za gimnazije

BiologijaRešitve nalog

1

Značilnosti živega (str. 8)

1. Citoplazma, celičnamembrana,metabolizem (celici lastni pre-snovnimehanizmi).

2. a) velikost Virusisozelomajhni,vsplošnem50-do500-kratmanjšiod

evkariontskecelice. b) metabolizem Celice sometabolično aktivne, v njih večino časa potekajo

kemičnereakcije.Kervirusnimacitoplazmeinlastnegame-tabolizma,jeodvisenodgostiteljskecelice.

c) organeli Virusinimajoorganelov,večinacelicpajihima.Organeliopra-

vljajoposebnenalogevcelici. č) genski material Virusi imajo eno- ali dvoverižno RNA ali DNA. Celice imajo

samo kromosome iz dvoverižneDNA.Kromosome v evkari-ontskihcelicahobdajajedrnaovojnica.

d) življenjski krog Virusiobstajajozunajživecelicekotneaktivnidelciinposta-

nejo»živi«šelepovstopuvgostiteljskocelico,koprevzamejonjenepresnovnemehanizme.Včasihsevključijovkromosomgostiteljskecelice inostanejonedejavni (latentni).Celicesolahko»žive« (česometaboličnoaktivne)alimrtve (čevnjihnimetaboličneaktivnosti).

Opomba:Obstajajoizjeme,naprimerbakterijskeendosporesoposebnemirujočeoblikebrezmetaboličneaktivnosti.

3. Imajojihzanežive,kernimajoceličnezgradbe(celicajegradbe-naindelujočaenotaživega)innimajovsehosnovnihznačilnostiživihbitij.

Vsa živa bitja so sestavljena iz celic (str. 9)

1. Prokariontske celice nimajo znotrajceličnihmembranskih orga-nelov,nitijedrneovojnice,večinatehcelicjemajhnih(0,5–10µm),spreprostozgradboinkrožnoDNA.

2. Za evkariontske celice so značilni v citoplazmovključeni zno-trajceličnimembranskiorganeliinjedrnaovojnica,znotrajkate-re so linearna DNA in beljakovine. Citoplazma je kompleksnozgrajena.

3. molekula, celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem,po-pulacija,združba,ekosistem,biosfera

Celična teorija (str. 10)

1. Zmikroskopilahkopodrobnopreučujemocelice.Mikroskopisonamomogočiliraziskavepovsemnovegapodročja,tj.raziskavecelicinmikroorganizmov.

2. Teorijaospontanemnastankugovorionastankuživegaizneži-vega (npr. ličinke nastanejo izmesa). S tehnikami, ki so namomogočilevpogledvceliceinceličneprocese,sotakomišljenjezlahkaovrgli,sajjebilohitrojasno,kakocelicevresnicinasta-jajo,rastejoinsedelijo.

Svetlobni mikroskop (str. 11)

1. a) okular h) okularb) stativ i) obročzaprilagoditevdioptrijiočic) makrometrskivijak j) vijakzaspreminjanjepovečaveč) mikrometrskivijak k) objektivd) objektiv l) mikroskopskamizicae) mikroskopskamizica m)vijakzaizostritevslikef) kondenzorg) virsvetlobe

2. a) 600xpovečava b)600xpovečava

3. Klasični svetlobnimikroskop daje dvodimenzionalno sliko pro-sojnega preparata. Stereomikroskop pa kaže tridimenzionalnoslikopovršineopazovanegaobjekta.

4. a) stereomikroskop b)klasičnisvetlobnimikroskop

5. a) Povečava nam pove, kolikokrat je slika predmeta večja oddejanskegapredmeta.Ločljivostjenajmanjšarazdaljamedtočkama,kijušerazločimokotdvetočki.

b) Boljšaločljivostomogočavečjepovečaveslike,kiješevednojasna.Priboljšiločljivostislikevidimovečpodrobnosti.

6. Vrstni red korakovpripripravimikroskopazamikroskopiranje: 1. Prižgisvetilkomikroskopa. 2. Zavrti revolverzobjektivi,dabonajkrajšiobjektivusmerjen

navzdolvsmeripreparata.Tojeobjektivznajmanjšopove-čavo.

3. Prilagodirazdaljomedokularjisvojimedočesnirazdalji. 4. Postavipripravljenmikroskopskipreparatnamizicoingapri-

trdi. 5. Postavi opazovani objekt v sredino vidnega poljamikrosko-

pa. Izostri sliko preparata z makrometrskim vijakom primajhnipovečavi.

6. Položajlečvokularjihprilagodidioptrijisvojihoči.Najprejiz-ostrislikonaokularjubrezobročainnatozvrtenjemobročanadrugemokularjušeenkratizostrisliko.

7. Prilagodi osvetlitev preparata z zaslonko. Svetlobna lisa (vidnopolje)najbonaravnostpodobjektivominenakomer-noosvetljena.

8. Čejepotrebno,prilagodiosvetlitevšespotenciometromsve-tilke,dadobišnajboljšoslikopreparata.

9. Izostrislikopreparatapriobjektivusrednjepovečavezustre-znimvijakom.

10. Izostrislikopreparatapriobjektivuzvelikopovečavo.Upora-bimikrometrskivijak.

Velikost celic (str. 13)

1. a) Ameba: 300μm 0,3mm b) Luknjičarka: 400μm 0,4mm c) Leptospira: 7–8μm 0,007–0,008mm č) Celicepovrhnjicečebule: 120μm 0,12mm d) Vodnabolha(Daphnia): 2500μm 2,5mm e) Papillomavirus: 0,13μm 0,00013mm

2. Papillomavirus; Leptospira;celicepovrhnjicečebule;ameba;lu-knjičarka;vodnabolha

3. ameba, luknjičarka, vodnabolha,morda tudi celicepovrhnjicečebule;spodnjamejaločljivostičloveškegaočesaje0,1mm

4. a) 0,00025mm b) 0,45mm c) 0,0002mm

2

Prokariontska celica (str. 14)

1. Možniodgovori:– nimajomembranskihorganelov– imajoensamkroženkromosom– lahkoimajomajhnekrožneDNA,imenovaneplazmidi– jedroniizoblikovano,DNAjeprostovcitoplazmi– celičnostenosestavljajoposebnipolisaharidi

2. DNA,kinidelglavnegakromosoma,temvečplazmida,sezlahkaprenaša izenebakterije vdrugo.Bakterijskaodpornost (rezis-tenca)protiantibiotikomjevelikokratposledicatakihprenosov. Tobakterijamzagotavljavečjomožnostpreživetjasajpridobljendednizapis(enalivečgenov)postanedelnjihovegagenoma.

Rastlinska celica (str. 15)

1. a) mitohondriji g) endoplazemskiretikulumb) citoplazma h) jedrneporec) kloroplasti i) jedrnaovojnicač) celičnastena j) jedrod) plazmalema k) ribosomie) vakuola l) Golgijevaparatf) škrobnazrna

2. A: jedro B: celičnastena C: jedro Č: kloroplasti

3. a) Citoplazemski tok je hitro pretakanje citoplazme v evkari-ontskihcelicah.Najboljevidenvcelicahvišjihrastlininalg.

b)

Glivna celica (str. 16)

1. Imajo celično steno, zgrajeno predvsem iz hitina, energijo inogljikdobijoizorganskihsnovi(soheterotrofi),imajozunajcelič-noprebavo.

2. Iz konic hif izločajo prebavne encime, ki razgrajujejo komple-ksneogljikovehidrate,proteineinmaščobeizsubstrata,naka-terem rastejo. Manjše molekule, ki so produkt razgradnje,vsrkajoskozihitinskoceličnostenoinplazmalemovtelo.

3. Teloglivejevvečini(90%)zgrajenoizvode.Velikekoličinevodepotrebujejo,dalahkouspevajo(rastejo).

4. a) Kvasovke: Te glive izločajoencime, ki povzročajo vrenjeoz.fermentacijo. Uporabljamo jih pri varjenju piva, proizvodnjivinainkefirjatervpekarstvu.

b) Penicillium:Glivouporabljamopriproizvodnjiantibiotika(pe-nicilina).

celica račje zeli

Živalska celica (str. 17)

1. a) plazmalema d) lizosomb) Golgijevaparat e) jedroc) centriol f) zrnatiendoplazemskiretikulumč) mitohondrij g) citoplazma

2. Rastlinskeceliceimajotrdnoceluloznosteno,zatosenegiblje-joinnemorejofagocitiratisnovikotživalskecelice.

3. a) Naintenzivnosintezosekrecijskihproteinovkažetadobroraz-vitzrnatiendoplazemskiretikuluminGolgijevaparat.

b) Velikoštevilomitohondrijev jepokazateljvelikemetaboličneaktivnosticelice.

4. Celicajeevkariontska,kerimajedroinmembranskeorganele.

5. Možniodgovori:– škrobnazrnavamiloplastih– kloroplasti,posebniplastidi,kivsebujejofotosintetskabarvila,npr.klorofil

– velikavakuola,kivelikokratzavzamevečinoosrednjegadelacelice(vživalskihcelicahsovakuolezelomajhne)

– celičnastenapretežnoizceluloze;trdnastruktura,kizzuna-njestraniobdajaplazmalemo

– plazmodezme(citoplazemskepovezavemedcelicami)

Biološke molekule (str. 18)

1. Oglejsispodnjoshemo:

2. Dipolna naravavodesekaževtem,dajedobrotopilozaštevil-nesnovi,meddrugimzaioneindrugepolarnemolekule,kotsosladkorjiinaminokisline.Zatozlahkotosodelujevbiokemičnihreakcijah.

3. Ogljik,vodikinkisik.

4. Žveploindušik.

5. Štirikovalentnevezi.

6. a) Prozornost: Lastnost: voda je brezbarvna in prepustna zasvetlobo.Biološki pomen:zaraditelastnostilahkofotosinte-zapotekatudiprecejglobokovvodi.Fotosintetskoobmočje(evfotičnoobmočje)omogočaživljenjenaZemlji.

b) Transport po ksilemu:Lastnost:kohezivnelastnostiinvelikapovršinskanapetost.Biološki pomen:telastnostiomogočajovodnimmolekulam, da se držijo skupaj (»se zlepijo«) in sekohezivno premikajo skozi žile do precejšnje višine (po-membnozasprejemanjevodeinmineralnihsnoviizprsti).

c) Transport glukoze:Lastnost:vodajeuniverzalnotopilo.Bio-loški pomen:lastnostivodekottopilaomogočajo,dasesno-vi,kotjeglukoza,lahkoprenašajopotelesu.

č) Toplotna stabilnost:Lastnost:visokaspecifičnatoplota;vodaabsorbiravelikekoličineenergije,njenatemperaturapaselemalodvigne.Biološki pomen:toplotnastabilnostvodnega

Vodaobdajapozitivniion(Na+).

Vodaobdajanegativniion(Cl–).

3

okoljaomogočaorganizmom(brezsposobnostitermoregula-cije) ohranjanje stabilne telesne temperature kljub sezon-skemunihanjutemperaturezraka.

d) Hladilni učinek izhlapevanja: Lastnost: visoka izparilna to-plota.Vodaabsorbiravelikokoličinoenergije,predenizhlapi.Biološki pomen: organizmi v okoljih, v katerih temperaturaniha,lahkopotenjeintranspiracijoučinkovitouporabljajozauravnavanjetemperature.

Ogljikovi hidrati (str. 20)

1. Monosaharidisovirenergijezaceličnimetabolizem(npr.gluko-zazaaerobnoceličnodihanje).

2. a) Škrob: Sestavljajo ga razvejane verige iz molekul glukoze.Škrob jezalogaenergijepri rastlinah (nalagasevcelicahvoblikinetopnihškrobnihzrn).

b) Glikogen: Je polisaharid izmočno razvejanih verigmolekulglukoze.Jevirshranjeneenergijezaživali(shranjujeseveči-nomavjetrnihinmišičnihcelicah).

c) Celuloza: Dolga, nerazvejana veriga iz številnih glukoznihmolekul. Je glavna gradbena sestavina rastlinskih celičnihsten,ksilemskegadelažilinlesa.

č) Hitin:Sestavljajoganerazvejaneverigemolekulglukoze.Navsakoglukozojevezanaaminoskupina.Izhitinasopretežnozgrajeneceličnesteneglivinzunanjeogrodječlenonožcev.

3. a) Skondenzacijo. b) Shidrolizo.

Lipidi (str. 21)

1. a) Trigliceridisosestavljeni izglicerola,nakateregasovezanetrimaščobnekisline.

b) Vnasprotjus trigliceridisoprivečini fosfolipidovnaglicerolvezanidvemaščobnikislini, fosfatnaskupinainmanjšapo-larnamolekula.

2. Lipidiimajovprimerjavizogljikovimihidratiinbeljakovinamive-čjideležvodikovihatomov(tehjenajvečvmaščobnihkislinah),zaradičesarsoenergijskozelobogatemolekule(izmaščobselahko sprosti tudi do dvakrat več energije, kot se je sprosti izenakekoličineogljikovihhidratovinbeljakovin).

3. Glavni poudarki zahtevanih odgovorov so podčrtani: Lipidi sobogatejšivirenergijekotogljikovihidratiinproteini.Zoksidacijomaščobnihkislin sepri aerobnemdihanjusproščaenergija zadrugemetabolične procese. So pomembnemolekule za shra-njevanjeenergije.Ogljikovihidratiinbeljakovinesezustreznimiencimi lahko pretvorijo v lipide. Na ta način se viški energijeogljikovihhidratovinbeljakovinuskladiščijovmaščobnemtkivu.Maščobneobloge varujejo notranje organepredudarci inme-hanskimipoškodbami (npr. ledvicealisrce).Uskladiščeni lipidiso tudi dobri toplotni izolatorji, ki zmanjšujejo izgubo telesnetoplote. Lipidi so vir metabolne vode. Na primer iz maščob vkameljigrbisepripresnovisproščataenergijainvelikovode.Steroidi (skupina lipidov) so pomembni hormoni (npr. aldoste-ron,testosteron) inpomembnizatransportvmaščobahtopnihvitaminov,kotjevitaminE.Voskiinoljaprekrivajoorganizmeinodbijajovodo.Fosfolipidisoglavnigradnikiceličnihmembran.

Nukleinske kisline (str. 22)

1. Glejsliko(prikazanajesamopolovicaDNAiznaloge):

2. a) VobičajnidvojniverigiDNAsovednovezanenaslednjebaze:gvanin s citozinom, citozin z gvaninom, timin z adeninom,adeninstiminom.

b) VmRNAprivezavizadeninomuracilnadomeščatimin. c) VodikovevezivdvoverižniDNApovezujejoobeverigiDNA.

3. Nukleotidi so gradniki nukleinskih kislin (DNA, RNA). Njihovonatančnozaporedjedoločagenetskinačrtorganizma.

4. MatričnaverigaDNA jekomplementarnakodirajočiverigi in jematrica (kalup) za prepis molekul mRNA. Kodirajoča veriga(nosigenetskikod)imaenakozaporedjenukleotidovkotmRNA,razlika je le v tem, da timin iz kodirajoče verigeDNA vmRNAnadomeščauracil.

5. DNA RNA sladkor deoksiriboza riboza baze adenin adenin gvanin gvanin citozin citozin timin uracil število verig dve(dvojna) ena(enojna) relativna dolžina dolga kratka

Sestavljanje modela DNA (str. 24)

3. Oznake,kotsoprikazane:

4.in5.Slikarešitvejenanaslednjistrani.

6. Dejavniki,kipreprečujejonapačnevezavenukleotidov:–številomestzatvorbovodikovihvezi–velikost (dolžina) baz (timin in citozin sta kratka, adenin ingvaninstadolga)

Primeri:•Citozinsenevežescitozinom,kerstabaziprevečoddaljeni.•Gvaninsenevežezgvaninom,kerstabazipredolgi,dabibililahkopostavljenidrugaobdrugo.

•Timinsenevežezgvaninom,kerseneujematavštevilu inorientacijivodikovihvezi.

A

C

T

G

purinskabaza(gvanin)

pirimidinskabaza(citozin)

purinskabaza(adenin)

vodikovavez

pirimidinska baza(timin)

sladkor(deoksiriboza)

fosfat

sladkor(deoksiriboza)

S

P

fosfat baza

sladkor

vodikovivezi

4

Aminokisline (str. 28)

1. a) Stranskaskupina(R) b) Aminokislinskozaporedjevpolipeptidniverigi. c) ZaporedjenukleotidovvDNAoz.mRNA. č) Aminokislineserazlikujejomedsebojpostranskihskupinah

(R).Stranskeskupinenekaterihaminokislintvorijosstranskimiskupinamidrugihaminokislinvpolipeptiduznačilnemedmolekul-skepovezave,karvplivanaprostorskozvitjepolipeptidneverige.

2. a) Peptidnavez b) Veznastaneskondenzacijo.

c)

č) Dipeptidiinpolipeptidirazpadejoshidrolizo.

Proteini (str. 29)

1. a) Strukturna: proteini (beljakovine) so pomembna sestavinavezivnegatkiva(kolagen)inkožnihtvorbkeratin–roževina:lasje, nohti, rogovi; najdemo jih tudi raztresene po celičnihmembranahinvnjih,vendar imajopri temobičajnoregula-tornovlogo.Proteini sopomembnitudizavzdrževanjetesnozvitezgradbezvitega(spiraliziranega)kromosoma.

S

P

S

P

P

S

S

P

P

S

P

S

S

P

S

P

S

P

S

P

S

P

S

P

S

P

S

P

S

P

S

P

P

S

S

P

timin

molekula DNA

adenin

gvanin

timin

timin

citozin

adenin

adenin

gvanin

citozin

citozin

adenin

adenin

gvanin

timin

timin

citozin

gvanin

b) Regulatorna:hormoni,kotsoinzulin,adrenalin(spremenje-na aminokislina), glukagon, so kemični prenašalci, ki sesproščajo izžlez insprožijoodgovorv tarčnemtkivu.Poma-gajo ohranjati homeostazo.Encimi uravnavajometaboličneprocesevcelicah.

c) Krčljiva:aktininmiozinstagradnikamišičnihcelic.Kojenavoljoenergija,proteina drsitadrugmimodrugega.

č) Imunološka:gamaglobulinisokrvniproteini,kidelujejokotprotitelesainsevežejonaantigene(tujesnoviinmikroorga-nizme),jihonesposobijoinuničijo.

d) Transport:hemoglobininmioglobinstaproteina,kidelujetakotprenašalnimolekulizaprenoskisikapokrvnihobtočilihvretenčarjev.Nevretenčarjiimajovkrviobičajnodrugačentipprenašalnihmolekulzakisik.

e) Katalitična:encimi,kotsoamilaza,lipaza,laktazaintripsin,sodelujejo pri kemični prebavi hrane. V vsakemmetabolič-nemprocesuvorganizmusodelujejoštevilnidrugiencimi.

2. Denaturacija uniči delovanje proteinov zaradi nepovratne (ire-verzibilne)spremembevnatančniterciarnialikvartarnizgradbi(strukturi),kiomogočabiološkoaktivnost.Denaturiranencimskiprotein, recimo, nima pravilno poravnanih aktivnih mest, zatonemorevezatimolekulesubstrata.

3. Možnaodgovora:– Kroglastiproteini imajoterciarnozgradbo,ki jimdajekrogla-stoobliko.Nitastiproteiniimajoterciarnozgradbodolgihverigalilistov,pogostosštevilnimiprečnimivezmi.

– Nitastiproteinisozaradisvojezgradbenetopnivvodi.Krogla-stiproteinisozaradisferičnenaravevodotopni.

4. a) 21aminokislinb)30aminokislin

Encimi (str. 31)

1. Katalizatorjiomogočajohitrejšipotekreakcij.Encimisobiološkemolekule(običajnoproteini),kiomogočajopotekreakcij,kisicernebipotekale,alipapospešijoreakcije,kibisicerpotekalepoča-sneje.Zatojihimenujemobiokatalizatorji. Aktivno mestojeod-ločilnozanjihovodelovanje;tojeobmočje,kamorencimpritegnemolekulesubstratainjihpostavitako,dareakcijalahkopoteče.

2. Katabolizem sometaboličnereakcije,vkaterihsevelikemole-kule razcepijo vmanjše. Take so reakcije celičnegadihanja inprebavev celici. Pri teh reakcijahsesproščaenergija, zato soeksergonske. Anabolizem pa vključuje reakcije, v katerih izmajhnihmolekulnastajajovečje.Medanaboličnereakcijesodisintezaproteinovinfotosinteza.Pritehreakcijahseenergijapo-rablja,zatosoendergonske.

3. Model ključa in ključavnice predlaga, da substrat enostavnopritegnevnatančnoprilegajočose špranjo (aktivnomesto)naencimu.Potemmodelujeaktivnomestoencimanekakšenpa-sivnisprejemniksubstrata.

4. Model inducirane prilagoditve je spremenjenaverzijamodelaključainključavnice,pokaterisesubstratprilegavaktivnome-sto, s čimer sproži spremembooblikeaktivnegamesta venci-mu,karomogočinadaljevanjereakcije.

5. Možniodgovori:– odstopanjeodoptimalnevrednostipH– pretiranovisokatemperatura(segrevanje)– obdelovanjez ioni težkihkovin,sečnino,organskimitopilialidetergenti

Vsetesnovidenaturirajoproteine,takodacepijonekovalentnevezi,kivzdržujejofunkcionalnosekundarnointerciarnozgradboproteinov.Kovalentnevezi,kidoločajoprimarnozgradbo,pogo-

5

stoostanejonedotaknjene,vendarseizgubitopnostproteinainnjegovaaktivnaoblika(aktivnomesto).

6. Zaradimutacijeselahkovpolipeptidnoverigovključidrugaami-nokislina.Končniproteinsezatonezvijepravilno(nepravilnater-ciarna inkvartarnazgradbaaktivnegamesta) in izgubibiološkovlogo.Opomba: Če gre za tihomutacijo alimutacijo v nekritič-nemobmočjuproteina,lahkoostaneencimnormalnoaktiven.

Uporabnost encimov (str. 33)

1. a) Reakcijanebipotekalaalipabibilazanjenpotekpotrebnavisokatemperaturainpritisk.

b) Reakcijabipotekalapočasi.Postopekbibilzaraditegadražji.

2. Lastnostimikrobnihencimov,zaradikaterihsoprimernikot in-dustrijskikatalizatorji:–velikaraznolikostmikroorganizmov:pomembna,kertopome-ni,dajenavoljovelikomikrobnihencimov,

–gojenjemikroorganizmovjerazmeromapreprosto,zatosoen-cimicenovnougodnizaindustrijskoproizvodnjo,

–encimejemogočeimobiliziratiinjihvečkratuporabiti,sčimersezmanjšajostroški,

–encimivečinomanepotrebujejoposebnihrazmerzadelova-nje,zato lahkoindustrijskipostopkipotekajopristandardnihtemperaturah inpritiskih.Obstajajo tudispecifičniencimi,kikatalizirajoreakcije,kadartepotekajovspecifičnihrazmerah(npr.privisokitemperaturi).

3. Samokratkiodgovori(podanjepoenprimerencima,čepravjihjepogostomožnihveč).Napišešlahkovečpodrobnosti.

a) Kimozinizgenetskospremenjenihkvasovkalibakterij(E. coli inKluyveromyces lactis).

b) Uporabljajogazakoagulacijomlečnebeljakovinekazeina.

a) Amiloglukozidaze izgenetskospremenjenihbakterij. b) Uporabljajojihzapospeševanjepretvorbeškrobavsladkor-

jevproizvodnjinizkokaloričnegapiva.Opomba:Proteaze iz genetsko spremenjenih mikroorganizmov uporabljajo zaspreminjanjebeljakovinizsladuinzapreprečevanjemotno-sti.Dodajajo jihnaravnimproteazamizkalečegažita,ki to-pijo beljakovine v žitu ter sprostijo aminokisline, zatopostanejodostopnekvasovkam.

a) Pektinaze izbakterijeErwiniaaligenetskospremenjenegli-veAspergillus niger.

b) Razcepijo topneverigepektina,kiostanejov iztisnjenihso-kovih,intakozmanjšajomotnost.

a) Citrat-sintazoproizvajamutiranisevglive Aspergillus niger. b) Citrat-sintaza (tudi izocitrat-dehidrogenaza) katalizira fer-

mentacijosaharoze(obpomanjkanjudušika)vcitronskoki-slino, ki je splošno uporabno sredstvo za konzerviranje inuravnavanjepHvživilskiindustriji.

a) Proteazeizbakterije Bacillus subtilis. b) Cepijopeptidnevezivbeljakovinskihmadežih.

a) Invertaza (saharaza)izkvasovkroduSaccharomyces. b) Spreminja saharozo v invertni sladkor – zmes glukoze in

fruktoze, ki jo uporabljajo v proizvodnji sladkarij z mehkimpolnilom.

a) Glukoza-oksidazaizglive Aspergillus niger. b) Uporabljajojovmedicinskihbiosenzorjihzazaznavanjeravni

glukozevkrvi.Glukoza-oksidazakatalizirapretvorboglukozevglukonskokislino.

a) Proteazeizbakterije Bacillus subtilis. b) Cepijopeptidnevezivproteinih ter razgradijodlake in tkivo

živalskihkož.

a) Laktaza izbakterijeKluyveromyces lactis. b) V mlečnih proizvodih z nizko vsebnostjo laktoze spreminja

laktozovglukozoingalaktozo.

a) Ligninaze izglivbeletrohnobe. b) Razgradijo lignin v lesni kaši in lesnih odpadkih. Lignin je

kompleksnamolekula,prinjegovirazgradnjisodelujevečen-cimov:lakaza,lignin-peroksidazainmangan-peroksidaza.

4. a) Vbiosenzorjihuporabljajobiološkesnovi,naprimerencime,za zaznavanje prisotnosti ali koncentracije določene snovi.Opomba:Biološkasnovjeimobiliziranavpolprevodniku.Nje-naaktivnost (kotodgovornaprisotnostsubstrata)povzročasprememboionov,kijozaznapretvornik,natosesignalojačiinizpišenazaslonuiztekočihkristalov.

b) Encim, ki kot substrat uporablja alkohol (npr. alkohol-dehi-drogenaza),bilahkoimobiliziralivbiološkemprepoznavnemsloju.Produktnjegovegadelovanja (naalkohol) bi povzročilzaznavnospremembo,kibi jo lahkoojačili in izpisalinaza-slonuiztekočihkristalov.

5. a) Mikrobneproteazeuporabljajovstrojarstvupredstrojenjem(npr.zaodstranjevanjemaščobe indlakskož).Zaradieno-stavnostipostopkapridobivanjatehencimovinzaradinjiho-ve raznolikosti so se zmanjšali stroški obdelave kož.Mikrobneproteazeso tudi varnejše inokoljuprijaznejšeodstrupenihkemikalij,kisojihtradicionalnouporabljalipristro-jenju (odpadnevode izstrojarnsodolgoonesnaževaleoko-lje,kersovsebovalekemikalije,kotsoapno,natrijevsulfid,solterorganskatopilainbarvila).

b) Kimozin iz mikroorganizmov je večinoma nadomestil sirilo(renin) iztelečjihželodcev,kisogatradicionalnouporabljaliv sirarstvu. Kimozin pridobivajo iz genetsko spremenjenihmikroorganizmov in je zelo čist, zato je njegovo delovanjeboljpredvidljivokotdelovanjetradicionalnegasirila,obenempajepostopekpridobivanjahitrejšikotprisirilu.Zaraditegase je sirarjem lažje prilagajati spreminjajočim se potrebamtržišča.Sir,pripravljenzmikrobnimkimozinom,jesprejemljivtudizavegetarijanceindruge,kinejedosira,pripravljenegas tradicionalnim sirilom. Proizvod, pripravljen z mikrobnimkimozinom,jetakopostalprivlačnejši,zaradiboljšeučinkovi-tostiencimapasosezmanjšalitudistroškipredelavesira.

c) Uporabaglivnih ligninazzaobdelavo lesnihodpadkov jepri-jaznejšadookolja in zmanjšaonesnaževanje vprimerjavi stradicionalnimimetodami(kotsoorganskežveplovespojine).Obdelavalesnihodpadkovzglivamiučinkovitopospešujena-ravneprocesebiodegradacijeinomogoča,datipotekajotudiprinižjihtemperaturah.Takoobdelanilesniodpadkisoupo-rabnikotkompostalizagojenjegob.

Zgradba membran (str. 35)

1. Celična membrana je sestavljena iz fosfolipidnega dvosloja, vkateregasovključeništevilniproteini,glikoproteiniinglikolipidi.Fosfolipidnidvosloj jeprecej tekoč, takodaseproteini vnjemlahkopremikajo.

2. Celičnemembraneopravljajovcelicištevilnenaloge.Plazmale-maomejujecelico,hkratipaomogočarazličnimsnovemvstopa-njevcelicoinizstopanjeiznje.Proteininapovršiniplazmalemeomogočajoceličnoprepoznavanje.Membraneznotrajcelicepaoblikujejopredelke v citoplazmi–organele, v katerihpotekajorazlični presnovni (encimski) procesi. Vmembranah somnogiproteini,kisodelujejoprirazličnihpresnovnihprocesih.

6

3. a) Več možnih odgovorov: Golgijev aparat, mitohondrij, kloro-plast, endoplazemski retikulum (zrnati ali gladki), jedro, va-kuola,lizosom.

b) Odvisnoodizboraodgovoraa).Vsplošnemmembraneome-jujejo predelke (kompartmente), v katerih potekajo različniencimskiprocesi,nadzirajovstopinizstopsnovi,kiseobde-lujejovposameznempredelku,insoaktivnapovršinazapri-penjanjeencimov,kisodelujejovmetabolizmu.

4. Triorganeli,kišenisobili izbranipritretjemodgovoru:Golgijevaparat,mitohondrij,kloroplast,endoplazemskiretikulum(zrnatialigladki),jedro,vakuola,lizosom.

5. a) Holesterolsevrivamedmolekulefosfolipidovinstabilizirali-pidnidvosloj.

b) Dalahkomembraneostanejotekočepritemperaturahblizu0oC,morajovsebovativelikoholesterola.Večkotjeholeste-rolavmembrani,boljjemembranatekoča.

6. a) do c): kisik, organske snovi (glukoza), minerali in elementi vsledovih,voda.

7. a) ogljikovdioksid b) produktipresnovedušikovihspojin(npr.sečnina)

8. Plazmalema:

Osmoza v celicah (str. 37)

1. Polprepustnamembrana jevsakamembrana,kidovoljujepre-hajanje samo določenim snovem. Voda prehaja z lahkoto, to-pljencipočasnejealicelosplohne(odvisnoodvelikosti).

Tudiplazmalemajeprepustnainševeč–sspremembostruk-ture lahko istimsnovemomogočaaliomejujeprehajanje, zato pravimo,dajeizbirno prepustna.

2. a) Živalskecelice:koncentracijskigradient b) Rastlinskecelice:koncentracijskigradient,pritiskzaraditr-

dnosticeličnestene

3. Živalskecelicesomanjvzdržljivezaspremembevnetokoličinivode kot rastlinske. Pri živalskih celicah prevelik dotok vodepovzroči,dacelicepočijo,posledicaprevelikeizgubevodepajekrčenjecelic.Prirastlinskihcelicahnetodotokvodedodoloče-nemereomejujepritiskceličnestene.Celuloznaceličnastenarastlin preprečuje, da bi celice počile, in jim daje turgor (po-membenzaopororastlini).

4. a) Čistavoda:Vodasebopremikalavcelicointaseborazpo-čila(lizirala).

b) Hipertonična raztopina: Celica bo izgubljala vodo in celičnamembranasebonagubala.

c) Hipotoničnaraztopina:Celicabopridobivalavodoinceličnamembranaseborazpočila(lizirala).

5. Paramecij (Paramecium) je hipertoničen glede na obdajajočesladkovodnookoljeinvodastalnovdiravcelico.Zatojojetrebavesčasizločati(vlogakrčljivihvakuol).

proteinnapovršini protein,kiprebadalipidnidvosloj

Nekateriproteini sovključenivlipidni

dvosloj.

Skozikanal,kigaoblikujeprotein,lahkopotujejodoločenesnovi

fosfolipid

hidrofobnidel

hidrofilnidel

6. a) hipotonična b) Nadomestnatekočinamoraspodbuditigibanjevodevcelice

in tkiva (ki so dehidrirana in imajo višjo koncentracijo to-pljencevkotpijača).Opomba:Mnogišportninapitkisoizoto-nični.Gledena to, kakomočna je dehidracija, so ti napitkilahkoučinkovitejši,česorazredčeni.

7. Povzročiteljmalarije:izotoničengledenakri.

8. a) Turgorskitlak naraste,kovcelicovstopidovoljvode,dapriti-snevsebinoceliceobtogoceličnosteno.Pritisk,kinasprotujenadaljnjemuvdiranjuvodevcelico(pritiskceličnestene),pov-zročinastanekturgorja(»napetosti«oz.nabreklosti)celice.

b) Turgordajerastlinamoporo.Posebejpomembenjezaoporomehkimrastlinskimtkivom,kotsolistiincvetovi,inzaoporozelnatimrastlinam.Zelnatimrastlinambrezsekundarnihode-belitevdajeturgorvečinoopore.Kadarprimanjkujevode,pri-devrastlinskihcelicahdoplazmolize(delnealipopolne)inrastlinaoveni.Močnovenenjejelahkonepovratno.

Eksocitoza in endocitoza (str. 39)

1. S fagocitozo celicazajematrdnesnovi,s pinocitozopatekoči-nealifineraztopine(suspenzije).

2. Primerifagocitoze(katerikoliizmednaslednjih):– prehranjevanjepriamebizzajemanjemsnovispomočjocito-plazemskihizrastkov,imenovanihpanožice(psevdopodiji)

– prebavljanje starih rdečih krvničk (eritrocitov) v Kupfferjevihcelicahvjetrih

– prebavljanjebakterijinceličnihostankovvnevtrofilcihinma-krofagih(fagocitnebelekrvničke)

3. Primerieksocitoze(možniodgovori):– izločanjesnovi iz specializiranih izločalnih (sekretornih)celicvvečceličnihorganizmih,npr.hormonovizendokrinihcelicinprebavnihencimovizeksokrinihcelic

– odstranjevanje odpadnih snovi iz enoceličnih organizmov,npr.paramecijinamebaizločataostankeizprebavnihvakuol

4. Kakršenkoli tipcitoze je (vnasprotjuzdifuzijo)aktivenproces,pri katerem se porablja ATP. Nizka koncentracija kisika zaviracelično dihanje (oksidativni metabolizem) in zmanjšuje izkori-stekenergijeizrespiracijesubstratov(dostopnostATPupade).

5. a) kisik:difuzija b) celični ostanki:fagocitoza c) voda:osmoza č) glukoza:olajšana(pospešena)difuzija

Dializa krvi (str. 40)

1. Svežadializnatekočinanevsebujesečnineindrugihodpadnihproduktov.Takovzdržujemokoncentracijskigradientmedkrvjoindializnotekočino,daseizmenjavaneustavi.

2. Sečninaprehajavdializnotekočinozato,kerjevdializnitekoči-nimanjsečninekotvkrvi.Meddializnotekočinoinkrvjojekon-centracijskigradient,kiomogočaizmenjavo.

3. Preostali ioni inmajhnemolekule neprehajajo v dializat zato,ker jenjihovakoncentracijavkrvi invdializatuenaka.Nikon-centracijskegagradienta,kibiomogočilizmenjavo.

4. Izmenjavoprihemodializiomogočadifuzija.Pritemprocesusemolekulegibljejozobmočjazvišjokoncentracijomolekulnaob-močjeznižjokoncentracijo.

7

5. Protitočnisistemomogočaučinkovitejšoizmenjavosnovi.Vzdolžcelotneizmenjevalnepovršinejenatanačinzagotovljenanajve-čjamožnarazlikavkoncentracijahmedkrvjo indializno tekoči-no.Izkrviseodstraniskorajvsasečnina.

Razlaga:Krisenazačetkudializnekolone(visokakoncentraci-jasečnine)srečazdializnotekočino,kiževsebujenekajsečni-ne, vendarkoncentracijskigradientmed tekočinamaševednoomogoča izmenjavo. Do konca dializne kolone tako kri oddavečinosečnine.Vzadnjemdelu,kojevkrvinajmanjsečnine,sekrisrečujessvežodializnotekočino,kinevsebujesečnine,zatoprocesizmenjaveševednopoteka.Čebikriindializnatekočinateklivistosmer,biseravnovesjevzpostavilozelohitro,insečni-nanebivečprehajalavdializnotekočino.

6. Lovilecodstranikrvnestrdkeinzračnemehurčke,kinastanejomedhemodializo.Čebiprišlivkrvožilnisistem,bilahkopovzro-čiliembolijo(zamašitevkrvnihžil)inkap.

Transport snovi v celico in iz nje (str. 41)

1. a) difuzijab) olajšana(pospešena)difuzijac) osmozač) ionskečrpalked) pinocitozae) eksocitozaf) fagocitoza

2. Za pasivni transport nipotrebenvložekceličneenergije;snovise premikajo v smeri koncentracijskega gradienta. Za aktivni transportjepotrebneprecejenergije(ATP),dalahkocelicapre-naša snovi v smeri, v katero se običajno ne bi premikale, sajprehajajoprotikoncentracijskemugradientu.

