usmeritve za trajnostno rabo habitatov

Usmeritve za trajnostno rabo habitatov kvalifikacijskih vrst mravljiščarjev in habitatnih tipov Natura 2000 v Krajinskem parku Goričko

Kartiranje habitatnih tipov in inventarizacija dnevnih metuljev

Miklavž na Dravskem polju

September 2012

Projekt:

Usmeritve za trajnostno rabo habitatov kvalifikacijskih vrst mravljiščarjev in habitatnih tipov Natura 2000 v Krajinskem parku Goričko

Projekt: »Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje« z akronimom

»Krajina v harmoniji«, v okviru operacije sofinancirane iz sredstev Evropskega sklada za regionalni

razvoj (ESSR) v Operativnem programu Slovenija–Madžarska 2007–2013 (št. pogodbe SI-HU-1-2-012)

in sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter sredstev Javnega zavoda Krajinski park

Goričko.

Izvajalec: Center za kartografijo favne in flore Antoličičeva 1 SI-2204 Miklavž na Dravskem polju Vodja projekta: Marijan Govedič, univ. dipl. biol. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191 SI-9264 Grad Št. pogodbe: KVH 2/2010-pog

V okviru čezmejnega projekta »Krajina v harmoniji« (Teritorialno sodelovanje, SLO-HU 2007–2013)

Center za kartografijo favne in flore Datum: 28.09.2012 Direktor Mladen Kotarac, univ. dipl. biol.

Govedič, M., B. Trčak, B. Zakšek & R. Verovnik 2012. Usmeritve za trajnostno rabo habitatov kvalifikacijskih vrst mravljiščarjev in habitatnih tipov Natura 2000 v Krajinskem parku Goričko.

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

2

SEZNAM DELOVNE SKUPINE

Center za kartografijo favne in flore Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju

Marijan Govedič, univ. dipl. biol. Branka Trčak, univ. dipl. biol. Barbrara Zakšek, univ. dipl. biol.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Večna pot 111 , SI-1000 Ljubljana

dr. Rudi Verovnik, univ. dipl. biol.

Priporočen način citiranja:

Govedič, M., B. Trčak, B. Zakšek & R. Verovnik, 2012. Usmeritve za trajnostno rabo habitatov kvalifikacijskih vrst mravljiščarjev in habitatnih tipov Natura 2000 v Krajinskem parku Goričko. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 41 str.



3

KAZALO

KAZALO SLIK .................................................................................................................. 5

KAZALO TABEL ............................................................................................................... 5

1. UVOD .......................................................................................................................... 6

2. HABITATNI TIPI ......................................................................................................... 7

2.1 Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) – 6210(*) in vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) – 6230*.......................................................................... 8 2.1.1 Stanje habitatnih tipov na Goričkem ..................................................................................... 8 2.1.2 Cilji ..................................................................................................................................... 8 2.1.3 Ukrepi ................................................................................................................................. 8 2.1.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230*: ................................................. 8 2.1.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230*: .................................. 9 2.1.3.3 Napotki za vzpostavljanje travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230* ........................................................ 10

2.2 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) – 6410 ................................................................................. 10 2.2.1 Stanje habitatnega tipa na Goričkem .................................................................................. 10 2.2.2 Cilji ................................................................................................................................... 10 2.2.3 Ukrepi ............................................................................................................................... 11 2.2.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje travnikov s prevladujočo stožko........................................................ 11 2.2.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja travnikov s prevladujočo stožko (FFH 6410) ....................... 11 2.2.3.3 Napotki za vzpostavljanje travnikov s prevladujočo stožko ............................................................... 12

2.3 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) – 651012 2.3.1 Stanje na Goričkem ........................................................................................................... 12 2.3.2 Cilji ................................................................................................................................... 12 2.3.3 Ukrepi ............................................................................................................................... 13 2.3.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov (FFH 6510) ........................ 13 2.3.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov (FFH 6510) ......... 14 2.3.3.3 Napotki za vzpostavljanje nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov ................................................. 14

2.4 Nizka barja s črnim šašem (NBK2; Physis 54.42) ......................................................... 15 2.4.1 Stanje na Goričkem ........................................................................................................... 15 2.4.2 Cilji ................................................................................................................................... 15 2.4.3 Ukrepi ............................................................................................................................... 15

