT)
JAVNI SKLADI NA LOKALNI RAVNI
(7 ENOT)
GOSPODARSKE DRUŽBE KOT NETRŽNI
PROIZVAJALCI
(15 ENOT)
ZZZS KAD
ZPIZ
Uvrščeni na seznam posrednih in neposrednih proračunskih uporanikov
Niso na seznamu posrednih in neposrednih proračunskih uporanikov
ENOTE
CENTRALNE
RAVNI
DRŽAVE
(S.1311)
ENOTE
LOKALNE
RAVNI
DRŽAVE
(S.1313)
SKLADI
SOCIALNE
VARNOSTI
(S.1314)
JAVNE FINANCE
JAVNI SEKTOR
SEKTOR DRŽAVA (S.13)
S.11001, S.12201, S.12301, S.12401, S.12501, S.12601, S.12701, S.12801,
S.12901
KONSOLIDIRANA BILANCA
JAVNEGA FINANCIRANJA
DRŽAVNI PRORAČUN
PRORAČUNI OBČIN
VSE OSTALE DAJATVE
PREDPISANE Z
ZAKONOM, KI PA NISO
EVIDENTIRANE V
PRORAČUNIH
(npr.: EKO - dajatve -
obvezno plačljivo, na
podlagi zakona in
uredbe…npr. ravnanje z
odpadno opremo)
DRUGE NEFINANČNE
DRUŽBE V LASTI ALI POD
NADZOROM DRŽAVE ALI
OBČINE
KOMUNALNA PODJETJA, JAVNI
GOSPODARSKI ZAVODI
TELEKOM, LUKA KOPER,DARS, DDC,
GEOPLIN, ELES, SODO, GEN-I …
DRUGE FINANČNE DRUŽBE
V LASTI ALI POD
NADZOROM DRŽAVE ALI
OBČIN
NLB, NKBM, SID…
3
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
5
Srednjeročni fiskalni okvir
Makroekonomske ocene
Fiskalna ocena/ovojnica
Meje izdatkov na ravni enot
sektorja država
Sektorske zahteve po politikah
oz. PFN
Tehnični vidik Vidik politik
Kvalitetne,
neodvisne ocene
Scenarij ob
nespremenjeni politiki
vs. ciljni scenarij
Prihodki, odhodki,
dolg
Davčna politika,
upravljanje dolga,
politika javnofinančnih
odhodkov
Ključne spremembe
politik; strukturne,
institucionalne
Trend izdatkov,
pregled porabe,
ocena politik:
„performance
report“, spending
report
Ocena in vrednotenje
politik in programov
Sektorske strategije,
politika investicij z
multiplikativnim
učinkom
Strukturiran, urejen proces: kombinacija z vidika politik in tehničnega vidika
Prirejeno po Bill Dorotinsky, april 2009, ppt Dunaj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
6
Dokumenti in časovnica
• Začetek „proračunskih opravil“: november
• Odločitev o prioritetah na nacionalni ravni: december
• Ocene uspešnosti, ukrepi za izboljšanje: januar
• Srednjeročni fiskalni okvir: marec
• Okvir za pripravo proračunov sektorja države (po ZFP): 10. april
• Program stabilnosti: 30. april
• Priprava letnih proračunov in finančnih načrtov maj – avgust
• Sprejem državnega proračuna na Vladi RS: september
• Osnutek proračunskega načrta : 15. oktober
nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt
Program
stabilnosti Srednjeročno
načrtovanje
Priprava letnih
proračunov in finančnih
načrtov
Obravnava
proračunov v DZ
4
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
7
Odprta vprašanja
• določanje omejitev na nižjih ravneh znotraj
sektorja država
• pogostost spreminjanja omejitev
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
8
UPORABA SISTEMA NACIONALNIH RAČUNOV ZA PRORAČUNSKO
POROČANJE
Stane Vencelj
5
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
9
I.
KLASIFIKACIJA BLAGAJN
JAVNEGA FINANCIRANJA IN
PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
10
BILANCE JAVNEGA FINANCIRANJA
IN IZKAZI RAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA PO
STATISTIČNI METODOLOGIJI EVROPSKEGA
SISTEMA RAČUNOV ESA-2010
A. BLAGAJNE JAVNEGA FINANCIRANJA, PRORAČUNSKI
UPORABNIKI , SEKTOR DRŽAVA IN ŠIRŠI JAVNI SEKTOR
B. IZKAZI BILANC JAVNEGA FINANCIRANJA IN IZKAZI
PRIHODKOV IN IZDATKOV SEKTORJA DRŽAVA PO ESA-
2010
Stane Vencelj
6
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
11
DRŽAVNI
PRORAČUN
ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN
INVALIDSKO ZAVAROVANJE
OBČINSKI
PRORAČUNI
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
JAVNI ZAVODI
NEPOSREDNI UPORABNIKI
DRŽAVNEGA PRORAČUNA
I. BLAGAJNE JAVNEGA
FINANCIRANJA: II. PRORAČUNSKI
UPORABNIKI:
SKLADI SOCIALNEGA
ZAVAROVANJA
JAVNI SKLADI
JAVNE AGENCIJE
POSREDNI UPORABNIKI
DRŽAVNEGA PRORAČUNA
POSREDNI UPORABNIKI
OBČINSKIH PRORAČUNOV
JAVNI ZAVODI
JAVNI SKLADI
JAVNE AGENCIJE
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
12
II.