3. Plina,kisepremikatazdifuzijo,stakisikinogljikovdioksid.

4. a) pinocitozab) fagocitozac) osmozač) eksocitozad) fagocitozae) olajšana(pospešena)difuzija(skanalčki)f) olajšana(pospešena)difuzija(sprenašalci)g) ionskečrpalke

Celični procesi (str. 42)

1. a) Golgijevaparat,plazmalema b) citoplazma,mitohondriji c) plazmalema,mešički č) plazmalema,mešički d) endoplazemskiretikulum,ribosomi,jedro e) kloroplasti f) centriola,jedro g) lizosomi h) plazmalema,Golgijevaparat

2. Metabolizem sovsikemičniprocesi,kipotekajovcelici.Neka-teriprimeri:celičnodihanje,fotosinteza,sintezaproteinov,oksi-dacijamaščobnihkislin…

Vloga ATP v celicah (str. 43)

1. EncimATP-sintazahidroliziraATP,danastanetaADPinanorgan-skifosfat.Obtemsesprostienergija.

2. glukoza

3. celičnodihanje;vožjempomenuoksidativnafosforilacija

4. sončnaenergija

5. hrana(hranilnesnoviizrastlinindrugihživali)

6. KotakumulatorskabaterijaparADP/ATPprehajamedvisokoe-nergijskiminnizkoenergijskimstanjem.DodatekfosfataznovanapolniADPzenergijoinomogoči,daseporabizakakocelič-nodelo.

7. Fotosinteza•Začetne spojine:ogljikovdioksid, voda (kotvir vodika), sve-tlobainklorofil

•Nastali produkti:kisik,glukoza•Vloga NADP+: prenaša vodik od primarnih reakcij (odvisnihodsvetlobe)dosekundarnih(neodvisnihodsvetlobe),vkate-rihsevodikvgradivsladkorje.

•Vloga ATP: nastaja vprimarnih reakcijah, v sekundarnihpaseporabizanastaneksladkorjevizCO2invodika.

•Splošen biološki pomen procesa:svetlobnoenergijoporabljazavezavoogljikovegadioksidavorganskemolekule,kisovirenergijevprehranjevalnihverigah.

Celično dihanje•Začetne spojine:organskemolekule(večinomaglukoza),kisik•Nastali produkti:ogljikovdioksid,voda•Vloga NAD+:prenosvodikavelektronskotransportnoverigo,kjerzagotavljaenergijozasintezoATP.

•Vloga ATP:majhnakoličinaATPsenajprejporabizaaktivaci-jo glukoze; kasnejeATPnastaja v glikolizi, Krebsovemcikluinelektronskitransportniverigi.

•Splošen biološki pomen procesa:organizmirazgrajujejoener-gijskobogatemolekule,pričemerseenergijatehmolekulpre-vedevkoristnoenergijovoblikiATP.

Celično dihanje (str. 44)

1. a) glikoliza:vcitosolu b) Krebsovcikel:vmitohondrijskisredici c) dihalnaveriga:nanotranjimitohondrijskimembrani(kristah)

2. Priglikolizi invKrebsovemciklunastaneATPs fosforilacijonaravnisubstrata.FosfatnaskupinaseizfosforiliranegasubstratapreneseneposrednonaADP.Velektronskiprenašalniverigina-stajaATPvprocesuoksidativnefosforilacije.Taprocesjesesta-vljeniznizaredoksreakcij,prikaterihsetvorienergija(protonskigradient) za nastanek ATP. Pri oksidativni fosforilaciji nastanekar17-kratvečATPkotprifosforilacijinaravnisubstrata.

Biokemija celičnega dihanja (str. 45)

1. a) 6ogljikovihatomov b) 3ogljikoviatomi(razcepglukozenadvoje) c) 2ogljikovaatoma(1ogljikseodstranivoblikiCO2) č) 6ogljikovihatomov(spojinaz2ogljikovimaatomomavobliki

acetilneskupinesepripnenaspojinos4ogljikovimiatomi) d) 5ogljikovihatomov(1ogljikseodstranivoblikiCO2) e) 4ogljikoviatomi(1ogljikseodstranivoblikiCO2)

2. a) glikoliza 2ATP b) Krebsovcikel 2ATP c) elektronskaprenašalnaveriga 34ATP č) skupaj 38ATP

8

3. CO2 seskozidihalnopovršinopriizdihusproščavatmosfero.

4. a) Vodikoviatomizagotavljajoenergijovoblikienergijskovzbu-jenih elektronov.Opomba: Ti potujejo po dihalni verigi, pričemerpostopomaoddajajoenergijo,kiseporabljazasinte-zoATP.

b) Nakoncudihalneverigejekisik,kijekončniprejemnikelek-tronov.

5. a) ATPnastajavprocesu,imenovanemkemiosmoza. b) Na kratko:SintezaATPjeodvisnaodtokaelektronovinpre-

nosavodikovihprotonov. Podrobneje:Energija,kisesproščapripotovanjuelektronov

po prenašalni verigi, se porablja za črpanje protonov (H+)proti koncentracijskemu gradientu v medmembranski pro-stor.Zaraditegasekoncentracijaprotonovtammočnozviša.Protonisevrnejoskozimembranovsmerikoncentracijskegagradienta.PritempotujejoskoziencimskikompleksATP-sin-taza(sopomenka:ATP-sintetaza,ATPaza),kisintetiziraATP.

Fotosinteza (str. 47)

1. a) Sintezapreprostihorganskihmolekul,kiseporabljajozase-stavljanjeboljzapletenihmolekul.

b) Pretvorbasvetlobneenergijevkemično,kijenarazpolagovprehranjevalnihverigah.

c) Sproščanjekisikavozračje;kisikpotrebujejodrugiorganizmi.

2. a) voda+ogljikovdioksid→glukoza+kisik b) 12H2O+6CO2→C6H12O6+6O2

3. Produktifotosintezeselahkoporabljajokotneposredenvirener-gije za celično dihanje (glukoza), kot gradnik rastlinske celice(celuloza) ali kot rezervna energija v obliki polisaharida (škro-ba). Glukoza se lahko pretvori tudi v druge sladkorje (npr. vfruktozo ali disaharid saharozo, ki je transportna oblika slad-korjavrastlinah).

4. Kloroplast ima dva različna razdelka: stromo in tilakoide (gra-na).Odsvetlobeneodvisnesekundarne(temotne)reakcijepote-kajo v tekoči stromi. Od svetlobe odvisne primarne reakcijepotekajovskladovnicahtilakoidnihmembran,nakateresove-zanemolekuleklorofila.

Biokemija fotosinteze (str. 48)

1. NADP: prenaša oz. posreduje vodik (protone in elektrone) odsvetlobnihktemotnimreakcijam.

2. Klorofil:molekule barvila klorofila ujamejo svetlobno energijo,takodasevzbudijonjihovielektroni.TiseporabijozanastanekATP inNADPH.Molekuleklorofilaomogočajotudicepitevvode,pričemersesproščajovodikoviprotoni (H+) inelektroni (e-),kijihrastlinapotrebujevsekundarnihreakcijah,inO2.

3. a) 5C c)3C b) 3C(×2molekuli) č)5C

4. a) Primarne reakcije (O): potekajo na tilakoidnihmembranah(grana) kloroplasta; potrebna je svetlobna energija. Pri pri-marnihreakcijahnastajataATPinNADPH.Elektroneinproto-nezagotavljarazcepvodnihmolekul.

b) Sekundarne reakcije (Calvinovcikel):potekajovsredici(stro-mi)kloroplastainzapotekneposrednonepotrebujejosvetlob-neenergije.VCalvinovemcikluseATPinNADPH,kinastajatapriprimarnihreakcijah,porabljatazapostopnoredukcijooglji-kovegadioksidavglukozo.

5. Ogljikinkisikizogljikovegadioksida(skozilistnereže).Vodikizvode(prekkorenininžil),kisečrpaiztal.Opomba:Raziskaveskisikovimiizotopisopotrdile,dakisik,kiseprifotosintezispro-šča,izhajaizvode,kisik,kijevezanvsladkor,paizogljikovegadioksida.

6. SintezaATPjepovezanazelektronskimtransportom.Kosvetlo-bapadenamolekuleklorofila,senjihovielektronivzbudijo,po-stanejovisokoenergijskiinseločijoodmolekuleklorofila.Koseelektroni prenašajo vzdolž elektronske prenašalne verige, po-stopnooddajajoenergijo,kiseporabizavezavofosfatanaADP,takodanastaneATP.

Opomba:ATPnastaja (pri fotosintezi inpriceličnemdihanju)skemiosmotskimmehanizmom.Koelektronskiprenašalci sprej-mejo elektron, se v tilakoidni prostor hkrati prenesejo protoni(H+), kjer se močno poveča njihova koncentracija. Protoni senatoprekmembranevsmerikoncentracijskegagradientavrne-joskoziencimskikompleksATP-sintazo(ATP-sintetazoaliATPa-zo),kijeodgovornazasintezoATP.

7. a) Neciklična (foto)fosforilacija:svetlobnaenergijasemedfo-tosintezoporabialiprevedevATP.Elektronisenadomeščajoznovimi,kiprihajajoizrazcepavode.

b) Zizrazomfotofosforilacijapoudarimo,dajesvetlobavirener-gijezacelotenproces.

c) Voksidativnifosforilacijijevirenergijezafosforilacijooksida-cijaglukoze(elektroni,kiseobtemsproščajo,seporabljajozasintezoATP).

8. V ciklični fotofosforilacijiseelektroni,kiseprenašajoizfotosis-temaII,nadomeščajozelektroniizfotosistemaIinnestistimi,kibivstopalivprocesizrazcepljenihmolekulvode.TakonastajaleATP,nepatudiNADPH.Opomba:Vceliciobatipaprenosa(cikli-čeninnecikličen)vzdržujetauravnotežennivoNADPHinATP.

Hitrost fotosinteze (str. 50)

1. a) Hitrostfotosintezestrmonaraste,potempaseustali. b) Obpovečevanjukoličinesvetlobeseaktivirajododatnemole-

kuleklorofila,zatohitrostfotosintezenarašča.Kosoaktivira-ne vse molekule klorofila (nasičenje), večja osvetlitev nevplivavečnapovišanjehitrostifotosinteze.

2. a) Povišanatemperaturapovečahitrost fotosinteze,vendarprimajhnikoncentracijiCO2taučineknitakoopazen.

b) Privišjitemperaturipotekajobiokemičnereakcijehitreje.Primajhnih koncentracijah CO2 je hitrost fotosinteze bolj odvi-snaodkoličinesubstrata(CO2)kotodtemperature.ČeCO2 niveliko,jehitrostmajhnanegledenatemperaturo.

3. CO2 je surovina zagradnjo glukoze.Če se vstopanjeCO2 v listzmanjša,sezmanjšatudihitrostfotosinteze.

4. a) Sspreminjanjemleenegadejavnikavčasu(alitemperaturealikoncentracijeCO2) lahkorazločimopomenenega indru-gega.

b) SpremembakoncentracijeCO2imavtehpogojihvelikovečjivplivnapotekfotosintezekotspremembatemperature.

c) PrimajhnihkoncentracijahCO2imadvigtemperaturez20oC na30oClemajhenvpliv(hitrostvstopanjaCO2vlistjeome-jujočdejavnikfotosintetskehitrosti).

5. Količinarazpoložljivevodeinminerali.

9

Podvajanje DNA (str. 51)

1. GseparisC AseparisT

2. A: dvojnavijačnicaDNA B: podvojevalnevilice C: DNA-polimeraza Č: staraverigaDNA D: novaverigaDNA E: prostinukleotid

3. 1. OdvijanjedvojnevijačniceDNA. 2. RazpiranjedvojnevijačniceDNA. 3. Prostinukleotidizasedajomestaobenojniverigi. 4. VerigiDNAsezdružitaspovezovanjemkomplementarnihbaz.

Od genov do proteinov na preprost način (str. 52)

1. Opomba:Tadejavnostponazarja,nakakšennačinsonamole-kuli DNA kodirana navodila za izdelavo proteinov. Posamezennukleotidšenenosinobenekoristneinformacije.

a) Tripletkodiraenoaminokislino. b) Genkodirapolipeptidnoverigo(lahkojepolipeptidaliprote-

in)alimolekuloRNA. c) Transkripcijskaenotakodiraprotein,sestavljen izvečprote-

inskihpodenot.

2. a) Nukleotid jesestavljeniz:fosfata,sladkorjaineneodštirihorganskihbaz(adenina,gvanina,citozinaintiminaaliuracila).

b) Tripletjesestavljeniz:trehzaporednihnukleotidov,kisebe-rejoskupajkotkod.

c) Genjesestavljeniz:zaporedjanukleotidov. č) Transkripcijska enota jesestavljena iz:dvehali večgenov,

kiskupajkodirajopodenoteproteina.

3. Dodanesošepodrobnosti;pomembnebesedesotiskanekrepko. Koraki,kivodijodonastankafunkcionalnegaproteina,so:

•Matrična veriga DNA se prepiše v mRNA (prepisovanje ali transkripcija).

•KodnamRNAseprevedevzaporedjeaminokislin(prevajanje ali translacija),kisepovežejospeptidnimivezmi innastanepolipeptidnaveriga(tojelahkožefunkcionalniprotein).

•Proteini,kisosestavljeni izvečpodenot inkodiranizdvemaalivečgeni,sepovežejomedsebojvkončnifunkcionalnipro-tein(kvartarna zgradba).

Prepisovanje (str. 53)

1. mRNAprenesekopijogenetskihnavodilizjedrnemolekuleDNAnaribosomevcitoplazmi.Zizdelavoštevilnihkopijenakihmole-kulmRNAizistegadelaDNAselahkohitrostsintezebeljakovinepoveča.

2. a) UCU,UCC,UCA,UCG,AGU,AGC b) UAA,UAG,UGA

3. a) AUGAUCGGCGCUAAA b) AUGUUCGGAUAUUUU

Regulacija izražanja genov pri prokariontih (str. 54)

1. a) Operon:Sestavljaganajmanjenstrukturnigen,kinosizapiszaprimarnozgradboencima,terdvaregulatornaelementa:operatorinpromotor.

b) Regulacijski gen:Nosizapiszarepresor,kiseveženaope-ratorinstemustaviprepisovanjestrukturnihgenov.

c) Operator:JezaporedjeDNA,nakaterosevežerepresor. č) Promotor:Zaporedje,kamorsevežeRNA-polimerazainzač-

neprepisovanje. d) Strukturni geni: Geni, odgovorni za izražanje encimov, ki

kontrolirajometaboličnopot.

2. a) Pritemsistemuseencim,kijepotrebenzapresnovodoloče-negasubstrata,proizvajale,kojetasubstratprisoten.Celicatakoprihrani dragocenoenergijo, saj neproizvaja encimov,kijihvdanemtrenutkunepotrebuje.

b) Taksistemregulacije izražanjagenovnismiseln,ko jesub-strat, presnovo katerega katalizira izraženi encim, prisotenves(aliskorajves)čas.

c) Regulacijovtakemsistemulahkodosežemozutišanjemge-nov.Geni,kiseobičajnoizražajo,sotakoutišani.

3. Začetnarastbakterijjepovezanasporabonajboljoptimalnegasubstrata(glukoze),sajsegeni,kinosijozapiszaencim,kika-talizira njeno presnovo, prepišejo brez indukcije. Ko glukozezmanjka, nastopi prilagoditvena faza, ki se začne z indukcijogenov,kiomogočajosintezoencimov,odgovornihzarazgradnjolaktoze,inrastbakterijsenadaljuje.

4. a) Gen za triptofan sintazo se običajno neprestano izraža. Zautišanjegenajepotrebenrepresor, tegapaaktiviraefektor.Efektorsevežena represor, tapaseveženaoperator instemustaviprepisovanjegena.Prigenuzatriptofansintazojeefektorkončniproduktmetabolnepoti–triptofan.

b) Efektor, ki se vežena represor, je triptofan (končniproduktmetabolnepoti).Ko jeoperonaktiven (»vklopljen«), seproi-zvajatriptofansintazainkatalizirasintezoaminokislinetrip-tofan.Presežektriptofanadelujekotefektorzarepresorskomolekulo,kisetako lahkoveženaoperator instemustaviprepisovanjegenazatriptofansintazo.Količinatriptofansin-tazesezmanjša,zatoseustavisintezatriptofana,topapov-zroči,dasevezanitriptofansprostiizoperatorjainprepisovanjegenaseznovanadaljuje.

5. Operatorvednoležizapromotorjem,dalahko,kosenanjvežerepresor,ustavidelovanjeRNA-polimeraze(kiseveženapromo-tor)intakopreprečiprepisovanjegena.

6. Pri genski indukciji so geni, ki nosijo zapis za encim, običajnoneaktivni(»izklopljeni«)inseaktivirajo(»vklopijo«)leobprisotno-sti induktorja (substrat je induktor). Pri utišanju genov pa sogeni, kinosijo zapis zaencim,običajnoaktivni (»vklopljeni«) inseutišajoobprisotnostipresežkasubstrata(presežeksubstra-tajeefektor).

Izražanje genov pri evkariontih (str. 57)

1. a) Promotor: DNA zaporedje, kamor se vežejo nekateri tran-skripcijskifaktorjiinRNA-polimeraza.

b) Transkripcijski faktorji:Tosoproteini,kiprepoznajokontrol-neelementenapromotorjuinpospeševalnihzaporedjihDNAinsenanjevežejotertakoomogočijovezavoRNA-polimerazeinnastanekiniciacijskegakompleksa.

c) Pospeševalno zaporedje:ZaporedjenaDNA,kamorseveže-jo posebni transkripcijski faktorji (aktivatorji). Ta vezava je

10

pomembna,sajomogoči interakcijoaktivatorjevstranskrip-cijskimifaktorji,vezaniminapromotor.

č) RNA-polimeraza: Encim, ki (ob pomoči transkripcijskih fak-torjev)prepišegen.

d) Terminacijsko zaporedje: Nukleotidno zaporedje na koncugena,kipovzročiprekinitevprepisovanja.

2. Razlikemedmehanizmikontroleizražanjagenovprievkariontihinprokariontih(katerikoliodspodnjihodgovorov):

– Evkariontski geninisoorganizirani v operone.Zaporedja, kinadzorujejo izražanje genov, so lahko precej oddaljena odgena,kiseizraža.

– Priizražanjuevkariontskihgenovimajopomembnovlogotrans-kripcijskifaktorji.Levnjihoviprisotnostisegenlahkoizraža.

– Evkariontskisistemizražanjagenovvključujenastanekinici-acijskegakompleksavkateremsoskupajpovezaniaktivatorji,transkripcijskifaktorjivezaninapromotorinRNA-polimeraza.

Prevajanje (str. 58)

1. AUGAUCGGCGCUAAA

2. a) 61 b) Poznamo64možnihkodonovzamRNA,todatrijemednjimi

sot.i.stop(terminacijski)kodoni.61kodonovnamRNAzah-teva61komplementarnihkodonovnatRNA.

Metabolične poti (str. 59)

1. Metaboličnopotnajlažeopišemokotnizsorodnihkemičnihre-akcij,vkaterihsespojinezaporednopretvarjajo.Vsakoreakcijonadzorujejodoločeniencimi,pričemerjeproduktprejšnjereak-cijesubstratzanaslednjo.Posebenencimnadzorujepretvorboaminokislinefenilalaninvtirozin.Enciminadzorujejotudireakci-je, pri katerih nastanejo hormon tiroksin, pigmentmelanin alikaterakolivmesnaspojinaalirazgradniprodukt.Okvarakatere-gakoli encima lahko povzroči očitne motnje v metabolizmu zrazličnohudimiposledicami.

2. V metabolizmu fenilalanina nastanejo: tiroksin, melanin, oglji-kovdioksid,voda.

3. a) tirozinaza b) fenilalanin-hidroksilaza c) hidroksifenilpiruvat-oksidaza č) oksidazahomogentinskekisline

4. Ljudjesfenilketonurijoimajolemalotirozina,kijepotrebenzasintezomelanina(pigment,kidajetemnobarvokožiinlasem).Tirozinnormalnonastajaizfenilalaninaobpomočiencima,kijepritejbolezniokvarjen.

5. Napakevmetabolizmutirozinalahkopovzročijobolezni,kotstaprirojeni hipotiroidizem (kretenizem) ali albinizem.Hipotiroidi-zemjeposledicanapakvmetaboličnihreakcijah,kiomogočajonastanektiroksina,pomembnegahormonazarastinrazvojor-ganov. Simptomi pomanjkanja tiroksina (hipotiroidizma) so:majhnarast (pritlikavost),duševnamanjrazvitost innerazvitostspolnihorganov.Albinizem pa je rezultatnepravilnegadelova-njatirozinaze,kipretvarjatirozinvpigmentmelanin.Pomanjka-nje melanina se kaže kot albinizem: popolna odsotnostpigmentavkoži,očehinlaseh.

6. a) pomanjkanjemelanina b) presežekfenilpiruvata c) odsotnosttiroksina

č) presežekhidroksifenilpiruvata d) presežekhomogentizata

7. Vzelbivzoreckrviinpreveril,alijevnjempresežekfenilpiruvata(tojeenostavenpreizkus,kigaopravijorutinskopetdnipootro-kovemrojstvu).

8. a) spojinevprebitku:začetnaspojina(prekurzor) b) odsotnespojine:vmesnaspojina,končniprodukt

Mitoza in celični cikel (str. 61)

1. a) anafaza b) profaza c) zgodnjaanafaza č) poznaanafaza d) poznatelofazaalizačetekinterfaze

2. Zahtevaniodgovorpoudarjen:DNA se mora podvojiti,danasta-nedvokromatidnikromosom.Kromosomi se morajo spiralizirati, dasenezapletejo.

3. A Interfaza:obdobjemedceličnimadelitvama(mitozama).TikpredmitozoseDNApodvoji.

B Pozna profaza: kromosomi se spiralizirajo v vidno obliko.Centrosomisepremaknejonanasprotnapolacelice.

C Metafaza: medcentrosominastanejonitidelitvenegavrete-na.Kromosomi,pritrjeninateniti,sepomaknejovekvatori-alnoravninocelice.

Č Pozna anafaza:enokromatidnikromosomipotujejoprotipo-loma celice.

D Telofaza:oblikujetasenovi jedri.Kromosomisedespiralizi-rajo.Nasredinicelicenastaneceličnaploščakotzasnovazanovoceličnosteno.

E Citokineza: citoplazma se razdeli in iz prvotne materinskenastanetaločenihčerinskicelici.Vtejoblikijecelicavečinosvojegaobstojaintakšnatudiopravljasvojovlogo(normalnodelovanje).

Rak (str. 62)

1. a) Benigni tumor: Nenormalna rast tkiva, ki ne opravlja večfunkcijeizvornegatkiva,vendarsenerazširjapotelesu.

b) Maligni tumor:Razraščasepoizvornemtkivu.Jedobropre-krvavljen,zatohitroraste.Celicetakšnegatumorjasepokrvialilimfiprenašajovdrugedeletelesa,kjertvorijonovetumorje.

c) Nastanek metastaz: Razširjanje tumorskih celic po telesu(pokrvi,limfialipotelesnihvotlinah).

2. a) Kemoterapija: Zdravila za zdravljenje raka vplivajo na vsehitrodelečesecelicevtelesu.Polegrakavihuničijotudikrv-necelice incelice lasnihmešičkov,aliustavijonjihovodeli-tev. Preostale celice v telesu se delijo počasneje, zatocitostatikinanjenevplivajo.Dodatne informacije:Zdravilasolahko po molekulski zgradbi podobna spolnim hormonom,zatozavirajonjihovodelovanjevtelesu.

b) Radioterapija:IonizirajočesevanjepovzročapoškodbeDNA.Pri obsevanju se pogosteje poškodujejo hitro deleče se tu-morske celice, zato s primernim odmerkom obsevanja nor-malneceliceneutrpijovečješkode.

3. a) Stranskiučinkikemoterapijesonedejavnostlevkocitov,izgu-balas,sterilnostinmotnjevdelovanjuprebavil(slabost,bru-hanje,driska).Zaradinedejavnosti levkocitovsobolnikiboljpodvrženi okužbam. Stranski učinki radioterapije so lahkomanjšeopeklinenakoži,slabost,bruhanjeali lokalno izpa-danjelasindlak.

11

b) Kemoterapevtiki in radioterapija lahko povzročijo neželenestranske učinke, ker delujejo na vse hitro deleče se celice(tudinormalne).

4. a) Vzrokizakožnega raka:NajboljpogostvzrokjeponavljajočeindolgotrajnoizpostavljanjeUV-svetlobi.Bolezenskiznaki:Obstoječekožnoznamenjezraste,seizbo-či, spremeni barvo, srbi, pogosto krvavi ali okrog njega na-stanetemenrob.

b) Vzrokizapljučnega raka:V98%gapovzročakajenje.Bolezenski znaki: Znaki pljučnega raka so kašelj s krvavimizpljunkom,bolečinevprsih,kratkasapainglavoboli,česosemetastazerazširilevmožgane.

Primerjava mitoze in mejoze (str. 64)

1. VMejoziIseparidvokromatidnihhomolognihkromosomovraz-delijomedhčerinskicelici,pričemerseštevilokromosomovdi-ploidneceliceprepolovi.MedMejozoIinMejozoIInipodvajanjaDNA.Primitozisediploidnoštevilokromosomovohranisajprotipolomacelicepotujejoenokromatidnikromosomi.

2. VMejoziIpotujejoprotipolomadvokromatidnikromosomi(šte-vilokromosomovseprepolovi),vMejoziIIpapotujejoprotipolo-maenokromatidnikromosomi(številokromosomovseohrani).

3. Proces rekombinacije ter naključno razporejanje kromosomovmedmejozo omogočata različne kombinacije alelov ter s temgenetskopestrost.

Prekrižanje (str. 65)

Primerinisopovezanimedseboj.

1. a) Zaporedjagenovpoprekrižanjunatočki2.

b) A,BinC

2. a) Zaporedjagenovpoprekrižanjunatočkah6in7.

b) J,KinL

3. a) Zaporedjagenovpoprekrižanjunatočkah1,3,5in7.Rezul-tatiza2.in3.kromatidosomedsebojzamenljivi.

b) B,C,DinH,I,J,K,L

4. Posledica prekrižanja je mešanje genov in nastajanje novihkombinacij lastnosti. Tako se povečuje raznolikost genskegasklada.

1

2

3

4A B C D E F G H I J K L M N O P

A B C d e f g h i j k l m n o p

a b c D E F G H I J K L M N O P

a b c d e f g h i j k l m n o p

2

1

2

3

4A B C D E F G H I J K L M N O P

d e f g h i m n o p

H I M N O P

a b c d e f g h i j k l m n o p

a b c J K L

j k l

6 7

A B C D E F G

1

2

3

4A B C D E F G H I J K L M N O P

e f g m n o p

b c

H I

M N O P

a b c d e f g h i j k l m n o p

a

d

J K L

5 731

A E F G

B C D

h i j k l

Aleli (str. 66)

1. a) Heterozigot:genskaalelanavsakemodhomolognihkromo-somovstarazlična(edenjedominanten,drugirecesiven).

b) Dominantnihomozigot:navsakemodhomolognihkromoso-movstaenakadominantnaalela.

c) Recesivni homozigot: na vsakem od homolognih kromoso-movstaenakarecesivnaalela.

2. a) Aab)AAc)aa

3. Vsakhomologniparimadvakromosoma,odkaterihedenizviraodmatere,drugipaodočeta(izhajataizjajčecainsemenčice,kitvoritazigoto).Zaporedjegenovzaistelastnosti jeenakonaobeh homolognih kromosomih, genske različice (aleli) na vsa-kemodkromosomovpasolahkorazlične.

4. Alelisorazličneverzije(različice)istegagena,kikodirajoistola-stnost.Različnialeliomogočajofenotipskoraznolikostpriizraža-njugena.Pogostoobstajatazadoločengendvaalela,dominantniin recesivni.V temprimerusebofenotipsko izražaldominantnialel.Čestaalelaenakovrednodominantna,sefenotipskoizraža-ta oba. Kadar pa obstajajo trije ali več genskih alelov (multiplialeli), le-tiprispevajokvečji fenotipski raznolikosti (zadoločenolastnost)vpopulacijikot,čestaprisotnasamodvaalela.

Kariotipi (str. 67)

1. Kariotip(kariogram)jegrafičniprikazcelotnegarniturekromoso-movvcelicialiorganizmu. Izkariotipa lahkorazberemoštevilo,velikost, obliko kromosomov in položaj centromera ter dobimopodatekospoluinkromosomskihnepravilnostih,kotjeDownovsindrom.

2. Avtosomisonespolni(telesni)kromosomi,kitvorijohomolognepare in v nasprotju s spolnimi kromosomi ne določajo spola.Spolni kromosomi so pari kromosomov (XX pri ženskah in XYprimoških),kidoločajospol.

3. Oštevilčikromosome:glejspodaj.

4. Obkrožispolnekromosome:glejspodaj.

5. a) številoženskihavtosomov:44,spolnikromosomi:XX b) številomoškihavtosomov:44,spolnikromosomi:XY

6. a) 46 b) 23

12

Genomske raziskave (str. 69)

1. a) kvasovke:461,5 b) E. coli:957,2 c) vinskamušica:93,3 č) miš:12

2. DolžinakodirajočeDNA(»gena«)naMbmolekuleDNAsemočnorazlikuje,kerimajorazličnevrsteorganizmovrazličnodolgeod-seke nekodirajoče DNA (odseki, ki jih običajno ne prištevamomedgene).

3. Sekvenciranje genomov pomembnejših kultur, kot so pšenica,riž inkoruza,bopovečalomožnost izvajanjaustreznihinvarnihgenetskihmodifikacijzvisokovrednostjo.Opomba:Temodifika-cijebilahkouporabilizaizboljšanjeodpornostikultureprotiško-dljivcem, povečanje pridelka, zmanjšanje potrebe po vodi,vezavo dušika itd.Med drugimi razlogi lahko navedemo boljšepoznavanjeboleznipoljščin,njihovegarastnegapotencialainge-netskefleksibilnostipriselektivnemkrižanju.

4. a) Prvi sekvencirani večcelični živalski genom: glista Caenor-habditis elegans

Datum:december1998(vir:WellcomeThrust) b) Prvisekvenciranirastlinskigenom:Arabidopsis thaliana,gor-

čicisorodenplevel Datum:december2000(vir:Nature)

Projekt Človeški genom (str. 70)

1. Namenprojektajebildoločitevcelotnegazaporedjabaznihpa-rovvsehkromosomovvčloveškicelici(človeškegagenoma)tertakodoločitizaporedjeinfunkcijo(kateriproteinseizraža)vsa-kegaposameznegagenanakromosomih.

2. a)Zdravstveni:karkoliodnaštetega: – Odkritje položaja nukleotidnega zaporedja, odgovornega za

znanegenskebolezni,ternovemožnostizanjihovozdravljenje. – Pridobivanjeinformacij,kibodoomogočileproizvodnjočlove-

škihproteinovzazdravljenjepresnovnihbolezni. – Novemožnostizarazvojgenskihterapijzazdravljenjemno-

gihgenskihbolezni. – Možnostirazvojanovihzdravilzauravnavanjemetaboličnihpoti. – Novaspoznanjabodoomogočilapremikodzdravljenjakod-

krivanjubolezniinnjihovipreventivi. – Odkrivanjenagnjenostikdoločenigenskibolezni. – Možnost hitrega določanja nukleotidnega zaporedja bo pri-

pomogla k raziskovanjumutacij (povezavamedmutacijamiinnjihovimiučinki).

b) Drugi:karkoliodnaštetega: – Zagotavljaosnovnaznanjazarazumevanjezgradbe,funkcije

inorganiziranostiDNAvkromosomih. – Zagotavljaosnovozaprimerjalneštudijezdrugimiorganizmi

(npr.zapotrebetaksonomije). – Izboljšanjerazumevanjačloveškeevolucijeinantropologije. – Spodbujanapredekvforenziki.

3. a) Proteomikajevedaoproteinih,onjihovizgradbiindelovanju.Proteinisesintetizirajokotposledicaizražanjaustreznihgenov.

b) ProteomikačrpaznanjeizprojektaČloveškigenom,vpriho-dnostipanamlahkoponudišekoristnejšeinformacijeobio-loškifunkcijimapiranihgenov.

4. Predlogi(zainproti)zavsakoodnaštetihetičnihvprašanj: – Dostoptretjihosebdopodatkov: a) Smejo imetidostopdogenskihpodatkov (npr. zadoločanje

zavarovalnihpremij),karjevkoristljudemzboljšimirezulta-tigenetskihtestov.

b) Ne smejo imeti dostopa do teh podatkov, saj bi jih lahko uporabilizadiskriminacijoljudis»slabšimi«rezultatigenet-skihtestov.

– Visokistroškitestiranja: a) Čepravsostroškivisoki,sopridobljeneinformacijedragoce-

nezaposameznikovozdravjeterzamedicinskeraziskavenasplošno,zatojestrošekupravičen.

b) Čestroškitestiranjnisokritiizjavnihsredstev,soljudje,kisijihnemorejoprivoščiti,prikrajšani.

– Dednostgenskeinformacije: a) Znanjeodednihboleznihinobolenjihomogočačlanomdru-

žine bolje oceniti tveganje, ko sprejemajo lastne odločitve(npr.prinačrtovanjudružine).

b) Družinski člani bi se lahko čutili prisiljene v to, da nimajootrok,čebiobstajalavisokaverjetnostzadednobolezenpripotomcih.

Tvoj genotipski profil (str. 73)

Posameznikiserazlikujejomedseboj,kerimavsakdrugačnozbir-kogenov.Naprimer:

palec Ss hiperekstenzija oblikaušesnemečice MM neprirasla(prosta) barvaoči RR rjava poraščenostsrednjega

prstnegačlenka Pp poraščen desničarstvo/levičarstvo DD desničarstvo zvijanjejezika jj nemorejozvijatijezika

Monohibridno križanje (str. 74)

genotip fenotip Križanje2 50%ČČ 50%Čč 100%črn Križanje3 25%ČČ 50%Čč 25%čč 75%črn

25%bel Križanje4 100%ČČ 100%črn Križanje5 50%Čč 50%čč 50%črn

50%bel Križanje6 100%čč 100%bel

Dihibridno križanje (str. 75)

križanje 1: Odgovorinavprašanjaod1–3sozdruženi.genotipiinrazmerja: ČčKK 2 ččKk 4 ČčKk 4 Ččkk 2 ččKK 2 ččkk 2

fenotipiinrazmerja: 6črnihkratkodlakih 6belihkratkodlakih 2črnadolgodlaka 2beladolgodlaka

križanje 2: Odgovorinavprašanjaod1–4sozdruženi.gamete: belistarši:vsečK

črnistarši:Čk,Čk,čk,čkgenotipiinrazmerja: ČčKk8 ččKk8razmerje: 1:1fenotipiinrazmerja: 8črnihkratkodlakih 8belihkratkodlakihrazmerje: 1:1

13

Dominanca alelov (str. 77)

1. a) Nepopolnadominanca:nobedenodalelovnidominanten(no-bedennemoreprekritidrugega).

b) Kodominanca:dvaalivečalelovjedominantnihinprekrivajokaterikolirecesivnialel.

2. a) Nepopolna dominanca: pri heterozigotih se izrazi nova la-stnost,kijevmesnalastnostim,izraženimprihomozigotih.

b) Kodominanca: pri heterozigotih se izrazita obe lastnosti, kisepridvehhomozigotihizrazitaposamično.

3. Razmerje:1 : 2 : 1(1rdeč:2lisasta:1bel).

4. Starši:beliinroza.Imelibodo50%rozain50%belihpotomcev.

5. a) Oznakenasliki: bel bik lisasta krava genotipstaršev: KBKB KRKB

gamete: KB,KB KR,KB

genotipiteleta: KBKR,KBKB, KBKR,KBKB

fenotipi: lisast,bel, lisast,bel

b) Razmerjefenotipov:50%lisastih,50%belih(1:1). c) Tako,dabizaparjenje izbralisamolisastateleta(samcein

samice).Njihovipotomcibodolahkovsehmožnihfenotipov:beli, lisasti inrdeči.Z izbiranjemzgoljrdečihpotomceviztegeneracije jemogoče vzgojiti čredo samo rdečega goveda.Nezaželenim fenotipombimorali preprečiti parjenje (npr. skastracijo).

6. a) Oznakenasliki: neznani bik lisasta krava genotipstaršev: KRKR KRKB

gamete: KR,KR KR,KB genotipiteleta: KRKR,KRKB, KRKR,KRKB

fenotipi: rdeč,lisast, rdeč,lisast

b) Neznanibik:rdeč bik

7. a) Oznakenasliki: roza rdeče Genotipstaršev: ARAB ARAR Gamete: AR,AB AR,AR

Potomci: ARAR,ARAR ARAB,ARAB Fenotipi: rdeč,rdeč roza,roza

b) Razmerjefenotipov:50%rdečih,50%roza

ženskegam

ete

moškegamete

KR

KR KRKR

KRKBKB

KB

KRKB

KBKB

ženskegam

ete

moškegamete

AB

ARABAR

ABABAB

AB

ARAB

ABAB

Dedovanje multiplih alelov (str. 79)

1. Preglednicakrvnihskupin:

KrvnaskupinaB IBIB, IBi KrvnaskupinaAB IAIB

2. Križanje 2 Skupina0 Skupina0 Gamete: i,i i,i Genotipiotrok: ii,ii ii,ii Krvneskupine: 0,0 0,0

Križanje 3 SkupinaAB SkupinaA Gamete: IA, IB IA, i Genotipiotrok: IAIA, IAi IAIB, IBi Krvneskupine: A,A AB,B

Križanje 4 SkupinaA SkupinaB Gamete: IA, IA IB, i Genotipiotrok: IAIB, IAi IAIB, IAi Krvneskupine: AB,A AB,A

Križanje 5 SkupinaA Skupina0 Gamete: IA, i i, i Genotipiotrok: IAi, IAi ii, ii Krvneskupine: A,A 0,0

Križanje 6 SkupinaB Skupina0 Gamete: IB, i i, i Genotipiotrok: IBi, IBi ii, ii Krvneskupine: B,B 0,0

Opomba: odgovori so lahko podani na več načinov, glede na vrstniredvpisovanjaalelovzaposameznegamete.