2.5 Močvirska vegetacija in drugi mokrotni travniki ........................................................... 17 2.5.1 Stanje na Goričkem ........................................................................................................... 17 2.5.2 Cilji ................................................................................................................................... 17 2.5.3 Ukrepi ............................................................................................................................... 18 2.5.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje močvirske vegetacije in mokrotnih travnikov ..................................... 18 2.5.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja močvirske vegetacije in mokrotnih travnikov ....................... 18 2.5.3.3 Napotki za vzpostavljanje močvirske vegetacije in mokrotnih travnikov ............................................. 18



4

2.6 Splošni ukrepi, ki so primerni za vzdrževanje ugodnega stanja naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ........................................................................................ 18

3. METULJI ................................................................................................................... 20

3.1 Strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (Phengaris nausithous) ..................... 20 3.1.1 Ekologija ........................................................................................................................... 20 3.1.2 Stanje na Goričkem ........................................................................................................... 20 3.1.3 Načrt upravljanja ............................................................................................................... 23 3.1.3.1 Pregled literature ......................................................................................................................... 23 3.1.3.2 Napotki za upravljanje .................................................................................................................. 24

4. MONITORING ........................................................................................................... 26

4.1 Habitatni tipi in flora ................................................................................................. 26 4.1.1 Monitoring redkih habitatnih tipov ...................................................................................... 26 4.1.2. Splošni monitoring habitatnih tipov .................................................................................... 26 4.1.3 Monitoring stanja naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ........................................... 27 4.1.3.1 Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) ......................... 27 4.1.3.2 Nizka barja .................................................................................................................................. 28 4.1.3.3 Travniki s prevladujočo stožko ...................................................................................................... 28

4.2. Metulji ................................................................................................................... 30 4.2.1 Monitoring vrstne pestrosti dnevnih metuljev Goričkega ....................................................... 31 4.2.2 Monitoring ogroženih vrst................................................................................................... 31

5. DOLOČITEV ZGOŠČIN NARAVOVARSTVENO POMEMBNIH TRAVNIŠKIH HABITATNIH TIPOV ........................................................................................................................ 32

6. VIRI .......................................................................................................................... 40



5

KAZALO SLIK

Slika 1: Nizko barje in okoliška močvirna vegetacija pri zaselku Djakopini (Križevci). .......................................... 16 Slika 2. Razširjenost strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) na Goričkem. .............................................. 21 Slika 3. Razširjenost temnega mravljiščarja (Phengaris nausithous) na Goričkem. .............................................. 21 Slika 4. Število lokalitet z opaženimi odraslimi osebki strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) v petdnevnih

obdobjih za Goričko. ............................................................................................................................... 22 Slika 5. Število lokalitet z opaženimi odraslimi osebki temnega mravljiščarja (Phengaris nausithous) v petdnevnih

obdobjih za Goričko. ............................................................................................................................... 22 Slika 6: Delež in površina ciljnih habitatnih tipov v primeru 10 in 20 m pufra (vsaka točka je ena zgoščina). ........ 33 Slika 7: Delež in površina ciljnih habitatnih tipov v primeru 50 in 60 m pufra (vsaka točka je ena zgoščina). ........ 34 Slika 8: Delež in površina ciljnih habitatnih tipov v primeru 90 in 100 m pufra (vsaka točka je ena zgoščina). ...... 34 Slika 9: Kumulativna površina ciljnih habitatnih tipov v zgoščinah glede na deleže ciljnih travniških habitatnih tipov

(s FFH kodo 6210, 6230, 6410 in 6510). ................................................................................................... 35 Slika 10: Kumulativno število zgoščin glede na površino ciljnih habitatnih tipov (HT) v velikostnih razredih zgoščin

pri različnih pufrih. .................................................................................................................................. 36 Slika 11: Kumulativna površina ciljnih habitatnih tipov v zgoščinah glede na površino ciljnih habitatnih tipov v

velikostnih razredih zgoščin pri različnih pufrih. ......................................................................................... 37 Slika 12: Zgoščine naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov na vzhodnem Goričkem. ................................. 38 Slika 13: Delež ciljnih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov zajetih v zgoščine na območju kartiranja

vzhodnega dela Goričkega v letih 2010–2012. ........................................................................................... 39