KLASIFIKACIJA ENOT
INSTITUCIONALNEGA SEKTORJA
DRŽAVA (S.13)
PO STANDARDNI KLASIFIKACIJI
INSTITUCIONALNIH SEKTORJEV
ESA-2010
7
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
13
DRŽAVNI
PRORAČUN
ZAVOD ZA POKOJNINSKO
IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
OBČINSKI PRORAČUNI
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE
RAZVRSTITEV ENOT INSTITUCIONALNEGA SEKTORJA DRŽAVE V
PODSEKTORJE PO ESA-1010
JAVNI ZAVODI, KI JIH
NADZIRA CENTRALNA DRŽAVA IN
KATERIH PRISTOJNOSTI VELJAJO
NA ŠIRŠEM OZEMLJU DRŽAVE
NEPOSREDNI UPORABNIKI
DRŽAVNEGA PRORAČUNA
JAVNI SKLADI
NA RAVNI DRŽAVE
JAVNE AGENCIJE
NA RAVNI DRŽAVE
S.1311 - ENOTE CENTRALNE
DRŽAVE :
S.1313 . ENOTE LOKALNE
DRŽAVE :
JAVNI ZAVODI, KI JIH
NADZIRAJO LOKALNE ENOTE DRŽAVE
IN KATERIH PRISTOJNOSTI SO OMEJENE
NA LOKALNO RAVEN DRŽAVE
JAVNI SKLADI
NA LOKALNI RAVNI DRŽAVE
S.1314 - SKLADI SOCIALNE
VARNOSTI:
SLOVENSKA ODŠKODNINSKA
DRUŽBA (SOD oz. SDH)
KAPITALSKA DRUŽBA (KAD
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
TERJATEV BANK (DUTB)
NEFINANČNE DRUŽBE,
RAZVRŠČENE V SEKTOR DRŽAVE
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
14
REGISTER PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV
REGISTER ENOT SEKTORJA DRŽAVA
SKUPAJ: 2.814 SKUPAJ: 2.736
169 NEPOSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA PRORAČUNA
553 ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE (S.1311)
211 OBČIN
169 NEPOSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA
PRORAČUNA
902 KRAJEVNIH SKUPNOSTI 343 JAVNIH ZAVODOV
9 JAVNIH SKLADOV
1.495 JAVNIH ZAVODOV 14 JAVNIH AGENCIJ 17 GOSPODARSKIH DRUŽB 12 JAVNIH SKLADOV NA
RAVNI DRŽAVE
2.180 ENOT LOKALNE RAVNI DRŽAVE (S.1313)
211 OBČIN 7 JAVNIH SKLADOV NA
RAVNI OBČIN 902 KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1.033 JAVNIH ZAVODOV
16 JAVNIH AGENCIJ 9 JAVNIH SKLADOV
3 ENOTE SKLADOV SOCIALNE
VARNOSTI (S.1314)
ZPIZ, ZZZS, KAD
PRORAČUNSKI UPORABNIKI IN ENOTE SEKTORJA DRŽAVA PO STANJU NA DAN 31.12.2014
17 GOSPODARSKIH DRUŽB
8
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
15
III.
RAZVRSTITEV
INSTITUCIONALNIH ENOT
V ŠIRŠI JAVNI SEKTOR
PO STANDARDNI KLASIFIKACIJI
INSTITUCIONALNIH SEKTORJEV
ESA-2010
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
16
JAVNI SEKTOR
(PUBLIC SECTOR)
INSTITUCIONALNE
ENOTE SEKTORJA
DRŽAVE (S.13)
ENOTE CENTRALNE RAVNI
DRŽAVE (S.1311)
ENOTE LOKALNE RAVNI
DRŽAVE (S.1313)
SKLADI SOCIALNE
VARNOSTI (S.1314)
JAVNE NEFINANČNE
IN FINANČNE DRUŽBE (DEL S.11 IN DEL S.12)
JAVNE
NEFINANČNE
DRUŽBE
(S.11001) (GOSPODARSKE
DRUŽBE, KI SO
V PRETEŽNI
LASTI
DRŽAVE
JAVNE
FINANČNE
DRUŽBE
CENTRALNA
BANKA
(S.121)
DRUGE
JAVNE
FINANČNE
DRUŽBE (BANKE,
ZAVAROVALNICE.
DRUGE FINANČNE
DRUŽBE V
PRETEŽNI
LASTI DRŽAVE
RAZVRSTITEV INSTITUCIONALNIH ENOT V ŠIRŠI JAVNI SEKTOR
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
17
IV.
SHEME BILANC BLAGAJN
JAVNEGA FINANCIRANJA, KOT
IZHAJAJO IZ PREDLOGA
ZAKONA O JAVNIH FINANCAH
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
18
A. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV
I. P R I H O D K I
1. D A V K I 1.1. DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
1.2. DAVKI NA PLAČILNO LISTO
1.3. DAVKI NA PREMOŽENJE
1.4. DOMAČI DAVKI NA BLAGO
IN STORITVE
1.5. DAVKI NA MEDNARODNO TRGOVINO
1.6. DRUGI DAVKI
2. PRISPEVKI ZA SOCIALNO
VARNOST 2.1. PRISPEVKI DELODAJALCEV
2.2. PRISPEVKI DELOJEMALCEV
2.3.. PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIH
2.4. OSTALI PRISPEVKI ZA SOCIALNO
VARNOST
3. DRUGI PRIHODKI 3.1. PRIHODKI OD PREMOŽENJA
3.2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA
IN STORITEV
3.3. KAZNI, TAKSE
3.4. DONACIJE DOMAČIH IN TUJIH OSEB
3.5. DRUGI TEKOČI PRIHODKI
4. KAPITALSKI PRIHODKI
4. TRANSFERNI PRIHODKI
IZ DRUGIH BLAGAJN JAVNEGA
FINANCIRANJA
5. PREJETA SREDSTVA IZ
PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
II. O D H O D K I
1. IZDATKI ZAPOSLENIM 1.1. PLAČE IN DRUGI IZDATKI
ZAPOSLENIM
1.2. PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA
SOCIALNO VARNOST
2. IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
3. OBRESTI
4. SUBVENCIJE
5. TRANSFERI POSAMEZNIKOM
IN GOSPODINJSTVOM
6. DRUGI TEKOČI ODHODKI
7. INVESTICIJSKI ODHODKI
7. INVESTICIJSKI TRANSFERI
PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM
KI NISO PRORAČ.UPORABNIKI
8. TRANSFERNI ODHODKI
DRUGIM BLAGAJNAM JAVNEGA
FINANCIRANJA IN POSREDNIM
PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
9. PLAČILA SREDSTEV V
PRORAČUN EVROPSKE UNIJE
III. PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)
( I. minus II.)