3. a) Genotipstaršev: IAi ii Gamete: IA,i i, i Genotipiotrok: IAi, IAi ii, ii Krvneskupine: A,A 0,0 b) 50%(0,5) c) 50%(0,5) č) 0%(0)

4. a) Možnigenotipiotroka:IBIB ali IBi b) Možnigenotipimatere:IAIA ali IAi,genotipmoškega:ii c) Gledenagenotipebitaparlahkoimelsamootrokaskrvno

skupinoAali0.Moškizatonemorebitibiološkiočeotroka.

5. a) AaliB b) AB,A,Bali0

Vezano dedovanje (str. 81)

1. AaBbinaabb

2. Zaradimajhnerazdaljemedgeni,kiležijonaistemkromosomu,je verjetnost, da sebododedovali vezano, zelo velika. Vezanodedovanjepomeni,dasegenivgameterazporejajoskupaj.

3. Vezanodedovanjegenovzmanjšagenetskopestrostpotomcev,kersegenivgameterazporejajoskupaj(kotdabisededovalleengen),stempasezmanjšaštevilomožnihkombinacijalelov.

4. Gametestaršev:RSrsrsrs Genotipipotomcev(F1):RrSs,RrSs,rrss,rrss Fenotipipotomcev: samica,sivotelo,ravnakrila samec,sivotelo,ravnakrila samec,črnotelo,valovitakrila samica,črnotelo,valovitakrila

14

5. a) Rrss,rrSs,Rrss,rrSs b) Genotip:vsiRrSs(heterozigoti) Fenotip:vsidivjitipi(ravnakrila,sivotelo)

6. Ženskegamete:RSinrS Moškegamete:rs Genotipapotomcev:RrSs,rrSs Fenotipapotomcev:ravnakrilainsivotelo,zakrnelakrilainsivotelo

7. Vinskomušicopogostouporabljajovgenetskih raziskavah,kerseprinjejmutacijepojavljajovvelikemštevilu,ker imakratekrazmnoževalnikrog,velikopotomcevinjenezahtevnazagojenje.

Spolno vezano dedovanje (str. 83)

1. genotipstaršev: Xo Xo XOY gamete: Xo,Xo

XO , Y genotipimladičev: Xo XO,Xo Y Xo XO,Xo Y

genotipi fenotipi mladičisamci XoY črnadlaka mladičisamice Xo XO progastadlaka

2. genotipstaršev: Xo XO XOY gamete: Xo,XO XO,Y genotipimladičev: Xo XO,XOXO Xo Y,XOY fenotipi: progastasamica, črnsamec, oranžnasamica oranžensamec

a) očetovgenotip: XOY b) očetovfenotip: oranžen

3. genotipstaršev: Xo Xo XOY

gamete: Xo,Xo XO , Y

genotipimladičev: Xo XO,Xo Y Xo XO , Xo Y fenotipi: progastasamica, progastasamica, črnsamec črnsamec

a) očetovgenotip: XOY b) očetovfenotip: oranžen c) Da,istisamecjelahkozaplodilobamačjazaroda.

4. starši: zdrava žena bolan mož genotipstaršev: XrXr XRY gamete: Xr,Xr XR,Y genotipiotrok: XRXr,XrY XrXR,XrY fenotipi: bolnadeklica, bolnadeklica,

zdravdeček zdravdeček

a) Verjetnost,dabostaimelabolneotroke=50%ali0,5. b) Verjetnost,dabostaimelabolnodeklico=25%ali0,25.Vse

rojenedeklicebodobolne=100%. c) Verjetnost,dabostaimelabolnegadečka=0%alinobenega.

5. starši: bolna žena zdrav moški genotipstaršev: XRXr XrY gamete: XR, Xr Xr,Y genotipiotrok: XRXr,XRY XrXr,XrY fenotipi: bolnadeklica, zdravadeklica,

bolandeček zdravdeček

Opomba:Kerjeimelaženazdravegaočeta,jeheterozigotna,sajjeodnjegalahkodobilaleXkromosomznormalnimalelom.

a) Verjetnost,dabostaimelabolnegaotroka=50%ali0,5. b) Verjetnost, da bosta imela bolno deklico = 25 % ali 0,25.

Polovicavsehrojenihdeklicjelahkobolna. c) Verjetnost, dabosta imelabolnegadečka=25%ali0,25.

Polovicavsehrojenihdečkovjelahkobolna.

Informacijevzvezizvprašanjem6:Spolnovezanosededujejogeni,kisenahajajonaenemalidrugemspolnemkromosomu(ponavadinakromosomuX,vnekaterihprimerihtudinakromosomuY).Vzo-rec navedenega dedovanja se bistveno razlikuje od dedovanja naavtosomih:

–moškisonosilcileenegaalelaodvsakegagena–dominancajeprisotnasamopriženskah–pojaviseznačilenvzorecdedovanjazočetanahči, navnuka…

6. Spolno vezano dedovanje (pričlovekugreobičajnozadedova-nje, vezano na kromosom X) je značilno za številne genetskenepravilnosti(glejspodaj).NakromosomXvezanenepravilnostisoobičajnoprisotneprimoških,kerimajole-tisamoenlokuszagen.Če jespolnovezana lastnostposledicaokvarjenega rece-sivnegaalela,sebopriženskahizražalale,česorecesivniho-mozigoti, tj. če podedujejo oba recesivna alela (npr. če je očebarvnoslepinmatiprenašalka).Spolnovezaneboleznisozatopriženskahvelikomanjverjetnekotprimoških.NakromosomuX je znanih več kot sto genov, ki se dedujejo spolno vezano,mednjimisotisti,kiuravnavajo:–strjevanje krvi:recesivnialelzatolastnostpovzročahemofi-lijo;tabolezenprizadenepribližno0,001%moških,medtemkojepriženskahpraktičnoneznana;

–barvni vid:recesivnialelpovzročardeče-zelenobarvnoslepo-to,kiprizadene8%moških,todasamo0,7%žensk;

–proizvodnjo antidiuretičnega hormona (ADH):določenaraz-ličica tegagenapovzročanekatereoblike insipidusnegadia-betesa;

–razvoj mišic: redek recesivni alel povzroča Duchennovomi-šičnodistrofijo.

Poligeno dedovanje (str. 85)

1.

a) 20 b) 27

2. Vplivi okolja (npr. sončenje) bodo prav tako nekoliko določalibarvokože.

GAMETE

15

Analiza rodovnika (str. 86)

1. Družinsko drevo tvoje družine: družinska drevesa dijakov sebodomedsebojrazlikovala.Izrisalinajbijihčimboljnatančnoz ravnilom in pri temuporabili simbole, prikazane v delovnemzvezku. Dijaki, ki ne poznajo svojega biološkega družinskegadrevesa(npr.posvojenci), lahkoizdelajorodovnikposvojiteljskedružinealidružinesvojegasošolca/sošolke.

2. a) Lastnost je dominantna: posamezniki, ki imajo to lastnost,sojopodedovaliodenegaodsvojihstaršev.

b) Lastnostnispolnovezana:nekaterehčerebolnegaočeta(I-3)nisopodedovalenavedenelastnosti.To lastnostbipode-dovale,čebibilgennakromosomuX.

3. a) Ozadjerazlage: I-1 jezdravmoški,medtemkomorabitižen-ska(I-2)prenašalka(heterozigot),kerjerodilaenegazdravegainenegahemofiličnegasina.Obstaja50-odstotnaverjetnost,dajeII-2heterozigot(katerikolikromosomXjelahkodobilaodsvojematere).Čeimaženskaprenašalkaotrokazzdravimmo-škim,je25-odstotnaverjetnost,daserodiotrokhemofilik.Kernigotovo,aliježenskaprenašalkaaline,jecelotnaverjetnost,da bo ženska II-2 rodila otroka hemofilika, naslednja: (verje-tnost,dajeprenašalka)×(verjetnost,daimaotrokahemofili-ka,čejeprenašalka)=1/2 × 1/4 = 1/8 (12,5 %).

b) 1/4 (25 %).Gledenato,da jebilnjenprviotrokhemofilik,morabitiženskaprenašalka.

c) 3/4 (75 %).PriII-4je50%verjetnost,dajeprenašalka.Čejeprenašalkainimaotrokeshemofilikom,jelahkopolovicanjunihotrok(dečkovindeklic)hemofilikov.Kombiniranaver-jetnost,dajeII-4prenašalkaindabohkratirodilahemofili-ka,je1/2 × 1/2 = 1/4 (25 %).Verjetnost,dabootrokzdrav,jetorej3/4 (75 %).

č) NapodlagidanihinformacijnimogočedoločitifenotipaočetaženskeI-2,sajjebillahkonjenočebodisizdravbodisihemo-filik,hčerka(I-2)pajelahkoprenašalka(zdravheterozigot).

4. a) 1/2b)0c)0č)3/4d)1/2

Vrste mutacij (str. 88)

1. a) Substitucija: najmanj škodljiva genska mutacija, ker vplivananavodilozasintezoenesameaminokisline.Česesubsti-tucija pojavi na tretji bazi tripletaDNA,morda sploh ne bospremembevaminokislinskemzaporedju.

b) Delecija: zaradi »premika bralnega okvirja« povzroča večjespremembekodirajočegazaporedjaodtočkedelecijenaprej.

c) Insercija: zaradi »premika bralnega okvirja« povzroča večjespremembekodirajočegazaporedja.

2. Prigenski mutaciji pride do prostorsko omejene (lokalizirane)spremembezaporedjabazvgenu(npr.spremembaposamezne-ganukleotidaalitripleta).Ninujno,dagenskemutacijespreme-nijo protein. Primera genske mutacije sta cistična fibroza insrpastoceličnaanemija.Nasprotnoseprikromosomskih muta-cijah zgodijovečjespremembenakromosomih,npr.prekinitev(prelom) inponovnozdruževanjedelovkromosomavnovo raz-poreditev.Mednavedenimprocesomlahkogenispremenijosvojpoložaj,sepodvojijoaliizgubijo.

3. a) Delecija: ABGHMNOPQRST b) Inverzija: ABCDEFGHMNRQPOST c) Translokacija: ABCDEF1234567890 GHMNRQPOST č) Duplikacija: ABCDEABCDEFMNOPQ FMNOPQ

4. a) Poliploidija:69 b) Downovsindrom:47 c) Turnerjevsindrom:45

5. Normalnoštevilokromosomovčloveka:46

6. Downovsindrom

Turnerjevsindrom

Genomske mutacije (str. 90)

1. Patauovsindrom:obkrožikromosom13 Edwardovsindrom:obkrožikromosom18 Downovsindrom:obkrožikromosom21

2. Pri amniocentezi zdravnik odvzame vzorec plodovnice (amnij-sketekočine)izmaternice.Izplodovihcelic,kiplavajovplodov-nici,jemogočeizdelatikariotip,skaterimseodkrijejokromosomskenapake,npr.trisomijekromosomov.

3. Čimstarejša je nosečnica,temvečjajeverjetnost,dabodopripotomcuprisotnekromosomskenapake.Najpogostejšakromo-somskanapaka je trisomijaavtosomov.Primlajšihnosečnicah(20do35 let) jeverjetnostzatrisomijorazmeromanizka,zelopasepovečapo40.letustarosti.

4. FenotipskeznačilnostiosebezDownovimsindromom:duševnamanjrazvitost,zaostalostvrastiinmanjšavelikost,poševneoči,čokati prsti in guba na zgornji veki. Nagnjeni so k prirojenimsrčnimokvaram.

5. Dodatenkromosompovečaproizvodnjonekaterihproteinov.Do-datnakopijagenovna tretjemkromosomu (običajnostasamodva kromosoma; homologni par) poveča proizvodnjomolekulemRNAzatadoločengen.

6. a) Nepravilno razdvajanje kromosomov: nepravilno razdvaja-nje21.kromosomamedprocesomnastajanjagamet(mejo-za)prienemodstaršev.Odstotek:95%.

b) Translokacija:prienemodstaršev(prenašalec)se21.kro-mosomzlijezdrugim,ponavadi14.kromosomom.Odstotek:manjkot4%.

c) Mozaicizem:zaradineuspešnegaločevanja21.parakromo-somov med mitozo v najzgodnejšem obdobju zarodkovegarazvoja.Odstotek:manjkot3%.

Vzroki za nastanek mutacij (str. 92)

1. a) Sevanje:ultravijolično(UV)sevanje,rentgenskosevanjezara-dizdravljenja,radioaktivnosevanjezaradi jedrskiheksplozijinjedrskegaonesnaženja.

b) Kemične snovi: benzen, formalin (formaldehid), ogljikov te-traklorid.

16

2. Mutagen jefizikalnialikemičnidejavnik,kipovečapogostnostmutacije (spremembe ali motnje v molekuli DNA). Mutagenipovzročajonapakevbaznemzaporedjugenov,karlahkovplivanagenskiprodukt.Mednajboljškodljivemutacijespadajomu-tacijeregulacijskihgenov,kinadzorujejoceličnodelitev.

3. a) Vtelesnih(somatskihalinespolnihcelicah)sepojavljajoso-matske mutacije,kisenededujejo.Vplivajonaposamezni-ka v času njegovega življenja. Mutacije spolnih celic aligamet(vmodihali jajčnikih)sozarodne mutacije insede-dujejo.

b) Mutacijespolnihcelicsededujejo.Prehajajonanaslednjoge-neracijo in prispevajo h genetski raznolikosti (variabilnosti) vgenskemskladu(nakateregalahkodelujenaravnaselekcija).

Vzroki genetske raznolikosti (str. 93)

1. a) Zmejozonastajajorazličnegametekotposledicaneodvisne-ga razvrščanja kromosomov.

b) Medmejozoses prekrižanjem izmenjajodelikromosomov,karvodidozamenjavegenovnahomolognihkromosomih.

c) Zaradiizbirnega parjenjasemešajogenidvehrazličnihpo-sameznikov.

2. Okolje lahkospremeni fenotipzvplivinaosnovno izražanje la-stnosti(genov).Naprimer:zakrnelarastdreves,kirastejonaviš-jihnadmorskihvišinah,deformiranaoblikadreves,izpostavljenihstalnimmočnimvetrovom,upočasnjen razvojmožganov inkostizaradineustrezneprehranevzgodnjemobdobjurazvoja.

3. Možnirazličniodgovori:–porjavitevkože–shujševalnediete–treningzaboljšokondicijoalipovečanjemišičnemase–kozmetičneoperacije,npr.operacijanosualibeljenjezob,zalepšividez…

4. Bratjeinsestrededujejoodsvojihstarševmnogoenakihgenov.Vendarpajemednjimizaradiprekrižanjainneodvisnegarazvr-ščanjamaterinih in očetovih kromosomov v gamete dovolj ge-netskihrazlik,dasosipovidezurazlični.

5. a) Za nevtralnomutacijo je značilno, da v trenutnih razmerahnimaneškodljiveganekoristnegaučinka.

b) Medtem ko nevtralnamutacija na začetku nima nobenegaučinka,lahkovprihodnostizaradisprememberazmerposa-meznikubodisiškodujebodisikoristi.Takaspremembalah-ko v določenem okolju za posameznika pomeni selektivnoprednostalipomanjkljivost(vzvezispreživetjemalirazmno-ževanjem).

Hardy-Weinbergovo načelo (str. 95)

1. q=0,1;p=0,9;q2 =0,01;p2 =0,81;2pq=0,18 Odstotekpotomcevsčrnimkožuhom=2pq+p2x100%=99 % Odstotekpotomcevssivimkožuhom=q2x100%= 1 %

2. q=0,3;p=0,7;q2=0,09;p2=0,49;2pq=0,42 a) Frekvencadominantnegaalela:70 % b) 42%heterozigotov;42%od400=168;

številoheterozigotov:168

3. q=0,6;p=0,4;q2=0,36;p2=0,16;2pq=0,48 a) Frekvencadominantnegaalela:40 % b) 48%heterozigotov;48%od1000=480;

številoheterozigotov:480

4. q=0,5;p=0,5;q2=0,25;p2=0,25;2pq=0,5 Odstotekosebkovzbelobarvokožuha:25 %

5. q=0,8;p=0,2;q2=0,64;p2=0,04;2pq=0,32 a) 80% b) 32% c) 36% č) 4% d) 96%

6. q=0,1;p=0,9;q2=0,01;p2=0,81;2pq=0,18 Odstotekljudizizraženimalbinizmom:1 %

Matične celice in tkivno inženirstvo (str. 96)

1. Pomen kloniranja embrionalnih matičnih celic za tehnologijotkivnegainženirstva(možniodgovori):–tatehnologijabozagotovilazadostnokoličinozdravih(tkivnoskladnih)celic

–embrionalnematičneceliceimajosposobnost,daserazvijejoinoblikujejokaterokolitkivonašegatelesa;teoretičnonajnebibilopomanjkanjaceličnihtipov(vrst)

–izboljšalabomožnostustvarjanjapolsintetičnihživihorganovzanadomestnedele

2. Tkivnoinženirstvosevmediciniuporabljazaproizvodnjoumet-nekože,kisekotbiomedicinskipripomočekuporabljazavsad-keprizdravljenjuopeklinindiabetičnihrazjed,terpriustvarjanjuumetnihkrvnihžilprioperacijahsrca inzapopravilokostnegainhrustančnegatkiva.Vprihodnostibi lahkotkivnoinženirstvouporabili za zdravljenjedegenerativnih živčnihbolezni in za iz-delavopolsintetičnihživihorganovzanadomestnedelepripre-saditviorganov.

3. Poročila,kijihdijakinapišejosami.

Kloniranje s cepitvijo zarodka (str. 97)

1. Kloniranje je izdelovanje natančne kopije celice ali organizma znjegovopodvojitvijoizenegasamegastarša.Tolahkodoseže-mobodisistehnikocepitvezarodkovvzgodnjemstadijuembri-onalnega razvoja ali s tehnikami prenosa jedra (čeprav je priprenosujedravcitoplazmicelice,kisprejmejedro,prisotnami-tohondrijskaDNA).

2. a) Matičnecelicesonediferencirane,zatojihjemogočeupora-bitivprejemnikuzaizdelavokaterekolivrstetkiva(podobnolahko žedanes s presajanjemkostnegamozgaproizvedejokrvnecelice).

b) S kloniranjem krav, ki proizvajajo velike količine mleka, bilahkohitroustvarili čredezelodonosnihkrav (nedabibilotrebatakokotpriobičajnihprocesihkrižanjačakatinafeno-tipskiizid).Tobizmanjšalostroškeoskrbeinnavoljobibiloveč zemlje, ki bi jo lahkouporabili v drugenamene (ker bibileteoretičnopotrebnemanjšečrede).

3. Doslednauporabapostopkacepitvezarodkabizmanjšalacelot-ne zaloge genetske raznolikosti (variabilnosti), ki je osnova zaselekcijonovihkrižancev/pasem/varietet.

17

Kloniranje s prenosom jedra (str. 98)

1. Kloniranje s tehnikami prenosa jedra pomeni proizvodnjo ge-netsko identičnihposameznikov izneembrionalnih (somatskih)tkivznanegafenotipa.Cepitev zarodkajemanjzapletenatehni-ka,prikaterisecepinormalnorazvitizarodekvzgodnjistopnjirazvoja.Nadaljnji razvojzarodkovpotekapoobičajnipoti (takokotprinaravnihenojajčnihdvojčkih).

2. a) Izklopitev vseh genov v donorski celici: Sprožijo ga z goji-ščem,kivsebujemalohranilnihsnovi(stradanjejajčeca).

b) Zlitje donorske celice z jajčecem, kateremu predhodno odstranijo jedro: Spodbujenojeskratkotrajnimelektričnimsunkom.

c) Aktiviranje klonirane celice (rekonstruirana jajčna celi-ca): Sprožijo ga z drugim šibkim električnim sunkom ali skemičnimisredstvi.Časovnizamikpribližnošestihurizbolj-ša uspešnost aktivacijskega procesa jajčeca, najverjetnejezaradi podaljšanega stika kromatina z neznanimi citopla-zemskimidejavniki.

3. Možniodgovori:–proizvodnjaklonovizpreizkušenegafenotipa,kibilahkohitropovečaličredezakomercialnenamene

–hitra proizvodnja transgenskih živali, ki proizvajajo določenproizvod(npr.farmacevtskiizdelek,izločenvmleku),zname-nomodzivanjanatržnopovpraševanje

–ohranjanjeredkihpasemživine;upatije,dabokloniranjene-koč vključeno v programe upravljanja živalskih vrtov; nekajgenetskeraznolikostiredkihvrstbilahkoohranilisshranjeva-njem vzorcev tkiv posameznih živali pred njihovo smrtjo; vprihodnostibomordamožnoskloniranjemznovaoživitivrste,kisebodoznašlenarobuizumrtja

Razprava o kloniranju človeka (str. 100)

Vprašanjaoda)doe)soizraziskave,kistajoizvedlaCNNinrevijaTime(8.november,1993;stran53, izvedenovZDA).Odgovorisonaslednji: se strinjam se ne strinjam a) 45% 46% b) 40% 52% c) 24% 70% č) 17% 78% d) 16% 80% e) 6% 89%

Etični zadržki tehnologije GSO (str. 101)

1. Genskospremenjenerastlineproizvajajocvetniprah,kiselah-koširidalečnaokrog.Tozvišujetveganje,dabisegeni(npr.zaodpornostprotiherbicidom)preneslizgenskospremenjenihra-stlinnaplevelalidrugerastline.Opomba:Tovrstenprenosgenamedrastlinskimivrstamiseježezgodil.Prenosspolnihcelic(instemgenov)medživalminaopisannačinnimogoč;parjenjejevsplošnemboljzapletenproces.

2. a) Prednost:kmetjebi lahkouporabljaliherbicidezazatiranjeplevela,nedabipritemškodovalikulturnimrastlinam(polj-ščinam).

b) Pomanjkljivost:odpornostprotiherbicidombise lahkozvi-rusnimi ali bakterijskimi prenašalci (vektorji), ki okužijo ra-stline, razširila tudi na plevel. Spodbujanje pretiraneuporabeherbicidov.

3. a) Prednost:sposobnostrastitropskihrastlin,uporabnihzapre-hrano,naobmočjih,kjernjihovavzgojaprejnibilamogoča.

b) Pomanjkljivost:takerastlinelahkopostanejovnovemokoljuškodljivevrste.Nerazvitedržave,katerihproračunjevečino-maodvisenodprodajetropskihrastlin,bilahkoizgubiletek-mozgospodarskomočnejšimidržavami.

4. a) Prednost: tobiomogočilovečjiprideleknanerodovitnihob-močjih.

b) Pomanjkljivost:takerastlinelahkopostanejovnovemokoljuškodljivevrste.Spreminjanjeokoljalahkonpr.povzročiuniče-njenaravnihmokriščinizgubevrst,značilnihzamokrišča.

5. a) Povečatiproizvodnjoovčjevolne(količina/kvaliteta). b) Uporabaživinekotbiotovarnezaproizvodnjokoristnihprote-

inovvmleku(posebnogovedo,patudiovceinkoze).

6. Zvsesplošnouporaboselekcijskihgenovzaodpornostprotian-tibiotikuvpoljščinah,namenjenihzaprehranočlovekainživali,selahkorazvijejosevipatogenihbakterij,kisoodporniprotian-tibiotikuinlahkoprizadenejočlovekainživino.Omejenaupora-baantibiotikovjeključnazapreprečevanjevsesplošnegarazvojaodpornostiprotiantibiotikom.

7. a) Vnos sposobnosti fiksacije dušika v nemetuljnice zmanjšapotrebopodušikovemgnojilu.

b) Bakterijabi lahkopreprečilaškodljivimbakterijaminglivamnapadnasemena.

8. a) Nekatereizhodiščnetočkezarazpravo:–GSO ali njihovi produkti imajo lahko neželene, škodljiveučinkenačlovekaindrugeorganizme.

–Genskamodifikacija bi se širila nekontrolirano na drugeorganizme(križanjepopulacijistihalirazličnihvrst).

–Pravicapotrošnikov je,dasoproizvodi,kivsebujejoGSO,ustreznooznačeni.

–Splošnistrahvzvezizvsem,karnirazumljivo(strahglededejanskihinizmišljenihposledic).

–Pomisleki, ki temeljijo na tem, da je etično in moralnospornovmešavatisevgenetskimaterialdoločenegaorga-nizma.

–Ustvarjanjemonopolov večjih družb, ki imajo nadzor nadoskrbossemeniinzživinozaparjenje.

b) Pomisleki,kipomenijoresničnobiološkonevarnost:–medrastlinskimiGSO,nenadzorovanoširjenjetujihgenov–nenavadnefiziološkereakcije,npr.alergijenanoviprotein–če genske modifikacije škodujejo zdravju organizmov, bibilotrebazagovarjatinekatereživalskepravice

Opomba: To je vaja v ugotavljanju vrste bioloških pomisle-kov; to ne pomeni, da somoralni pomisleki manj vredni vprimerjavizbiološkimi.

Proizvodnja inzulina (str. 103)

1. a) Visokacena(ekstrakcijaiztkivajedraga). b) Inzulinnečloveškegaizvoraserazlikujeodčloveškegainzuli-

nainlahkopovzročastranskeučinke. c) Zekstrakcijonedobimočistega inzulina,ampaktavsebuje

nečistoče.

2. Množična proizvodnja človeških proteinov s pomočjo E.coli zmanjšujestroškepridobivanjainzagotavljazanesljivvirzaupo-rabnike,sajtakopridobljeni inzulinnevsebujenečistoč.Ker jepravičloveški inzulin, tudinepovzročaomembevrednihstran-skihučinkov.

18

3. Inzulinseproizvajatako,dadveločeninukleotidnizaporedji(AinB),kinositazapiszadvepolipeptidniverigi,ločenovnesemovbakterijskiplazmid.Skupnozaporedjejenamrečprevelikozavnosvleenplazmid.

4. GenE.colizaβ-galaktozidazonadzorujeprepisovanje(transkrip-cijo)genov,zaradičesarmorabitigen,kigaželimoprepisati,vtesnipovezavizgenomzaβ-galaktozidazo.

5. a) Način vstavljanja gena v plazmid: Plazmid gliv kvasovk jevečji,zatolahkovanjvključimocelotno,neprekinjenonukle-otidnozaporedjezaobenukleotidniverigi(AinB).

b) Izločanje in čiščenje dobljenih beljakovin:Mehanizmi izlo-čanja pri glivi kvasovki so bolj podobni mehanizmom člo-veških celic kakor prokariontskim, zato pri kvasovkah zaizražanjegenovnepotrebujemoβ-galaktozidaze.

Gensko zdravljenje (str. 105)

1. a) Glavninamengenskegazdravljenja jepopravljanjepresnov-nihgenetskihnepravilnosti,kisoposledicaizražanjaokvarje-negagena.

Opomba: Prinekaterihtehnikahgojijopopravljenecelicezu-naj bolnikovega telesa (ex-vivo). Z vračanjem popravljenihcelic v bolnika pride do lajšanja bolezenskih znakov, ne padoozdravitve.

b) Poskusegenskegazdravljenjaopravljajopridednihpresnov-nihgenetskihnepravilnostih,rakavihobolenjihindrugihne-infekcijskihpridobljenihboleznihterinfekcijskihboleznih(npr.virusnihinfekcijah).

2. a) Transfekcija je vnašanje tujega gena oz. genov v celico; vbolnikovo telo lahko vnesemo gen z uporabo infekcijskegamikroba,npr.virusa.Opomba:Transfekcijaseuporabljatudivpovezavizinfekcijogojenihcelicstumorskimivirusi.

b) Transfekcija (inpopravljanjegenov)vzarodnihcelicahomo-gočaspremembe,kisededujejo.Opomba: Dednenepravil-nosti je na ta način mogoče popraviti tako, da prihodnjegeneracijenebodoimeleokvarjenegagena(genov).Strans-fekcijo somatskih celic pa jemogočepopraviti celice samozačasnjihovegaživljenja.

3. Gensko kloniranjeseuporabljazanamnožitevkopijnormalne-ga(popravljenega)alela.

4. Encimske nepravilnostisozeloprimernezagenskozdravljenje,kersoencimiproteini,polegtegasomnogikodiranizenimsa-mimgenom(zafunkcionalniprotein).Vnosnormalnodelujočegaalelavtelopovzroči izražanjetegaalelainproizvodnjomanjka-jočihali okvarjenihproteinov (ali polipeptida, ki tvori del funk-cionalnega proteina). Tako lahko prenehajo simptomi zaradimanjkajočegaaliokvarjenegaencima.

Zgodovina razvoja življenja na Zemlji (str. 106)

1. Živalske celice potrebujejo za svoje delovanje (presnovne pro-cese) prosti kisik. Zaradi povečanja koncentracije kisika vozračjusoselahkozačelerazvijatizapletenejšeinvečježivalskeoblike, saj imajo te večjopotrebopokisiku.Biotska raznovrst-nostsejepovečala.

2. Množičnaizumrtjasopustilazasebojpraznaživljenjskaokolja(niše).Tojepreživelimorganizmomomogočilohitrejšoevolucijoinposelitevpraznihokolij.

Stopnje v razvoju vrste (str. 107)

1. Pretokgenovsezmanjšujeinobepopulacijiserazvijatavrazlič-nihsmereh(doklersepretokgenovneustavi).

2. Večjegeografskeoviresolahkoprecejzmanjšalegenskipretok.Velikerazdaljemedredkoposejanimidružbamisozmanjšalepo-gostnoststikovmednjimi,celoprinomadih.Vnos»svežekrvi«vskupineobsrečanjihjebilverjetnozaželen,pravtakotudiizme-njavažensk.Dovečjega»sovražnegagenskegapretoka«jelahkoprišlomedvojskovanjem,kosonapadalciposiljevaliženske.

3. a) Geografskaovira,kijopredstavljajoprostranioceani. b) Race lahkoodvračaodparjenjazdrugovrstoracdrugačno

paritvenovedenje.

Reproduktivna izolacija (str. 108)

1. Reproduktivnoizolacijskimehanizmi(RIM)varujejogenskiskladpredredčenjeminmožniminegativnimivplivigenov,kisovne-seni v vrsto od zunaj (vrste so pogosto zelo dobro prilagojenesvojiniši;spreminjanjefenotipazvnašanjemtujihgenovpona-vadizmanjšasposobnostpreživetja).

2. a) PozigotniRIM:motnjeprikrižancihdrugegeneracije b) PredzigotniRIM:strukturni(morfološki) c) PredzigotniRIM:časovni č) PozigotniRIM:nesposobnostpreživetjakrižancev

3. Pozigotni izolacijski mehanizmi pomenijo sekundarno zaščito,čeprvi izolacijskimehanizemzataji.Privečinivrstnepridedomedsebojnega križanja zaradi predzigotnihmehanizmov. Pozi-gotnimehanizmisenasplošnopojavljajoredkeje.

Umetna selekcija (str. 110)

1. Zumetnoselekcijoizbiramozaparjenje(križanje)samodoloče-nefenotipe(instemgenotipe),zaradičesarseskozigeneracijespremeni povprečni fenotip (in s temgenotip). Tako se genskisklad izbrane vrste postopno spremeni. Umetna selekcija jeoblikausmerjeneselekcije in jeodvisnaoddoločenegenetskeraznolikostivizbranipopulaciji.

2. Volkovisoizrednodružabneživali,kiživijovvečjihskupinah(kr-delih).Hierarhijainsposobnostblaženjasporovpovezujetasku-pinoinzmanjšujetanapetostivnjej.

3. a) Lovljenjevečjegaplena:dobrorazvitvoh,močanugrizinmoč-nevratnemišice,neustrašnost,napadalnost.

b) Lovnadivjeptice:odličnorazvitvoh(sledenje),dobervid,ra-zumevanjepovelj,kotso»drži«,»išči«in»prinesi«.

c) Varovanježivine: živinenesmejo imeti zaplen,poslušnostlastniku,sposobnostpredvidevanjavedenjaživineinodziva-njenanjenogibanje,usmerjanježivinezlaježemintelesnogovorico,varovanježivinepredplenilci.

č) Družinskipes:nizkastopnjanapadalnosti,igrivost,prijaznost. d) Pesčuvaj:napadalnovedenjedotujcev,odličnorazvitavoh

insluh,pozornostdoprihodatujcev,odzivanjezmočnimla-ježem.

4. a) cvetača:socvetje b) ohrovt:list c) brokoli:socvetjeinsteblo č) brstičniohrovt:brststranskegapoganjka d) zelje:brstglavnegapoganjka e) koleraba:odebeljenosteblo

19

5. Vsehšestsortrastlinselahkoobcvetenjunavzkrižnooprašuje.

6. Človek s številnimi ukrepi nadzira nezaželene rastlinske vrste(plevel) v svojem vrtu. Z ročnim odstranjevanjem ali okopava-njem plevela spodbuja razmnoževanje rastlin, ki imajomočnekorenine (npr. kislica), s pletjempa rastlin, katerih kolenčastosteblosezeloradoukoreninja(npr.zajčjadeteljica).Zaradipre-tiraneuporabeherbicidovzazatiranjeplevelapostanele-taod-porenprotiherbicidom.

7. Izboljševanje fenotipskih značilnosti žit je potekalo tako, da jekmetizvsakeletineizbralzasetevsamosemenažit,kisoda-jalanajvečjipridelekinsobilanajboljodpornaprotiškodljivcemalibolezni.Takojepostopomapovečalkoličinopridelkainizbolj-šalzdravjesvojihpoljščin.Sčasomasejefenotipvzgajanerastli-nespremeniltako,datanibilavečpodobnadivjivrsti,izkateresejepoljščinarazvila.

Sodobno filogenetsko drevo življenja (str. 112)

1. Predlog za razvrščanjeorganizmovv tri glavneskupine temeljinatem,dasogenetskerazlikemedvrstami,kispadajovskupi-ni evbakterije in arheje, najmanj tako velike, kot so genetskerazlikemedvrstami,kispadajovskupinievbakterije inevkari-onti. To pomeni, da klasični sistem ne odraža pravilno pravihevolucijskih(genetskih)odnosovmednaštetimiskupinami.

2. a) Pripadniki evkariontov somanjpoudarjeni,novnačin razvr-ščanja bolj realnoprikazuje raznolikost v okviru prokariont-skestopnjeceličneorganizacije.

b) Uvedli so samostojno skupino arheje, ki se precej razlikujeod skupine evbakterije. Nov sistem razvrščanja odraža po-sebnost te skupine in ustrezneje prikazuje razmerje medprokariontiinevkarionti.

Novi načini razvrščanja organizmov (str. 113)

1. a) Sistemi, ki temeljijo namorfoloških značilnostih, razvrščajoorganizmenaosnovitelesnezgradbeinoblike.Taknačinjeenostavnejši. Upošteva tudi spremembe, ki so se zgodile vrazvojuorganizmavčasu,kose jeevolucijsko ločil odsku-pnegaprednika.

b) Sistem,ki temeljinabiokemičnipodobnosti,boljepredstaviresničneevolucijskepovezavemedsistematskimiskupinamiinfilogenijovrste.Opomba:Razvojnelinije,kijihpokažetaksistem,somanjpregledne,težjezainterpretacijoinnevklju-čujejonujno tudimorfološkihsprememb,ki sosezgodilevrazvojupoločitvivrsteodskupnegaprednika.

2. Z biokemičnimi metodami lahko primerjamo zgradbo molekulproteinov inDNAmedrazličnimivrstami.Omogočajoboljnepo-sredno ugotavljanje skupnih podedovanih značilnosti in s temstopnjosorodnosti.Opomba:Biokemičneanalizesozanekaterevrstepokazale,dasojihprejnapačnouvrščalivsistem.Vneka-terih primerih (npr. pri prvakih) so navajali filogenijo vrste naosnovi idejeosorodstvu,ki jeboljustrezalačloveku,kotpanaosnovi dejstev.Morfološkepodobnosti so lahkoposledicakon-vergentnega razvoja nesorodnih vrst. Tovrstne prilagoditve nezamegljujejodejstev,kijihdajejorezultatibiokemičnihanaliz.

3. a) Pongidae;b)Hominidae

Sistemi razvrščanja (str. 114)

1. a) 1.kraljestvo(regnum) b)1.živali(Animalia) 2.deblo(phylum) 2.strunarji(Chordata) 3.razred(classis) 3.sesalci(Mammalia) 4.red(ordo) 4.prvaki(Primates) 5.družina(familia) 5.človečnjaki(Hominidae) 6.rod(genus) 6.človek(Homo) 7.vrsta(species) 7.mislečičlovek(Homo sapiens)

2. Pridvojnempoimenovanjuprvoimepomeniimerodu,drugopavrstni pridevnik, ki določa vrsto (pišemo ležeče in ime rodu zvelikozačetnico).Včasihuporabimošetretjeime(pišemoleže-čeinzmalozačetnico),kidoločapodvrsto.