KAZALO TABEL

Tabela 1: Vodič za stopnjo paše za nižinsko ekstenzivno obdelane travnike (Povzeto po: Calaciura & Spinelli (2008)13 Tabela 2: Naravovarstveno pomembni močvirski habitatni tipi in habitatni tipi mokrotnih travnikov na območju

kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ....................................................................... 17 Tabela 3: Delež ciljnih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov zajetih v zgoščine na območju kartiranja

vzhodnega dela Goričkega v letih 2010–2012. ........................................................................................... 39



6

1. UVOD

Usmeritve za trajnostno rabo habitatov kvalifikacijskih vrst mravljiščarjev in habitatnih tipov Natura 2000 v Krajinskem parku Goričko so del čezmejnega projekta »Krajina v harmoniji«, v okviru katerega so bili kartirani habitatni tipi vzhodnega dela KP Goričko (Trčak s sod. 2012) in dnevni metulji (Zakšek s sod. 2012a) ter raziskani larvalni stadiji mravljiščarjev in njihovih gostiteljskih vrst rdečih mravelj (Zakšek s sod. 2012b).

Usmeritve, ki jih podajamo v tem poročilu, se tako navezujejo tudi na izsledke podane v teh poročilih.

Usmeritve med travniškimi habitatnimi tipi in metulji se lahko izključujejo oziroma so si v nasprotju. Usklajevanje med njimi je na tej stopnji nesmiselno, zato je treba vse skupaj uskladiti še z drugimi skupinami oziroma vrstami (npr. ptice) in nato prostorsko opredeliti območja, kjer so ukrepi za eno vrsto oz. skupino podrejeni ukrepom druge vrste oz. skupine.



7

2. HABITATNI TIPI

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) določa posebna varstvena območja, varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij (Uradni list RS, št. 49/2004). Varstvene režime, ki vplivajo na ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov, v 8. členu opredeljuje tudi Uredba o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/2003). Enotnih standardiziranih kriterijev, ki bi opredeljevali ohranjenost habitatnih tipov, zaenkrat na nivoju Slovenije ni, zato stanje ohranjenosti določamo ekspertno. Tako naravovarstveno pomembne habitatne tipe glede na stanje ohranjenosti obravnavamo kot ugodno ali manj ugodno ohranjene. Na Goričkem so habitatni tipi v stanju manj ugodne ohranjenosti zaradi zaraščanja, neustrezne rabe, manjše vrstne pestrosti, prisotnosti tujerodnih vrst (Trčak s sod. 2012).

V načrtu upravljanja obravnavamo negozdne habitatne tipe, ki so kvalifikacijski za območje Natura 2000 Goričko in smo jih evidentirali na vzhodnem delu Krajinskega parka Goričko (v nadaljevanju: parka) ter habitatne tipe, ki se nam zaradi ranljivosti, redkosti ali zaradi pomena, ki ga imajo kot habitat nekaterih redkih naravovarstveno pomembnih vrst. Za habitatne tipe, ki jih obravnavamo v tem poročilu, podajamo površino za celotno območje parka, ki jo želimo vzpostaviti in ohranjati. Velikost površine se nanaša na izhodiščno stanje iz leta 2004, ko je bilo kartirano celotno območje parka. Verjetno tudi te površine niso optimalne, vendar druge izhodiščne vrednosti za to območje trenutno ne poznamo.

V letih 2010 do 2012 so bili kartirani habitatni tipi vzhodnega dela parka, zato so vsi ukrepi in cilji naravnani glede na ugotovitve iz tega dela parka. Vse predlagane ukrepe ločujemo na ukrepe vzdrževanja, ukrepe vzpostavitve ugodnega stanja in na ukrepe za vzpostavitev habitatnega tipa na novo.