P R E J E M K I I Z D A T K I
10
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
19
B. IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV. PRODAJE KAPITALSKIH
DELEŽEV IN PREJETA
VRAČILA DANIH POSOJIL 1. PRODAJE FINANČNIH NALOŽB
IN KAPITALSKIH DELEŽEV
(prodaje kapitalskih deležev in delnic
v nefinančnih in finančnih družbah;
prodaje drugih kapitalskih naložb
in lastniških deležev)
2. PREJETA VRAČILA DANIH
POSOJIL
V.POVEČANJE KAPITALSKIH
DELEŽEV IN DANA
POSOJILA 1. POVEČANJE KAPITALSKIH
DELEŽEV INFINANČNIH NALOŽB
(nakupi kapitalskih deležev in delnic
v nefinančnih in finančnih družbah;
nakupi drugih kapitalskih naložb
in lastniških deležev)
3. DANA POSOJILA
VI. NETO POVEČANJE (ZMANJŠANJE) FINANČNIH
TERJATEV IN NALOŽB (IV. minus V.)
P R E J E M K I I Z D A T K I
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
20
D. IZKAZ FINANCIRANJA
VII. ZADOLŽEVANJE 1. NAJETI KREDITI
Najeti domači krediti
Najeti krediti v tujini
2. SREDSTVA, PRIDOBLJENA Z
IZDAJO VREDNOSTNIH
PAPIRJEV
Izdani vrednostni papirji
na domačem trgu
Izdani vrednostni papirji
na tujih trgih
VIII. ODPLAČILA DOLGA 1. ODPLAČILA GLAVNICE NAJETIH
KREDITOV
Odplačila domačih kreditov
Odplačila kreditov v tujino
2. ODPLAČILA GLAVNICE
VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Odplačila glavnice vrednostnih papirjev,
izdanih na domačem trgu
Odplačila glavnice vrednostnih papirjev,
izdanih na tujih trgih
IX. NETO ZADOLŽEVANJE / NETO ODPLAČILA DOLGA
(VII. minus VIII.)
P R E J E M K I I Z D A T K I
X. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH
(I.+IV.+VII.) minus (II.+V.+VIII.)
11
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
21
V.
KLASIFIKACIJA PRIHODKOV IN
IZDATKOV SEKTORJA DRŽAVA
PO METODOLOGIJI
EVROPSKEGA SISTEMA
RAČUNOV ESA - 2010
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
22
KODA
ESA-2010 NAZIV TRANSAKCIJE
PRIHODKI SEKTORJA DRŽAVA
SKUPAJ DAVKI
D.2 DAVKI NA PROIZVODNJO IN UVOZ
D.21 Davki na proizvode
D.29 Drugi davki na proizvodnjo
D.5 TEKOČI DAVKI NA DOHODKE, PREMOŽENJE, ITD.
D.51 Davki na dohodek
D.59 Drugi tekoči davki
D.91 DAVKI NA KAPITAL
D.61 SOCIALNI PRISPEVKI
D.611 Dejanski socialni prispevki
D.61111 Socialni prispevki delodajalcev
D.61121 Socialni prispevki zaposlenih
D.61131
Socialni prispevki samozaposlenih, nezaposlenih in ostali dejanski
socialni prispevki
D.612 Pripisani socialni prispevki
D.4 PRIHODKI OD LASTNINE
D.41 Obresti, prihodki
D.42 Razdeljeni dobički gospodarskih družb
D.45 Rente
DRUGI PRIHODKI
P.11,P.12 Proizvodnja za trg in za lastno končno porabo
P.131 Plačila za drugo netržno proizvodnjo
D.7 DRUGI TEKOČI TRANSFERJI, PRIHODKI
D.72 Odškodnine neživljenjskega zavarovanja
D.73 Tekoči transferji med podsektorji države, prihodki (se konsolidirajo)
D.74 Tekoče mednarodno sodelovanje, prihodki
D.75 Raznovrstni tekoči transferji, prihodki
D.9 KAPITALSKI TRANSFERJI, PRIHODKI
D.92,D.99 Investicijske podpore in drugi kapitalski transferji; prihodki
D.921,D.991
Investicijske podpore in drugi kapitalski transferji med podsektorji
države; prihodki (se konsolidirajo)
ESA-2010 KLASIFIKACIJA PRIHODKOV IN
IZDATKOV SEKTORJA DRŽAVA
12
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
23
IZDATKI SEKTORJA DRŽAVA
SREDSTVA ZA ZAPOSLENE IN VMESNO POTROŠNJO
DRŽAVE
D.1 Sredstva za zaposleneD.11 Plače
D.12 Prispevki delodajalcev
P.2 Vmesna potrošnja
SOCIALNA NADOMESTILA D.6311, D.6312,
D.6313 Socialni transferi v naravi
D.62 Socialna nadomestila in pomoči v denarju
D.41 ODHODKI ZA OBRESTI
D.3 SUBVENCIJE
P.51 BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA
DRUGI ODHODKI
D.29 Drugi davki na proizvodnjo, odhodki
D.4 ODHODKI OD LASTNINE
D.7 DRUGI TEKOČI TRANSFERJI, ODHODKI
D.71 Neto premije za neživljenjsko zavarovanje
D.73 Tekoči transferji med podsektorji države, odhodki (se konsolidirajo)
D.74 Tekoče mednarodno sodelovanje, odhodki
D.75 Raznovrstni tekoči transferji, odhodki
D.9 KAPITALSKI TRANSFERJI, ODHODKI
D.92,D.99 Investicijske podpore in drugi kapitalski transferji; odhodki
D.921,D.991
Investicijske podpore in drugi kapitalski transferjimed podsektorji države;
odhodki (se konsolidirajo)
P.52,P.53 Spremembe zalog in nabave minus prodaje vrednostnih predmetov
K.2 Nabave minus prodaje neproizvedenih nefinančnih sredstev
B.9
NETO POSOJANJE (+)/ NETO IZPOSOJANJE (-)
=PRESEŽEK (+), PRIMANJKLJAJ (-) DRŽAVE
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
24
VI.