3. Možniodgovori:–izognemo se nesporazumom pri uporabi običajnih imen zaorganizme

–vsakemuorganizmujedoločenosamoenoime–z razvrščanjem skušamo določiti (prikazati) tudi sorodnostmedorganizmi(razvoj)

4. Možniodgovori:–analiza DNA:naosnovipodobnostivgenskemzapisusklepa-monasorodnostmedorganizmi

–hibridizacija DNA:primerjamodeležmolekulDNA,kijepodo-benprirazličnihvrstahorganizmov

–določanje zaporedja aminokislin:primerjamorazlikevzapo-redjuaminokislinvbeljakovinahrazličnihorganizmov

–imunološke metode: znjimiposrednougotavljamopodobnostbeljakovinrazličnihvrstorganizmov

5. a) Stokovci: ležejo jajca; izležejo jihna začetku razvoja zarod-ka,zarodeksedokoncarazvijavjajcu.

b) Vrečarji:mladičserodizelonerazvit;porojstvuzlezev tre-bušnovrečosamice,kjerseprisesanasesek,večinarazvojapotekavvreči.

c) Višji sesalci:zarodeksedolgočasarazvijavtelesumatere,stikzmaterinimkrvnimobtokomomogočaposteljica(placen-ta),mladičserodirazmeromarazvit.

Razvrščanje živih bitij (str. 116)

1. Prinasuporabljamosistemstremidomenami:evbakterije(Eu-bacteria),arheje(Archaea)inevkarionti(Eukarya).Slednjedeli-mo na štiri kraljestva: protisti (Protista) glive (Fungi), rastline (Plantae) in živali (Animalia).Virusovneuvrščamov tasistem,sajnisoživabitjainjihjestradicionalnimisistematskimimeto-damitežkorazvrščati.Nekateriraziskovalcipredlagajo,dabiprivirusihuvedli»kvazivrste«.Tudiprionovnimogočeuvrstitivno-benegaodnaštetihdomen.Tosoinfektivni(kužni)delci,kijihvcelotinitišenerazumemo.Učencinajorganizmerazvrščajonanaslednjinačin:

EVBAKTERIJEbakterijadiplokok,modrozelenecepljivkeroduAnabaena, E. coli

ARHEJEarhebakterija

EVKARIONTIPROTISTIevglena jadranskibračičameba Volvox sp.paramecij lepotkarjavamorskaalga Chlorella sp.

20

RASTLINEmahovi:mah,jetrnjak,šotnimahpraprotnice:praprot,preslicasemenke: kritosemenke:tulipan,jablana golosemenke:sagovec,bor

GLIVEkrušnaplesen,goba,kvasovke

ŽIVALIspužve:spužvaožigalkarji:hidra,morskiklobukploski črvi:velikimetljaj,trakulja,vrtinčarvaljasti črvi:kotačnik,glistamehkužci: polži:vrtnipolž,lazar školjke:pokrovača glavonožci:ligenjkolobarniki:deževnik,črvmnogoščetinecčlenonožci: pajkovci:pajekkriževec,škorpijon,klop,suhajužina stonoge:striga,železnakačica raki:vodnabolha,rakovica,navadniprašiček,postranica žuželke:muhablestivka,bolha,kačjipastiriglokožci: morskelilije:morskalilija morskezvezde:morskazvezda morskiježki:srčastimorskiježek kačjerepi:kačjerep brizgači:morskakumarastrunarji:vretenčarji: obloustke:piškur ribe:morskibič,morskipes,jegulja,morskikonjiček,rdečeperka dvoživke:žaba,močerad plazilci:modras,kuščar,krokodil,želva ptice:papiga,noj sesalci:kljunaš,kenguru,morskakrava,jež,divjasvinjaplaščarji:kozolnjak

Določevalni ključi (str. 121)

1. tulec(njegovaprisotnostinznačilnosti)

2. A Oxyethira B Hudsonema C Olinga Č Aoteapsyche D Hydrobiosis E Helicopsyche F Triplectides

3. Red žuželk (slovensko in strokovno ime) a) vrbnice(Plecoptera) b) vodnestenice(Hemiptera) c) hrošči(Coleoptera) č) kačjipastirji(Odonata) d) metulji(Lepidoptera) e) mladoletnice(Trichoptera) f) enodnevnice(Ephemeroptera) g) blatnice(Megaloptera) h) dvokrilci(Diptera)

Pregled evolucijskega razvoja človeka (str. 123)

1. Linearnarazvojnalinijaseneujemanatančnosfosilniminajd-bami.Leredkisoprimeri,kjer lahkonajdemoprehodneznakemedvrstamičlovečnjakov.Vrstesepojavijozelohitro, lahkoži-vijo daljša obdobja in nato nenadoma izumrejo; izumrle vrstenadomestijodrugevrste.

2. Najdbefosilnihostankovčlovečnjakovpodpirajomodelskokovi-tegarazvojavrst,saj lemalonajdbnakazujepostopenprehodmedvrstami.Večdokazovpodpiratudievolucijskirazvojčloveč-njakovzadaptivnoradiacijo.

3. a) Prvidvonožničlovečnjaki(avstralopiteki) b) RodParanthropus c) Zgodnji človek (prve vrste roduHomo) (spretni, pokončni,

arhaičničlovek) č) Anatomskomoderničlovek(geografskorazširjeninrazličnihras)

Opisi nekaterih vrst človečnjakov (str. 125)

1. Dijakinajnaredijoizpiske.

2.in3.

Prilagoditve na pokončno hojo (str. 128)

1. a) Podobenčlovekovi,sajimaodebeljenokost. b) Podobni človeškim, le palec je rahlo odmaknjen od drugih

prstov. c) Podobnokotpričloveku,lepalecjedelnoodmaknjenoddru-

gihprstov.

2. a) Položaj zatilnične odprtine: Zatilnična odprtina (Foramen magnum)jepomaknjenanaprej,zatodalobanjaniobešenanahrbtenico,ampaknanjejuravnoteženostoji.

b) Oblika hrbtenice: Hrbtenica je oblikovana v obliki črke S indelujekotvzmet.Glavaintelostanadtežiščemtelesa.

c) Oblika medenice in položaj zadnjičnih mišic: Zadnjičnemišicepodpirajomedeničnekosti inpreprečujejonagibanjevstran,kojedruganogadvignjena.Dodatekzaučitelja:Krat-ka inširokamedenicaomogočaboljšioprijemzazadnjičnemišice.Pridvonožcihvnasprotjusštirinožcizadnjičnamiši-capomagastegenskimmišicampremikatinogonazaj.Skle-dasta medenica ščiti in nosi nekatere organe spodnjetrebušnevotline.

č) Oblika in dolžina stegnenice: Stegnenici sta dolgi in poma-knjeni navznoter, tako da se kolena skoraj dotikajo. Zaradipovečanegakotamedstegnenicoinkolenomsetežiščepo-maknepodtelo,karolajšahojo.

Spremembeprostorninemožganovčlovečnjakovskozičas

Predvidenaprostorninamožganov(cm

3 )

milijonovlet(danes)

Prvipreskok vrazvoju možganov

Drugipreskok vrazvoju možganov

21

d) Kolenskisklep:Kolenskisklepimaodebeljenokost(stranskikondil),kipreprečujestranskopremikanjesklepamedhojo(onemogoča, da bi koleno zdrsnilo vstran). Opice takšnegasklepanimajo(oziromaganepotrebujejo).

e) Oblikastopalainrazporeditevprstov:Kostistopalasoravne,zato je stopaloboljnosilno.K temupripomorejo tudikratkiprsti in močan palec. Teža telesa se razporedi po zunanjistrani stopala, notranja stran je nekoliko vbočena. To dajestopaluprožnostinblažiobremenitvenastopalo.

3. – Prenašanje hrane na drugo mesto (skrivališče) – varnost inzaščita.

– Prenašanjedojenčkovinmalčkov. – Boljšipregledinnadzorvvisokitravi. – Izboljšanoohlajanjetelesa. – Prenašanjeindržanjeorodjainorožjamedhojo. – Hitrejšiinurnejšipohodinavečjerazdalje.

4. – Spodnjidelstegnenice,kijedelkolenskegasklepa. – Vrhnjidelstegnenicessklepnoglavico,kiseprilegamedenici. – Kostistopala. – Medenica.

5. Možniodgovorizaa)inb): – Begpredplenilcinadrevo. – Vsakodnevnagradnjagnezdanadrevesihzaprenočišče(po-

dobnokotgradijonekateridanašnjišimpanzi). – Zbiranjeinnabiranjehranenadrevesih(sadeži,oreščki…).

6. Upogibkolenapomaknekolenskiskleppodmedenico.Toizbolj-šaravnotežjemedhojoinpreprečizibanjeprihoji.

Opombazaučitelja:Zibanjelahkoopazujemopridanašnjihopi-cah,kihodijopodvehnogah.

Evolucija človeka danes in v prihodnosti (str. 130)

1. a) Poraščenost telesa: Zmanjšana poraščenost na vseh delihtelesa,razennalasišču.

b) Čeljustiinzobje:Manjšečeljustiinzobje(šeposebejpodoč-niki)terožjimedzobniprostori.Bradasemanjša.

c) Možgani:Večjiinkompleksnejši. č) Medenica:Sekrajšainširiinpostajavednoboljprilagojena

zahojo. d) Obraz:Manjši,bolj ravenzmanjšiminadočesnimi loki.Čelo

jevišje,nosjemanjšiinožji. e) Stegnenica:Boljprilagojenazahojopoddvehnogah,boljša

stabilnostinvečjamočkosti.

2. a)–c)Vrstnirednipomemben. a) Zdrsiinpoškodbemedvretenčnihploščic. b) Poškodbetrupainnastanekkilezaradišibkihtrebušnihmišic. c) Nastanekkrčnihžilinzastajanjekrvivnogahzaradipokonč-

nehoje.

3. Posledica zmanjšanjačeljusti jenepravilenugriz instisnjenostzob(zobjenimajoprostorazarast).

4. a) Pogostejšepodhladitve:Opodhladitvi govorimo, ko se tem-peraturatelesaznižapodoptimalnointelospodrhtavanjemmišicnemoregretisamosebe.

b) Kožnirak(melanom):Zelomaligenrak,kinavadnonastanenakoži,najdemopagatudivočesuinnasluznicah.

5. Potovanja:Potovanjaposvetusozdajzelopreprosta,zaradiče-sar se lahko različne bolezni hitro širijo. Odpornost določenihljudiprotinovimboleznimlahkopomeniprednost.

Onesnaženost:Škodljivesnovi(strupi)vokoljuinhraniselahko

kopičijovčloveškemtelesu.Telahkopoškodujejoceliceinorga-neterpovzročajo različnebolezni.Posebnoobčutljivi in ranljivisootroci.Možnostpresnovestrupenihsnoviinvečjaodpornostprotinjimpomenitavelikoprednost.

Odpornost proti boleznim:Odpornostprotidoločenimvirusominbakterijam(kotsomalarijaalivirusHIV)pomenivelikoprednost.

Presnova hranilnih snovi:Možnostpresnoveinprebavenekate-rihsnovi(kotjerecimolaktoza)pomeniprednost.

Na posameznike s slabo odpornostjo in neprilagodljivostjo bodoselekcijski dejavniki močno vplivali, zato bodo ti v evolucijskemsmisluporaženci.

6. Dijaknajraziščesam.

Zgradba virusov (str. 132)

1. Zgradbavirusa:enaodnukleinskihkislin(DNAaliRNA,eno-alidvoverižna),nekajvrstencimov(npr.reverznatranskriptazapriHIV),obojejeobdanosproteinskimovojemalikapsido.Kapsidajelahkošedodatnoovitazovojnicoizlipidov,proteinovinoglji-kovihhidratov.

2. Virusinimajoznačilnosti,pokaterihrazvrščamoorganizme.

3. Prepuščenoodločitvidijaka.Opomba:Virus jenekaj časaakti-ven in nekaj časa neaktiven (inerten). Zunaj celice je v neak-tivnem, kristalnem stanju, brez metabolične aktivnosti, v gos-titeljski celici pa prevzame nadzor nad presnovo, se začnerazmnoževati insodelujepripresnovi, torej lahkodelnogovori-mooživljenjskihznakih.

4. Prirazmnoževanjujepopolnomaodvisenodgostiteljskecelice.

5. Virusse lahkorazmnožuje levživigostiteljskicelici inzahtevatočnodoločenovrstocelice.Kulturajeuspešnale,čeimavirusna voljoustreznogostiteljsko celico,pa tudi gostiteljskacelicamorabitivustreznemfiziološkemstanju.

Razmnoževanje virusov (str. 133)

1. a) Litični cikel:zanjjeznačilnorazmnoževanjevirusainrazpad(liza)celice.–Virus(fag)sepritrdinagostiteljskoceliconjegovanuklein-skakislinainnekateriencimivstopijovbakterijskocelico.

–Virus sproži prepisovanje lastnih genov in izrabi gostitelj-sko celico zanjihovo izražanje, takoda v celici nastajajosestavinenovihvirusov.

–Virusne sestavine se združijo v viruse, ki zapustijo celico(lizacelice).

b) Lizogeni cikel:zanj jeznačilno,dasevirusnaDNAvključivkromosom gostiteljske celice in se podvojuje skupaj z njim(nilizegostiteljskecelice).–Fagsepritrdinagostiteljskocelico invanjovbrizgasvojonukleinskokislinoinencime.

–VirusnanukleinskakislinasevključivDNAgostiteljskece-lice.

–VirusnaDNAsepodvojuje (razmnožuje)skupajzDNAgo-stiteljskecelice.To lahkopotekarazličnodolgo,doklervi-rusnevstopivlitičnicikel.

2. Bakteriofagznitastimiizrastkirepkaprepoznareceptorskame-stanagostiteljskiceliciinsenanjepritrdi.

3. a) Vlizogenemciklu. b) VirusnaDNAsevgradi vbakterijski kromosom, lastnosti, ki

jihkodiravirusnaDNA,seprenesejonabakterijskocelico.

22

c) Virusnigenilahkonosijozapiszaodpornost,virulenco(zmož-nostpovzročanjabolezni)alinastajanjetoksinov.Natanačinbakterijepridobivajonove,človekuškodljive lastnosti.Opom-ba:Poznamovečprimerov:patogenelastnostibakterijeCory-nebacterium diphtheriae, ki povzroča davico, so odvisne odproizvodnjetoksina,kigakodiragenvirusavlizogenemciklu;tudibakterijestreptokoki,kivsebujejo fagv lizogenemciklu,lahkoizdelujejotoksin,kipovzročatežavepriškrlatinki,strep-tokokibrezfagapategatoksinaneproizvajajo;toksinbotuliz-ma, ki ga proizvaja bakterija Clostridium botulinum, kodiragenvprofagu.

Virusne bolezni (str. 134)

1. Zavsakvirussopodanisamomanjkajočiodgovori. b) Virusi hepatitisa naravnirezervoar:okuženiljudje bolezen:hepatitis(vnetjejeter) simptomi:povišanatelesnatemperatura,glavobol,zlatenica,

splošnoslabopočutjezaradimotenegadelovanjajeter c) Koronavirusi naravnirezervoar:okuženiljudje simptomi:prehlad(15%primerov),kihanje,smrkanje,ovira-

nedihalnepoti;priSARSzelopovišanatelesnatemperatura,pljučnica,vnekaterihprimerihsmrt

č) Rinovirusi naravnirezervoar:okuženiljudje bolezen:prehlad simptomi:kihanje,smrkanje,oviranedihalnepoti d) Virusi influence naravni rezervoar:okuženi ljudje,virusiživijo tudivprašičih

invodnihptičih,kjermutirajovnoveseve bolezen:gripa(influenca) simptomi: mrzlica, povišana telesna temperatura, glavobol,

bolečinevmišicah,sledijosimptomi,podobniprehladu e)Filovirusi bolezen: hemoragičnamrzlica (krvavenje), npr.marburg in

ebola simptomi:močanglavobolinkožniizpuščaji,krvaviteviznosu

indlesni,kijimsledijoobširnenotranjekrvavitveinuničenjenotranjihorganov

2. Zglikoproteinskimi izrastkivirusprepoznagostiteljskocelico insenanjopritrdi.

3. a) Zendocitozotujek,kigacelicapotemlahkorazgradi,vstopivcelico.Tamehanizemomogočitudivirusuvstopvcelico.

b) VirusnaDNAsepodvojujevgostiteljskicelici. c) Tosovirusniproteini,kisesintetizirajovcitoplazmigostitelj-

skecelice.

4. a) Pritrditev: med virusom in gostiteljsko celico se vzpostavistik.Virussepritrdinareceptorskomestonapovršinigosti-teljskecelice.Posebnestrukture, izrastkinapovršini virusapooblikiustrezajoreceptorjemnaceličnipovršini.

b) Vdor virusa:gostiteljskacelicazendocitozosprejmevirusvsvojonotranjost.

c) Odstranitev ovojnice:encimigostiteljskecelicerazkrojijobe-ljakovinsko virusno ovojnico, virusna DNA se sprosti v cito-plazmo gostiteljske celice. Lahko se začne sinteza novihvirusov.

5. Nekaterivirusi(npr.virusi influence)nenehnomutirajo,zatoselahkospremenijotudiproteiniovojnice.Cepivaprotinovimmu-tiranimvirusomnimogoče izdelati dovolj hitro, starapa so zamutiraneseveneučinkovita.

6. Nekateri virusi vplivajo tudi na kromosome gostiteljske celice.Lahkopoškodujejogene,kinadzirajoizražanjedrugihgenov,insprožijonenadzorovanedelitvecelic,karpovzročiraka.

7. Možniodgovori:•Viruslahkoneposrednouničialivplivanadelovanjecelice,vkaterojevdrl.Vkratkemlahkopovzročipropadtkivaaliceloorgana.

•Imunski odgovor na virus lahko povzroči simptome infekcijealipaježesamznakbolezni.

•Viruslahkodelujenakromosomegostiteljskecelice,povzročisprememboceliceinkončnoraka.

•Viruslahkozmotinormalniceličniimunskiodgovorinpovzro-čibolezenzaradioslabitveimunskegasistema.

HIV in AIDS (str. 136)

1. KerHIV onesposobi obrambni sistem organizma, postane telozeloobčutljivozavdorkakršnihkolimikroorganizmov,kizdrave-gačlovekaobičajnonemorejonapasti.

2. a) V prvem letu po okužbi se število virusov hitro povečuje, vdrugem letu pa njihovo število zelo upade. V naslednjih3–10letihseštevilovirusovznovapostopnopovečuje.

b) Na začetkupo infekciji se število celic T pomagalk poveča.Popribližnoenemletupasenjihovoštevilozačenjazmanjše-vati,kerjihHIVnapadeinuniči.

3. a) ReverznatranskriptazaomogočiprepisvirusneRNAvmole-kuloDNA.Tojepomembno,kertakonastanedvojnovijačnanukleinskakislina, ki se lahko vgradi v kromosomgostitelj-skecelice.

b) VirusnaDNA lahko ostane skrita (latentna) in se podvojujeskupajzDNAgostiteljskecelice.Virusnigeniseaktivirajoinzačnejoprepisovanješelepodoločenemobdobju.

4. HIV se prenašananaslednjenačine:skrvjoalikrvnimipriprav-ki;prispolnemodnosuzvaginalnimiizločki,semenskotekočino;zmaterinimmlekom; prek posteljice (placente); z injekcijskimiiglami,kisijihizmenjujejoodvisnikioddrog,odkaterihjeedenokužen.

5. HIV pozitivna je oseba, pri kateri so v krvi ugotovili prisotnostHIV,čepravninujno,daseprinjejžekažejosimptomibolezni.

6. Krikrvodajalcev,kisojouporabljalizapridobivanjefaktorjaVIII,kiomogočastrjevanjekrvi,jebilaokuženasHIV,čejebilkateriodkrvodajalcevokužen.Tosejedogajalopredvsemvdržavah,vkaterihjebilokrvodajalstvoplačano.

7. HIV zelo hitromutira, pri čemer se spremeni njegova zaščitnaovojnica.Kersevirushitrospreminja,postanejovsacepivakma-luneučinkovita.ObstajatudivelikorazličnihsevovHIV,zakaterebipotrebovalirazličnacepiva.

8. Geni teh ljudi innjihovapresnovasonekolikodrugačni, zatoseHIVvnjihovihtelesihnemorerazmnoževati.Čebinatančnove-deli,včemsetiljudjerazlikujejoodvečine,bimogočelahkoizde-lalizdravilo,kibivtelesubolnikovpovzročilotakespremembe.

Bakterijske bolezni (str. 138)

1. a) Naravni rezervoarbolezenskihbakterij:stalnivir infekcijsoobmočjazvisokokoncentracijobolezenskihbakterij,odko-dersele-teširijo,npr.ljudje,žuželkeindrugeživali,odpadnevodeinonesnaženavoda.

b) Eksotoksin: toksini (strupene snovi), ki jih mikroorganizemsproščavokolje.EksotoksineizločajovečinomapoGramupo-zitivnebakterije,npr. Clostridium (toksinbotulizma) inStrep-tococcus.

23

c) Endotoksin:toksini(strupenesnovi),kisoglikolipidnemole-kule,pritrjenenaceličnostenonekaterihpoGramunegativ-nihbakterij, predvsemsalmonele. Sprostijo sepo razpadubakterije.

2. Zavsakobakterijosopodanisamomanjkajočiodgovori. b) Vibrio cholerae

–naravnirezervoar:komunalneodpadnevode–bolezni:kolera–simptomi:bruhanje,močnadriska,velikaizgubavode

c) Salmonella spp.–bolezni: bolezni prebavil, npr. tifus, zastrupitev s hrano(salmoneloza)

–simptomi:povišanatelesnatemperatura,včasihglavobol,slabost,bolečinevtrebuhu,krči,driska

č) Staphylococcus aureus–bolezni:zastrupitevshrano(posledicabakterijskiheksoto-ksinov),okužbakirurškihran,izpuščaji,gnojnavnetja,sin-dromtoksičnegašoka

–simptomi:pri zastrupitvi shrano trebušnikrči,bruhanje,driska;prikožnihokužbahvnetje,gnojenje,včasihvisokatelesna temperatura; pri sindromu toksičnega šoka povi-šana telesna temperatura,bruhanje,pordelakoža,nena-denpadeckrvnegatlaka(šok)

d) Enterobacter cloacae–naravnirezervoar:zelorazširjenamedljudmiinživalmi,vvodi,odpadnihvodahinprsti

–bolezni:vnetjesečil,pogostopridedookužbevbolnišnici–simptomi: bolečine pri uriniranju, pri hudi infekciji lahkopridedopoškodbledvicinnjihovegamotenegadelovanja

e) Clostridium botulinum–naravni rezervoar: prst (toksin nastaja v anaerobnih raz-merah,npr.vzaprtihkonzervah)

–simptomi: težave pri požiranju, dvojni ali zamegljeni vid,slabost,postopomapridedoparalize

f) Yersinia pestis–naravnirezervoar:glodavci–bolezni:kuga–simptomi: vsesplošno bolezensko stanje zaradi infekcije,povečane bezgavke, visoka telesna temperatura, podko-žnekrvavitve,čepridebakterijavkriinsezanesevpljuča,jesmrtnoststoodstotna

g) Bacillus anthracis–naravnirezervoar:domačeživali–simptomi: kožni izpuščaji na mestu, kjer so bakterijskespore vdrle v telo, povišana telesna temperatura, vnetjelimfnihžilinvozlov,okužbakrvi,pljučnicainsmrt

Odpornost proti antibiotikom (str. 140)

1. Spontana odpornost proti antibiotikom se pri bakterijah lahkopojavikotposledicamutacije,kisojopovzročili ionizirajočese-vanje,mutagenekemikalijeali napakapri prepisovanjuDNAvRNA.Mutiranigenjenosilecodpornostiprotiantibiotikom.

2. Antibiotikinajprejuničijonajobčutljivejšebakterije,najodpornej-še pa preživijo dlje časa. Bolniki, ki ne vzamejo celotnega od-merkaantibiotika in takoneuničijo vsehbolezenskihbakterij,še pospešijo izbor (selekcijo) bakterij, odpornih proti antibioti-kom.Kosekoncentracijaantibiotikavnjihovemtelesuzmanjša,se bakterije, ki so zaradi svoje odpornosti preživele, začnejorazmnoževati. Bolniki včasih jemljejo antibiotike brez potrebe(npr.privirusniokužbi)indajotakobakterijamvsvojemtelesumožnost,dapostanejoodporneprotiantibiotikom.

Glivne okužbe (str. 141)

1. Kožneglivneokužbeprizadenejosamovrhnjicoinusnjico,med-temkopodkožneglivneokužbeprizadenejotudiglobokoveziv-notkivo,kiležipodkožo.Podkožneglivneokužbesoredke,kermorajoglivnesporeprodretiglobokopodkožo,npr.privbodnihranah (so redkejše kot kožne glivne okužbe, saj glivne sporeprejpridejovstikspovrhnjimdelomkože).

2. Za sistemske glivne okužbesonajboljdovzetniposamezniki,kiimajooslabljenimunskisistem(npr.bolnikizaidsom),ljudje,kijemljejozdravilazazavoroimunskegasistema(npr.popresadi-tvi čvrstihorganov),ali slaboprehranjeni ljudje.Zdrav imunskisistempreprečinastanekglobokihglivnihokužb,sajseteokuž-berazvijajopočasi.

3. Glivneokužbesopogostokronične,kergliverastejopočasi(go-stiteljevimunskisistemselahkopredokužbo,medtemkosetaširi,braniinjotakoomejuje).

4. Kerglivevsebujejovelikovode,zasvojorastpotrebujejovlažnookolje. Z brisanjem/sušenjemnogustvarimoneprijazno okoljezanjihovorast.

Uporaba mikroorganizmov (str. 142)

1. a) Izrazindustrijska mikrobiologijapomeniuporabomikroorga-nizmovvindustrijskiproizvodnjirazličnihizdelkovaliprineka-terihdragihindustrijskihpostopkih.

b) Možnihjevečprimerov:industrijskaproizvodnjaencimov,pro-teinov,zdravil,samihmikroorganizmovitd.

c) Obpomočiindustrijskemikrobiologijelahkorazmeromapoce-niinvokoljskoprijaznejšihpostopkihizdelujemopomembneproizvode(npr.humaneproteine),mikroorganizmipaomogo-čajo tudi potek nekaterih okoljsko pomembnih postopkov(npr.razgradnjaodpadnihsnovi).

2. a) Ugotavljanjeonesnaženostiokoljainčiščenjeodplak(možniodgovori):–bakterijeoksidirajoorganskesnovivodplakah–z genetsko spremenjenimibakterijamiugotavljamopriso-tnostdoločenihonesnažilvokolju

–bakterijepresnovijoogljikovehidratevrazlitinafti b) Povečanjekmetijskeproizvodnjeinvarstvorastlin:

–uporabatoksinabakterijeBacillus thuringiensiszauniče-vanješkodljivcev

–dodajanjesevovsimbiontskihdušikovihbakterij,dabipo-večalifiksacijodušikavtleh

c) Proizvodnjaalkoholnihpijač:–nastajanjevinasfermentacijosladkorja,kigavsebujesad-je,vprisotnostikvasovk

–proizvodnjapivasfermentacijosladkorjaizžitnegazrnja,kigakvasovkespremenijovalkohol

3. a) Bakterijolahkogenetskospremenimotako,daboproizvaja-lasnov,kioddajasvetlobovprisotnostidoločenegaonesna-žila.Prisotnostonesnažilapotemzlahkaopazimo.

b) Bakterijo(alikvasovko)lahkogenetskospremenimo,dapro-izvajahumaneproteine,npr. inzulin,faktorVIIIzastrjevanjekrvi,rastnihormon,eritropoetin.Genskospremenjeneorga-nizme lahko gojimo v kulturi, kamor izločajo velike količineizdelanihproteinov.Proteiniso razmeromačisti,njihovopri-dobivanjepadokajpoceni.

4. Možnihjevečprimerov: a) Vmlekarstvu jeuporabagenskospremenjenega renina (hi-

mozin)izboljšalakvalitetoizdelkov.Zgenskospremenjenimisevi bakterij so dosegli večjo enotnost produktov in točnodoločenelastnosti.

24

b) Vpivovarstvu in vinarstvu jeuporabagenskospremenjenihkvasovkizboljšalaučinkovitostnastajanjaalkohola,pridobilisoseve,kipreživijotudivišjekoncentracijealkohola.

Bolezni, ki jih povzročajo praživali (str. 144)

1. a) Cista je zaščitna ovojnica, ki praživali omogoči preživetje vneugodnihživljenjskihrazmerah.

b) Cistaomogočapraživalipreživetje,kerorganizemvarujepredneugodnimizunanjimivplivi.Omogočiji,dapreživizunajgo-stiteljaindalahkookužinovegaprimernegagostitelja.

2. a) Primarnigostitelj jemuhacece (uvrstitevvsistem:žuželke,dvokrilci,rodGlossina,vkateregaspadavečvrst,mednjimiG. palpalisinG. morsitans).

b) Primarnigostiteljjekomarmrzličar(uvrstitevvsistem:žuželke,dvokrilci,rodAnopheles,vkateregaspadapribl.350vrst).

3. Vvodi,okuženis fekalijami, se lahkonahajajocistegiardije.Vodmaknjenihpredelih,kjersanitarijenisourejene,jevečjaver-jetnost za okužbo vode. Giardija dobro prenaša hladno vodo,npr.vgozdnihpotokih.

4. Največja verjetnost za okužbo z amebnogrižo jenaobmočjih,kjer jeokuženih veliko ljudi in isti vir vodeuporabljajo tako zapitjekotzahigienskenamene.Okužbesepojavijotuditam,kjersanitarnevodeprodrejovvodovod.

Malarija (str. 145)

1. S plazmodijem okužen komarmrzličar piči človeka. Pri tem vnjegovotelovbrizgaslino,kipreprečujestrjevanjekrvi,karmuolajšanjenosesanje.Skupaj s slinopride v človeško telo tudiplazmodij.

2. Lahkobiuničiliobmočja,kjersekomarmrzličarrazmnožuje,iz-sušilibinpr.mlake in jezera, vkaterih živijokomarjeve ličinke,odstranilibiprazneavtomobilskegume,vkaterihsenabiravodainsozakomarjeve ličinkeodličnoprebivališče.Znanstvenikibilahkovstoječevodenaseliliorganizme,kisehranijoskomarje-vimiličinkami(npr.ribagambuzija,kotačniki).Vendarjetanačinnekolikotvegan,sajsonovonaseljenevrstelahkovokoljutudiškodljive inninujno,da jeznjimimogočepopulacijokomarjevmrzličarjevpopolnomaiztrebiti.

3. a) Glavobol,tresenje,mrzlicainvročina,telesnikrči,koma. b) Plazmodij (P. falciparum), ki povzroči hudo oblikomalarije,

lahkookužirdečekrvničkevsehstarosti,povzročiteljidrugihoblikmalarijepaokužijosamomladealipasamostarerde-če krvničke. Pri hudi oblikimalarije tako pride do uničenjavečjegaštevilardečihkrvničknaenkrat.

4. Prenašalcimalarije živijo v tropskih krajih. Območje tropskegapodnebjabiselahkozaradisegrevanjaozračjašerazširilo.

Večcelični zajedavci (str. 146)

1. a) Endoparazitisozajedavci,kiživijoznotrajorganizma(alinje-govihcelic),medtemkoektoparazitiživijonapovršinitelesa.

b) Ektoparazitisovelikokratprenašalcibolezni,kerpogostose-sajo kri in lahko prenašajo patogene prek svojih ust. Samiektoparaziti redko povzročajo sistemske bolezni, pogostejeposeljujejopovršinokožeinpovzročajodraženje.

2. Številnebolezni,kijihprenašajožuželke,soomejenenatrope,ker v tehokoljih živi več žuželk. Te se lahko v okoljih s stalnovisokimitemperaturamihitrorazmnožujejovseleto.

3. Človeškaokužbaz lasnicami (Trichinella spiralis) jeslepaulicazazajedavce,sajljudjenejemodrugihljudi,zatoseglistalasni-canemoreširiti.Zaširjenjezajedavcamoramozaužitimeso,kivsebujeglistineciste.

4. a) Prebavilnepotrebujejo,kerploščatičrvivsrkajohranilane-posrednoizgostiteljeveprebavljenehrane,njegovihtelesnihtekočinintkiv.

b) Gibala niso potrebna, ker se paraziti širijo med gostitelji ziztrebki.

c) Živčevje jeokrnjeno,kerparazitomni treba iskatihranealiseprilagajatiokolju(gostiteljevookoljejevečinomakonstantno).

5.Življenjskikrogpasjetrakulje:

Opomba:Čeobstajatadvavmesnagostitelja,ječlovekslepaulicavrazvojuzajedavca,sajprimarnigostiteljinejedočloveškegamesa(zatoživljenjskikrogpasjetrakuljenemorebitizaključen).

Načini prehranjevanja organizmov (str. 148)

1. a) Fotoavtotrofi Virenergije:energijasončnesvetlobe Virogljika:ogljikovdioksid b) Kemoavtotrofi Virenergije:anorganskesnovi,npr.vodikaližveplo Virogljika:ogljikovdioksid c) Heterotrofi Virenergije:organskesnovi(običajnoglukoza) Virogljika:organskesnovi(običajnoglukoza)

2. Trijeglavninačiniprehranjevanjapriheterotrofihso razgradnja(razkroj),zajedavstvoinplenjenjedrugihorganizmov(hranjenjezorganskosnovjodrugihživihorganizmov).

primarni gostitelj (pes)

mehurnjak v okuženem

mesu

v pasjih iztrebkih

so jajčeca

vmesni gostitelj(npr. ovca)

Cista trakulje oz. mehurnjak se razvije

v organu (npr. pljučih).

Ovca poje jajčeca skupaj s travo.

Človek se okuži z božanjem psa, ali če pride v stik z njegovo slino in iztrebki.

Cista trakulje oz. mehurnjak se razvije v organu (npr. jetrih).

vmesni gostitelj(človek)

Odrasla trakuljaživi v pasjem črevesju,

kjer odlaga jajčeca.

25

3. Zajedavciživijovalinaživihgostiteljih,hranodobivajoneposre-dnoodnjih.Hranarazkrojevalcevsomrtviorganizmi,prebavlja-jojihzunajsvojegatelesa.

4. Simbioza.

Prebavne vakuole in enostavna prebavila (str. 149)

1. a) V gastrovaskularno votlinohrana vstopi in izstopi skozi istoodprtino, pri živalih s cevastim prebavilom pa hrana vstopiskoziusta,iztrebkipanpr.prisesalcihskozizadnjičnoodprtino.

b) Vgastrovaskularni votlinipotekavsaprebavanaenemme-stu, torejvvotlini,pricevastihprebavilihpaposameznideliprebavil opravljajo določene naloge (mehanska prebava,kratkotrajno skladiščenje, encimska prebava, vsrkavanjehranilnihsnovi,vsrkavanjevode…).

2. a) Znotrajcelična prebava poteka znotraj celic v prebavnih va-kuolah,kinastanejo,koseendocitotskimešiček(nastanezendocitozo)združizlizosomom.Prizunajceličniprebaviživalizloči prebavne encime iz celic (na primer v okolje, telesnovotlino),kjersehranarazgradi.

b) Znotrajceličnaprebavajeprepočasnainneučinkovita,dabiobvladovalavelikekoličinehraneinvisokestopnjepresnove,karjeznačilnozavečinoživali.

3. Zunajceličnaprebava seprimorskih vetrnicah začne v gastro-vaskularni votlini, torej znotraj telesa, pri vrtinčarjih iz rodu Dugesiapazunajnjihovegatelesa.

Prebavila pri sesalcih (str. 150)

1. Odgovornatovprašanjejedelomaodvisenodtiparastlinojeda,kisigaizberemozaprimerjavo.Spodnjiodgovorisenanašajonaprimerjavomesojedovzrastlinojediprežvekovalci,kotjekrava.

a) Velikostželodca:primesojedihjevelikgledenacelotnapre-bavila;priprežvekovalcihjepravtakovelik,vendarjesesta-vljenizvečprekatovzamikrobnorazgradnjoceluloze.

b) Dolžinatankegačrevesa:primesojedihjerelativnokratko,priprežvekovalcihjezelodolgo(10-do12-kratdaljšeodživali).

c) Razvitost debelega črevesa: pri mesojedih je slabo razvito,slepič je zelomajhenali gani, kolon jeenostaven.Pri pre-žvekovalcihjesrednjedolgoinsrednjerazvito.Nipomembnozafermentacijo,temvečlezaabsorpcijovelikihkoličinvode.

2. a) Mikroorganizmisfermentacijorazgradijorastlinskocelulozoin izločajo snovi (hlapnemaščobnekisline), ki zaprežveko-valcapomenijovirenergije.

b) Zaprebavo,npr.nektarja,sadjainsemen.Mikrobnafermen-tacijajemanjpomembnaprihrani,kinevsebujevelikocelu-loze. Vir energije pri tovrstni hrani so sladkorji, škrob,maščobe inproteini, ki jih lahko rastlinojedec razgradi z la-stnimiencimi.

3. VželodcumesojedovjezelonizekpH,kertakegapotrebujeen-cimpepsin za razgrajevanjeproteinov. Pri rastlinojedih (šepo-sebno prežvekovalcih) je pH višji (skoraj nevtralen), ker jevsebnost proteinov v njihovi hrani nizka, nevtralnejši pH pa jeugodenzarastmikroorganizmov.Vželodcuvsejedov jepHne-kjevmesmedprejnavedenimavrednostma(vendarbližekisle-mu), kar se ujema z njihovomešano prehrano in odsotnostjomikrobneprebavevželodcu.