Ukrepi, ki so predvideni za izvajanje na površinah z invazivnimi vrstami, so primarno naravnani na zatiranje tujerodnih vrst zlate rozge (Solidago canadensis, S. gigantea), ki sta trenutno na Goričkem na negozdnih površinah najbolj invazivni. S košnjo dvakrat letno več let zapored naj bi bilo možno zmanjšati gostoto sestoja zlate rozge (Strgulc Krajšek 2008a, 2008b). Čas košnje površin, na katerih se zlata rozga pojavlja ali je nevarnost, da se naseli, je vezan na čas cvetenja zlate rozge. Če ne kosimo, vidimo na Goričkem 1. avgusta zlato rozgo že cveteti. Zato je nujno, da so vse površine, predvsem pa tiste, ki se kosijo le enkrat letno, pokošene pred cvetenjem zlate rozge, torej do 20. julija. Čas druge košnje je odvisen od časa prve košnje, saj s prvo košnjo rast zlate rozge nekoliko zatremo, vsekakor pa mora druga košnja preprečiti cvetenje zlate rozge. Smiselno je tudi, da brežine, jarke in nasipe, po katerih se rozga pogosto širi naokoli, pokosimo do 20. julija, ko še rozga ne zacveti. Posledice teh ukrepov na druge invazivne vrste ne zagotavlja nujno uspešnega zatiranja.

Mulčenje se v zadnjih letih pogosto uporablja za ohranjanje travnikih površin pred zaraščanjem. Mulčenje rastline zmelje in rastlinski ostanki obležijo na travniku na tleh in jih tako pognojijo. Pogosto mulčenje poškoduje tudi travno rušo in ustvari gola tla, na katere se hitro naselijo invazivne tujerodne vrste. Četudi ni invazivnih vrst, na takih tleh bolje uspevajo konkurenčno močnejše rastline – visoke steblike, manj konkurenčne nizko rastoče vrste, ki potrebujejo več svetlobe pa izginjajo. Prvotno travišče tako postopno izgublja svoj videz in se postopno spreminja



8

v bolj evtrofni tip travišča oz. steblikovja. Zaradi ohranjanja oligotrofnih (s hranili revnih) travišč mulčenje na takih površinah odsvetujemo.

Napotki za vzdrževanje naravovarstveno pomembnih travišč veljajo za upravljanje prvih pet let, nato se lahko načrt upravljanja po potrebi spremeni glede na izkušnje oziroma rezultate monitoringa.

Ukrepi so naravnani tako, da oseba, ki kontrolira izvajanje ukrepov na nivoju kmetije, ni nujno strokovnjak iz biološke ali naravovarstvene stroke. 2.1 Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh

(Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) – 6210(*) in vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na sil ikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) – 6230*

2.1.1 Stanje habitatnih tipov na Goričkem

Kadar so močno zakisana, lahko polnaravna suha travišča 6210(*) na Goričkem prehajajo v vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (6230*) in jih zato obravnavamo skupaj. V letu 2004 je bilo na Goričkem skartiranih 277 ha habitatnega tipa s kodo FFH 6210(*) in 32 ha habitatnega tipa s kodo 6230*, od tega na vzhodnem delu 232 ha 6210(*) in 23 ha 6230*. V letu 2012 je bilo na vzhodnem delu kartiranih 152 ha površin habitatnega tipa s kodo FFH 6210(*), kar je 29 % manj kot leta 2004.

V letu 2012 sta bili dve tretjini travnikov FFH 6210(*) v ugodnem stanju ohranjenosti. V letu 2012 je bilo na vzhodnem delu skartiranih 128 ha površin s habitatnim tipom 6230*.

61 % teh površin je v stanju ugodne ohranjenosti.

2.1.2 Cilji

Ohraniti skupno površino travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230* najmanj v obsegu in prostorski razporeditvi kot je bila leta 2004 na območju parka.

Površine, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti je treba vzpostaviti v stanje ugodne ohranjenosti.

2.1.3 Ukrepi

2.1.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230*:

- površin se ne sme gnojiti oz. ukiniti je treba vnos hranilnih snovi,



9

- paša ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti, - površin naj se ne mulči ali požiga, - površin naj se ne apni, - košnja:

- kosi naj se vsako leto enkrat in največ 2 krat, vendar ne pred 25. majem, - po prvi košnji naj se trava po košnji posuši in odstrani, - po morebitni drugi košnji ali če je prva košnja po 15. avgustu, je optimalno, da se trava

posuši in odstrani, vendar je dopustno da se trava odstrani tudi neposušena. Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati invazivne rastline, je treba nujno kositi

dvakrat: prvič spomladi (maj, junij), vendar ne pred 25. majem in drugič praviloma pred 1. avgustom (+/- 7 dni).

Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do erozije zemlje in zmanjšanje vrstne pestrosti (Buglife 2007). Paša tako zaradi teptanja ruše in vnosa hranil za ta habitatni tip iz previdnostnega principa ni dovoljena.

Kot navaja Škornikova (2003), ki je ta travišča na Goričkem proučevala, jih vzdržujejo z ohranjanjem majhne količine hranil v tleh in s košnjo ponavadi enkrat letno, pogosto tudi s požiganjem. S požiganjem se lahko ustvari dodaten prostor za naselitev zlate rozge, zato ga zaenkrat zaradi velike razširjenosti zlate rozge odsvetujemo. Škornikova (2003) navaja tudi, da ob povečanem gnojenju, zlasti na nekoliko globljih in bolj vlažnih tleh preidejo ta travišča v gojene travnike reda Arrhenatheretalia, ki jih označujemo s kodo FFH 6510.

Zaradi specifičnosti Goričkega so datumi in pogostost košnje prilagojeni spomladanskim vrstam kukavičevk (Orchidaceae). 2.1.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230*:

Površine, ki so bile kartirane kot habitatni tip s kodo FFH 6210(*) in 6230* in so v manj

ugodnem stanju ohranjenosti, se bodisi zaraščajo z invazivnimi vrstami ali lesnimi vrstami, ali pa so zaradi neustrezne rabe vrstno osiromašene. Na teh površinah so nujni aktivni ukrepi, v nasprotnem primeru teh površin v nekaj letih ne bomo več prepoznali kot sedanji habitatni tip.

Površine travišč, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami. Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo

poganjki iz panjev požaganih dreves oz. grmovja, kosimo pogosteje: prvič naj se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Tako bo treba površine vzdrževati vsaj prvih 5 let.

Druga možnost je, da na travniku izrujemo mlada drevesa ali grmovje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo moramo zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov oz. takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopavanjem korenin odstranimo približno 7 cm debelo plast travne ruše, nato izkopljemo korenine. Po končani odstranitvi korenin, travno rušo, ki smo jo ohranjali vlažno, da se niso posušile korenine, položimo nazaj in tako preprečimo vdor semen tujerodnih rastlin.

Vso pokošeno, požagano ipd. biomaso naj se iz travnika odstrani. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno.

Po vzpostavitvi travnik vzdržujemo po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.



10

Površine suhih travišč, ki se zaraščajo z invazivnimi vrstami Površine suhih travišč, ki jih je prerasla zlata rozga, lahko izboljšamo le s pogosto in dosledno

košnjo. V prvih letih z namenom uničiti zlato rozgo kosimo tudi večkrat letno, obvezno pa po spomladanski košnji (maj, junij) pokosimo še enkrat pred cvetenjem rozge (praviloma pred 1. avgustom +/- 7 dni) in po potrebi lahko še enkrat jeseni. Ostali ukrepi naj sledijo splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

2.1.3.3 Napotki za vzpostavljanje travišč s kodo FFH 6210(*) in 6230*

Te travnike najlažje vzpostavimo na površinah, na katerih smo jih v preteklosti že kartirali in te niso bile preorane, ali iz suhe oblike nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (FFH 6510, Physis 38.221).

V primeru, da gre za nekdanjo površino, ki je bila kartirana kot habitatni tip s kodo FFH 6210(*) ali 6230* in se zarašča, jo vzpostavimo po zgoraj opisanem postopku (poglavje 2.1.3.2), ki se nanaša na površine, ki se zaraščajo.

Kadar vzpostavljamo iz suhe oblike nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov, rabo le prilagodimo splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa (prenehamo gnojiti, kosimo 1–2 krat letno,…).