PREVAJALNE TABELE MED
KLASIFIKACIJO PRIHODKOV IN
ODHODKOV IZ BILANC
JAVNEGA FINANCIRANJA,
KLASIFIKACIJA PRIHODKOV IN
IZDATKOV SEKTORJA DRŽAVA PO
METODOLOGIJI EVROPSKEGA
SISTEMA RAČUNOV ESA - 2010
13
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
25
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DIREKTORAT ZA PRORAČUN
Ljubljana, september 2015
KONTO
NAZIV KONTA, PODKONTA
EKONOMSKE KLASIFIKACIJE
ESA
2010 NAZIV TRANSAKCIJE PO ESA 2010
700 P R I H O D K I P R I H O D K I
70 DAVČNI PRIHODKI DAVKI
700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK D.51 D.51 Davki na dohodek
7000 Dohodnina
700001 Dohodnina - letni poračun D.51 D.51 Davki na dohodek
700002 Akontacija dohodnine - od dohodkov iz delovnega razmerja D.51 D.51 Davki na dohodek
700003
Akontacija dohodnine - od pokojnin, nadomestil in drugih
dohodkov iz naslova obveznega in prostovoljnega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja D.51 D.51 Davki na dohodek
700004
Akontacija dohodnine - od dohodkov iz drugega
pogodbenega razmerja D.51 D.51 Davki na dohodek
700005 Akontacija dohodnine - od drugih dohodkov D.51 D.51 Davki na dohodek
700006
Akontacija dohodnine - od dohodka iz osnovne kmetijske
dejavnosti, ki se obračunava in plačuje od katastrskega
dohodka kmetijskih zemljišč D.51 D.51 Davki na dohodek
700007
Akontacija dohodnine - od dohodka iz osnovne gozdarske
dejavnosti, ki se obračunava in plačuje od katastrskega
dohodka gozdnih zemljišč D.51 D.51 Davki na dohodek
700008 Akontacija dohodnine - od dohodka iz dejavnosti D.51 D.51 Davki na dohodek
700009
Akontacija dohodnine - od dohodka iz dejavnosti od vsakega
posameznega dohodka D.51 D.51 Davki na dohodek
700010
Akontacija dohodnine - od dobička iz kapitala od
nepremičnin D.51 D.51 Davki na dohodek
700011
Akontacija dohodnine - od dobička iz kapitala od
vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu D.51 D.51 Davki na dohodek
700012 Akontacija dohodnine - od dividend D.51 D.51 Davki na dohodek
700013 Akontacije dohodnine - od obresti D.51 D.51 Davki na dohodek
700014
Akontacija dohodnine - od dohodkov iz oddajanja
premoženja v najem D.51 D.51 Davki na dohodek
700015
Akontacija dohodnine - od dohodkov iz prenosa
premoženjske pravice D.51 D.51 Davki na dohodek
700016
Akontacija dohodnine - od dohodkov iz premoženjskih pravic
- od izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav D.51 D.51 Davki na dohodek
700017 Zamudne obresti od dohodnine D.41 D.41. Obresti, prihodki
700018
Akontacija dohodnine - od drugih dohodkov iz osnovne
kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti D.51 D.51 Davki na dohodek
700019 Akontacija dohodnine - od dohodka iz vzajemnih skladov D.51 D.51 Davki na dohodek
7001 Davek od dohodkov pravnih oseb D.51 D.51 Davki na dohodek
700100 Davek od dohodkov pravnih oseb D.51 D.51 Davki na dohodek
700101 Zamudne obresti od davka od dohodkov pravnih oseb D.41 D.41. Obresti, prihodki
7002 Drugi davki na dohodek in dobiček D.51 D.51 Davki na dohodek
700299 Drugi davki na dohodek in dobiček D.51 D.51 Davki na dohodek
701 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST SOCIALNI PRISPEVKI
7010 Prispevki zaposlenih D.6112 D.6112 Socialni prispevki zaposlenih
701000
Prispevek za zaposlovanje - od zaposlenih pri pravnih
osebah D.6112 D.6112 Socialni prispevki zaposlenih
PREVAJALNIK
IZ KONTOV IN PODKONTOV EKONOMSKE KLASIFIKACIJE
V KATEGORIJE PRIHODKOV IN IZDATKOV ESA - 2010
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
26
KONTO
NAZIV KONTA, PODKONTA
EKONOMSKE KLASIFIKACIJE
ESA
2010 NAZIV TRANSAKCIJE PO ESA 2010
400 O D H O D K I I Z D A T K I
40 TEKOČI ODHODKI
400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
4000 Plače in dodatki D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400000 Osnovne plače D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400001 Splošni dodatki D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400002 Dodatki za delo v posebnih pogojih D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4001 Regres za letni dopust D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400100 Regres za letni dopust D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4002 Povračila in nadomestila D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400200 Dodatki za ločeno življenje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400201 Terenski dodatek D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400202 Povračilo stroškov prehrane med delom D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400203 Povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4003 Sredstva za delovno uspešnost D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400300 Sredstva za delovno uspešnost D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4004 Sredstva za nadurno delo D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400400 Sredstva za nadurno delo D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400500 Plače za delo nerezidentov po pogodbi D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4009 Drugi izdatki zaposlenim D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400900 Jubilejne nagrade D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400901 Odpravnine D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400902 Solidarnostne pomoči D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