4. Razlikemedmesojediinprežvekovalciso: a) prizobovju(karkoliodnaštetega)

–kočnikiinličnikiprimesojedihsonameščenitako,dade-lujejokotškarje,pri rastlinojedihpasoprilagojenimletjuinrezanju

–diastemaprirastlinojedihdajedovoljprostorazaobdelavovoluminoznehranevustnivotlini

–rastlinojedi imajo lahko roževinasto oblogo, na katero seuprejosekalci,dalažeodščipnejorastline

–podočnikiprimesojedihsozelovelikiinprilagojenizaugrizskozikožoindržanjeplena

b) prižvekalnihmišicah(karkoliodnaštetega)–pri prežvekovalcih je senčnamišicamajhna (za utrganjegrižljajanipotrebnavelikasila),masetrnamišicapajeve-lika,karomogočažvečenje

–primesojedihjesenčnamišicazelovelikainnajvečprispe-vakmočnemuugrizu;masetrnamišica jerelativnomajh-na, ker je njena glavna naloga, da učvrsti čeljust, ni papomembnazažvečenje

Človeška prebavila (str. 152)

1. Strukturevnaslednjemvrstnemredu: A ustainzobje F žolčnik B žlezeslinavke G debeločrevo C požiralnik H tankočrevo Č jetra I danka D želodec J slepič E trebušnaslinavka K zadnjik

Območjeprebavnecevi,kijeodgovornozaposameznofunkcijo: a) H tankočrevo d) E trebušnaslinavka(aliB) b) I danka e) Č jetra c) G debeločrevo f) B žlezeslinavke č) D želodec

2.

3. a) jezik b) resice,kiprekrivajostenotankegačrevesa(vitočrevo) c) resice,kisegajovlumentankegačrevesa(dvanajstnik) č) želodčnastena(sluznica) d) zob e) jetra

4. Bolus(kepaprežvečenehrane)sepremikapoprebavnemtrak-tusperistaltiko.Krožnemišicesekrčijozabolusomingatakopotiskajo naprej. Pred bolusom se krčijo vzdolžne mišice tertakoskrajšajo,razširijoinolajšajoprehodhrane.

5. Pri tem se posamezni predeli prebavne cevi specializirajo zaopravljanje različnihnalog,npr. shranjevanje,mehanskaobde-lava, kemična razgradnja, iztrebljanje, reabsorpcija vode. Takojeučinkovitostcelotneprebavevečja.

6. Prehrana (prehranska vrednost in vsebnost vlaknin).Opomba:Balastnahrana zmajhno vsebnostjoenergije zahteva večja indaljšaprebavila,kilahkoobdelajovečjivolumenhrane.

ustjemed požiralnikom inželodcem

vratarmed želodcemin tankimčrevesom

S1

S2

S3mišicazapiralka vzadnjikuna koncuzadnjika

26

7. a) Žvečenjemehanskorazkosahranonamanjšedelčke.Takonastanevečjapovršina,nakaterilahkodelujejoencimi.

b) Vsrkavanje omogoča, da produkti razgradnje, ki nastanejopriprebavihrane,vstopijovkrvniobtok.Absorpcijavodeinsolivdebelemčrevesujepomembnazavzdrževanjeravno-težjavode inelektrolitovv telesu.Preprečuje tudiprevelikoizgubovode.

Želodec in črevo (str. 154)

1. Želodec je vrečast organ z nagubano steno, zaradi katere selahko občutno poveča. To želodcu omogoča, da sprejme velikvolumen hrane, ki služi kot rezerva med zaporednimi obroki.Notranjapovršinaželodca jeposejanazžlezami,ki izločajoki-slino,sluz inpepsinogen.Tojeneaktivnaoblikaencimapepsi-na.Pepsinzačnerazgrajevatiproteine,kokislinaaktiviranjegovprekurzor. Sluz ščiti želodčno steno pred kislino in omogočadrsenjehrane,kisemešaobdelovanjumišicvželodčnisteni.Z mešanjem se vzpostavi dober stik med hrano v želodcu inpepsinom.

2. Premikanjeprebavil jepomembnozapotiskanjehranepopre-bavnemtraktu(karimenujemoperistaltika)terzamešanjehra-nesprebavnimisokovi,karomogočidostopencimom.

3. Možniodgovoria)inb): mesto:želodec encim:pepsin vlogaencima:razgradnjaproteinovdopolipeptidov

mesto:trebušnaslinavka encim:amilazatrebušneslinavke vlogaencima:razgradnjaškrobadomaltoze

mesto:trebušnaslinavka encim:tripsin/kimotripsin vlogaencima:razgradnjaproteinovdopolipeptidov

mesto:trebušnaslinavka encim:lipazatrebušneslinavke vlogaencima:razgradnjamaščobdomaščobnihkislin

inglicerola

mesto:trebušnaslinavka encim:peptidaze vlogaencima:razgradnjapolipeptidovdoaminokislin

mesto:črevesnasluznica encim:peptidaze vlogaencima:razgradnjapolipeptidovdoaminokislin

mesto:črevesnasluznica encim:maltaza,laktaza,saharaza vlogaencima:razgradnjadisaharidovdomonosaharidov

4. a) Encimi,kirazgrajujejohrano,imajovrazličnihdelihprebav-negatraktarazličenoptimum pH (pH,prikateremnajboljedelujejo).Opomba:Pepsin (želodčniencim)najboljedelujepripH1,5do2,0;encimi,kidelujejovtankemčrevesu,ima-jooptimumpHvrahloalkalnem(pH7,5do8,2).

b) Tiencimiseizločijovneaktivnioblikizato,danebirazgraje-valiproteinovnamestu,kjernastajajo inse izločajo,kerbitakopoškodovalitkivo.Aktivirajosešelev lumnuprebavne-gatrakta,kjerječrevesnastenazaščitenassluzjo.

5. Kerjealkoholmajhnamolekula,selahkoabsorbiravkrinepo-srednoizželodca.Absorpcijajemnogohitrejšapripraznemže-lodcu,kerjesluznicaboljdostopna,kotpripolnem.

6. Krožnemišice(sfinktri)uravnavajoprehajanjehranepoprebav-nemtraktu,takodajivčasihomogočijohiterprehod,včasihpajozadržujejo.Njihovodelovanjejeodvisnoodhitrostirazgradnjeinvrstehrane,patudiodvplivahormonovinnapolnjenostipre-bavil.Opomba: Skrčenje sfinktra deloma ali popolnoma zapreodprtino.

7. Debeločrevo izkašaste zmesi vsrka (reabsorbira) vodo. Izločasluz,kipodmazujedankoinpomagaprioblikovanjuiztrebka.

Uravnotežena prehrana (str. 156)

1. Hranilnesnovivprehranisopomembnekota)virenergijeinb)virsurovinzapresnovo,rastinobnovo.

2. a) Novaprehranskapiramida razlikujezdrave innezdravema-ščobe ter zdrave innezdrave (prečiščene)ogljikovehidrate.Nasprotnojestaraprehranskapiramidazdruževalavsema-ščobe v skupino, ki se ji je bilo treba izogibati, vsi ogljikovihidratipasosestavljali temeljpiramide.Novapiramidapri-poročavelikvnosrastlinskiholj,karjepovezanoznižjimtve-ganjemzaboleznisrcainožilja.

b) Dokaz:Čepravjenaobmočjih,kjeruživajomalovsehmaščob(Japonska),pogostostboleznisrcanizka,jenaobmočjih(Kre-ta),kjeruživajovelikovsehmaščob,vendarpredvsemenkratnenasičene maščobe (iz olivnega olja), pogostost še nižja. Tam,kjeruživajo velikonasičenihmaščob (vzhodnaFinska),jepogostostsrčnihboleznivisoka.

3. Preglednicakaže,daimajodoječematerevečjopotrebopobe-ljakovinah,selenu,magneziju,vitaminuCinfolnikislini.

4. a) Ljudje(tudičesmoistestarostneskupineinistegaspola)ima-morazličnepotrebepohranilih.Priporočenekoličinezadostijopotrebamljudiznadpovprečnimipotrebami.Večiniljudibiza-doščale žemanjšekoličine,nekaterim (2,5%populacije)patudipriporočenekoličinenezadoščajo.

b) Ocenjena povprečna potrebaoznačujekoličinohranil,kirav-no zadošča potrebampovprečnega človeka v populaciji. Zapolovicopopulacije je takoličinapremajhna,pri polovici papreseganjihovepotrebe.Priporočen vnos hranilpaoznaču-je količino hranil, ki zadošča potrebam 97,5 % populacije.Kerposameznikponavadineve,vkateridelpopulacijespa-da,jetokoličina,kijopriporočamocelotnipopulaciji.

5. a) S prehranskimi priporočili preverimo, ali prehrana posame-znika vsebuje zadostne količine vseh hranil in energije. Popotrebiprehranospremenimo,takodajiodvzamemoalido-damoživilazvečjovsebnostjoposameznihhranil.Opomba:Najtežjejenačrtovatiprehranozatiste,kimorajoimetizeloomejenvnosenergije,kerjimmoramokljubtemuzagotovitizadostnekoličinevsehpreostalihhranil.

b) Če na embalažo živil označimo poleg vsebnosti energije inposameznihhranilšedelež,kigavpriporočenemdnevnemvnosu predstavljajo ta hranila, bo potrošnik laže načrtoval,kajsmeoz.morazaužitiinvkolikšnihkoličinah.

Deficitne bolezni (str. 158)

1. Neustrezna prehranjenost ješiršipojem,kivključujetakopre-obilno (debelost), premajhno (stradanje) in neuravnoteženo prehrano in s tempovezanopomanjkanje posameznih hranil.Stradanjepajeožjipojeminpomenipremajhenvnosvsehvrsthraneinstempredvsempomanjkanjeenergije.

2. a) Vitamin A:jetra,jajcainmlečniizdelki Vloga:za tvorboočesnegapigmentazazaznavosvetlobe in

zatvorboceličnihstruktur Pomanjkanje:izgubanočnegavida,vnetjeoči,karatomalaci-

jainBitotovepege b) Vitamin B1:vrazličnirastlinskiinživalskihrani(meso,zele-

njava,polnozrnatkruh,nepoliranriž) Vloga:zaceličnodihanje Pomanjkanje:beriberi,vrstaokvareživčevja,kipovzročiosla-

belostmišic,motnjerasti,motnjevdelovanjusrcainotekline c) Vitamin C:svežesadjeinzelenjava Vloga:zatvorbovezivnegatkiva,predvsemkolagena Pomanjkanje:počasnoceljenjeran,pokanjemajhnihkrvnih

žil,otekledlesni,majavizobje

27

č) Vitamin D:nastajavkožipodvplivomsončnesvetlobe Vloga:zaabsorpcijokalcijaizhrane Pomanjkanje: pri otrocih rahitis, z značilnimi deformacijami

okostja intipičnoukrivljeniminogami;priodraslihosteoma-lacijaspodobnimiznaki

3. Majhniotroci,nosečnice in športnikipotrebujejovečjekoličineenergijeinnekaterihspecifičnihvitaminovinmineralov.Njihovepotrebepoenergiji inhranilih težjezadostimoznormalnopre-hrano.

Dodatna informacija: Otroci so po navadi zelo aktivni in hitrorastejo,zatopotrebujejovečjekoličineenergijeintudimineralov,npr.železa inkalcija.Zaradimanjšegaželodcamorajo jestipo-gosteje.Športnikipotrebujejovečenergijezaradipovečanefizič-ne aktivnosti in večjega obsega obnavljanja tkiv. Tudi njihovepotrebeponekaterihmineralih,npr.železu,sovečjekotprine-aktivnih odraslih osebah. Športnikimorajo več jesti, predvsempamorajojestihranozvelikoenergijeinhranili.Nosečnice ima-jorahlopovečaneenergijskepotrebevprimerjavizdrugimižen-skami.Polegtegapotrebujejovečnekaterihhranil(npr.kalcijainfolata)zaradipotrebrazvijajočegaseplodu.Nosečnicesemora-joizogibatialkoholuinizbiratihrano,kizadostinjihovimpoveča-nimpotrebampohranilihinlemalopovečanienergijskipotrebi.

4. Železo potrebujemo za tvorbo hemoglobina. Pri pomanjkanjuželezavprehraninastajavrdečihkrvnihcelicahmanjhemoglo-bina, zaradi tegasepo telesuprenašamanjkisika, kar vodi vzadihanostinutrujenost(značilneznakeanemije).

5. Pri pomanjkanju cinkanastanemišičnaoslabelost, ker je cinkpotrebentakozadelovajeencimovkottudizaizražanjegenov.Cink jepomembentudizaspolni razvoj,npr.pri tvorbispermi-jev,zatopripomanjkanjucinkapridedozakasnitvevpuberteti.

6. Kuhinjskosoljodiramozato,dadopolnimoprehranozjodom,kigaponavadivhraninivzadostnihkoličinah.

Opomba:Vzemljipogostoprimanjkujejoda,zatoimamalojodatudirastlinskahrana.

7. Zaradineustrezneprehranepomanjkljivodelujejorazličniorgan-skisistemi.Oslabljenodelovanjekože,sluznicinimunskegasis-tema,kipredstavljajotrivrsteobrambepredokužbo,jerazlogzapovečanoverjetnostzanastanekbolezni.

Izmenjava plinov pri živalih (str. 160)

1. a) Zagotavljajoustreznooskrbozdihalnimiplini,potrebnimizaaktiven(presnovnozahteven)načinživljenja, ternjihovood-stranjevanje.

b) Živalimomogočadoseganjevečjihvelikosti,sajtenisoodvi-sneodneposrednedifuzijeplinovskozitankopovršinotelesa.

2. a) Zračnevrečeprezračujejopljuča,davnjih lahkopoteka iz-menjavaplinov.Omogočajoenosmerni tok zraka skozi plju-ča, zato je izkoristek privzema kisika iz zraka večji kot pridvosmernemtoku(npr.prisesalcih).

b) Pticepotrebujejosistemzaučinkovitoizmenjavoplinovzara-dihitrepresnove(karjepovezanozletenjem).Zračnevrečeimajotudizato,kerbijihvelikakoličinapljučnegatkivazara-ditežepriletuovirala.

3. a) Telesna površina Položajvtelesu:celotnatelesnapovršina Skupina:Značilnozamajhnein/alivitkeživali,kotsoožigal-

karji,rebrače,kolobarniki,ploskičrvi,dvoživke. Medij:zrak(vvlažnemokolju)alivoda.

b) Traheje (vzdušnice) Položaj v telesu: tanke cevke, ki se pogrezajo v notranjost

telesa.Navzvenseodpirajozdihalnimiodprtinami,kisena-hajajonazadku.

Skupine:žuželkeinnekateripajki Medij:zrak

c) Škrge Položaj v telesu: Strukture različnih oblik (tanke, nitaste,

ploščate), ki se iztezajo v zunanjost telesa zaglavo/ustiprivretenčarjih oziroma so povezane s trupom, zadkom aliokončinamiprinevretenčarjih.

Skupine:ličinkežuželkindvoživk,ribeinvečinarakov Medij:voda

č) Pljuča Položajvtelesu:ugreznitevtelesnepovršinevnotranjostte-

lesa,vprsnivotlini. Skupine:vsivretenčarjirazenrib Medij:zrak

4. a) Živali,kidihajozrak, izločajosluz,kiohranjapovršineza iz-menjavoplinovvlažne.

b) Vpljučih je vednomalo vodnihhlapov, ki nastajajopri pre-snovi.

5. Velikekoličineorganskihsnovizlepijoškrge–takojepreprečentesenstikškrgzvodoinzadostenprehodkisikavkri.Vvodijemanjkisika,kigapotrebujejoživalizadihanje,sajsegavelikoporabiprirazgradnjiorganskihsnovi.

6. Priprotitočnemsistemuvoda,bogataskisikom,tečečezškržnelamelevnasprotnismeri,kottečekrivkapilarahškržnihlamel.Krivkapilarahjetakovednovstikuzvodozvišjokoncentracijokisika, takoda jekoncentracijskigradient,potrebenzadifuzijokisikavkri,stalenpocelotniškržnilameli.Priistosmernemsis-temubisekoncentracijikisikavkrviinvodihitroizenačili,zara-dičesarbisedifuzijakisikavkriustavila.

7. Sistemzaizmenjavoplinovmorabitiprimerenzaokolje,vkate-remživižival.Škrgenisoprimernezaprivzemplinovizzraka.Čenisoobdanezvodo,sesesedejoinzlepijo,nazrakupaseškr-žnotkivohitroposuši, inko jesuho,nivečučinkovitoza izme-njavoplinov.Pljučanisoprimernavvodnemokolju,kerjevodaprevečgostmedij,dabivstopilavstrukturevnotranjostitelesain izstopila iznjih.Vzdušnicesoprimernezamajhnekopenskeorganizme(npr.žuželke),kerlahkoprenesejokisikneposrednodotkiv.Zaraditeganipotrebepodihalnihpigmentihvkrvi.Privodnihžuželkahtrahejesegajovsploščeneškrgenazadku,karpoveča privzemkisika iz vode. (Privzemkisika iz vode je težji,kerjedifuzijapočasnejšakotvzraku.)

Človeška dihala (str. 162)

1. a) Značilna zgradba pljuč, pljučni krili iz režnjev, vsako krilo ssvojosapnico,kisevelikokratdelivsapničice,kisekončajosštevilnimipljučnimimehurčki,omogočavelikopovršinozaizmenjavoplinov.

b) Izmenjavaplinovpotekavpljučnihmehurčkihindihalnihsa-pničicah.

2. Dihalnamembranajevečplastnapovezavamedcelicamipljuč-nih mehurčkov, endotelnimi celicami kapilar in pripadajočimabazalnimamembranama.Skozimembranoseprostoizmenjuje-jodihalniplini.

3. Surfaktantzmanjšujepovršinskonapetostpljučnegatkivainna-sprotuje težnji pljučnihmehurčkov, da bi se po vsakem izdihusesedliinzlepili.

28

4. Izpolnjenapreglednicakotspodaj:

5

4

3

2

1 �� � � �

�� � � �

�� � �

�

�

�� ��

� ��

5

4

1

2

3

Območje Hrustanec Migetalčni epitel

Čašaste celice (sluz)

Gladke mišice

Vezivno tkivo

dihalna sapničica

sapnik

sapnica

sapničice

pljučni mehurčki

postopno se izgublja

zelo malo

5. Pomanjkanjesurfaktanta invelikapovršinskanapetostvpljuč-nihmehurčkihpovzročitapovsakemizdihusesedanje(kolaps)pljučvizpraznjenostanje.Dihanjejeoteženoinnaporno,dotokkisika je premajhen; brez ustreznega zdravljenja sledi smrt vnekajurah.

Prenos plinov pri človeku (str. 164)

1. a) Koncentracijakisikajevisokavpljučnihmehurčkihinvkapi-larah,kivodijoizpljuč.

b) Koncentracija ogljikovega dioksida je visoka v kapilarah, kivodijoiztelesnihtkiv,invcelicah.

2. Hemoglobinlahkovežekisiktam,kjergajeveliko(torejvplju-čih),ingaoddatam,kjerjepotreben(vtkivih).

3. a) Večkojekisikavkrvi,večsegavežeshemoglobinom.Ven-dar to razmerjenipremosorazmerno:nasičenostHbskisi-kom je visoka tudi potem, ko koncentracija kisika v krvinekolikopade.

b) Kadar je ravenkisika (parcialni tlak) vkrviali tkivihnizka,nasičenosthemoglobinaobčutnopadeinkisiksesprostivtkiva.

4. a) Hbzarodka imavečjodovzetnost zakisikkotHbodraslegačloveka(pri istemparcialnemtlakulahkozarodekveže20–30%večkisika).

b) Večjadovzetnost jenujna,keromogočaprehodkisikaskoziposteljicozmaterinegaHbnazarodkovHb.

5. a) Bohrovefekt. b) Tkivo,kiseaktivnooskrbujeskisikom(zlastitkivozvisokimi

metaboličnimizahtevami,npr.mišice),porabivelikokisikainproizvajavelikoogljikovegadioksida.ToznižujepHvtkivuinpovzroči,daseizhemoglobinasprostivečkisikatam,kjerjetopotrebno.

6. Mioglobinlažeprevzemakisikkothemoglobin.Vmišicahdelujekotzalogakisika.

7. Možniodgovori:–hemoglobin,kivežeH+,kisesprostiobrazpaduogljikoveki-sline

–hidrogenkarbonat kotprodukt tega razpada, ki sepoveže zNa+(produktomrazpadaNaCl)

–krvni proteini

Energija in telesna vadba (str. 166)

1. Odpadniproduktglikolizejemlečnakislina,kisehitronabirainzavira(inhibira)razgradnjoglikogenaterovirakrčenjemišic,zatojeglikolizauporabnakratekčas.

2. Energijski sistemi:•ATP-CP ATPobnavlja:razgradnjaCP TrajanjezalogATP:kratko(3–15s)

•Glikolitični ATPobnavlja:anaerobnarazgradnjaglikogena TrajanjezalogATP:največnekajminut

•Oksidativni ATPobnavlja: popolna (aerobna) razgradnjaglikogenavCO2 invodo

TrajanjezalogATP:podaljšano,vendarodvisnoodsposobno-stioskrbemišicskisikom(kondicija)

3. a) OsenčenidelA:primanjkljajkisika;količinakisika,potrebnazaaerobnopreskrbo,kijetelonedobizdihanjem–pridedopomanjkanjakisika.

b) Osenčeni delB: kisikov dolg; dodaten kisik, ki je potrebenkljubzmanjšanjupotrebpoenergiji.Dodatenkisiknadomestirezervekisika,obnoviCPinrazgradimlečnokislino.Opomba:Obaizraza(primanjkljajindolg)sepogostouporabljatasopo-mensko (kot kisikov dolg), čeprav nista povsem enaka. Pri-manjkljaj je pomanjkanje, ki nastane med vadbo; dolg jekoličina kisika, potrebna, da se povrnejo rezerve kisika inenergijevmirujočestanje.Njunivrednostinistanujnoenaki.

4. Porabakisikasenevrnetakojnaravenporabevmirovanju,kerjezaobnovitevkisikovih inenergijskihzalogpotrebendodatenkisik(kisikovdolg).

5. Preskrbaskisikomizzrakasepovečazaradipovečanehitrostiinglobinedihanja(povečana izmenjavaplinov) terpovečanegapretokakrvi(povečanprenosplinov).

6. Raven mlečne kisline v krvi po vadbi naraste zaradi prenosamlečne kisline izmišic (kjer se je nakopičila) po krvi do jeter,kjersepretvorivglikogenalirazgradivCO2invodo.

Bolezni, ki jih povzroča kajenje (str. 168)

1. Dolgotrajnokajenjepovzročapovečanoizločanjesluzi(takosku-šajopljučaprestreči in izločitidelcedima).Odvečnasluzdražipljučnotkivo,zatosejele-toskušaznebitizvztrajnimkašljem.Delci dima posredno uničujejo stene pljučnih mehurčkov; obtempridedozraščanjamehurčkovinposledičnodoobčutneiz-gube pljučne površine. Toksini v dimu in katranu povzročajookvarenaDNAcelic inposledičnonastajanjerakastihcelictertumorjev.

2. a) Katran: povzroča kronično vzdraženje dihalnega sistema injetudirakotvoren.

b) Nikotin:sestavinatobačnegadima,kipovzročaodvisnost. c) Ogljikov monoksid: občutno zniža sposobnost krvi za pre-

našanje kisika, ker se veže na hemoglobin in tvori stabilnikarboksihemoglobin.Monoksidjezelodovzetenzavezavoshemoglobinom(boljkotkisik),zatozavzamemesta,nakate-rabisesicervezalkisik.Iztelesaseizločizelopočasi.

3. a) Emfizem: povzroča zadihanost, ki sčasoma postane težavacelomedmirovanjem.Prsipostanejozaradizraka,kiseujamevzunanjidelpljuč,sodasteoblike.Obolenjepogostospremljavztrajen kašelj in lovljenje sape kot posledica okvar pljučnihmehurčkov. Opomba: Kronični bronhitis in emfizem pogostoskupajimenujemokroničnaobstrukcijskabolezendihal.

b) Kronični bronhitis:stanje,prikateremvsajtrimesecezapo-red(invsajdveletizapored)bolnikvsakdanizkašljujesluz(sputum);posledicaobolenjajesplošnozoženjeinzmanjša-naprehodnostdihalnihpoti,pogostopapovzročiemfizemalisepojavljaskupajznjim.

29

c) Pljučni rak:okrnjenodelovanjepljuč, izkašljevanjekrvi,bo-lečinevprsih,zadihanost,smrt.

4. Dokazi,kipovezujejonastanekboleznidihal inkrvožilnegasis-tema ter rakaskajenjemcigaret, so jasni inprepričljivi.Verje-tnosttehobolenjjeprikadilcihbistvenovečjakotprinekadilcih,tudičeupoštevamodejavnike,kotsodednostinstarost.VVelikiBritaniji,denimo,ještevilosmrtizaraditehboleznipetkratvišjemed kadilci kotmed nekadilci. Te razlike zadostujejo za stati-stičneugotovitve.Precejšnjegapomenajetudito,dasodokazi,kipovezujejokajenjeznastankomspecifičnihobolenj, raznovr-stniindasimedsebojnenasprotujejo.

Zgradba stebla (str. 170)

1. A povrhnjica B floem C kambij Č ksilem D stržen,osnovnotkivo(parenhim)

2. Nasteblulahkoopazimokolencaalinodijeininternodije.

3. a) Steblodvokaličnice imanasrediniosrednji stržen izparen-himskihcelic;tegavstebluenokaličnicni.

b) Žilevstebludvokaličnicesourejenevkolobarjuobrobuste-bla,prienokaličnicipasoneurejenorazmetane.

Opomba:Taodgovorjelahkoustrezentudipoda).

4. Celicevžilnemkambijusozarodnecelice,kise lahkodelijo inomogočajodebelitevstebla.

Ksilem in floem (str. 171)

1. Ksilemsestavljajoostanki(celičnestene)odmrlihcelic,celicevfloemupasoživeinnormalnodelujejo.Poksilemuseprenašavodazraztopljenimimineralnimisnovmiodkorenindolistov,pofloemuparaztopljensladkorodmestanastanka(vlistih)pora-stlini,kjercelicepotrebujejoorganskesnovi.

2. Ksilemudajejotrdnostdebelespiralneodebeljenežilnestene.

3. Ksilemkritosemenksestavljajotrahejeintraheide,ksilemgolo-semenkpasamotraheide.

4. Luknjicevsitastiploščiciolajšajosladkorniraztopini,kisepre-vajapofloemu,prehajanjemedcelicamisitastecevi.

5. a) Sitastecelice,kisestavljajositastocev. b) Celicespremljevalkeuravnavajoaktivnostsitastihcelicinskr-

bijozanjihovopreživetje.

Transpiracija (str. 172)

1. a) Skoreninamičrpajovodoizprsti. b) Možnihvečodgovorov:

–zaraditranspiracijeserastlinaohlaja–zaradi transpiracijskega toka rastlina lahko sprejema izprstimineralnesnovi,kisoraztopljenevvodi

2. Osnovni mehanizem, ki omogoča transport vode, je vednoosmoza. Naslednji odgovori so lahko v kakršnemkoli vrstnemredu:

a) Transpiracijski vlek:zaradifotosintezeinizhlapevanjavode

skozilistnopovršinopostanevodnipotencialvlistnihcelicahboljnegativenkotvcelicahdrugodporastlini.Zatosezačnevodapremikativsmerigradientaprotilistnimrežam,kjeriz-hlapevaizrastline.

b) Kapilarnost zaradi kohezije in adhezije:medsebojnopove-zanevodnemolekulesevežejonapovršinoksilema,takodav rastlini nastane neprekinjen vodni stolpec. Zaradi vlekaceličnegasokanastanenegativnitlak,kivodovlečenavzgor.

c) Koreninski tlak:povzročinastanekrahlegapritiska,kipospe-šitransportvodenavzgor.

3. Možniodgovori:močanveter,močnasvetloba,visokatempera-tura,nizkavlažnost.Vsenaštetopovečaizgubovodestranspi-racijoizlistov.

4. Vnapravinizraka.Korastlinastranspiracijoizgubljavodo,sko-reninami(aliskoziprerezanosteblo)črpavodoizerlenmajerice.Vodo,ki jeizstopilaizerlenmajerice,nadomestivodaizpipetezenakoprostornino.Sprememboprostorninevodelahkoodčitamonamerilniskalipipete.

5. a) Nazačetkuinnakoncuposkusasomeritvepotekalevenakihrazmerah(brezvetrje,senca,20°C),zatolahkovobehprime-rihpričakujemoenakohitrosttranspiracije(mogočasoodsto-panja zaradi eksperimentalne napake). To kaže, da rastlinamedposkusomnibilapoškodovana,zatolahkopričakujemo,da se izmerjeni odzivi dejansko nanašajo na spreminjanjeeksperimentalnihrazmer.

b) Veterinintenzivnaosvetljenostpovečatahitrostizhlapevanja(evaporacije)izlistov,zatojevečjatudihitrosttranspiracije.

Opomba: Tudinizkavlažnostlahkopovzročipovečanjehitrostitranspiracije,kersepovečagradientvodnihpotencialov,ven-dar bi bilo treba to še preveriti, saj rezultati ne kažejo tegadovolj jasno.Potrebovalibi šeenposkus, vkaterembi ločilivplivtemeodvplivavlažnosti.Tolahkouporabimokotizhodi-ščezarazpravoonačrtovanjuposkusovinnjihovihrezultatih.

c) Vmirneminvlažnemozračjusezmanjšaizgubavodezaradiizhlapevanja, v temi seustavi sintezasladkorja v fotosintezi(zato se zmanjša koncentracija celičnega soka v listih). Kerseobtemzmanjšakoncentracijskigradient,kiomogočatran-sportvode,sezmanjšatudihitrosttranspiracije.

Prenos in izmenjava snovi pri živalih (str. 174)

1. Kotelesnamasanarašča,padarazmerjemedpovršino inpro-stornino.Ob tempostanedifuzijapremaloučinkovita inprepo-časna,dabizagotovilahranilnesnovizavsecelicevorganizmu.

2. a) Obtočila. b) Obtočilaomogočajo,da se snovi v kompleksnih večceličnih

organizmih prenašajo na dolge razdalje. Majhni organizmi,kot so ploski črvi ali enocelični evkarionti, imajo razmerjemedpovršino inprostorninodovoljveliko,dasesnoviučin-kovitoprenašajozdifuzijo.

c) Škrgeoz.pljučaintkiva.

Krvožilni sistemi (str. 175)

1. Pri odprtem krvožilnem sistemu tekočina (hemolimfa) prostokroži v telesnih votlinah in neposredno obliva tkiva oz. celice,predenseznovavračanazajvsrce.Prizaprtihkrvožilnihsiste-mihostajakrivesčasvžilahinkrožipotelesu.

2. Ker hemolimfa ni ves čas znotraj krvnih žil, ima nižji tlak, karomejujenjenoučinkovitokroženjepotelesu.

3. Kritečeizškrgvtelo.

30

4. Kriseizpljučvračavsrce.

5. a) Ribe:Srceribdelujekotenojnačrpalka.Kritečevsmeriodpreddvora(atrija)doprekata(ventrikla)innaprejvškrge.

b) Sesalci: Srce sesalcev deluje kot dvojna črpalka z dvemapreddvoromaindvemaprekatoma,ki jihpregrajujemišičnapregrada.Enastrančrpakrivpljuča,drugapapošiljakripotelesu.

6. Krvnipretokvžilahseuravnavaskrčenjeminrazširjanjemkrv-nihžil.Toomogočaživalimuravnavanjepretokakrviskozidolo-čendelkrvožiljainrazporejanjekrvipotelesugledenapotrebeorganizma.

Človeško srce (str. 177)

1. a) pljučnaarterija b) velikatelesnadovodnica(venacava) c) desnipreddvor č) desniprekat d) aorta e) pljučnavena f) levipreddvor g) leviprekat

Položajsrčnihzaklopk

2. Zaklopkepreprečujejo,dabi sekri v srcupretakalavnapačnismeri,inregulirajokoličinokrvivposameznihdelihsrca.

3. Srce ima lasten dovod krvi po koronarnih arterijah, s katerimzadovoljivelikopotrebosrčnegatkivapokisiku.Obstajatudipo-sebenvenskisistem,pokateremsekribrezkisika,kinositudiodpadnesnovikotproduktpresnove,vrnevdesnipreddvor.

4. Če bi bil pretok krvi v določen del srca oviran ali zaustavljenzaradizamašenežile,bidelsrca,kigaskrvjooskrbujetažila,odmrl,posledičnobiprišlodosrčneganapadaoz.infarkta.

5. A arteriole B venule C arteriole Č kapilare

6. a) Utripnitlakjerazlikamedsistoličnimindiastoličnimtlakom. b) Tlakmedaortoinkapilaramiseznižazaradivečjegauporav

žilah.

7. a) Merimo raztegovanje in krčenje arterije ob vsakemkrčenjulevegaprekata.

b) Najboljšemesto jenakoželjničnialinavratni (karotidni)ar-teriji. Tlakkrvi, ki tečeskozi tearterije, je visok;kerso žileblizusrcainlahkodostopne,nanjihposrednozaznamoutri-panjesrca.

pljučnaarterija aorta

dvolistnazaklopka

pljučnaarterijavenacava

zaklopkaaortezaklopkapljučnearterije

trilistnazaklopka

desni preddvor

desni prekat

levi preddvor

levi prekat

Arterije (str. 179)

1. a) zunanjižilnisloj b) srednjižilnisloj c) endotel č) kri(alilumen)

2. a) Debele, elastične stene lahko zdržijo visok krvni tlak, ki gaustvarja srce.Opomba: Elastičnost tudipomaga izravnavatinihanjatlaka,kinastanejozvsakokontrakcijosrca.Toohra-njaenakomerentokkrvi.

b) Krvnitlakvarteriolahjenizek.

3. Gladke mišice okoli arterij pomagajo pri uravnavanju krvnegapretoka in tlaka. S krčenjem ali sproščanjem spreminjajo pre-merarterijeinprilagajajovolumenkrvitrenutnimpotrebam.

4. a) Premerarteriolesepoveča. b) Krvnitlakupade.

Vene (str. 180)

1. a) Veneimajomanjelastičnegainmišičnegatkivakotarterije. b) Veneimajovečjosvetlino(lumen)kotarterije.

2. Večina razlik v zgradbi arterij in ven je povezana z različnimkrvnimtlakomvžilah.Kripotujepovenahpodnizkimtlakom,zato veneniso takomočne in imajo tanjše slojemišičnega inelastičnegatkivaterrazmeromavečjosvetlino(lumen).Opom-ba:Kljubtemuimajoveneševednodovoljelastičnegainmišič-negatkiva,daselahkoprilagajajospremembamvolumnakrviinkrvnegatlaka.

3. Skeletnemišice(npr.mišicevnogah)»masirajo«vene.Zaklopke(inmišičnagibanja)pomagajo vračati venoznokri v srce, takodajipreprečujejopovratnitokpožilahstranodsrca.Opomba:Koseskeletnemišiceskrčijoinzategnejookolivene,sezaklop-keodprejo inkri tečeproti srcu.Kosemišicesprostijo, seza-klopkezaprejoinpreprečujejopovratnitok.

4. Venoznakriizraneiztekapočasiinenakomerno,kerjeobpre-hoduskozikapilare (zaradinjihovevisokeupornostizapretok)padelkrvnitlak.Arterijskakribrizgaizrane,kersečrpanarav-nostizsrcainšeniprešlaskozikapilarnipletež.

Kapilare in tkivna tekočina (str. 181)

1. Kapilare,zelodrobnekrvnežile,oblikujejopletežealimreže,kise prepletajo v vseh delih telesa. Edino tkivo, ki je prisotno vkapilarah,jeendotelizploščatihcelic.Nasprotnoimajoarterije tanek endotel, srednji žilni sloj iz elastičnega tkiva in gladkihmišic terdebelzunanjižilnisloj izelastičnega invezivnegatki-va.Vene imajotanekendotel,srednjižilnislojizelastičnegainmišičnega tkiva ter tanekzunanjižilnisloj izelastičnegaveziv-negatkiva.Polegtegasovvenahtudizaklopke.

2. a) Sinusoidiseodkapilarrazlikujejopotem,dasoširši inboljprepletenipotkivu.Obdanisosfagocitnimicelicamiinnezobičajnimendotelomkotkapilare.

b) Kapilareinsinusoidisosipodobnipotem,daobojiprenaša-jokriodarterioldovenul.

3. a) Obprehajanjutekočineizkapilarnastajatkivnatekočina,kioblivatkivainjihoskrbujeskisikominhranili,obvračanjuvkapilarepaodnašametaboličneodpadke,npr.CO2.

31

b) Izmenjavajemogočazaraditankihstenkapilar.Varterijahinvenahnepotekaizmenjava,kersonjihovestenepredebele.

4. a) Arterijskidel:glavni razlogzaprehajanje tekočine izkapilarjehidrostatskitlak.

b) Venskidel:povečanakoncentracijatopljencevinzmanjšanjehidrostatskegatlakanavenskemkoncukapilarnegapletežazmanjšujetapotencial topljencevvkapilari,zatosevodaintopljenciiztkivavračajovkapilaro.

5. a) Večinatkivnetekočinesevrnevkapilarenavenskemkoncukapilarnegapletežazaradinetotlakanavznoter(vsmeripro-tikapilari).

b) Polimfnihžilah(kisovzporedneskrvnimsistemom)seste-katkivnatekočina(kotlimfa)nazajdosrcainsetakovračavglavniobtok.