2.2 Travnik i s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) – 6410

2.2.1 Stanje habitatnega tipa na Goričkem

V letu 2004 je bilo na Goričkem skartiranih 146 ha habitatnega tipa s kodo 6410, od tega na vzhodnem delu 131 ha. Leta 2012 je bilo na vzhodnem delu Goričkega stožkovja 64 ha, kar je manj kot polovica nekdanjih površin. V stanju ugodne ohranjenosti je od tega 62 % površin.

2.2.2 Cilji

Na celotnem Goričkem je treba vzpostaviti stožkovja najmanj v obsegu in prostorski razporeditvi kakršna je bila leta 2004 v času razglasitve omrežja Natura 2000. Stanje ugodne ohranjenosti je treba vzpostaviti tudi na travnikih, ki so sedaj v stanju manj ugodne ohranjenosti. Na površinah, kjer se stožkovja pojavljajo skupaj s tujerodnimi invazivnimi vrstami (zlata rozga), je treba vzpostaviti ukrepe, ki bodo omejevali uspevanje in preprečili nadaljnje širjenje teh vrst.



11

2.2.3 Ukrepi

2.2.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje travnikov s prevladujočo stožko

- površin se ne sme gnojiti oz. ukiniti je treba vnos hranilnih snovi, - paša ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti, - površin naj se ne mulči ali požiga, - površin naj se ne izsušuje, - površin naj se ne apni, - košnja:

- kosi naj se vsaj enkrat na dve leti, vendar ne pred 25. majem, - v primeru enkratne košnje vsako drugo leto je treba pokositi pred 20. julijem, vendar ne

pred 25. majem, - lahko se kosi 2 krat letno, pri čemer prva košnja ne sme biti pred 25. majem, druga pa

naj bo vsaj 6 tednov kasneje, - če je prisotna zlata rozga, naj se kosi 2 krat letno (prvič ne pred 25. majem), drugič

preden zacveti zlata rozga (praviloma 1. avgusta +/- 7 dni), - pokošeno travo naj se odstrani, vendar naj prej odleži vsaj dva dni.

Zaradi specifičnosti Goričkega so datumi prve košnje in pogostost košnje prilagojeni vrstama Iris

sibirica in Hemerocallis lilioasphodelus). Po 25. maju lahko vrsti še vedno cvetita, vendar ju košnja po tem datumu ne ogroža, ampak spodbudi vegetativen razvoj s korenikami (Kaligarič s sod. 2004).

2.2.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja travnikov s prevladujočo stožko (FFH

6410)

Površine stožkovja, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami. Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo



Vso pokošeno, požagano ipd. biomaso naj se odstrani s travnika. Mulčenje poškoduje rušo in zato ni dovoljeno.

Po vzpostavitvi travnik vzdržujemo po splošnih napotkih za vzdrževanje.



12

Površine stožkovja, ki se zaraščajo z invazivnimi vrstami. V prvih letih z namenom uničiti zlato rozgo kosimo tudi večkrat letno, obvezno pa po

spomladanski košnji (maj, junij) pokosimo še enkrat pred cvetenjem rozge (praviloma 1. avgusta +/- 7 dni) in vsaj še enkrat jeseni. Ostali ukrepi naj sledijo splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

2.2.3.3 Napotki za vzpostavljanje travnikov s prevladujočo stožko

Kot potencialne površine za vzpostavitev travnikov s stožkovjem na novo, se lahko uporabi površine habitatnih tipov kartirane kot:

- mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašnik (Physis 37.2 in podrejene kategorije) - srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali

lisičjim repom (Physis 38.222 in podrejene kategorije, T2, T21, T3) in - oligotrofni mokrotni travniki (Physis 37.3, TVM) zlasti v primerih, ko gre za zaraščanje

katerega od naštetih habitatnih tipov z zlato rozgo (oznaka INV2). Na teh površinah je poleg režima košnje ključno, da se ustavi morebitno osuševanje (zasutje

jarkov) in gnojenje. Kosi naj se enkrat ali 2 krat letno, v primeru enkratne košnje ne pred 25. majem, vendar pred 20. julijem, v primeru 2 kratne pa naj bo prva košnja po 25. maju, druga pa vsaj 6 tednov kasneje.