400999 Drugi izdatki zaposlenim D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO
VARNOST
4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401001 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401100 Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401101 Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4012 Prispevek za zaposlovanje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401200 Prispevek za zaposlovanje D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4013 Prispevek za starševsko varstvo D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401300 Prispevek za starševsko varstvo D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
4015
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401500
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja,
na podlagi ZKDPZJU D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
401510
Druge premije prostovoljnega dodatnega kolektivnega
pokojninskega zavarovanja D.1 D.1 Sredstva za zaposlene
402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
4020 Pisarniški in splošni material in storitve P.2 P.2 Vmesna potrošnja
402000 Pisarniški material in storitve P.2 P.2 Vmesna potrošnja
402001 Čistilni material in storitve P.2 P.2 Vmesna potrošnja
14
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
27
NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV ZA DELO IZVAJALCEV
NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
Marija Janc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
28
Sedanja ureditev
• izvajalci negospodarskih javnih služb so javni zavodi, javne agencije, javni skladi
• premoženje je v lasti ustanovitelja – države ali občine
• izvajalci negospodarskih javnih služb imajo premoženje v upravljanju – izjema visokošolski zavodi
• javni skladi imajo namensko premoženje v lasti in vpisano v sodni register
• način financiranja - povečini transferi, izjema zdravstveni zavodi
15
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
29
Predvidena ureditev
• nepremičnine ostanejo v lasti ustanovitelja in se prenesejo v poslovne knjige ustanovitelja
• izvajalcem negospodarskih javnih služb se dajo v uporabo ( poslovni najem)
• problem: višina uporabnine oziroma najemnine, v primeru: – ko se izvajalec v celoti in/ali pretežno financira iz
proračuna
– ko je amortizacija vključena v ceno storitve javne službe
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
30
Predvidena ureditev
• možna rešitev problema: – uporabnino oziroma najemnino plačujejo le
zavodi, ki imajo v ceno storitve javne službe vključeno tudi amortizacijo za nepremičnine in sicer v višini tako vkalkulirane amortizacije
– uporabnine oziroma najemnina se ne plačuje, cene storitev javne službe se ustrezno korigirajo
– izvajalci, ki za izvajanje javne službe vsa sredstva pridobijo iz proračuna, uporabnine oziroma najemnine ne plačujejo
16
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
31
Predvidena ureditev
• premičnine:
– ostanejo v lasti države ali občine – v tem primeru je enako kot pri nepremičninah
– se prenesejo v last izvajalcem javnih služb
• problem: nadzor nad premoženjem,
• rešitev problema: večja angažiranost ustanovitelja
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
32
Predvidena ureditev
• način zagotavljanja sredstev – za plače in druge stroške dela še nadalje transfer iz
proračuna
– plačilo računov za pokrivanje materialnih stroškov – po potrditvi računa s strani odredbodajalca proračunskega uporabnika, se račun posreduje v plačilo financerju, ki dokončno odredi plačilo računa
• s tem načinom zagotovimo večji nadzor nad pripravo in izvrševanjem finančnih načrtov posameznih izvajalcev
17
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
33
UPRAVLJANJE S FINANČNIM PREMOŽENJEM
Monika Pintar Mesarič
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
34
Odprta vprašanja:
I. postopki dodelitve sredstev subvencij in posojil
ter finančni inženiring
II. upravljanje s finančnim premoženjem – prodaja
terjatev
III. odpisi dolgov
18
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
35
Postopki dodelitve sredstev subvencij in posojil ter finančni inženiring 1/4
• Katere oblike spodbud se omogoči:
– navajanje samo povratna/nepovratna
– ali navajanje posameznih – krediti in subvencije in tudi kapitalske naložbe, poroštva, povečanje namenskega premoženja
• Pogoji in merila opredeljeni v splošnem aktu
• Določitev ciljev in meril za merjenje uspešnosti ukrepa (cilji
morajo biti kvalitativni in ne samo kvantitativni)
• Finančni inženiring:
– ločeni členi ali v sklopu finančnih instrumentov
– definicija, izvajalci
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
36
Postopki dodelitve sredstev subvencij in posojil ter finančni inženiring 2/4
• Postopek dodelitve sredstev:
– imenovanje in vloga komisije (ali je komisija obvezna v vseh primerih)
– ali je predstojnik pri izdaji sklepa vezan na odločitev komisije
– ali poteka po ZUP ali gre za drugačen postopek, ki je predpisan v ZJF (pravno varstvo oz. pritožbeni postopek – pritožba možna ali ne?)