Telesna vadba in pretok krvi (str. 183)

1. Spodnjapreglednicaprikazujepodatkeopretokukrvivrazličnedeletelesamedmirovanjeminmednapornotelesnovadbo.Iz-računaj odstotek krvnega pretoka za vsak organ oz. tkivo obrazličnihtelesnihaktivnostih.

2. Zmočnejšiminhitrejšimbitjemsrca.

3. a) Približno3,5-krat. b) Med aktivnostjo potrebujejo tkiva več kisika in hranil kot

medmirovanjem.Zatojemedtelesnovadbonujenvečjipre-tokkrvi(torejpovečanaoskrba).

4. a) Priščitniciinnadledvičnižleziterpritkivih,kinapregledni-cinisoposebejomenjenainnekažejonobenespremembevskupnemkrvnempretoku.

b) Tatkivanesodelujejoneposrednoprivadbi,zatonepotrebu-jejopovečaneoskrbe s krvjo.Ker je zanjepomembnakon-stantnaoskrba,senjihovdotokkrvinesmezmanjšati.

5. a) Pri skeletnih mišicah (16,7-krat povečan pretok), pri koži(6,3-kratpovečanpretok) inprisrcu(3,7-kratpovečanpre-tok).

b) Tatkivasoneposrednoudeleženapripovečanitelesniaktiv-nosti,zatopotrebujejovečjooskrboskisikominhranili.Ske-letnemišicetelopremikajo,srcemoračrpatikri,kožapateloohlaja.

6. Obpovečaniaktivnostisepodobnokotdrugemišicepovečainokrepitudisrce.Srcespovečanimobsegomprečrpavečkrvi.

700

200

100

1100

1350

750

250

300

50

25

175

100

14

4,0

2,0

22,0

27,0

15,0

5,0

6,0

1,0

0,5

3,5

4,2

1,1

3,4

3,4

70,2

1,4

10,7

0,3

0,1

1,0

100

4,2750

750

200

600

600

12 500

250

1900

50

25

175

5000 17 800

Med mirovanjem Med naporno telesno vadbo

cm3/min cm3/min% %Organ oz. tkivo

možgani

srce

pljučno tkivo

ledvice

jetra

skeletne mišice

kosti

koža

žleza ščitnica

nadledvični žlezi

druga tkiva

SKUPAJ

7. Vzdržljivostnišportnikiimajomanjšotelesnotežo.

8. Srcezvsakimutripomprečrpavečkrvi;zatojepotrebnomanjenergije.

9. Če jemedmirovanjemfrekvencasrčnegautripanižja,pomeni,dasesrcevečinočasamanjnapreza.

Srčnožilne bolezni (str. 185)

1. Ateroskleroza v prizadeti arteriji zmanjša in sčasoma prekinepretokkrvi.Delsrčnemišice,kigataarterijanavadnooskrbuje,odmre.Posledicajehudabolečinainnepravilnostisrčnegautri-pa.Poškodbasrca je lahko takoobsežna,dapovzroči splošenzastojsrca.

2. Tehničnezmogljivostidiagnostikeinzdravljenjasrčnožilnihbole-znisoseprecejpovečale,zatojetudimožnostpreživetjapoin-farktu precej večja. Poleg tega se ljudje vse bolj zavedajosimptomov in vzrokov za srčnožilne bolezni, zato lahko temuprimernoprilagodijosvojživljenjskistil.

3. a) Razmerje umrlihmedmoškimi in ženskami v Evropi zaradisrčnožilnihbolezni:

ženske:102÷344=0,3 moški:241÷344=0,7 b) Srčnožilnebolezni sopri ženskah redkejše (vsaj domeno-

pavze),kerdoločenihormoni(zlastiestrogen)ustvarjajodel-nozaščitokrvožilnegasistema.

4. Srčnožilneboleznisopogostejševdržavah,zakatere jeznači-lenzahodennačinživljenja,tj.stresnoživljenje,neurejenapre-hrana,mirujočiživljenjskistilipd.

5. a) Nadzorujemo lahko dejavnike, povezane s prehrano in ži-vljenjskimstilom(večgibanja,opustitevkajenja…),aliukre-peobdoločenembolezenskemstanju(npr.visokemkrvnemtlakualiobpovečanemholesterolu),nemoremopanadzoro-vatidejavnikov,kotsodednepredispozicije,spol instarost,posrednolahkonanjevplivamolezukrepipritistihdejavni-kih,kijihjemogočenadzorovati.

b) Ti dejavniki pogosto sovpadajo, ker so nekateri med njimipovzročiteljidrugih,alipasovsajpovezani,kotdenimodebe-lost,kimočnopovečatveganjepovišanihlipidovvkrviinpo-višanegakrvnegatlaka.Obadejavnikapovzročatasrčnožilnaobolenja.

6. Vsinaštetidejavnikiposrednoalineposrednopovzročajovečjoobremenjenostsrca.Posameznetežavesemedsebojneizklju-čujejo, ravno nasprotno, v smislu vzroka oz. učinka so tesnopovezane.

Povišan krvni tlak a) Povišankrvnitlak potisnemaščobenastenežil,karpovzro-

ča aterosklerozo; srce semora bolj naprezati, da premagapovečanupor.

b) Z uporabo zdravil ali drugimi ukrepi je treba tlak ohranjati vmejahnormale.

Kajenje a) Nikotinpovečafrekvencosrčnegautripa,pospešikrčenježil

in zvišuje krvni tlak, kar povzroča večji srčni napor (nikotindeluje tako, da stimulira sproščanje hormonov aldosteronainadrenalina).Obenemsezmanjšakoličinakisikavkrvi.

b) Ukrepjeopustitevkajenja;cigaretezmanjkatranainnikoti-nanezmanjšajotveganja–lahkogacelopovečajo.

Povišan holesterol a) Pravzapravgre za zmanjšanje vsebnosti lipoproteina, ki celi-

camdostavljaholesterol.Holesterolsetakokopičinastenahžil,posledicapajeaterosklerozainpostopnomašenjearterij.

32

b) Ukrepjerednomerjenjekrvnihlipidov,predvsemvsebnostili-poproteina,kibimoralabitividealnihrazmerahvisoka.Soča-senukrepjezmanjšanvnosnasičenihmaščob,povečanatele-snavadba(kipovečujevsebnostlipoproteinov)inhujšanje.

Debelost a) Dodatnoobremenisrce,kimorapoganjatikripovečjimreži

krvnihžil,dalahkooskrbivečjetelo.Sočasnidejavnikisošepovečanilipidi,sladkornabolezeninpovišantlak.

b) Ukrepjehujšanjeobprimernidietiinintenzivnitelesnivadbi.

Sladkorna bolezen tipa II a) Ljudjessladkornoboleznijo,kisvojegastanjanenadzoruje-

jovzadostnimeri,sesoočajozvrsto težav,kisoposledicaslabe prekrvavitve, kar dodatno obremenjuje srce (gl. povi-šantlak,povišanholesterol).

b) Ukrep je nadzorovanje sladkorne bolezni s primerno dieto,hujšanjeminustreznimizdravili.

Stresna osebnost in stresno okolje a) Nekateriljudjesepretiranoodzivajonavsevrstestresa.Po-

spešeno izločanje adrenalina dodatno obremenjuje srce inpovzročavisokkrvnitlak(gl.povišankrvnitlak).

b) Ukrepjezmanjšanjestresazboljurejenimurnikom,telesnovadbo,večprostegačasaitd.

Mirujoči življenjski stil a) Posledicazmanjšanetelesneaktivnostijeslabšatelesnapri-

pravljenost,povečanodstotek telesnemaščobe,nižjakapa-citetazaoskrboskisikominnižjasposobnostzaprenašanjestresa (gl.debelost,stres).Mišicenevzdržijo telesnegana-pora,topapomenidodatnoobremenitevzasrceobpoveča-nitelesnidejavnosti.

b) Ukrep jevečja telesnaaktivnostmed rednovadbo (vsaj tri-kratnateden).

Rastlinska obramba (str. 187)

1. Pasivna obramba: Fizične ali kemične prepreke, ki so vedno prisotne kot del normalnega življenja rastline (se ne sprožijo v stiku s povzročiteljem bolezni).Aktivna obramba: Obramba,sproženapofizičnemnapadualistikuspovzročiteljembolezni.Delujespecifičnogledenaokužboalipoškodbo.

2. Šiške zneprehodnim tkivomomejijookuženaobmočja in takopreprečijoširjenjepovzročiteljabolezni.

3. Aktivnimehanizmiobrambe imajopodobne lastnostikot imun-skiodzivipriživalih–sprožijosepostikuspovzročiteljembolezni.

Tarče obrambe (str. 188)

1. Naravnapopulacija(vnormalnihpogojihnepatogena)mikrobovlahkogostiteljukoristitako,dazaviraprekomernorastpatogenov.

2. a) HLAjepriljudehskupektesnopovezanihgenovnakromoso-mu6,kidoločaantigene(proteine),kisopripetinapovršinotelesnih celic. Z njimi imunski sistem prepoznava lastno intujetkivo.

b) Sistemprepoznavanjalastnegatelesuomogoča,datakojpre-pozna tuje tkivo,npr.patogen, in zavaruje lastno tkivo tako,dasprožiimunskinapadnatujetkivo.

3. Prepoznavanjelastneganizaželeno:–med nosečnostjo Opomba:Telonekaterelastnostiimunskegasistemazačasnoonemogoči,dalahkotujekraste(dorojstva)vmaterinemte-lesu.

–med transplantacijo tkiv ali organov, ki sopripadalidruge-mučlovekualiživali

Opomba:Pritransplantacijitkivgreobičajnozazamenjavo,nepapopravilotkiva(npr.menjavaokvarjenihsrčnihzaklopk).Pritemtipizacijatkivomogočanajboljšemožnoujemanjetkivda-rovalcainprejemnika.Pravtakojetrebazzdravilizavretidelo-vanjeimunskegasistema.

Obramba telesa (str. 189)

1. Specifična odpornostjeobrambaprotidoločenemu(znanemu)povzročitelju. Sestavljena je iz različnih specifičnih odgovorov(nastanekprotitelesinceličnopogojenaodpornost).Prinespe-cifični odpornosti pa gre za obrambo pred različnimi vrstamipatogenov.Pri temsodelujejofizičneinkemičneovireterfago-cotiozainvnetnereakcije.

2. Koža predstavlja fizično oviro, ki preprečuje patogenom vstop v telo.Kožni izločki (znoj inkožnemaščobe)vsebujejoprotimi-krobnesnovi,ki zavirajo rastmikrobov,njihovo rastpaprepre-čujetudinizekpHkože.

3. a) Fosfolipaze povzročijo hidrolizo fosfolipidov celičnih mem-braninstemsmrtbakterij.

b) Migetalkepremikajovsluzujetemikrobeprotiustominno-snicam,odkoderjihlahkoizločimo.

c) Kožne maščobe imajo protimikrobne lastnosti in skupaj zznojemustvarjajopH,kijeneugodenzarastmikrobov.

4. a) Fagocitoza: obrambne celice obdajo in neposredno uničijomikrobe.

b) Protimikrobne snovi (npr. interferoni) preprečujejo razmno-ževanjemikrobov(predvsemvirusov).

c) Protitelesa nastajajo proti specifičnim povzročiteljem bole-zni.Delujejotako,dasevežejonamikrobealinjihovetoksi-neinjihtakouničijo.

5. Tristopenjski(hierarhični)obrambnisistemzagotavljaserijodo-datnih ukrepov, če se patogeni izognejo predhodnim obramb-nim sistemom. Večino mikrobov odstrani že prva obrambnalinija,večinotistih,kiprodrejoskozikožo,uničijobelekrvničkeinkemičnesnovi,kinastanejoprivnetju.Čeprvadvasistemaodpovesta,botelozačelosspecifičnoobrambo,kibousmerje-noprotipreostalimprepoznanimpatogenom.

Alergije in preobčutljivost (str. 191)

1. Histaminsprožinastaneksimptomovpreobčutljivosti,tosovne-tje, piskanje nad pljuči, zožitev dihalnih poti, srbenje in vodenizcedekiznosuinoči.

2. Senzibilizacija pomeni, da telo, potemko je izpostavljenoaler-genu,kidelujekotantigen,začnetvoritiprotitelesa.Protitelesaostanejov telesu tudi,konismoveč izpostavljenialergenu.Kosmoenkratsenzibiliziraniinpridemoznovavstikzistimantige-nom,pridedoreakcijeantigen-protitelo(insimptomovalergičnereakcije),kijosprožiizločanjehistamina.

3. Preobčutljivostna reakcija je posledica nepravilnega delovanjaimunskegasistema.Tareagirananenevarnesnovi,nakaterenipotrebenobrambniodgovor.

4. a) Bronhodilatatorjiširijosapničice(bronhiole). b) Širijoozkedihalnepotiintakoomogočijolažjedihanje.

33

Pridobljena odpornost (str. 192)

1. a) Pasivna odpornost je rezultat prenosa protiteles v telo. Vtemprimeruprejemniksamnetvoriprotiteles.

b) Naravnopridobljenapasivnaodpornostjeposledicaprehodaprotiteleszmaterenaplodoz.novorojenčkaprekposteljiceoz.zmaterinimmlekom.Umetnopridobljenapasivnaodpor-nostnastane,čevbrizgamovteloimunskiserum,kiževse-bujeprotitelesa,npr.protistrupzazdravljenjekačjegaugriza.

2. a) Novorojenčkipotrebujejozalogomaterinihprotiteles,kizago-tavljajo delovanje obrambnih mehanizmov, saj še niso biliizpostavljenimikrobomizokolja.

b) Zalogo protiteles (idealno) nadomeščamo zmaterinimmle-kom. Dojenčkov imunski sistem namreč dozoreva postopo-ma. V tem času se zaloga protiteles, ki jih je prejel v časunosečnosti,postopomazmanjšuje.

c) Da.Dojenjezagotavljadojenčkunaravnopridobljenopasivnoodpornost, ki ga ščiti pred okužbami v času, ko se njegovimunskisistemšerazvija.Brezpridobljenihprotitelessodo-jenčkidovzetnejšizavsakodnevneokužbe,protikaterimima-mostarejšižerazvitoodpornost,dojenčkipaješenimajo.

3. a) Aktivna odpornost je rezultat imunskega odgovora na stik zmikrobialinjihovimitoksini.

b) Naravno pridobljena aktivna odpornost nastane po stiku z antigenom patogena, npr. naravno pridobljena odpornostpoprebolelihnoricah.Umetnopridobljenaaktivnaodpornostnastanepocepljenju,npr.vseotroškebolezni,protikaterimsmocepljeni:davica,ošpice,mumps,tetanus,otroškapara-lizaidr.

4. a) Primarniodgovorjemanjizrazitkotsekundarni.Primarniod-govornastanepočasnejeinsekončahitrejekotsekundarniodgovor,kijehiterintrajadaljčasa.

b) Imunskisistemjenasekundarniodgovoržepripravljen,sajpoprvemstikuzantigenomostanevtelesuimunskispomin.Obponovnemstikuz istimantigenomselahkoimunskisis-temzatohitrejeodzovestvorboprotiteles.

5. a) Množična odpornostpomeni,dasotudinecepljeniposame-zniki vpopulaciji zaščiteni, saj kroženjebolezni vpopulacijinimožno,kerjevečinaljudiprotitejboleznicepljena.

b) Kojevpopulacijivečještevilonecepljenihposameznikov,nivečmnožične odpornosti.Bolezen lahkozačnevpopulacijiznovakrožiti,lahkosezelohitroširiinimazaposledicovišjestroškezazdravstvenisistem.

Prenos bolezni (str. 194)

1. Zajedavecalipatogen,kivstopiv telogostitelja,dobistalen inlahkodostopenvirhraneterstabilnoživljenjskookolje,vkate-rem lahko preživi del življenjskega kroga oziroma celoten ži-vljenjskikrog.

2. Pouporabi straniščaalipobrisanjunosusiumijemo roke.Nekihamoinkašljamovrokoalivzrak,ampakvrobčekzaenkra-tnouporabo,ki gapotemodvržemovsmeti, ali pavprepogibrokenanotranjistranikomolca.

3. a) Malarija: prenaša jo žival (komar); v telo vstopi skozi kožo.Opomba: To je primer biološkega prenosa, pri katerem jeprenašalecdelživljenjskegakrogapatogen.

b) Tetanus:prenoszneposrednimstikom(npr.kopridedopo-škodbezokuženimtrnomvrtnice);vhodvtelojekožnarana.

c) Kolera:prenospovzročiteljazvodo;vtelovstopiskoziprebavila.

č) Virus prehlada:prenoszneposrednimstikominkapljičnipre-nos;vstopvteloskozidihalnepoti.

d) Tuberkuloza:kapljičniprenos;vstopvteloskozidihalnepoti. e) Virus HIV: prenos zneposrednimstikom; vstop v telo skozi

urogenitalnitraktaliranenakoži. f) Gonoreja: prenos z neposrednim stikom; vstop v telo skozi

urogenitalnitrakt.

Izločanje pri rastlinah (str. 195)

1. a) kisik,CO2,voda b) Ogljikovdioksidinvodastakončnaproduktaceličnegadiha-

nja.Kisiknastajakotkončniproduktfotosinteze. c) Presežkiplinovseizločijozdifuzijo.

2. a) Odpadne snovi se porabijo za nastanek lignina, sestavinelesa,kiutrditkivo.

b) Shranjevanjeodpadnihsnovi (npr.strupov)naredi listeneu-žitneintrde,karpreprečuje,dabiseznjimihranileživali.

3. V listih, lesu, celičnih stenah (posebno celic listov), v celičnihvakuolah.

Produkti presnove dušikovih spojin pri živalih (str. 196)

1. Glavnivirdušikovihodpadnihsnovisoaminokisline innuklein-skekisline.

2. a) Sečnakislina jemanj strupena, organizemporabi zanjenoizločanjezelomalovode,zatojeidealenodpadniproduktzakopenskeorganizme.(Zmanjšaseodvisnostoddostopnostidovode.)

b) Amoniakjezelostrupeninsenesmezadrževativtkivih.

3. To,kateridušikovodpadniproduktnastajavorganizmu,jetesnopovezanozokoljem,vkateremorganizemživi.Amoniakjemajh-namolekula, ki sedobro topi v vodi. Iz telesaprehaja v vodnookoljezelohitrozdifuzijo.Razredčenjemanjstrupen.Vodnine-vretenčarjiizločajoamoniakskozitelesnopovršino,hrustančnicepaskoziškrge.Sečninasedobrotopivvodiinjemanjstrupena.Predense izloči,se lahkozanekajčasakotraztopinanahajavorganizmu.Kotdušikovodpadniproduktjeprimernazasesalcein dvoživke. Obe skupini sta zelo odvisni od vode, lahko pa zakratekčaszadržujetavtelesumanjšokoličinourina.Sečno kisli-no (nestrupena inslabotopna) izločajožuželke,kopenskipolži,plazilci in ptiči. Nastajanje sečne kisline, ki je sicer energijskozelopotratno,jeprilagoditevkopenskihorganizmovnaživljenjevrazmerahzmajhnokoličinovode.

Izločala nevretenčarjev (str. 197)

1. a) Ploskičrv:protonefridiji.Odpadniprodukt:amoniak b) Žuželka:Malpighijevecevke.Odpadniprodukt:sečnakislina c) Deževnik:metanefridiji.Odpadniprodukt:amoniakinsečnina

2. a) SolisečnekislineinvodasledijoaktivnemučrpanjuNainKionovvMalpighijevecevke.Vodaseizodpadnetekočinevsr-kapasivnovzadnjemčrevesu,sečnakislinapaseizzadnjič-neodprtineizločivoblikizmesi.

b) ZaaktivnitransportNa+inK+vMalpighijevecevkeporablja-joATP(energijskobogatomolekulo)instemenergijo.

34

c) Z izločanjemsečne kisline v obliki zmesi žuželkeprihranijovodo,karjimomogočanaselitevsuhihokolij(vključnosfizio-loškosuhimiokolji,kotstamokaaližito).

Sečila pri človeku (str. 198)

1. a) Ledvice: Izločajo dušikove odpadne snovi v obliki sečnine v seču in vzdržujejo ravnovesje vode in drugih topljencev vtelesu.

b) Sečevoda:Potiskatasečvsečnimehur. c) Sečni mehur:Skladiščiseč. č) Sečnica:odvajasečiztelesa. d) Ledvična arterija:prenašaskisikomnasičenokrivledvice. e) Ledvična vena:prenašakriizledvicvvelikotelesnodovodnico.

2. Čeizločimo1,5litraseča:178,5/180=0,992; čeizločimo2litraseča:178/180=0,989.

3. a) Filtracija krvi v ledvičnem telescu: Proizvaja začetni filtratkrvi(primarniseč),kijeposestavipodobenkrvniplazmile,da vsebuje manj proteinov. Filtrat se vzdolž sečne cevkespremenivseč.

b) Aktivno izločanje (sekrecija): Zahtevan odgovor: Izločanjeomogoča,dase telo znebineželenihsnovi in jih izloči s se-čem.Dodatne informacije: Aktivno izločanje kloridnih ionov(natrijprehajapasivno)vzgornjemdeluHenlejevezankene-frona prispeva k vzdrževanju gradienta soli v medceličniniledvične sredice (ta gradient omogoča ponovno absorpcijo(reabsorpcijo) vode v zbirnem vodu ali zbiralcu). Izločanjestrupov in neželenih ionov v filtrat v končnem zavitem delusečne cevke omogoča prilagajanje sestave krvi in izločanjestrupenihsnovi.Zaprehajanjesnoviprotinjihovemukoncen-tracijskemugradientujepotrebnaenergija(aktivnitransport).

c) Ponoven privzem (reabsorpcija): Pomembenproces, ki do-pušča,daseuporabnesnovi(ki jihtelopotrebuje)izfiltrataohranijo(šeposebnoizzačetnegafiltrata,kjerse90%snoviponovnovsrka(reabsorbira)).Četelotehsnovinebiohrani-lo,bizapraviloenergijo.

č) Osmoza:Zahtevan odgovor:Prehajanjevodezosmozonazajv kri omogoča koncentriranje seča. Dodatne informacije:Osmozajepomembnavdvehdelihnefrona:1)Vodaseod-stranizosmozovpadajočemdeluHenlejevezanke.Topripo-morehkoncentracijifiltrata,takodalahkosolvvzpenjajočemdeluHenlejevezankepasivnoprehajaizfiltratainprispevakgradientusolivmedceličnini ledvičnesredice.2)Vzbirnemvodu ali zbiralcu, kjer odstranitev vode z osmozo zagotovikončnokoncentracijoseča.

4. a) Gradient soli omogoči odstranitev vode iz seča (omogočazgostitev urina). Opomba: Ker gradient soli skozi ledvičnosrediconarašča, jeosmotskigradientvzdrževan, in takoselahkovodaizsečaneprestanoodstranjuje.

b) Gradientsolinastanemedaktivniminpasivnimtransportomsoliizfiltratavmedceličninoledvičnesredice.

Nadzor krvnega volumna (str. 200)

1. a) Zadiabetes insipidus jeznačilno,daorganizemizločivelikekoličine razredčenega urina, kar povzroči neprestano žejo.ZaradipomanjkanjaADHnastanevelikakoličinaurina(ADHzmanjšujekoličinourina).

b) SimptomelahkolajšamozdodajanjemADH.

2. Alkoholprepreči izločanjeADH,zaradičesarsepovečajokoliči-naurina,dehidracijainžeja.

3. a) Aldosteronpospešireabsorpcijonatrijaskozistenoledvičnihcevknazajvkri.

b) Vodazaradiosmozesledinatriju(soli),karpovzročipoveča-njevolumnakrviinkrvnegatlaka.

4. Povečanjealizmanjšanjevolumnakrvipovzročivhipotalamususpremembov izločanjuADHinstemuravnavanjereabsorpcijevodevledvicah.Ustreznosespremeninastajanjeurina,doklersenevzpostavihomeostaza.Kosevolumenkrvinormalizira,tovpliva nazaj na hipotalamus, ki ustrezno prilagodi izločanjeADH. Majhen volumen krvi, več ADH; povečan volumen krvi,manjADH(dinamičnoravnovesje).

Rastlinski hormoni in njihova uporaba (str. 201)

1. a) Giberelini:karkoliodnaštetega: – Cvetenje:Pospešijocvetenjenekaterihrastlin. – Steblo:Celičnedelitve inpodaljševanje.Prinekaterih rastli-

nahlahkopovzročijoizjemnopodaljševanjestebla. – Semena:Vštevilnih rastlinahprekinejomirovanjesemen in

zimskomirovanjerastlin. – Splošnodelovanje:Zakasnijostaranje. b) Citokinini:karkoliodnaštetega: – Splošnodelovanje:Pospešujejoceličnedelitveindiferencia-

cijo. Pospešujejo razvoj stranskih brstov. Vzdržujejo ravno-vesjemedrastjonadzemnegapoganjka inkorenin.Zavirajoodpadanje listov in njihovo staranje. Če odrezane cvetovepopršimo s tem hormonom, ustavimo njihovo staranje. Prinekaterihrastlinahsodelujejoprikalitvisemen.

c) Etilen:karkoliodnaštetega: – Odpadanje:Pospešujeodpadanjelistov,cvetov,plodov. – Plod:Pospešujezorenjeplodov. č) Abscizinska kislina:karkoliodnaštetega: – Listnereže:Povzročizapiranjerežkotodgovornapomanjka-

njevodeintakozmanjšaizgubljanjevodeizrastline. – Odpadanje:Pospešujestaranjelistovinnjihovoodpadanje. – Semena:Sprožimirovanjesemen.

2. a) Apikalna dominanca:Rastoči listivbrstihglavnegapoganj-ka sintetizirajo avksin v koncentracijah, ki so dovolj velike,dazavrejoraststranskihbrstov.Posledičnoglavnipoganjekrasteboljkotstranski.

b) Rast stebla: Avksin je močan pospeševalec podaljševanjasteblaindiferenciacijestebelnihtkiv.

c) Sekundarna rast:Avksinseprenašaizvršičkovstebelinko-renin po prevajalnih tkivih do drugih območij rastline, kjerpospešujepodaljševanjecelicindiferenciacijo.

3. Zobrezovanjemodstranimoprimarni izvoravksinskesintezeinstemtudizaviralniučinekavksinanaglavnipoganjek.Posledič-nosepospeširaststranskihpoganjkov.

4. a) Spodbujanje razvoja korenin v rastlinskih podtaknjencih:Avksin(IAA),kigavoblikipraškovnanesemonapotaknjen-ce,povzročirastkorenin(nadziradiferenciacijotkiv).

b) Sprožitev zorenja plodov:Dvigkoncentracijeetilenavskla-diščihpovzročizorenjeplodov.

c) Spodbujanje kalitve semen:Giberelinelahkouporabimozaprekinitevmirovanjasemeninbrstovinzapospešitevkalitve.

č) Povzročitev mirovanja semen pred njihovim skladiščenjem:Uporabaabscizinskekisline(ABA)nasemenihbospodbudilamirovanjesemen.Vendarnileenasnovtista,kisprožimiro-vanje: nanj vpliva medsebojno delovanje rastnih zaviralcev(ABA,etilena)inpospeševalcev(giberelinov,citokininov).

5. a) Avksin(IAA),giberelini. b) Etilen,abscizinskakislina(ABA).

35

Vzdrževanje homeostaze (str. 203)

1. Receptorji zaznajo dražljaj, živčni impulz se po živčnih celicahprenesedonadzornega in uravnalnega središča,kjerseintegri-rajovseinformacijeinuskladijoodgovori,kijihizvedejoefektorji.

2. Negativnapovratnazveza jeprincipuravnavanja,kipreprečujeekstremneodzive.Stabilizirasistem,danepridedoprevelikegaodstopanjaodoptimuma.

Kako delujejo hormoni (str. 204)

1. Samotarčneceliceimajovmembranahustreznereceptorje,daselahkoodzovejonahormon.Celice,kinimajoreceptorjevzatahormon,seneodzovejonanj.

2. Vsplošnempotekauravnavakoličinehormonovvkrvitako:pro-dukt zaporedja (hormonsko nadzorovanih) reakcij nadzorujesvojo lastnonastajanje tako, da se obdoseženi določeni kon-centracijimetaboličnapotnastajanjaproduktazaustavi.Koko-ličinaproduktapade,semetaboličnapotspetaktivira.

3. a) Predenhormonizzovemetaboličniodgovor,morapokrvožil-nemsistemupritidotarčnihcelic.

b) Hormoni pogosto sprožijo zaporedje medsebojno povezanihmetaboličnih sprememb, zakatere jepotrebendoločen čas,dapotečejo.Živčevjeodgovarjasamo,česedražljajponavlja.

4. InzulinseveženareceptortarčneceliceinsprožisintezocAMP.cAMPdelujekotdrugotniprenašalec,kiaktiviraencime,potreb-nezaustrezenodgovornahormon.

Hormonski sistem človeka (str. 205)

1. Hormoniseskrvjohkratiprenesejodoštevilnihintudirazličnihtarčnihtkivinorganov.Nadoločenhormonseustreznoodzove-josamotarčnatkiva,nadrugatkivahormonneučinkuje.

2. Možniodgovoria–č. Vsplošnemkoličinahormonavkrvipredstavljadoločenoinfor-

macijo, na osnovi katere negativna povratna zveza poveča alizmanjšaizločanjehormonavkri.Količinohormonov,kijihspro-ščaprednjireženjhipofize,nadzirahormon,kigasprostihipota-lamus.

a) Hormonskažleza:prednji reženj hipofize Hormon:rastnihormon b) Tarčnotkivo:različnatkiva,posebejopornatkiva c) Vpliv na homeostazo: pospešuje sintezo beljakovin in rast

telesnihcelic,posebejcelickostnegatkiva. č) Uravnavanje:hormoni,kijihproizvajainsprostihipotalamus.

Kadarjekoličinarastnegahormonanizka,hipotalamusspro-stihormon(sproščajočifaktor),kipospešisintezoinsprošča-nje rastnegahormona, čepa je količina rastnegahormonavisoka,hormonhipotalamusazavrenjegovosintezoinspro-ščanje.

a) Hormonskažleza:prednji reženj hipofize Hormon:prolaktin b) Tarčnotkivo:mlečnežleze c) Vplivnahomeostazo:sprožiinvzdržujenastajanjeinizloča-

njemleka. č) Uravnavanje: prek hormonov hipotalamusa, ki pospešijo ali

zavrejo nastajanje in sproščanje prolaktina.Opomba: Medmenstruacijohipotalamusshormonom–zaviralcemprepre-čisproščanjeprolaktina,nasprotnohormon–pospeševalec

pospešinjegovosintezoinsproščanjevmlečnežleze.Sesa-nje otroka zmanjša sproščanje hormona zaviralca in takopospešisproščanjeprolaktina.

a) Hormonskažleza:nadledvična žleza Hormon:adrenalin b) Tarčnotkivo:jetra,krvnežile,ledvice c) Vpliv na homeostazo: vpliva na povečanje količine krvnega

sladkorja,krčenjekrvnihžilvledvicahinjetrih. č) Uravnavanje:živčevjeprekhipotalamusapovečasproščanje

adrenalina.Nizek krvni sladkor neposredno vpliva na spro-ščanjeadrenalina.

a) Hormonskažleza:zadnji reženj hipofize Hormon:antidiuretskihormon(ADH) b) Tarčnotkivo:ledvice c) Vplivnahomeostazo:pospešujereabsorpcijovodeinzmanj-

šanjekoličineurina. č) Vlogaprihomeostazi:nasproščanjevplivamajhenvolumen

krvi(količinavodevkrvi),bolečina,stresstrah,nikotin.Alko-holzaviraizločanjeADH.

Živčni sistemi nevretenčarjev (str. 206)

1. a) Ožigalkarji:Mrežastoživčevjesšibkimipovezavamimedne-vroni brez osrednjega nadzora (brez centralnega živčnegasistema).Nevronisovzunanjeminvmesnemtelesnemslo-ju,čutilnireceptorjipalevzunanjemtelesnemsloju.

b) Vrtinčar:Najenostavnejšiosrednjiživčnisistemzenostavni-mimožganinasprednjistraniživaliinlestvipodobnoživčev-je–lestvičastatrebušnjača.

c) Iglokožci:Živčnisistemzradialnimiživci,kiizhajajoizosre-dnjega živčnegaobročaokoli ust in se iztezajo v vsakkrakživali.Razvejitveradialnihživcevoblikujejoživčnipreplet,po-dobentrdoživovemu.Enostavnečutilnestrukturesenahaja-jo v telesni povrhnjici.Komentar za učitelje: Verjetno je, danastikuvsakega radialnegaživca zobročemobstaja živčnicenter,karzagotavljadoločenostopnjoneodvisneganadzo-raposameznegakraka.

č) Kolobarniki: Živčni sistem je jasno členjen v možgane vsprednjemdelutelesa,povezanimstrebušnjačo.Ganglijisovvsakemčlenu.Čutilnireceptorjisovtelesnipovrhnjici.

d) Členonožci:Trebušnjačajepovezanazdobrodefiniranimiinrelativnovelikimimožganivsprednjemdelutelesa.Členitevživčnegasistemaješevednoboljalimanjprisotna,odvisnood taksonomskega razreda živali.Komentar za učitelje: Privišjih rakih in žuželkah je združevanjeganglijevpovezano zzdruževanjemčlenovvglavo,trupinzadek.Pritehživalihtiveliki gangliji nadzorujejo posamezne telesne regije. Čutilnireceptorjisorazlični,odenostavnihočiinreceptorjevvtele-snipovrhnjicidosestavljenihoči.

2. a) Priožigalkarjihjeimpulzpočaseninserazširjarazpršeno.Pričlenonožcihjeimpulzhiterinusmerjen.

b) Priožigalkarjihseimpulzprenašapoživčnimreživvsesme-riodmestanastankaimpulza.Posamezneregijesenadra-žljajeneodzivajousklajeno.Pričlenonožcihcentralniživčnisistemskrbi zausklajevanjeodgovorov. Impulzi potujejoodčutilnihcelicdonadzornihganglijev,kjernastajajomotoričniodgovori.Stemjeodzivničaspospešen.

3. a) Cefalizacija je zgostitev živčnih celic, ganglijev in čutilnihstrukturvglavi.

b) Cefalizacija omogoča večjo kompleksnost in raznolikost ve-denjaterhitrejšeinboljkoordiniraneodgovorenadražljaje.Razvoj možganov omogoča enostavno učenje in povečujemožnostisocialnegavedenja.

c) Živčnecelicesezdružujejovganglije,prihajadospecializaci-jeganglijevzaposameznotelesnoregijo.Polegtegajerazvojusmerjenkcefalizaciji(oblikovanjumožganov).Koncentracija

36

čutilnih organovnaglavi je povezana z večjomobilnostjo inaktivnostjoživali.

č) Neprestano sprejemanje dražljajev, njihovo procesiranje inpripravaustreznihodgovorovpriživalih,kisevečgibljejo.

4. Ganglijinadzorujejodelovanjeposameznegatelesnegačlena,kiimazaradi tegavečjostopnjoavtonomnosti (samoupravljanja),kar pomeni, damožganom ni treba koordinirati delovanja tehdelov in se lahko bolj osredotočijo na obdelovanje drugih dra-žljajev(npr.informacijizokolja).

Živčni sistem sesalcev (str. 208)

1. a) Čutilna:sprejemdražljajevizzunanjegainnotranjegaokolja b) Usklajevalna:obdelavapodatkovinoblikovanjekončnegaod-

govora c) Sprožitevinkoordinacijaprimernegaodgovoranadražljaj

2. a) Osrednji živčni sistem:sestavljajogahrbtenjačainmožgani;možgani nadzirajo skoraj vse telesne aktivnosti, razen pre-prostihhrbtenjačnihrefleksov;hrbtenjačanadzirapreprostereflekseinusklajujeimpulzenapotivmožganeiniznjih.

b) Obkrajni živčni sistem: sestavljajo ga vsi receptorji in živcizunaj osrednjega živčnega sistema; delimo ga na čutilni ingibalnidel;uravnavadelovanječutil,usmerjaimpulzevosred-njiživčnisistem;gibalnidelregulirahotne(somatske)inne-hotne(avtonomne)odgovore.

3. Stemkojeobkrajniživčnisistemrazdeljennasomatskiinavto-nomnidel,lahkoglavnenaloge,nujnopotrebnezaohranitevži-vljenja,potekajobrezzavestneganadzora.Delmožganov,ki jeodgovorenzazavestnodelovanje,jetakorazbremenjen.

Avtonomni živčni sistem (str. 209)

1. a) Simpatični živčni sistem:vlakna–aksonisimpatičnihživcevizhajajo iz prsnega in ledvenega dela hrbtenjače. Predgan-glijskavlaknasokratkainsproščajoživčniprenašalecacetil-holin,poganglijskapasodolga inobičajnosproščajo živčniprenašalecnoradrenalin.Simpatičniavtonomniživčnisistempospešujedelovanjetistihorganov,kijihparasimpatičnisis-temzavirainobratno.

b) Parasimpatični živčni sistem:vlaknaparasimpatičnihživcevizhajajoizmožganskegadeblainizkrižnegadelahrbtenjače.Predganglijskavlaknaživčnihcelicsodolga,poganglijskapakratka. Živčni prenašalec parasimpatičnega živčnega siste-ma jeacetilholin.Parasimpatični živčnisistempospešuje ti-steprocese,kijihsimpatičniživčnisistemzavira,inobratno.