Stožkovja so poleg specifične rabe zelo povezana tudi s tipom podlage in je zato vzpostavitev površin dokaj zahtevna. Tako predlagamo, da se za vzpostavitev površin na novo izbere površine, kjer je habitatni tip v preteklosti že bil in tem sosednje površine, kjer lahko pričakujemo podobne vlažnostne razmere.

2.3 Nižinski ekstenzivno gojeni travnik i (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) – 6510

2.3.1 Stanje na Goričkem

V letu 2004 je bilo na Goričkem skartiranih 4680 ha habitatnega tipa s kodo FFH 6510, od tega na vzhodnem delu 2178 ha. Leta 2012 je bilo na vzhodnem delu Goričkega nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov 1492 ha, kar je 31 % manj kot leta 2004. Od tega je v stanju ugodne ohranjenosti 65 % površin.

2.3.2 Cilji

Obstoječo površino teh travnikov je treba vzdrževati na sedanji ravni, vendar ne na račun ostalih naravovarstveno pomembnih travišč, ki jih obravnavamo v tem poročilu. Površine nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, je treba vzpostaviti v stanje ugodne ohranjenosti. Na novo se lahko površine nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov



13

vzpostavljajo na površinah zaraščenimi z grmičevjem in z mladimi stopnjami gozdov, ter na intenzivnih kmetijskih površinah (njive, intenzivno obdelani travniki).

2.3.3 Ukrepi

Obstoječe površine nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov naj se vzdržuje v sedanjem obsegu.

2.3.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov (FFH

6510)

- gnojenje je dovoljeno v tolikšni meri, da je količina prinešenih hranil enaka količini hranil, ki so odstranjene iz travnika (biomasa, spiranje, denitrifikacija,...),

- površin naj se ne mulči ali požiga, - redna paša ni dovoljena, v nadaljevanju pa je predlagan pašno-košni letni in pašno-košni

večletni sistem kolobarjenja. V primeru njegove vzpostavitve je nujen monitoring ukrepa za morebitno korekcijo sistema v naslednjem 5-letnem načrtu upravljanja,

- košnja: - kosi naj se vsaj enkrat in največ 3 krat letno, po vsaki košnji je treba pokošen material

odstraniti, - prva košnja naj ne bo pred 20. majem, - če se prvič pokosi do 1. avgusta, je treba travo posušiti in odstraniti, kasnejša košnja se

lahko odstrani neposušena, - v primeru 2 ali 3 košenj, mora biti vsaj prva košnja posušena in odstranjena, po

morebitni drugi in/ali tretji je optimalno, da se trava posuši in odstrani, vendar je dopustno da se trava odstrani tudi neposušena;

- letni pašno-košni kolobar (druga in/ali tretja košnja): - namesto zadnje košnje je dovoljena ekstenzivna paša, pri čemer se živine ne sme

dodatno hraniti, da na travniku ne pride do povečanega vnosa hranil, - zaradi teptanja ruše in selektivne izbire krme je treba pašo omejiti časovno in količinsko

glede na površino (tabela 1). - večletni pašno-košni kolobar: dve leti se kosi do največ 3 krat letno. Tretje leto se lahko

pase s časovno in količinsko obremenitvijo kot je prikazana v tabeli 1.

Tabela 1: Vodič za stopnjo paše za nižinsko ekstenzivno obdelane travnike (Povzeto po: Calaciura & Spinelli

(2008)

Št. pašnih tednov na leto Ovce (št. glav/ha) Govedo (št. glav/ha) 2 60 15 6 20 5 10 12 3 14 8,5 2 20 6 1,5 36 3,5 1 52 2,5 0,5



14

Kadar se nižinski ekstenzivno obdelani travniki križajo z drugimi naravovarstveno pomembnimi travišči (FFH 6210(*), 6230*, 6410) naj se jih vzdržuje kot travišče s katerim se križa in ne kot nižinske ekstenzivno obdelane travnike.

2.3.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov (FFH 6510)

Površine, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, so običajno preveč intenzivno obdelovane

(košene, gnojene) ali pa se zaraščajo. Ugodno stanje se vzpostavi z nekaj letno prekinitvijo gnojenja. Ostali ukrepi naj sledijo splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

Površine nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami. Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo



Vso pokošeno, odžagano ipd. biomaso naj se odstrani. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno.