– pogoji za začetek postopka: • zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini
• izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti (ZIPRS/odlok)
• Imenovanje komisije
– obveznost javnega razpisa
19
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
37
Postopki dodelitve sredstev subvencij in posojil ter finančni inženiring 3/4
• Postopek dodelitve sredstev:
– sklep o izbiri: • sklep se nanaša na izbrane in tudi na neizbrane vlagatelje
• postopek delitve preostanka sredstev zaradi odstopa izbranega vlagatelja
– neposredna sklenitev pogodbe: • v katerih primerih je neposredna sklenitev dopustna (a. potrjen projekt za
neposredno financiranje iz EU proračuna, vendar ne iz kohezijskih sredstev ali proračuna DČ, b. neposredna potrditev operacije financirana iz kohezijskih sredstev, c. takšna dodelitev določena v drugem zakonu, ali še kakšen drug primer)
• neposredna dodelitev SID in javnim skladom na podlagi Sporazuma o financiranju
• neposredna dodelitev sredstev s strani občine
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
38
Postopki dodelitve sredstev subvencij in posojil ter finančni inženiring 4/4
• Poročanje: – spremljanje doseganja zastavljenih ciljev dodeljevanja sredstev se zagotavlja
do vračila povratnih sredstev oziroma deset let po dodelitvi nepovratnih sredstev
– vsi subjekti na svojih spletnih straneh do 30. junija javno objavijo poročilo o uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev dodeljevanja sredstev
– vsi izvajalci finančnega inženiringa poročajo o doseganju zastavljenih ciljev končnih prejemnikov, poročilo obravnava Vlada RS
20
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
39
Upravljanje s finančnim premoženjem – prodaja terjatev 1/3
• Prodaja terjatve (država ali občina) možna, če je ekonomsko upravičena
• Imenovanje in naloge komisije: – imenuje predstojnik skrbnika terjatve
– pregled predloga, izvedba postopka prodaje terjatve in oblikovanje predloga odločitve o prodaji
• Če je za terjatev ponujena 100% vrednost, se terjatev proda z neposredno pogodbo?
• Kupnina od prodaje terjatev se plača v enkratnem znesku
• Postopek prodaje terjatve se zaključi: – s prenosom upniške pravice na kupca ali
– s sprejetjem sklepa o zaključku postopka, ki ga sprejme skrbnik terjatve.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
40
Upravljanje s finančnim premoženjem – prodaja terjatev 2/3
• POSTOPEK:
Nosilec terjatve
Komisija Predlog prodaje
Prodaja ekonomsko upravičena
DA NE
Postopek prodaje uspešen
Obvesti odgovorno osebo
Naročilo nadaljevanja postopka prodaje
NE Seznanitev in predlog za ponovitev
postopka prodaje
Posredovanje predloga odločitve o
prodaji terjatve DA
21
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
41
Upravljanje s finančnim premoženjem – prodaja terjatev 3/3
• Odločitev o prodaji terjatev države sprejme:
– do 25.000 € odgovorna oseba skrbnika terjatve
– nad 25.000 € Vlada RS na predlog skrbnika terjatve oziroma pristojnega resornega ministrstva
• Odločitev o prodaji terjatev občine sprejme:
– do 10.000 € odloča župan na predlog skrbnika terjatve
– nad 10.000 € občinski svet na predlog skrbnika terjatve
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
42
Upravljanje s finančnim premoženjem – prodaja terjatev v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev
• Z dnem objave oklica začetka postopka prisilne poravnave ali stečaja nad dolžnikom so vse terjatve države do tega dolžnika, ponujene v prodajo.
• Ponudba za prodajo velja do pravnomočnosti sklepa sodišča o postopku prisilne poravnave ali zaključka stečaja.
• Prodaja terjatev v tem primeru se opravi po postopku zbiranja ponudb.
• Strokovna komisija izvede postopek, sestavi poročilo o prejetih ponudbah in oblikuje predloge sklepov, ki jih skrbnik terjatve oziroma pristojni minister predloži vladi v sprejem.
• Sprejem ponudbe je za državo obvezujoč 30 dni od datuma izdaje sklepa.
• Komisija o odločitvi vlade obvesti vse deležnike in zainteresirane kupce.
22
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
43
Odpis dolgov
• Predstojnik uporabnika proračuna, ki je skrbnik terjatve, lahko odpiše dolg do države deloma ali v celoti, če predhodno od ministrstva, pristojnega za finance, prejme potrditev o prosti višini sredstev znotraj kvote, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto.
• Župan v soglasju z občinskim svetom lahko odpiše dolg fizične osebe do občine deloma ali v celoti do višine, določene v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.
• Dolg se sme odpisati, če:
– je terjatev neizterljiva ali
– če bi bili stroški izterjave nesorazmerni z višino terjatve.
• Terjatev se šteje kot neizterljiva, če se ugotovi, da dolžnik pred zastaranjem terjatve po sodni odločbi nima premoženja, iz katerega bi bilo mogoče poplačati terjatev, oziroma če je bila izterjava pred zastaranjem terjatve neuspešna.
• Za dolgove po tem členu se ne štejejo dolgovi do države, občin, ZPIZ in ZZZS iz naslova obveznih dajatev.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
44
DELOVANJE SISTEMA ENOTNEGA ZAKLADNIŠKEGA RAČUNA OBČINE
Mag. Maja Praprotnik Zupan
23
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
45
Sistem EZRO v noveli ZJF (poenostavljen prikaz)
EZRO pri Banki Slovenije
(10 EUR)
Podračun proračun občine
Lekarna Zakladniški podračun
(Upravljavec EZRO)
Osnovna šola
Podračun PU x
Podračuni odprti v UJP
100 EUR 5 EUR 10 EUR 15 EUR -120 E
UR
dep
ozit
ročn
ost
do
leta
dn
i
…
Hranilnica
-120 EUR
Vloga PU do leta dni
Kratkoročno posojilo
Rdeča barva ponazarja nove posle EZRO.
Poslovna banka
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
46
EZRO, novela ZJF AKTIVA PASIVA
• Denarna sredstva EZRO: - zakladniški podračun - stanje podračunov vseh PU
znotraj EZRO
• Obveznost za stanje na podračunih PU EZRO („navidezne nočne vloge“)
• Obrestuje stanje na podračunih PU EZRO
• Dana kratoročna posojila • Ročnost do leta dni
• Vloge s strani PU: • Ročnost do leta dni
• Depoziti : - Nočni depoziti - Depoziti na odpoklic - Depoziti na rok – tj. depoziti z
ročnostjo do leta dni
• Presežek Upravljavca EZRO
1. Občinska uprava mora zagotoviti način organiziranja dela tako, da se izključi konflikt interesov med opravljanjem nalog upravljanja denarnih sredstev sistema EZR in upravljanja prostih denarnih sredstev.