2. Avtonomniživčnisistemrefleksnouravnavamotorične funkcijenotranjihorganov,npr.:– zenični refleksjeodzivnasvetlobo;močnasvetlobapovzročirefleksno zoženje zenice zaradi delovanja parasimpatičnegaživčnegasistema.

– uravnavanje frekvence srčnega utripa;povišanjetlakavarte-rijahsprožirefleksenodziv,parasimpatičniživčnisistemupoča-snidelovanje srca in znižakrvni tlak varterijahnanormalnoraven. Če krvni tlak pade (čutila za tlak – baroreceptorji nepošiljajoimpulzov),simpatičniživčnisistempospešifrekvencosrčnegautripa.Podobnodelujerefleks desne polovice srca,kijeposledicapovečanegakrvnegatlakavvenah.Povečandotokkrvivdesnopolovicosrcapospešidelovanjesrcapreksimpa-tičnegaživčnegasistema.

Zgradba in delovanje živčne celice (str. 210)

1. a) Možniodgovori:–Gibalnaživčnacelicaimavečkrajšihdendritovinensamdaljšiakson.

–Pri čutilni živčni celici seedini izrastek iz telesa razveji vdendrit(dendron)invkrajšiakson,kivodiimpulzeiztele-saživčnecelice.

–Čutilnaživčnacelicaimaspremenjensprejemni(receptor-ski) del ali pa je povezana s čutilno (receptorsko) celico(npr.vmrežniciočesa).Gibalneživčnecelicepazdendritiprejemajoimpulzeoddrugihživčnihcelic.

b) Vmesneživčnecelicealiinternevroniprenašajoimpulzesču-tilnihnagibalneživčnecelice.Gibalneživčnecelicepaprena-šajoimpulzeizosrednjegaživčnegasistemadomišicaližlez.

2. a) Delaksona,kijeločenodtelesaživčnecelice,odmre. b) Brezpovezavestelesomživčnecelice,kjersovsiceličnior-

ganeli,aksonnebovečdobivalsnovi,potrebnihzavzdrževa-nježivljenjskihfunkcij.

3. a) Prevajanjeimpulzovjehitrejšepoaksonu,kiimavečjipremer. b) Hitrejše prevajanje omogoči, da organizem hitreje odgovori

nadražljaje.Takosehitrejeodzivananevarnosti,hitrejepri-dobivahrano,poiščezavetjeinnajdespolnegapartnerja.

4. a) Multiplasklerozajeavtoimunskabolezen,kinastanezaradipostopnerazgradnjemielinskeovojniceživčnihcelicvosre-dnjemživčnemsistemu.

b) Pri nevronih brezmielinske ovojnice se pojavijo motnje priprevajanjuživčnihimpulzov.

5. a) Razmišljanjeupočasni reflekse, ki omogočajohitre reakcijenadražljaje.

b) Pomembnoje,dalahkovplivamonatisterefleksneodzive,kibibilizanaslahkoškodljivialicelopogubni(npr.koseznaj-demovnevarnostialistresnisituaciji).Primeri:Priplezanjubi izpust oprimka zaradi odrgnine lahko povzročil padec vprepad;dabise refleksno izognilinapadalnemupsu, lahkostopimonapotdrvečemuvozilu; koprenašamovroč lonec,bi zaradi bolečine lahko uničili kosilo. Zavedanje nekaterihrefleksovnamomogoča,dananjevplivamoinseustreznejeodzovemo.

6. Prihrbtenjačnem refleksusekončniodgovoroblikujevhrbte-njači (monosinaptični pogačični refleks,polisinaptični izogiba-njebolečini),primožganskem refleksupavmožganih(zeničnirefleks).

Prevajanje živčnih impulzov (str. 212)

1. Akcijskipotencialselahkoprevajavzdolžnevronazato,kerde-polarizacijavaksonupovzroči,dapostanesosednjidelaksonaboljprepusten(permeabilen)zanatrijeve ioneintakoomogočiprevajanježivčnegaimpulza.

2. Vobdobjuneodzivnostiživčnacelicazakratekčasnemoreod-govarjati na dražljaje, zato se živčni impulz prevaja le v enosmer,insicerstranodtelesaživčnecelice.

3. Živčnisistemnatančnoprepoznavaživčneimpulzezato,kerza-zna,odkodprihajajoinkamsonamenjeni.Različnidelimožga-novživčneimpulzerazvrščajo,obdelujejo–razvozlajosporočiloinzdružujejoimpulzeizrazličnihčutil.

37

Kemične sinapse (str. 213)

1. Sinapsa jepovezavamedaksonomživčnecelice,kiposreduježivčneimpulze,indendritomalitelesomdrugeživčnecelice,kisprejemaimpulze.Opomba:Lahkojetudipovezavamedživčni-mi končiči in mišično celico (motorična ploščica) ali povezavamedsekundarnočutilnocelicoinživčnocelico.

2. Kopride živčni impulz do koncaaksona, sproži vdor kalcijevihionovvživčnocelico,karpovzroči,dasinaptičnimešičkisprosti-jomolekuleživčnegaprenašalcavsinaptičnošpranjo.

3. Krajšazakasnitevnastanezato,kerjepotrebendoločenčaszadifuzijo živčnega prenašalca po sinaptični špranji do sosednježivčnecelice.

4. a) Živčniprenašalecsevmanjšemolekulerazgradizencimom,kisenahajavposinaptičnimembraniživčnecelice,kisprejmeimpulz. Pri acetilholinu je to acetilholinesteraza, ki razgradiacetilholinnaacetilinholin.Tosedogajasamovholinergičnihsinapsah. Pri adrenergičnih sinapsah se delovanje živčnegaprenašalcaustavitako,dasenoradrenalinreabsorbiravpred-sinaptičnocelico.

b) Živčni prenašalec se mora deaktivirati zato, da sprejemnacelica ne prejema dražljajev neprenehoma. Neprestanavzdražnostbipovzročila,dabiživčnacelicavesčasporablja-laživčniprenašalecinbipovzročilautrujenostživčnecelice.Deaktivacijaživčnegaprenašalcaomogočiživčnicelici,dasiopomoreinlahkoodgovorinadrugeimpulze.

5. Ježivčniprenašalecmedživčno inmišičnocelico,kjerpovzročidepolarizacijomišičneceliceinnjenokrčenje.Acetilholinizločajovsa vlaknaparasimpatičnega živčnega sistema, kjer lahkopov-zročiekscitatorniininhibitorniodgovor,gledenatipreceptorjavposinaptičnimembrani.Opomba:Acetilholinsproščajotudipred-ganglijskavlaknasimpatičnegaavtonomnegaživčnegasistema.

6. Namoč odziva celice, ki sprejme impulz, lahko vpliva količinaživčnegaprenašalca.Odziv celice je premosorazmerenkoličiniživčnegaprenašalca.

Obdelava podatkov na sinapsah (str. 214)

1. Integracija jepovezanazobdelovanjem inusklajevanjem infor-macijizrazličnihvhodov(ekscitatornihaliinhibitornih).

2. a) Sumacija je učinek, ko se na posinaptični celici (živčni alimišični)seštevajoimpulziizpredsinaptičnihcelic.

b) Prostorska sumacijajeseštevanjeimpulzovnaposinaptičnicelici, ki sočasnoprihajajo iz končnihdelovaksonov različ-nihživčnihcelic.

Časovna sumacijajeseštevanjeimpulzov,kiprihajajopois-temaksonu insi sledijo v zelo kratkih presledkih. Zatosotudiposinaptičnipotencialitolikoblizuskupaj,dasesešteje-joinlahkopovzročijonastanekakcijskegapotenciala.

3. a) Tudi v živčnomišičnem stiku se sprošča živčni prenašalecacetilholin.Sproščanjeacetilholinaizživčnihkončičevjepo-sledicaakcijskegapotenciala.

b) Acetilholin povzroči depolarizacijo posinaptične membrane(sarkoleme).

Odgovor na stres (str. 215)

1. Organizemsenakratkotrajnistresodzoveshitrejšimdihanjemin srčnim utripom ter s pospešenim delovanjemmišic. Vse topripomore,dasetelohitroodzoveinpripravinabojalibeg.

2. Živčni dražljaji, ki izvirajo iz hipotalamusa, in hormoni so po-membni dejavniki pri uravnavanju odgovora na stres. Prenosživčnega impulza,kisledičutni zaznavigrožnje,stimuliraodgo-vorsimpatičnegavegetativnegaživčevja,tapastimulirasprošča-nje hormonov, kot je adrenalin, iz sredice nadledvične žleze.Sproščanje tega hormona razširi žile,mobilizira zaloge glukoze vcelicah,povečasrčniutripinkrvnitlak.Česestresnadaljuje,sledinadaljevalnihormonskiodgovor,kipodnadzoromhipotala-musa pospeši sproščanje adrenokortikotropnega hormona(ACTH)izhipofize.Posledičnosezačnoizskorjenadledvičnežle-zesproščatiglukokortikosteroidi.Slednjizavirajodelovanjeimun-skegasistematerspodbujajometabolizemmaščobinproteinov.

Zaznavanje s čutili (str. 216)

1. Čutilasobiološkipretvornikizato,kerpretvarjajoenergijodražlja-ja(npr.energijoelektromagnetnegavalovanja,mehanskoenergi-jo)velektrokemičnoenergijo,kispremenimembranskipotencial.

2. Čutiloposreduje informacijoo jakostidražljajavobliki frekven-ceživčnihimpulzov.

3. Zaradiadaptaciječutiloaliživčevjeprenehaodgovarjatinadol-gotrajnidražljaj,kisemujakostnespreminja.Taknačindelova-njaomogoča,daseživčevjeneodzivanadražljaje,kisovesčasprisotniinzaorganizemnisopomembni.

Čutilo za vid nevretenčarjev (str. 217)

1. a)–c)vpoljubnemvrstnemredu,katerekolitrilastnosti: – leča,kizbirasvetlobo – mrežnicasfotoreceptorskimicelicami – prozornaroženica,kipokrivasprednjideločesa – šarenica,kinadzorujevstopsvetlobevoko – ciliarnemišicepremikajolečo(hobotnice)alispremenijonje-

noobliko(sesalci)

2. a) leča b) roženica

3. Zato, ker imavelikoposameznihenot (omatidijev) za zaznava-njesvetlobe,karpomeni,dahitrozaznajospremembevvzorcuslike.Dodatne informacije za dijake:Fotoreceptorskecelicese-stavljenihočisitudihitroopomorejopovzdraženju,takoselah-kovkratkemčasuponovnoodzovejonanovedražljaje.

4. Očiglavonožcevomogočajoglobinskividindobroostrenjeslike,kistabistvenazanatančnodoločanjepoložajaplenaprilovu.

Ogrodja živali (str. 218)

1. Osnovneznačilnosti: a) Okostje leživ telesu.Mišicesepripenjajonazunanjostran

kosti.Kostisopovezanemedsebojssklepi.Rastkostipote-ka z nalaganjem novega kostnega tkiva v točno določenihdelihkosti.

38

b) Zunanje ogrodje členonožcevjeizhitina.Mišicesenanjpri-penjajo na njegovo notranjo stran. Da žival lahko raste, semoraleviti.

c) Hidrostatsko ogrodje zagotavlja oporo telesnim delom inomogočagibanjeorganizmov.Delujenaosnovirazličnihtla-kovtekočinevčlenjenemtelesu.Živalinudilemalozaščite.

2. a) Členonožciimajotrdnozunanjeogrodje,kiomejujerastživa-li,zatosemorajovečkratleviti.

b) Lupina pri mehkužcih raste skupaj z živaljo, zato levitev nipotrebna.

Okostje človeka (str. 219)

1. a) lopatica g) prsnica b) rebro h) nadlahtnica c) kolčnica i) vretence č) golenica j) dlančnica d) mečnica k) stegnenica e) spodnjačeljustnica l) pogačica f) ključnica m)prstnica

2. a) gibanje:skupajzmišicamisodelujejoprigibanju,žvečenju,dihanju(ventilacija)

b) zaščita:jetrdnapregrada,kiščitiranljivamehkatkivatelesapredpoškodbami,npr. lobanjaščitimožgane,rebrnakletkasprsnicoščitisrceinpljuča

c)prevajanje zvoka:kostinotranjegaušesa(slušnekoščice)pre-vajajozvočnovalovanjedopolžaindlačnihcelicvnotranjemušesu

č) zaloga mineralov:kostnotkivovsebujezalogekalcija(zunaj-celičnielektrolittergradbenidelkostiinzob)infosforja(grad-benidelkosti,zob,nukleinskihkislininATP)

d) izmenjava plinov (ventilacija): rebrnakletka inprsnicasku-pajzmišicamisodelujetaprispreminjanjuvolumnapljuč;ko-stnimozeg je krvotvorni organ, v kateremnastajajo krvnecelice,rdečekrvnecelicesodelujejopri transportukisika intudipritransportuogljikovegadioksida

3. Sklepna tekočinamaže sklepne površine in prehranjuje hru-stančnotkivo.Hrustanecpokrivasklepnepovršineinzmanjšujetrenjemedkostmi.

4. Osteoblastisomatičnekostnecelice,ki izločajo trdnomedce-ličnino izkalcija, fosfata inkolagenskihvlakentersediferenci-rajo v kostne celice. Zrele osteoblaste, ki so vključeni v trdnomedceličnino,imenujemoosteociti.

5. Haversov sistem sestavljajo Haversov kanal, ki vsebuje krvnežile(odstranjujejoodpadneprodukteinoskrbujejokostneceliceskisikominhranili)inživce(posredujejoinformacije,kijihspre-jemajoodčutil),terkoncentričnourejenekostnecelice.

6. Kosnemu ogrodjusodijolobanja,hrbtenica,prsnicainrebra,kogrodju okončinpakostizgornjihinspodnjihudovterramenskiinmedeničniobroč.

Zgradba in delovanje mišice (str. 221)

1. Gladka mišica, ki jo imenujemo tudi nehotna mišica, ker sekrči neodvisno od človekove volje, ima vretenaste celice brezproginzenimsamimjedrom.Mišicasekrčienakomernovvsesmeri. Gladkemišice sodelujejo pri krčenju notranjih organov,npr.prebavil.

Prečno progasta skeletna mišicajehotnamišicainodgovornazagibanjeskeletainmišic.Krčenjejeodvisnoodčlovekovevo-lje. Ima progast videz, celice so mnogojedrne, z jedri tik podplazmalemo celic.

Srčna mišica jenehotnamišica,kiomogočakrčenjesrca.Če-pravjeprogastamišica,seneutrudikotskeletnemišice.Celicesoenojedrne,razvejaneintvorijomrežopovezav,pokaterihserazširjavzburjenje.

2. a) miozin–imagibljiveglavice,kiomogočajodrsenjefilamentov b) aktin–dveproteinskiverigi,kiseprepletatavoblikidvojne

vijačnice,tvoritatanekfilament c) kalcijev ion–vežesenamolekulizaviralkiintakopovzroči,

dasetiumaknetainsprostitavezavnomestozamiozin č) tropomiozin ali troponin–vežesenaaktintako,daprepre-

čujevezavomiozinskeglavice d) ATP–prispevaenergijozaupogibanjemiozinskeglavice

3. a) Progavostjeposledicaprekrivanjadebelihintankihfilamen-tov (temnipasnastanezaradiprekrivanjadebelih in tankihfilamentov,svetlipas–niprekrivanja)

b) Pas Isezoža,območje,kjernepridedoprekrivanja,pasezmanjša.Pas H izgine, ni območja, kjer bi bili samodebelifilamenti.Sarkomeraseskrajša.

4. Mišica ostane v stanju delnega skrčenja, ker ni več ATP, ki biomogočilsprostitevmiozinskihglaviczvezavnihmestnaaktinu.Opomba:Propadcelicsenadaljuje,zatomišičnaotrplostpodo-ločenemčasupopusti.

Nespolno razmnoževanje (str. 223)

1. a) Vsiosebki,kisonastaliizistegastaršaznespolnimrazmno-ževanjem,somedsebojgenetskopopolnomaenaki.

b) Če so spremembe v okolju velike in osebki na novo okoljenisoprilagojeni,propadejovsiosebkivpopulaciji.

Prednosti spolnega razmnoževanja (str. 224)

1. Spolnorazmnoževanjeustvarjapripotomcihgenetskoraznolikosttako,daimajoposameznikirazličnealelnekombinacije.Tozago-tavljasposobnostprilagajanjanaspreminjajočesepogojezizbironajboljeprilagojenegagenotipa(različnealelnekombinacijebodoimelevrazličnemokoljurazličnoreproduktivnouspešnost).

2. a) Z nespolnim razmnoževanjem se vrste hitreje razmnožujejokot s spolnim (ni potreben čas za parjenje, za proizvodnjospolnihcelic inpodobno).Dobroprilagojenklon lahkovsta-bilnemokoljuizpodrineorganizme,kiserazmnožujejospolno(čepredpostavimo,dasenjihoveekološkenišeprekrivajo).

b) Organizmi,kiserazmnožujejonespolno,nimajoprednostivspreminjajočemseokoljuzaradimanjšegenetskeraznoliko-sti,kiomogočaizbiroprilagodljivejšegagenotipa.

3. Pri spolnem razmnoževanju obstaja možnost, da se koristnemutacije obeh starševskih osebkov pri potomcu kombinirajo.Takpotomecješeboljeprilagojenkotstarši.Prinespolnem raz-množevanju pa organizmi s koristnimimutacijami tekmujejo zdrugimi(dobroprilagojenimi)kloni.

4. Vrste, ki se razmnožujejo tako spolno kot nespolno, imajo toprednost, da lahko poselijo okolje z dobro prilagojenimi kloni(nespolno),kiproizvajajoposameznike(zmejozoinoploditvijo)zrazličnimialelnimikombinacijami.Genetskaraznolikostzago-tavljaproizvodnjonovih,dobroprilagojenihgenotipov.

39

Menjavanje generacij (str. 225)

1. Izpolnjenapreglednica(glejspodaj).

2. Moškespolnecelicepraprotnic,mahovinalgimajobičke,dalahko plavajo v vodi. Spolne celice golosemenk in kritosem-enk (spermalne celice), ki se razmnožujejo neodvisno odvode,nimajobičkov.Kersopelodnazrnamajhnainlahka,jihlahkoraznašajoveteraližuželke.

3. Sporofit.

4. Izpolnjenashema(glejspodaj).

Oprašitev in oploditev (str. 227)

1. Oprašitev je prenos peloda s prašnika na brazdo pestiča.Oploditev jezdružitevjedramoškespolnecelicezjajčnoceli-co v zigoto, iz katere se razvije zarodek.Opomba: Pri dvojnioploditvisesočasnošeenomoškojedrozdružizdvemapol-nimajedromainnastanetriploidnacelica,izkatereserazvijeendosperm.

2. Zdvojnooploditvijonastanetazarodekinendosperm,kijeza-logahranezarastzarodka.

3. Kalcij.

4. Velika raznolikostpeloda zagotavlja, da semedseboj oprašijoinoplodijosamorastlineistevrste,kisotudigenetskosorodne.Vsaka vrsta golosemenk in kritosemenk ima specifično oblikopelodnihzrn.Pelodnazrnasorodnihvrst(npr.izistegarodu)sosipodobna,nisopaenaka.

5. a) Celičnastenapelodnegazrna je iz zelo trdegasporopoleni-na,kijezeloodporen.Dobroindolgočasaseohranivprstialivsedimentih.

b) Oblika pelodnih zrn posameznih vrst je dobro prepoznavnainspecifična,zato jihni težkodoločiti.Napodlagiekološkihrazmer,vkakršnihživijodanessorodnevrste, lahkosklepa-mo,kakšnojebilonekočpodnebje.

Zgradba semena in kalitev (str. 228)

1. a) semenskalupina d) semenskalupina b) zasnovasteblainlistov e) endosperm c) zasnovakorenin f) kličnilist č) endosperm g) zasnovasteblainlistov h) zarodkovakorenina

alge

gametofit gametofit

sporofit (pušica)

potrebuje tanko plast vode

je ni

prehrana

vlažno okolje

sporofit

gametofit (majhen)

potrebuje tanko plast vode

je ni

prehrana do razvoja rizoidov

vlažno okolje

sporofit

gametofit (pelodno zrno, žensko socvetje)

brez vode, prenaša veter

zaščita, prehrana

je ni

neodvisna od vode

sporofit

gametofit (pelodno zrno, semenska zasnova)

brez vode, prenaša veter, žuželke

zaščita, prehrana

je ni

neodvisna od vode

sporofit

potrebuje vodo

je ni

je ni

potrebuje vodo

mahovi praprotnice golosemenke kritosemenke

Značilnost metageneze

Rastlinska skupina

prevladujoča generacija

druga generacija

premikanje moške spolne celice

odvisnost gametofita od sporofita

odvisnost sporofita od gametofita

ekološka niša glede na razmnoževanje

mejozaoploditev

gametofit (n)

sporofit (2n)

zigota (2n)

gamete (n)

dioloidna generacijahaploidna generacija

spore (n)

40

2. Seme je razmnoževalna enota. V njem rastlinamiruje v oblikizarodka,doklerrazmerenisoprimernezakalitev.

3. a) Vendospermujezalogahranilnihsnovizakalečizarodek. b) Endospermse razvije, ko se spermalno jedro zlije z dvema

polnimajedroma.

4. Semenskalupinaščitizarodekindrugedelesemena.

5. Semenamoramohranitinasuhem,kervlagaspodbudinjihovokalitev.

Moški spolni organi (str. 229)

1. Glavnenalogemoškihspolnihorganovsoproizvajanje,ohranja-njeinprenossemenčicternjihovvnosvteloženske.

2. Semensko tekočino sestavljajo semenčice in izločki obsečniceter semenske vrečke (sluz in beljakovine). Semenska tekočinasluži prenosu semenčic, ima zaščitno in prehranjevalno vlogoterzagotavljaustreznobazičnost,kijepotrebnazanevtralizaci-jokislegaokoljanožnice.

3. a) Spermatogenezapotekavsemenskihcevkahmod. b) Glavnihormon,kinadzorujespermatogenezo,jetestosteron. c) Modaležijozunajtelesnevotline,insicervkožnivrečicialimo-

šnji,kjerjetemperaturanižjakotvtelesu.Iztegalahkosklepa-mo,dajezaspermatogenezopotrebnanižjatemperatura.

Ženski spolni organi (str. 230)

1. a) maternica č) materničnivrat b) jajcevod d) nožnica c) jajčnik e) ščegetavček

2. a) ČrkaAoznačujejajčnik. b) Vsakmesecvjajčnikudozorijajčeceinsesprostizovulacijo. c) Zrelejajčnecelicenastajajosprocesomoogeneze.

3. Oploditevsedogodivjajcevodu.

4. a) Priodraslemmoškemsemenčicenastajajoodspolnezrelo-stidopoznestarosti,medtemko jepriženskiobrojstvužerazvitokončnoštevilojajčec.

b) Oogeneza se zaključi z oploditvijo jajčne celice (ovuliranajajčna celica je v metafazi mejoze II, ki se zaključi šele zoploditvijo).

Menstruacijski cikel (str. 231)

1. a) RastinrazvojjajčnihfoliklovsprožiFSH–folikelstimulirajočihormonhipofize.

b) OvulacijosprožiporastLH–luteinizirajočegahormonahipofize.

2. a) Razvijajočisejajčnifolikliizločajoestrogen. b) Estrogenspodbujapopraviloinrastmaterničnesluznice. c) Jajčnifoliklipropadejo(sereabsorbirajo).

3. a) Rumeno telesce izloča progesteron (v manjši količini tudiestrogen).

b) Spodbuja intenzivnejšo prekrvavitev in povečanje žleznegatkivamaterničnesluznice (endometrija).Oboploditviproge-steron ohranja zadebeljenomaternično sluznico, v začetkunosečnostiohranjazarodekvmaterniciinpreprečujenadalj-njirazvojjajčnihfoliklovvjajčniku.

4. Menstruacijosprožinenadenpadecprogesteronavkrviobpro-padurumenegatelesca.

Oploditev in začetek rasti (str. 232)

1. a) Kapacitacija: spremembepovršinespermija,ki jihpovzročikislo okolje v nožnici, omogočijo spermiju, da se pritrdi najajčnocelico.

b) Akrosomska reakcija:izakrosomavglavicispermijasespro-stijo encimi, ki razgradijo povezavemed foliklovimi celicamiinzunanjoovojnicojajčeca.Stemomogočijoprehodspermi-jadojajčnecelice.

c) Zlitje plazmalem spermija in jajčne celice: jedrospermijalahkovstopivjajčnocelico.Plazmalemajajčnecelicesede-polarizirainpridedo»hitreblokade«,preprečitvevstopadru-gihspermijevvjajčnocelico.

č) Kortikalna reakcija:trajnaspremembapovršinejajčneceli-ce,zaradikateresezgodipopolnablokadanadaljnjihoplodi-tev.Toimenujemo»počasniblok«.Vsebinakortikalnihzrnseizlijevprostormedplazmalemojajčneceliceinvitelinskoovoj-nico,kizaraditegaotrdi.

d) Zlitje jedra spermija z jedrom jajčne celice:nastanediploi-dnazigota,kisepooploditvizačnedeliti.

2. Spremembe lastnostimembrane jajčeca (hitri in počasni blok)sopotrebne,dasepreprečioploditevzvečjimštevilomspermi-jev.Čebijajčnocelicooplodilovečspermijev,bibilovzigotivečkotdiploidnoštevilokromosomov,takazigotapanebipreživela.Prispontanihsplavihpogostonajdejovcelicahtriploidnoštevilokromosomov, ki je nastalo zato, ker sta jajčno celico oplodiladvaspermija.

3. a) Jajčnacelicašenidokončnodozorela.Kosesprostiizjajčni-ka,jeustavljenavmetafazidrugemejotskedelitve.Prvame-jotskadelitevpaježekončana.

b) Mejotskadelitevjajčnecelicesekončavtretjifazioploditve

4. a) Jedrozigote:spermijprispeva50%, jajčnacelicaprispeva50%.

b) Citoplazmazigote:spermijprispeva0%,jajčnacelicaprispe-va100%.

5. Medbrazdanjem,koseoplojenajajčnacelicadeli,nastaleceli-ce ne rastejo. Tako se poveča število celic, ne poveča pa seskupna velikost delečih se celic. Z brazdanjem nastane votlakroglicablastocista.

6. a) Priugnezdenjublastocistesevzpostavistikmedrazvijajočimsezarodkominstenomaternice,kizarodeknazačetkuoskr-bujeshrano.

b) Horioninalantois. c) Amnionskavrečkajenapolnjenastekočino,kiublažiudarce

invarujezarodekpredpoškodbami. č) Zazarodekjepomembno,dasemuzgodajrazvijejosrcein

krvnežile,kizagotavljajokroženjekrvipozarodkovemtelesutermenjavokrvimedmaterjoinzarodkom.

7. Vtemobdobjusezačnerazvojvečineorganov.Tkivasonaško-dljiveučinkenajboljobčutljivavobdobjuintenzivnegarazvoja.

Posteljica (str. 234)

1. Placentajedvoslojnogobastoinmočnoprekrvljenotkivo,kiserazvijevstenimaternice.Prinjenemnastankusodelujejotkivamatere in plodu. Iz plodovega dela placente izraščajo prstastiizrastkivendometrijmaternice.Vizrastkihsokapilare,kipove-zujejo plodove arterije in vene.Materine in plodove krvne žile

41

nisovneposrednemstiku,sopazeloblizuskupajintvorijomre-žastpreplet,vkaterempotekaizmenjavahranilnihsnovi,dihal-nihplinov,odpadnihsnoviitd.

2. a) plodovearterije Krijedeoksigeniranainvsebuje dušikoveodpadnesnovi. b) plodovevene Krijeoksigeniranainvsebuje hranilnesnovi.

3. a) Teratogenesnovipreidejoskoziplacentovplod.Kerplodšenefiltrirainnepresnavljastrupenihsnovi,lahkovsakastru-penasnov,kipridevplod,nanjškodljivovpliva.

b) COdifundiraskoziplacentovplodovekapilareinzasedeve-zavnamestazakisiknaplodovemhemoglobinu.Zatohemo-globin raznaša po plodumanj kisika in tkivom primanjkujekisika.

Rojstvo in dojenje (str. 235)

1. a) 1.porodnadoba–odpiranje:vtejfaziseširi(odpira)mater-ničnivrat.

b) 2.porodnadoba–iztiskanje:trajaodtedaj,kosematernič-ni vrat popolnoma odpre, pa do poroda otroka, ko mišicepotiskajonovorojenčkaskozinožnico.

c) 3. porodnadoba–porod placente: izmaternice se iztisnešeplacenta.Krvnežilevstenimaternicesestisnejoinkrva-vitevseustavi.

2. a) Estrogen. b) Prostaglandini (snovi,ki jih izločaplacentaobkoncunoseč-

nosti)infiziološkostanjeplodu.

3. Doklernovorojenčeknezadihasam,dobivakisikpopopkovnici.

4. a) Hormonoksitocin.Nastajavzadnjemrežnjuhipofize. b) Hormonprolaktin.Nastajavprednjemrežnjuhipofize. c) Hormonoksitocin.Nastajavzadnjemrežnjuhipofize.

5. Izločanjeprolaktinapreprečujeprogesteron.

6. Možniodgovori:–dojenje jepomembnozavzpostavitevpovezavemeddojenč-kominmaterjo

–dojenidojenčkinimajopreveliketelesneteže–dojenčeklaženadzirakoličinomleka,kigapopije–maščobeinželezoseboljevsrkavajoizmaterinegamlekakotizkravjega,materinomlekojelažjeprebavljivo

–vmaterinemmlekujemanjsoli(natrija)kotvkravjem,karjeboljprilagojenodojenčkovimpotrebam

–zmaterinimmlekomdojenčekdobitudipomembnaprotitele-sa, ki preprečujejo prebavne motnje in povečajo odpornostprotiokužbamdihalinprotimeningitisu

–ssesanjempriprsihsekrepijočeljusti,obraznemišiceinzob-je(pitjeizstekleničkejemanjnaporno)

–alergija namaterinomleko jemanj verjetna kot alergija nakravjemlekoalinadomestekmaterinegamleka

–dojenjevplivanarodilamatere,dasehitrejevrnejovstanjeprednosečnostjoinporodom

–meddojenjemjemožnostzanositveprecejmanjša

7. a) V kolostrumu je zelo velikomaterinih protiteles,malo slad-korjainskorajničmaščob.Mleko,kinastajakasneje,vsebu-jevečmaščob.

b) Zanovorojenčkajevprvihdnehživljenjazunajmaternicezelopomembno,dazazaščitopredokužbamidobidovoljprotite-les.Sestavakolostrumaolajšaprebavilomnovorojenčkaprila-gajanjenahrano.

8. Hranilne sestavinematerinegamleka se spremenijo, ker se zrastjo inrazvojemspreminjajotudidojenčkovepotrebepohra-nilnihsnoveh(npr.pobeljakovinahinmaščobah).

9. Vtemčasumorabitidojenjepogostejše,vedno,kadarotrokpo-kaže,dajelačen.Pogostejšedojenjebospodbudilotudiobilnej-šenastajanjemleka.

Ugotavljanje bolezni pred rojstvom (str. 237)

1. a) Zultrazvočnopreiskavolahkodoločimostarostploduinpre-verimo,alinormalnorasteinserazvija,lahkodoločimopolo-žaj plodu in/ali placente, odkrijemovečjenapake v razvojuplodu, npr. spino bifido, ugotovimo, da gre za nosečnost zdvojčki,merimonuhalnosvetlino.

b) Vvečiniprimerovjemogočedoločitispolotrokainposrednoprekvelikostiploduugotovitidatumspočetja.Mogočejetudiodkriticistealirakavespremembe(npr.najajčnikih).

c) Ultrazvočnopreiskavoponavadinaredijovsredininosečno-sti(v20.tednu),kersedotedajokončineinorganižedobroizoblikujejo in lahko dokaj natančno izmerijo posameznedele telesa.Poudariti je treba,da razvoj zarodkapotekado22.tednaprivsehnosečnostihboljalimanjenako,poznejepaserazlikuje,zatojenapodlagivelikostiplodutežeugoto-vitinjegovostarost.

2. Z amniocentezo lahko ugotovimo: hemofilijo, Downov sindrom,mišičnodistrofijo,Tay-Sachsovobolezen,nekaterevrstelevkemi-je,KlinefelterjevinTurnerjevsindrom,anemijosrpastihcelic,ta-lasemijeincističnofibrozo.

3. a) Pred35.letomjetveganjezasplav,kigalahkopovzročiamni-ocenteza,večjeod tveganja,da imaotrokkromosomskona-pako.

b) Mlajšimnosečnicambipriporočiliamniocentezo,česovdru-žiniznaniprimeridednihboleznialičesoimeleževečspon-tanihsplavov,zakaterejebilakrivakromosomskanapaka.

4. Možniodgovori:–primeridednihboleznivdružini–predhodnaneplodnost,splav,mrtvorojenotrokalismrtnovo-rojenčkazznanokromosomskonepravilnostjo

–prvanosečnostpristarosti37letaliveč

5. Kromosomske napake pogosto povzročijo odmrtje plodu inspontanisplav,takodasenosečnostnekončanormalno.Vzrokponavljajočihsespontanihsplavov je lahkotudikromosomskanapaka.

6. a) Čestaršivedozaspolotrokavnaprej,biselahkozgodilo,dabizahtevalipravicodo izbirespolaotroka insplavplodu,kinebibilželenegaspola.Čebisetodogajalodaljčasa(kotnpr. na Kitajskem ali v Indiji), bi se porušilo tudi normalnorazmerjemedspolomavodraslipopulaciji.

b) Staršibiselahkoodločilizasplavplodu,kiježiv,vendarimakatero od prirojenih anomalij. Pri tem se postavljajo etičnizadržki,aliimamopravicoodločatioživljenjuinsmrti.Neka-teristaršibimogočeželelisplavtudi,čebibilookvaromogo-čezdraviti(npr.gluhost,srčneokvare…).

42

Načini pomoči pri neplodnosti (str. 239)

1. Možniodgovori:–nesposobnostdosečiinvzdrževatierekcijo–nenormalnaejakulacija–majhnoštevilospermijev–slabogibljivispermiji–nizkopreživetjespermijev–zaporaalideformacijasemenovoda–stres

2. Možniodgovori:–neprehodnost,poškodbaalinerazvitostjajcevodov–težavezovulacijo(jajčnecelicenedozorevajoalisenespro-ščajo)

–okvare ali boleznimaternice, ki preprečujejo ugnezdenje alirastzarodka

–v sluznici materničnega vratu nastajajo protitelesa proti se-menčicammoškega

–stres

3. Oploditevin vitro:priženskis hormonisprožijosprostitevvečjegaštevila jajčnih celic. Spunkcijoodvzamejo jajčne celice. Zunajtelesa jajčne celice pomešajo s spermiji.Pooploditvioplojenejajčne celice gojijo v kulturi do razvoja 8 ali 16 celic (stopnjablastociste).Blastocistovnesejo v maternico,kjerseugnezdiinrastenaprej.

Zdravljenje neplodnosti pri ženskah (str. 240)

1. a) Z zdravili sprožimo sproščanje hormona FSH iz hipofize intakopospešimodozorevanjejajčnihcelic.

b) VnekaterihzdravilihstahormonaFSHin/aliLHžeprisotna,tako da lahko neposredno vplivata na dozorevanje jajčnihcelic.

2. a) Prineprehodnostijajcevodov. b) Čejajčnikinedelujejonormalnoinjepotrebnatudidonorska

jajčnacelica.

3. Tveganje, povezano z uporabo zdravil za povečanje plodnosti:nosečnost z dvojčki, trojčki ali celo večjim številomplodov, karpovečatveganjezasplav,rizičnonosečnostinprezgodnjiporod.

Kontracepcija (str. 241)

1. Kombiniranakontracepcijskatabletkavplivanauravnavanjemen-struacije (regulacija znegativnopovratnozanko).Tabletkavkrvipoviša koncentracijo spolnih hormonov (estrogen, progesteron),karpreprečisproščanjehormonovFSH inLH izhipofize,kisicersprožitarazvojjajčnegafoliklainovulacijo.

2. Kombiniranakontracepcijskatabletkazavirarazvojjajčnegafo-likla inovulacijo,mini tabletkapanevplivananormalniciklusdozorevanja jajčnih celic, temveč povzroči odebelitev sluznicematerničnega vratu in s tem prehod spermijem. Prepreči tudiodebelitevmaterničnesluznice.

3. Kontracepcijske tablete so učinkovite, ker preprečijo ovulacijoalipavstopspermijevvmaternicoskozimaterničnivrat.Čekon-tracepcijsketabletepravilnojemljemo,jezaščitapredneželenonosečnostjoskorajstoodstotna.

Lastnosti populacij (str. 242)

1. a) Možniodgovori:•Stopnja rasti populacije:česetaodenegačasovnegainter-valadodrugegapoveča(alizmanjša),pomeni,dapopulacijaprav takonarašča (alisezmanjšuje).Opomba:Stopnja rastipopulacijepojasnjujestopnjorojstevinsmrti,nepatudisto-penjzmanjšanjainpovečanjazaradipreseljevanj.

•Skupna velikost:česeodenegačasovnegaintervaladodru-gegapoveča (ali zmanjša),pomeni,da tudipopulacijanara-šča(aliupada).

•Umrljivost:čenaraščaodenegačasovnegaintervaladodru-gega,pomeni,dapopulacijamordaupada(upoštevati jetre-batudidrugevzrokezaspremembevpopulaciji).

•Rodnost populacije:čenaraščaodenegačasovnegainterva-ladodrugega,pomeni,dapopulacijamordaraste(upoštevatijetrebatudidrugevzrokezaspremembevpopulaciji).

•Starostna struktura:populacija,vkateriprevladujejomladiosebki,navadnonarašča,populacija,vkateriprevladujejosta-rejšiosebki(kinisovečvplodnidobi),navadnoupada.

b) Edenodnaslednjihodgovorov:•Distribucija:skupinskaporazdelitev lahkokaže,dasosamonekaterideliokoljaprimernizapreživetjeposameznikov.

•Rast populacije in stopnja rodnosti:čestastopnjinizkialipa-data, lahkopomeni,daokoljeni sposobnovzdrževatigostotepopulacije.

•Umrljivost: če je zelo visokaali narašča,mordapomeni,daokoljenezmorepodpiratitrenutnegostotepopulacije.

2. a) Merljive lastnosti:gostota,porazdelitev,skupnoštevilo,raz-merje spolov,migracije (včasih težkomerljivo). Pri posame-znih organizmih tudi starostna struktura in rodnostpopulacije.

b) Značilnosti, ki jih izračunamo: stopnja rasti populacije, ro-dnostinumrljivost.

3. a) Z vzorčenjempopulacijeogroženih vrstdoločamonaslednjeznačilnosti: kakohitropopulacija raste (če raste),kakšna jestrukturapostarostiinspolu(tj.aliprevladujejozelomladializelostariosebki,kinisovečvplodnidobi),velikostpopulaci-je,gostotoinporazdelitevpoposameznihobmočjih(karnampove, kakšne so prednosti in primernost habitata), vzrokeumrljivosti(plenilstvo,bolezen,pomanjkanjehraneitd.),rod-nostpopulacije (ali soosebki, ki so vplodnidobi, zdravialine).Tovrstnipodatkiomogočajoboljutemeljenoodločanjeotrenutnemstanjupopulacijeinočimboljšiskrbizanjo(zob-navljanjemživljenjskegaokoljaalizgojenjemvujetništvu).

b) Zvzorčenjempopulacijegojenihribjihvrstdoločamostopnjerastipopulacije.Tojepomembnozaugotavljanjeravniribolo-va,ki jo lahkopopulacijaprenese(šezdrženizlov),nedabinepovratno upadla. Pri izračunu stopnje rasti upoštevamovelikostpopulacije instopnjorodnostiterumrljivost.Venač-bo lahko vključimo zdržen ribolov kot enega izmed vzrokovumrljivosti(kigajemogočeuravnavati).

Številčnost in prostorska porazdelitev (str. 243)

1. a) Viri,kotstavoda inzavetje,ponavadinisoporazdeljenipovsemokoljuenakomerno.Organizmisezbirajovbližinitehvirov.

b) Nekateriorganizmisezbirajovskupinezaradizaščitepredfizičnimokoljemalipredplenilci.Lahkosezbirajotudizara-diparjenjainrazmnoževanja.Skupinskaporazdelitevjelah-kotudiposledicanačinarazširjanja(šeposebnoprirastlinah,kjerstamožnadvanačina:ssemeni,kisodobro razprše-na,inzvegetativnimrazmnoževanjem,prikateremrastlineostanejoblizustarševskihrastlin).

43

2. Teritorialnovedenje,koozemlje,kigazasedažival,paralisku-pinaživali,branijopredvsiljivci.

3. Okolje,vkateremsoviriomejeni,vendarsorazporejenienako-merno.

4. a) Skupinska:mnogimorskipolži,ptice,kiživijovkolonijah(se-zonsko),mnogisesalci,kisezbirajovskupine/črede,ribe,kiplavajov jatah, žuželke, ki živijo vkolonijah, inmnogidruginevretenčarji,npr.koraleinnekatererastlinezomejenospo-sobnostjorazpršitve.

b) Naključna:pleveli,ki seuspešno razširjajo, lupinarjinape-ščenialiblatnipodlagi.

c) Enakomerna: teritorialniorganizmi,nasadimonokultur(npr.posevki,lesneplantaže).

Krivulja rasti populacije (str. 244)

1. Kopopulaciještevilčnonarastejo,seuporokolja(protinadaljnje-mupovečevanjupopulacije)poveča.Topopulacijoprisili,daosta-nevmejah,kijihokoljevdoločenemčasušelahkoprenese.

2. Uporokoljasovsiomejujočidejavniki,kisskupnimdelovanjempreprečujejonadaljnjorastpopulacije(doseganjestopnjerasti,značilnezapopulacijo–rmax).

3. a) Maksimalnavelikostpopulacije(določenevrste),kijookolješelahkoprenese.

b) Nosilnostokoljaomejuje rastpopulacije, saj sezvečanjemštevilčnostipopulacijehitrostrastiupočasni(kojeN=K,serastpopulacijeustavi).

4. a) Novonaseljenavrstananovemobmočjunaraščaeksponen-tno (ali skoraj eksponentno), saj je njenaekološkaniša dotakratna tistemobmočjušeneizkoriščena.Viri (hrana,pro-stor, zavetje itd.) so izdatni in ves časna voljo.Naraščanjepopulacijejehitro,natosezaradiuporaokoljaustavi.

b) Številčnostpopulacijesegibljeokrogdoločenerelativnosta-bilnevelikostipopulacije,kijeenakavrednostim,kijihokolješelahkovzdržuje(nosilnostokolja).

5. Velikagostotazajcevlahkozmanjšasposobnostobnavljanjaoko-ljaintakoznižanjegovonosilnost.Zaradiintenzivnegahranjenjalahkozajcigrmičastopokrajinospremenijovtravnikeoz.prepre-čujejozaraščanjetravniškihpovršin.

Starostna struktura populacij (str. 245)

1. a) 3:1 b) Polegspremembvstarostni strukturi lahkovplivajona rast

populacije tudidrugidejavniki,npr. razmerjemedspoloma,rodnostpopulacijeinselitve.

2. Vkratkemčasubovelikaskupinamladegaprebivalstvaspolnozrelaintakoseboprebivalstvošenaprejpovečevalo.Tudičesebostopnjarastiprebivalstvaupočasnila,bopotrebnihvečgene-racij,predenbo'eksplozija'ljudivplodnidobiprešlavneplodnodobo.

3. a) Umrljivost b) Večjemanjših/mlajšihrib.

4. a) 3letab)5letc)8let

5. a) GreyFace;imapalmevsehvelikosti,torejsozastopanevsestarosti.

b) Igriščezagolf;nimladihrastlin.

6. Populacijasebostarala,velikepalmebodozrasleševišje,novipoganjkisenebodoobdržali.Sčasomabodostarepalmeodmr-le,novihpanebo(razenčejihnebočloveknanovozasadil).

7. Vsiorganizmi (npr. ribe, rastline)nerastejovednoenakohitro.Velikostjelahkoodvisnaodkakovostiinkoličinezaloghrane.Vnekaterihobdobjihletajelahkorastvečjakotvdrugih.

8. Če starostna struktura v kratko- ali srednjeročnem obdobjukaže težnjo kmanjšim/mlajšim starostnim razredom, je obre-menitevzaradiodvzema(sekanja, izlova…)prevelika.Česetonadaljuje, sebošteviloposameznikovvplodnidobi zmanjšaloinboprišlodozmanjšanjazalog(velikostipopulacije).

Medvrstni odnosi (str. 247)

1. a) Sožitjemedprežvekovalci innjihovočrevesnomikrofloro: vtemrazmerjuimatakoristobestrani(pritemodnosujepri-sotnihvečvrst,saj jesprežvekovalcemvsožitjuvečrazlič-nih vrstmikroorganizmov). Hlapnemaščobne kisline, ki sesproščajo kot posledicamikrobnepresnove celuloze, so zaprežvekovalca(npr.kravo,kozo,ovco,srno)virenergije.Tudimikroorganizmi seprebavijo in takoprispevajobeljakovine.Mikroorganizmi(navadnovrstnoznačilnakombinacijabakte-rijinmigetalkarjev)padobijovzamenoshranilibogatooko-ljebrezkisikainoptimalnotemperaturozarast.

b) Priskledništvomedmorskimpsominprilepom:vtemodno-suseprisklednik(prilep)razmeromavarnoinskorajbreziz-gube lastne energije 'prevaža'. Morski pes (priskledniškeprilepeimavečrazličnihvrstpsov)paodprilepoveprisotno-stinimanitiposebnekoristinitiškode.

c) Zajedavstvo med trakuljo in človekom: v tem odnosu dobizajedavska trakulja (Taenia solium) varno, nespremenljivookolje,vkateremlahkoživiinustvarjaodrivke(razmnoževal-ne segmente), in neizčrpno zalogo hranil iz prebavljenegablatavgostiteljevemčrevesju.Človekkotgostiteljjeoškodo-vanzaradiizgubehranilnihsnovi,kijihzaužijezajedavec,inzaradidraženjačrevesjatermožneokužbe.

č) Zajedavstvomedmačjobolho innjenimgostiteljem: v temodnosujezajedavecbolha(Ctenocephalides),kiimarelativ-no varno okolje s primerno temperaturo, v katerem živi intvorijajčecaterimanavoljozalogohranilvoblikimačjekrvi.Gostitelj,mačka(Felis domestica),patrpizaradiizgubekrvi,še bolj pa zaradi draženja kože in okužb (tudi dermatitisazaradi alergije na bolhe) ter zaradi prenašanja drugih zaje-davcev,kotsotrakulje,kijihprenašajomačjebolhe.

2. Medsebojnivplivi: B Opis odnosa a) + Obevrstiimatakorist. b) 0 VrstaAimakorist,niučinkanavrstoB. c) + VrstaA(gostitelj)jeoškodovana,vrstaB(zajedavec)ima

korist. č) – NavrstoAniučinka,vrstaBjeoškodovana. d) + VrstaA(plen)jeoškodovana,vrstaB(plenilec)imakorist. e) – Obevrsti(tekmeca)staoškodovani. f) – VrstaA(rastlinojed)imakorist,vrstaB(rastlina)jeoško

dovana. g) – VrstaAimakorist,vrstaBjeoškodovana./NavrstoAni

nobenegaučinka,vrstaBjeoškodovana.

3. Primerimedsebojnegavplivavrst: Odnos A B b) zajedavstvo + – c) antibiozaaliamenzalizem 0 – č) tekmovanje – – d) priskledništvo + 0 e) sožitje + +

44

Odnos med plenilcem in plenom (str. 249)

1. a) Ponavadimed3–7let(šeposebejzaizrazitevrhove),čepravpolnicikeltraja10let.Vrhovisovčasihdrugnaddrugim,alipasovrhovirisovcelopredvrhovizajcev;vtemprimeruserisi odzivajo na predhodne zajčje vrhove, ko je bilo zajcevogromno.

b) Risi so vrhovni plenilci, z daljšim časom razmnoževanja instarostjogeneracij,kot jih imajozajci.Kosepovečapopula-cijazajcev,pretečekarnekajčasa,predensepovečanjeraz-položljivehranepokažekotpovišanjerastipopulacijepririsih(povišatisemorarodnost,ponavadipasemoraznižati tudiumrljivost).Pravtakotrajanekajčasa,dasezmanjšanješte-vilazajcevpokažetudikotznižanjerastipopulacijepririsih.

2. Zajcisovtemsistemuzariseglavnivirhrane;obstajalemalomožnostizasprememboplena(drugegaustreznegavirahraneninavoljo).Cikelrisovspodobnimiponavljanjitesnosledicikluzajcev.

3. a) Ko se zmanjša razpoložljivost priljubljene hrane, se znižarodnost (odrasle živali se hranijo manj hranljivo, manj jemladičev)umrljivostpasepoviša(zaradipodhranjenosti inizstradanostijevečbolezniinsmrti).Opomba:Stopnjarastipopulacije(rp)jeodvisnaodrodnostiinumrljivostirp=r–u.Koseznižarodnostinpovišaumrljivost,postanerpnegati-veninpridedozmanjšanjapopulacije.

b) Visoko umrljivost lahko vzdržujejo vrste, kot so glodavci alizajci inžvižgači,čelelahkovzdržujejosvojonaravnovisokorodnost.Zmanjšanjepriljubljenehranelahkopogubnovplivananjihovonaravnovisokorodnost.

Tekmovanje in velikost ekološke niše (str. 250)

1. Interspecifično tekmovanjejetekmovanjezanaravneviremedpripadniki različnihvrst, intraspecifično tekmovanjepa je tek-movanje za viremed pripadniki iste vrste. Intraspecifično tek-movanjepovzročaširjenjeniš, saj tekmaposameznikeprisili viskanjevirovzunajmejanjihovegaoptimalnegaobmočja. Inter-specifičnotekmovanjepovzročaoženjeniš,sajspodbujaločeva-njenišinspecializacijopovirih(ločevanjepovrstahvirov,kisonavoljo),sčimersetekmovanjezavireomeji.

2. a) Enavrsta(sposobnejšitekmec)pridobinaračundruge(manjsposobnega tekmeca).Manjsposobnavrsta jenatoodrinje-nanamanjugodnoobmočje.

b) Vrazličnihobdobjihletarazličnevrstezasedajorazličnepre-hranjevalne/paritvene in gnezditvene predele in tako pove-čujejoali zmanjšujejoprekrivanjeniš (zato tudi tekmovanjezavire).

c) Čebisepodročjeprekrivanjaizrabevirovpovečalo,biseši-rinadejanskeekološkeniševsakevrstezožala.

3. Vrstesširokoosnovnoekološkonišosogeneralisti,vrstezozkoekološkonišopaspecialisti.

4. Ne.Njihovenišesorazlične.Prostor,kigazasedajoorganizmijeisti,vlogevrstorganizmovpasorazlične.

Kroženje hranilnih snovi (str. 251)

1. a) Bakterijespremenijohranilnesnovivoblike,kisorastlinamin živalim dostopnejše. Tiste, ki imajo v ekosistemu vlogorazkrojevalcev, so sposobne spreminjati snovi iz organskih vanorganske.

b) Glivesosposobnenekaterehranilnesnovispremeniti tako,dasoorganizmomdostopnejše.Organskesnovi lahkospre-menijovanorganskeinjihtakovračajovokolje.Najboljzna-niorganizmi,kisprejemajoanorganskesnovi izokolja in jihznovavgradijovorganskesnovi,sorastline.

c) Rastlinesihranovorganskioblikinaredijosame.Koodmre-jo, ta organska snov preide v tla, kjer jo bakterije in gliverazgradijo in uporabijo zase. Organske snovi v rastlinah sotudivirhranilnihsnovizarastlinojedeživali.

č) Živalidobijohranilnesnovi,kosehranijozživalmi,rastlina-mi,glivami,bakterijami inostalimiorganizmi.Snovi iznjiho-vihtelessevoblikiiztrebkov,izločkovaliodmrlihživalivrnejonazajvokolje.Takosehranilnesnovivrnejovproceskroženja.

2. Stopnjarazgradnjehranilnihsnovivtropskihgozdovihjezaradivisoke temperature zelohitra, zato se v zemlji nahaja lemalonerazkrojene organske snovi. Veliko ogljika in drugih hranil jevgrajenihtudivtelesaživihorganizmov.

3. Makrohranila so snovi, ki jih organizmi potrebujejo veliko,mi-krohranilpapotrebujejolemalo.Rečemo,dajihpotrebujejole vsledovih.

Pretakanje energije v ekosistemu (str. 252)

1. a) 14000 c) 35 b) 180 č) 100

2. Energijasončnesvetlobe.

3. A fotosinteza B prehranjevanje/prebavljanje C celičnodihanje Č prenosenergijevdrugeekosisteme D razkrojevalciindetritivoriseprehranjujejo

zdrugimirazkrojevalciindetritivori E izgubatoplotevozračje F iztrebljanje,izločanje,smrtorganizmov

4. a) 1700000/7000000x100=24,28 % b) Odpovršinerastlinseodbije.Delerastlinvidimozelene,ker

setabarvasvetlobeneabsorbiravrastline inneporabizafotosintezo.Svetloba,kiseodbije,padenadrugeobjektealisevavvesolje.

5. a) 87400/1700000x100=5,14 % b) 1700000–87400=1 612 600 kJ (94,86 %) c) Večina energije, ki jo rastline absorbirajo, se ne porabi za

fotosintezo.Tadelenergije,kisenevgradivorganskosnov,se izekosistemaizgubikottoplota(izgubetoplotepredrav-njoprimarnihproizvajalcevvdiagramihpretokaenergijeobi-čajno ne prikazujemo). Dodatna razlaga: Nekaj svetlobneenergijeabsorbirajotudidrugabarvila,nesamoklorofil(npr.karotenoidi), kar razširi spekter barv svetlobe, ki se upora-blja za fotosintezo.Nekaterabarvila v rastlinahabsorbirajoterrazpršijoodvečnoenergijosvetlobeintakozavarujejoklo-rofilpredpoškodbami(fotozaščitnavloga).

6. a) 78835kJ b) 78835/87400x100=90,20 %

7. a) Razkrojevalciindetritivori. b) Organskiostankiseprenesejovdrugeekosistemezvetrom

alivodnimtokom.

8. a) Malokisika(hipoksičnookolje),nizkatemperatura,nizkavla-žnost.

b) Energija,namestodabi joorganizmiuporabili,ostaneujetavorganskisnovi.

45

c) Nafta in zemeljski plin sta nastala iz ostankov morskegaplanktona.Premoginšotaimatarastlinskiizvor:šotajedel-norazgrajena,premogjefosiliziran.

9. a) 8740014000:14000/87400x100=16,0 % b) 140001600:1600/14000x100=11,4 % c) 160090:90/1600x100=5,6 %

Prehranjevalni spleti v jamah (str. 254)

1. Shemajamskegaprehranjevalnegaspleta(glejspodaj).

2. Vjamahmanjkaravenprimarnihproizvajalcev.

3. Energijapridevjamokotiztrebki(gvano)tistihorganizmov,kiseprehranjujejozunaj,vjamahpapočivajoalispijo.Nekajorgan-skesnovipridevjamotudizvodo,kivjamopritečeodzunaj.

4. Energijazapustijamskiekosistem,kadarjamskiorganizmijamozapustijo inzunajpoginejo.Zapusti jo tudizvodotoki,kiodna-šajoorganskesnoviizjame.

5. Vjamahbisezmanjšalakoličinagvana.Brezgvanavjamahbisezmanjšalakoličinadostopneenergijezaživljenje,številojam-skihorganizmovbisezmanjšalo.Zaradimanjorganizmovbisepodrlobstoječiprehranjevalnisplet,karbilahkopovzročilotudipropadživljenjavjami.

Prehranjevalne piramide (str. 255)

1. a) Piramida števila:Številoosebkovvvsakiprehranjevalniravni. b) Piramida biomase:Masoorganizmov(običajnomasoposu-

šenihorganizmov)vvsakiprehranjevalniravni. c) Piramida energije:Energijovosebkihvsakeprehranjevalne

ravni.

2. Piramidabiomasealipiramidaenergijeobičajnonatančnejepri-kazujetakoličinoenergije,kijenavoljonaslednjiprehranjevalniravni.Piramidaštevilajelahkozavajajoča,sajimamajhnoštevi-loproizvajalcevlahkovelikobiomasoinvsebujevelikoenergije.

3. Glavniprimarniproizvajalcivgozdusovelikadrevesa,prikate-rihimavsakosebekvelikobiomasoinvelikoenergije.

4. a) 8690142=8548kJ=1,6% b) 14212=130kJ=8,5%

c) Manjkotpričakovanih10%energijesepreneseodproizva-jalcevdoporabnikov,kergrevelikoenergijekrazkrojevalcem.

č) Razkrojevalci. d) Vplanktonskizdružbiježivljenjskadobaorganizmovkratka,

zatojevvodiinnadnuvelikomrtvihorganizmov.Tisobogatvirenergije,kivzdržujevelikobiomasorazkrojevalcev.

5. Algeserazmnožujejozelohitrointakovzdržujejovelikobioma-sozooplanktona.

Biotska raznovrstnost Slovenije (str. 257)

1. Višje taksonomske skupine Alge 5,6%=20,1° Višjerastline 17,9%=64,4° Gliveinlišaji 16,3%=58,7° Nevretenčarji 57,1%=205,6° Vretenčarji 3,1%=11,2°

Nevretenčarji Spužve 0,5%=1,8° Mehkužci 6,5%=23,4° Kolobarniki 5,2%=17,7° Raki 4,8%=17,3° Stonoge 1,9%=6,8° Žuželke 81,1%=292°

Vretenčarji Ribeinobloustke 29,2%=105,1° Dvoživke 3,0%=10,8° Plazilci 3,7%=13,3° Ptice 52,7%=189,7° Sesalci 11,4%=41,1°

2. a) Večina pričakovanih vrst vretenčarjev Slovenije je že bilaopaženih,zatostavrednostipričakovanih inznanihvrstpo-dobni.Zavelikovrstnevretenčarjevšenimamopotrditve,daprinasživijo,čepravjihnapodlagipoznavanjanjihoverazšir-jenostipričakujemo.

b) Nevretenčarji so bistveno slabše opazni kakor vretenčarji,polegtega jenjihovodoločanjezahtevnejše.Nevretenčarjevjetudizeloveliko,karpomeni,dajezanjihovoproučevanjetrebavečdelakakorzaproučevanjevretenčarjev.

c) Naravovarstvena težava zaradi velikega števila nepoznanihvrstnevretenčarjevje,dalahkoposameznevrstealiceloviš-jetaksonomskeskupinepostanejoogrožene,pateganitineopazimo. Nepoznavanje pomeni tudi, da ne vemo, kakšnerazmerevokoljuustrezajovrstam,dabijimlahkopomagali.

R5

R4

R3

R2

R1

suha južinaPo (2)

jamski hroščD (1)

slepi jamski hrošč D (1)

sova* miš*

bakterijaR (1)

jamski pajekPo (2)

jamska kobilicaM (1)

stonoga D (1)

skakač D (1)

slepi jamskirak Po (3)

jamska ribaPo (4)

enakonožni rak Po (2)

ploski črvPo (2)

netopir*

V jamskem ekosistemu, kjer ni svetlobe, sova, miš in netopir nadomeščajo primarne proizvajalce. Njihovi iztrebki so vir energije za druge organizme. Ti trije potrošniki imajo zunaj jame v prehranjevalnem spletu drugačno vlogo. V spodnjem prehranjevalnem spletu črka M označuje mrhovinarja, črka D detritivora in črka R razkrojevalce (vir energije za detritivore in razkrojevalce je gvano).

*S produkcijo gvana nadomeščajo primarne proizvajalce.

46

Predpostavka,da jimustrezajopodobne razmerekakorne-katerim poznanim, sorodnim skupinam, je lahko povsemzgrešena.

3. Domorodne(avtohtone)sovrste,kiživijoprinasinjihknamniprineselčlovekali jimpomagalprinaselitvi.Tujerodne (alohto-ne)sovrste,ki jih jenanašeozemljeprineselčlovekali jimje sspremembamivokoljuomogočilnaselitev.

4. Prinas jenajvečogroženihvretenčarjevmedplazilci indvoživ-kami. To sta skupini, katerihosebki sepremikajo lenakratkerazdalje. Ob potencialni ogroženosti se z območja težko uma-knejo.Najmanjogroženihvrstimajoptice,kisomedkopenski-mivretenčarjinajboljmobilnaskupina.Različnamobilnostpajeleedenizmedmožnihvzrokovzarazlikevšteviluogroženihvrst.

5. Endemitisovrste,kijihlahkonajdemolevnekaterihomejenihpredelihsveta.ČloveškaribicanaprimerjeendemitDinarskegakrasa.

Kmetijska raba zemljišč (str. 259)

1. a) Virimineralov:kamenine inzemlja (spreperevanjem),žival-skignojinkompost,vezavadušikaizozračja.

b) Tivirivmnogihnasadihnezadostujejo,kermonokultureveli-kihrazsežnosti(kisoznačilnezapoljedelstvo)črpajonekaterahranilaizzemljevvečjihkoličinah,kotjihjemogočenadome-stiti.Vnaravnihokoliščinah(brezkmetovanja)sestopnjaizgu-be hranil zaradi paše/hranjenja uravnava s stopnjo dodanihhranilnihsnovi.

2. Organska gnojiladobimoiznaravnihvirov,npr.gnojaalizelenihposevkov,kijihpodorjemo,dazgnijejo.

a) Anorganska gnojila izdelamoumetno,znana jenjihovana-tančnakemičnasestava.

b) Anorganska gnojila se absorbirajo najhitreje, saj imajoustreznokemičnoobliko,ki jorastlinelahkotakojsprejmejo(npr.amonijevi ioni).Organskagnojilasemorajonajprejraz-graditi,dalahkopočasisproščajohranilnesnovi.

3. a) Po več zaporednih letinah bodo donosi upadli, saj rastlinečrpajohranila iz zemlje,kasnejepa rastlineobspraviluod-stranimo.Prst,vkaterinivečtolikohranil,nebovečenakorodovitnakotpognojenaprst.

b) Zmanjšanje donosa lahko preprečimo z enim od naslednjihukrepov: ohranjanje rodovitnosti prsti z neposrednim gnoje-njem,npr.zgnojemalianorganskimignojili.Kolobarjenje:raz-ličnerastlinečrpajorazličnehranilnesnoviizprsti,zatolahkozaporedno sajenje različnih vrst prsti vrne izčrpana hranila.Nekatererastline(npr.stročnice)vežejodušikintakoomogo-čijonjegovoizrabodrugimorganizmom.

4. Kolobarjenjeinobdelavaprstizminimalnimoranjemstanačinasonaravnega kmetovanja, ki obnavljata hranilne snovi v prstibrez dodajanja anorganskih gnojil. Skrbno kolobarjenje lahkoprav takozmanjšapotrebopopesticidih,sajšteviloškodljivcevnenarašča takokotprimonokulturah.Priobdelavi tal z mini-malnim oranjempazagrebemoostankepridelkov,karpravtakoizboljšasestavoprstiinnjenozračnost.Manjprimernojeprimo-nokulturnipridelavi,sajznačilniškodljivciinbolezniostanejonaistemobmočjutudivečlet.

5. Presežkignojilsekopičijovprstiinneposrednovstopajovvodo-toke(spovršinskimodtekanjem)aliskozipodtalnico(spronica-njem). Zaradi povečane količine hranil v vodotokih se povečahranljivostvodnihtelesterrastalginvodnihplevelov(evtrofika-cija).Pronicanje anorganskih gnojil lahkopovzroči tudi visoke(potencialnostrupene)stopnjenitratovvpitnivodi.

Onesnaževanje zraka (str. 261)

1. Avtomobilski izpušni plini (običajno), v velikih industrijskihme-stihsopomembnitudiindustrijskiizpusti.

2. a) premog:ogrevanjegospodinjstev,energijazaelektrarne b) dizelskogorivo:gorivoza(običajno)večjavozila c) zemeljskiplin:ogrevanjegospodinjstev,avtomobilskogorivo,

energijazaelektrarne,industrijskaraba č) bencin:avtomobilskogorivo

3. a) Bioindikatorji so organizmi, npr. vodne žuželke (ličinkamuheenodnevnice),kisoobčutljivizarazličnevrsteonesna-ževanja.Njihovaprisotnostvekosistemukaže,dajeonesna-ženjemajhno.

b) Nekaterevrstelišajev (grmičaste)soobčutljivejšezaonesna-ževanjezrakakotdruge(skorjaste).Vrste,ki jihnajdemonaposameznihobmočjih,kažejostopnjoonesnaženostizraka.

4. Vrste onesnaževalcev zraka:naštetisosamomanjkajočiodgo-vori.Včasihsonavedenedodatnepodrobnosti.

OGLJIKOV MONOKSID Viri:avtomobilskiizpusti(oblike,kjerogljikovodikiizgorevajopri

omejenemdovodukisika) Škodljivi vplivi:strupenzaživali,kizaprenoskisikauporabljajo

hemoglobin.Prednostnoinzelomočnoseveženahemoglobininpritempreprečujeprenoskisika.Povzročaomotičnost,glavobol,oslabi miselne procese. Izpostavljenost velikim koncentracijamlahkovkratkemčasupovzročismrt.Tudicigaretnidimvsebujemanjšekoličineogljikovegamonoksida(CO),kikroničnoprizade-nekadilce.

VODIKOV SULFID Škodljivi učinki: zelostrupenplin,neprijetenvonj(zoksidacijo

nastanežveplovdioksid). Preprečevanje/nadzor:uporabljajtegorivozmajhnovsebnostjo

žveplaalibreznjega.

ŽVEPLOVI OKSIDI Viri:panoge,kjerkurijopremog(vključnozelektrarnaminapre-

moginlivarnami).Nekaterevrstepremogaimajoponaravimajh-novsebnostžvepla.

Škodljivi učinki: draženjenosu indihalnihpoti.Vstikuzvlagoserazgradijo in tvorijokisline.Povzročijo lahkohudepoškodbelistov.

DUŠIKOVI OKSIDI Viri: izpusti iz avtomobilskih motorjev in visokotemperaturnih

peči. Preprečevanje/nadzor: namotornavozilanamestimokataliza-

torjezazmanjšanjeizpustovdušikainCO2.

DIM Viri:ogljik,sajeinpepelizavtomobilskihizpušnihcevi,reaktiv-

nih motorjev, elektrarn in industrijskih obratov, ki uporabljajokurilnoolje,gospodinjstva,topilnicekovin.

Škodljivi učinki: ustvarjadimnomeglico.Poslabšadihalneteža-ve,zmanjšujeprodiranjesončnihžarkovinprekrivapovršinoli-stov(obojezmanjšujefotosintezo).

Preprečevanje/nadzor: Odstranjevanje dimnih/prašnih delcevizdimnikovzelektrofiltri.Rabaalternativnihvirovenergijebrezizgorevanja.

SVINEC Viri:Vozila,kikotgorivouporabljajoosvinčenbencin,gaoddaja-

jo v obliki svinčevega oksida (v nekaterih državah bencinu zapovečanjeoktanskestopnjeinkotantidetonacijskosredstvoševednododajajosvinčevtetraetil).Vvečinidržav,kisezgledujejopozahodnemsvetu,teganepočnejoveč.

Preprečevanje/nadzor: raba neosvinčenega bencina in katali-zatorjev.

47

OZON Viri: sekundarnionesnaževaleczraka,kinastajaprireakcijimed

dušikovimioksidiinhlapnimiogljikovodiki(delprocesatvorjenjafotokemičnegasmoga).

Škodljivi učinki: troposferski ozon kot najbolj škodljiva kompo-nenta fotokemičnega smoga zmanjšuje vidljivost in povzročazdravstvenetežave.Dražioči,nosinpljučatermotinjihovodelo-vanje.Slabovplivatudinarastlinein lahkoprispevakumiranjugozdov.

Opomba: ozonaiznižjihplastiatmosferenesmemozamenjeva-ti z ozonom iz višjih plasti atmosfere, kjer tvori zaščitno plastpredžarkiUV.Troposferskiozonnemorenadomestitiozona,kigaprimanjkujevstratosferi,kersevnekajdnehznovaspreme-nivkisik.

OGLJIKOVODIKI Škodljivi učinki: reagirajo z drugimi plini, ki onesnažujejo, in

tvorijofotokemičnismog.Upočasnjujejorastrastlin,povzročajonepravilenrazvojklicinlistov.

Sorakotvorni. Preprečevanje/nadzor: Izgorevanje v avtomobilskih motorjih

mora biti popolno. Nadzor avtomobilskih izpustov z uporabokatalizatorjev.

5. a) Sindrom bolnih stavbjeskupekznačilnihzdravstvenihtežav(sindrom): draženje oči, slabost, glavoboli, težave z diha-njem,depresijainutrujenost.Pojavijosepriljudeh,zaposle-nih v velikih poslovnih zgradbah, onesnaženih s plini izopremeinzmikrobiizprezračevalnihnaprav.

b) Rabamaterialov,kineoddajajoplinov;preprečevanjenase-ljevanjamikrobovvprezračevalnihsistemih.

c) Na istem letalu lahkosedizeloblizudrugdrugemudo400ljudi,tudido12urskupaj.Vsak,kdorimanalezljivobolezen,jo bo verjetno prenesel na druge, ki sedijo blizu ali pa boprišlodoprenosaposistemuzakroženjezraka.

Globalno segrevanje ozračja (str. 263)

1. Zaradiglobalnegasegrevanjasebopovečalošteviloekstremnihvremenskih pojavov (na primer poplave in suše), zaradi dvigagladinemorjasebonaobalahzmanjšalapovršinakopnega.Kotposledicaspremembjemogočatudimočnejšaerozija.Zgodiselahkoonesnaženjecelinskihvodazmorsko.Zaradizmanjšanjaledenikovbonavoljomanjpitnevode,vgorahsebomejasne-gadvignila.Vnekaterihregijahsebospremenilopodnebje,po-sledičnopatudirastlinstvotehobmočij.Dodatne informacije za dijake: Zaradi povečanega raztapljanja CO2 v vodah bo pH voceanihpadel, oceani bodopostali bolj kisli, kar boprav takospremenilosestavoživalskihinrastlinskihzdružb.

2. a) Območja na Zemlji, primerna za pridelavo hrane, se bodozmanjšala, povečala ali premaknila. Manj predvidljivo bokmetovanjevtropskempodnebnempasu.Dodatne informa-cije za dijake:Kulturnerastlinebodoverjetnoboljprizadelevišjenočnekakorvišjednevnetemperature.Nočnetempera-turenamrečprinekaterihvrstah,naprimerrižu,vplivajonaprodukcijosemeninsadežev.Zaraditegabožetevmanjobil-na, zaradi manjšega pridelka bo posledično na voljo manjsementudizasejanjevnaslednjihletih.

b) Kmetjeselahkoprilagodijotako,dazačnejosejatidrugekul-turnerastline,boljprilagojenenovimpodnebnimrazmeram.Znanstvenikibodomordarazvilinovesorte,kibodoboljpri-lagojenevisokimtemperaturam.

3. Napodlagidokazovsklepamo,daboglobalnosegrevanjevpli-valonažuželke.Dosedanjeraziskavesožepokazale,dasepo-pulacijenekaterih vrstmetuljevpremikajoproti severu inprotivišjimnadmorskimvišinam.Naprimeruvinskemušicejedoka-

zano, da so se tiste z genom AdhS preselile 400 km južneje.Dodatne informacije za dijake:Fosilnidokazioškodi,kijopov-zročajožuželkemedprehranjevanjem,namigujejo,dasebodozaradivišjihtemperaturpopulaciježuželkpovečale.

4. a) Ptice selivke, ki gnezdijo na severni zemeljski polobli, predzimoneletijovečtakodalečprotijugu(kersoprimerneraz-mere zaprezimovanjebolj severnokotnekoč).Spomladan-sko selitev iz prezimovališč v gnezdišča na severu začnejodvatednaprejkotvčasih.

b) Pticeselivkelahkopridejonaprehranjevališča,šepredensetam razvije zadostna količina hrane. Ker podnebne spre-membenevplivajonadolžinodneva,kidoločačascvetenjaprinekaterihrastlinah,včasuprihodapticrastlinešenecve-tijo innimajosementersadežev,karvplivanapočasenra-zvoj žuželk, ki so hrana velikemu delu ptic selivk. Če boobmočje razširjenosti vrst, ki so hrana za ptice, ostalo ne-spremenjeno, pomeni, da jih ptice, ki se zaradi podnebnihspremembselijonakrajšerazdalje,nebodomogleizkoristitikotvirhrane,sajsenjihovaobmočjanebodoprekrivala.

5. Z dvigovanjem temperature se v gorah dviguje tudi snežnameja. Živali, prilagojene življenju znotraj snežnega (nivalnega)pasu, imajovsemanj inmanjživljenjskegaprostora.Čese jimnebouspelo odseliti severneje, kjer snežnameja leži na nižjinadmorskivišini,bodoizumrle,sajbodoostalebrezprimernegaživljenjskegaprostorainhrane.

Kisli dež (str. 266)

1. Kisle padavine povečujejo kislost (znižujejo pH) vode/prsti, nakatero padajo. To vpliva na vrsto organizmov, ki lahko živijo vskupnosti,sajnekaterimednjimineprenesejokislegaokolja.

2. a) školjke(prenesejopH6,0) b) vodnastenica(prenesepH3,5) c) Najprej ugotovimo, katere od teh vrst so prisotne v jezeru.

Manjšakotstaraznovrstnostinštevilovrst,večjijenegativenvplivnajezero.

3. Uporabagorivbrezžvepla(premogzmajhnovsebnostjožvepla,zemeljskiplin)vindustriji,katalizatorjinaavtomobilskihizpuhih,gospodarnauporabaenergije.

4. Prehodnanovovrstogorivaalinamestitevkatalizatorjevpomeni-taprecejšnjistrošek.Namestitevdrageopremebibilotrebapred-pisatizzakonom(tj.potrebnajezakonodajanatempodročju).

Čiščenje odpadnih voda (str. 267)

1. A:mehanski B:mehanski C:biološki Č:biološki D:mehanski E:biološki F:kemični

2. Dijakovoporočiloinpovzetek.Besedilabodozelorazličnagledenato,kateročistilnonapravobodoopisovali.Medtežavamipriobdelovanju odpadnih voda bodo največkrat izpostavljeni pro-blemigledestroškov (čistilnenapravesevzdržujejo izdavkov),primernosti lokacijezačistilnopostajo,nasprotovanja ljudigle-delokacije,problemiinnasprotovanjaljudigledelokacijezaiz-tok izčistinenaprave, težaveskoličinamivodezačiščenje,šeposebej,kadarjezmogljivostnapravemajhna.