2. MF: zagotovitev brezplačne informacijske podpore EZRLKV za namen upravljanja EZRO
24
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
47
Občine v EZRD 12.12.2005 Občina Štore
19.8.2009 Občina Komenda
Občina Mengeš
Občina Krško
12.5.2010 Občina Središče ob Dravi
Občina Sveti Tomaž
28.6.2011 Občina Benedikt,
Občina Sveta Ana
Občina Mokronog – Trebelno
Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
27.9.2011 Občina Cerkvenjak
Občina Pivka
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici
15.11.2011 Občina Žiri
23.4.2012 Občina Dolenjske Toplice
30.8.2012 Občina Mirna
23.4.2013 Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah
8.5.2014 Občina Duplek
Občina Markovci
1.12.2014 Občina Črna na Koroškem
1.6.2015 Občina Dobrovnik
1.10.2015 Občina Sočava
SKUPAJ: 22 občin
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
48
Ocena stanja Smiselnost
1. Majhen obseg sredstev
→ presežki upravljanja so
zelo nizki (ne pokrije
stroškov dela) ali pa jih
sploh ni
2. Majhen kadrovski
kolektiv → EZRO in
izvrševalec proračuna sta
ena in ista oseba
3. Potreben širok spekter
znanja → upravljanje,
računovodenje, …
Zadržek občin Prednost 1. Izguba avtonomnosti
nad izvrševanjem
proračunov oz. finančnih
načrtov → ne drži!
2. Izguba morebitnega
presežka upravljanja
sredstev EZRO
1. Možnost zadolževanja pri
EZRD → kratkoročno ali do
3-let pri EZRD, možnost
reprograma dolgov
2. Plasiranje prostih
denarnih sredstev pri
EZRD
3. Ukinitev poslovnih knjig
EZRO
4. Strošek negativnih
obresti na stanje EZR nosi
državni proračun 4. Posle EZRO v praksi
(večinoma) izvaja UJP
3. Pomislek glede
kompleksnosti postopka
ukinitve EZRO in
vključitev v EZRD
5. Nerazumevanje kaj je
EZR (primer: težave pri PB
oz. konsolidaciji denarnih
sredstev)
5. Občine nimajo
oblikovanega sistema
obrestovanja
25
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
49
Novela ZJF
• Prehodno obdobje.
• Občine, ki v prehodnem obdobju ne bodo vzpostavile sistema enotnega upravljanja, se vključijo v sistem EZRD.
• Zadržek občin → pozitivne izkušnje občin, ki so že danes vključene v EZRD.
• Predlog je občinam že bil predstavljen.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
50
Sklepna misel
• Model enotnega zakladnega sistema zagotavlja fleksibilnost upravljanja denarnih sredstev EZR. Navedno ne vpliva na avtonomijo PU pri sklepanju pogodb, določevanja vrstnega reda plačil, knjiženja transakcij, izvrševanja proračunov oz. finančnih načrtov...
• Prednost takšnega pristopa je v tem, da PU prepušča odgovornost za interno upravljanje ter poročanje, medtem ko Upravljavec EZR izvaja centralno obvladovanje, upravljanje in spremljanje transakcij plačilnega prometa.
• Vključevanje vseh občin v sistem EZRD je smiselno.
26
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
51
Dodatne informacije:
Hvala za pozornost!
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
52
RAČUNOVODSKO NAČELO NASTANKA POSLOVNEGA
DOGODKA ZA RAČUNOVODSKO POROČANJE
Marija Janc
27
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
53
Sedanja ureditev
• računovodenje po načelu denarnega toka
• ima svoje prednosti in slabosti
• računovodsko poročanje za proračune in NPU izključno po denarnem toku,
• letno poročilo vključuje tudi bilanco stanja
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
54
Predvidena ureditev
• računovodenje po nastanku poslovnega dogodka tudi za proračun in NPU
• možnost uporabe EPSAS-ov, v kolikor bodo uveljavljeni s strani EK
• računovodsko poročanje:
– po nastanku poslovnega dogodka
– po denarnem toku, sledi proračunskemu poročanju
• predvideno prehodno obdobje – 2022( tako predviden tudi terminski načrt za EPSAS)
28
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
55
NAČIN ORGANIZIRANJA NADZORA JAVNIH FINANC
Nataša Prah
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
56
Vsebina predstavitve
I. Notranji nadzor javnih financ 1. Notranji nadzor javnih financ v RS v skladu z veljavno zakonodajo:
1.1. Organizacija sistema notranjega nadzora javnih financ
1.2. Slabosti sedanje ureditve;
2. Predlog ureditve v okviru prenove Zakona o javnih financah: 2.1. Centralizacija notranjerevizijske funkcije na nivoju ministrstva za finance, UNP;
2.2. Prednosti centraliziranja notranjerevizijske funkcije;
II. Revidiranje sredstev evropskih skladov
III. Inšpekcijski nadzor
29
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
57
I. Notranji nadzor javnih financ 1. Notranji nadzor javnih financ v skladu z veljavno zakonodajo
1.1. Organizacija sistema NNJF v RS v skladu z veljavno zakonodajo
• V RS imamo v skladu s trenutno veljavno zakonodajo uveljavljen
decentraliziran sistem notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov;
• Odgovornost posameznega predstojnika PU za:
– vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol;
– zagotovitev notranjega revidiranja;
• 3 možni načini zagotavljanja notranjega revidiranja:
– lastna NRS;
– skupna NRS;
– zunanji izvajalec storitev notranjega revidiranja PU;
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
58
• V letu 2015 je pri PU vzpostavljenih 42 NRS:
• V zgoraj navedenih NRS je bilo v letu 2015 zaposlenih:
– 78 notranjih revizorjev s pridobljenim nazivom DNR/PDNR;
– 14 oseb, ki sodelujejo pri izvajanju revizij, vendar nimajo pridobljenega naziva DNR/PDNR;
– 4 administrativni delavci;
• V registru pri UNP je vpisanih 90 zunanjih izvajalcev storitev notranjega revidiranja PU;
Na nivoju državnega proračuna (skupaj 29 NRS):
- 13 NRS ministrstev (1 ministrstvo trenutno
nima vzpostavljene NRS); - 5 NRS organov v sestavi oz. vladnih služb; - 3 NRS drugih neposrednih uporabnikov
državnega proračuna (DZ, Vrhovno sodišče RS, Vrhovno državno tožilstvo);
- 6 NRS posrednih PU; - 2 NRS blagajn ZZZS in ZPIZ;
Na nivoju občinskega proračuna (skupaj 13 NRS):
- 4 lastne NRS občin; - 7 skupnih NRS več občin oz. občin in njihovih
PPU; - 2 NRS PPU občinskega proračuna;
I. Notranji nadzor javnih financ 1. Notranji nadzor javnih financ v skladu z veljavno zakonodajo
30
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
59
1.2. Slabosti sedanje ureditve;
– dodana vrednost notranjega revidiranja v decentraliziranem sistemu ni takšna, kot je bila pričakovana ob njegovi uveljavitvi;
1. v posamezni NRS sta v povprečju zaposlena 1 do 2 notranja revizorja – redka je ustrezna ekipiranost NRS, kar v pretežni meri ne zagotavlja učinkovitega dela in ne omogoča delovanja notranjega revidiranja v skladu z zahtevami strokovnih podlag;
2. slabša obvladljivost tveganj na ravni posameznega resorja (npr. zdravstvenega, socialnega, šolskega);
3. težje zagotavljanje samostojnosti in neodvisnosti delovanja NRS, na kar opozarjajo predvsem notranji revizorji;
– stroškovno zahtevna različica glede na realizirane koristi;
I. Notranji nadzor javnih financ 1. Notranji nadzor javnih financ v skladu z veljavno zakonodajo
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
60
2.1. Centralizacija notranjerevizijske funkcije na nivoju MF, UNP;
- odgovornost posameznega predstojnika za ustreznost in učinkovitost sistema notranjih kontrol;
- odgovornost ministra, pristojnega za finance, za zagotovitev notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskega proračuna, ZPIZ in ZZZS;
I. Notranji nadzor javnih financ 2. Predlog ureditve v okviru prenove Zakona o javnih financah:
31
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
61
2.2. Prednosti centraliziranja notranjerevizijske funkcije v okviru Ministrstva za finance, Urada RS za nadzor proračuna
1. Izboljšano poslovanje proračunskih uporabnikov zaradi večje kvalitete revizijskih priporočil in resnejšega pristopa predstojnikov k njihovemu uresničevanju;
– Izboljšana kakovost dela notranjerevizijske funkcije proračunskih uporabnikov (izmenjava mnenj in izkušenj ekipirane notranjerevizijske službe, v kateri bo zaposlenih cca 78 notranjih revizorjev in 14 oseb, ki še niso DNR, vendar že sodelujejo pri izvajanju revizij);
2. Izboljšano obvladovanje tveganj na ravni posameznega resorja (izvajanje prečnih notranjih revizij pri istovrstnih proračunskih uporabnikih in oblikovanje sistemskih priporočil);
– Izboljšana učinkovitost dela notranjerevizijske funkcije (uporaba dobre revizijske prakse v večih istovrstnih proračunskih uporabnikih omogoča oblikovanje vsesplošno koristnih sistemskih priporočil za izboljšanje poslovanja istovrstnih proračunskih uporabnikov);
I. Notranji nadzor javnih financ 2. Predlog ureditve v okviru prenove Zakona o javnih financah:
nadaljevanje
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
62
2.2. Prednosti centraliziranja notranjerevizijske funkcije v okviru Ministrstva za finance, Urada RS za nadzor proračuna (nadaljevanje):
3. Izboljšano doseganje sistemskih ciljev države, ki se izvajajo preko proračunskih uporabnikov in so financirani iz sredstev javnih financ;
– Večja preglednost in obvladljivost javnih financ v Republiki Sloveniji;
4. Racionalizacija notranjerevizijske funkcije proračunskih uporabnikov (v letu 2014 je bilo za zunanje izvajanje notranjega revidiranja porabljenih cca 3 mio EUR);
5. Večja možnost zagotovitve neodvisnosti notranjerevizijske funkcije (organizacijska izločenost notranjega revizorja iz okolja revidiranega proračunskega uporabnika izboljšuje temelj za oblikovanje objektivnih in nepristranskih mnenj);
I. Notranji nadzor javnih financ 2. Predlog ureditve v okviru prenove Zakona o javnih financah:
32
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
63
II. Revidiranje sredstev evropskih skladov
• Urad RS za nadzor proračuna je pristojen organ za revidiranje skladov EU, ki se po načelih deljenega upravljanja med Evropsko komisijo in državami članicami izvajajo v Republiki Sloveniji.
• Revidiranje izvaja v skladu z mednarodnimi standardi
revidiranja in predpisi EU, ki urejajo naloge organov, pristojnih za revidiranje.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
64
III. Inšpekcijski nadzor
• Pri proračunski inšpekciji se pristojnost za izvajanje inšpekcijskega nadzora širi na vse blagajne javnega financiranja.
• To pomeni širjenje pristojnosti tudi na proračune občin, pri katerih je po sedaj veljavnem ZJF pristojnost proračunske inšpekcije omejena le na sredstva, ki jih občine prejmejo iz proračuna RS, ter na blagajni ZPIZ in ZZZS.
33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
65
Hvala za pozornost.