Po vzpostavitvi travnik vzdržujemo po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.

2.3.3.3 Napotki za vzpostavljanje nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov

Povečanje površin travišč s kodo FFH 6510 naj gre na račun intenzivno obdelovanih travnikov, opuščenih njiv in zaraščajočih se površin (GRM2, ZL, ZI, ZM).

Na intenzivno obdelanih travnikih za vsaj 3 leta opustimo gnojenje, kosimo pa največ 3 krat letno.

Pri njivah, ki jih želimo povrniti v travnike, naj se to stori tako, da se v čim krajšem času porabi količino hranil v tleh, ki je tam zaradi gnojenja in tako, da ne bo zaradi opuščenih površin vdora tujerodnih invazivnih vrst. Njivo zasejemo s travno mešanico semen iz podobnih travnikov, kot jih želimo vzpostaviti, in jih nadalje vzdržujemo s košnjo. Kosimo 3 krat letno: prvič od 20 maja do 15. junija in drugič okrog 1. avgusta (+/- 7 dni). Če je njiva že opuščena in se spontano zarašča, jo pokosimo in posejemo travno mešanico. Nadalje jo vzdržujemo s košnjo 3 krat letno.

Grmišča in zgodnje stopnje gozdov naj se obdela kot pri travnikih, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami, le da bo površina odprte zemlje večja, zato jo je treba zatraviti s travno mešanico semen iz podobnih travnikov, kot jih želimo vzpostaviti, in nadalje vzdrževati s košnjo.

Vso biomaso je treba odstraniti. Potem, ko se travniki vzpostavijo, jih vzdržujemo po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa.



15

Prostorsko naj se njive spreminja v travnike iz roba sedanjih travniških površin.

2.4 Nizka barja s črnim šašem (NBK2; Physis 54.42)


V letu 2004 je bilo na celotnem Goričkem na 6 ploskvah kartiranih 0,16 ha zakisanih nizkih barij. Na vzhodnem delu Goričkega smo nizka barja popisali na 5 mestih na površini 0,218 ha: 1 pri Čepincih (Bočkorecin Breg), 3 v okolici Križevcev (Ovčekovi, Matajni Breg, Djakopini) in 1 pri Selu (Paserje). Gre za nekaj kvadratnih metrov velike površine in na nekaterih od njih je uspeval tudi šotni mah (Sphagnum sp.), zelo verjetno pa bi v ustreznem času lahko na katerem od njih našli še več naravovarstveno pomembnih vrst.

Glede na majhnost površin dopuščamo, da je habitatni tip razvit še kje. Popolnoma so neraziskane površine ob potokih v gozdu.

Na nekaterih mestih barjem zaradi odsotnosti košnje grozi zaraščanje, tudi z zlato rozgo.

2.4.2 Cilji

Obstoječo površino nizkih barij je treba ohraniti. S ciljnim iskanjem bi lahko odkrili nove površine, ki tekom kartiranja habitatnih tipov zaradi

majhnosti in neopaznosti ter zaradi lege v gozdu niso bile odkrite.

2.4.3 Ukrepi

Vsa našteta barja ležijo pod ali sredi pobočja, ponavadi ob vodotoku. Zaradi možnosti spiranja hranil, naj se okoliških višje ležečih površin ne gnoji, preveriti je tudi treba kam je speljana kanalizacija iz bližnjih hiš. Prav tako naj se ne slabša vodnega režima: površin naj se ne osušuje in bližnjih vodotokov naj se ne regulira. Odvodni del se prepusti naravni sukcesiji, tako da se območje lahko še bolj “zamočviri”. Na in v bližini barij, od koder se stekajo vode, naj se ne apni površin in s tem spreminja pH.

Zaradi grožnje z zaraščanjem z rozgo in grmovjem, naj se površine in okolico barij pokosi vsaj enkrat na 2 leti in največ enkrat letno.

Na barja se ne sme posegati s težko kmetijsko mehanizacijo, ki bi poteptala občutljiva barjanska tla. Zaželeno je, da se kosi ročno.

Ukrepe, ki se nanašajo na barja je treba izvajati tudi na mejnih površinah, ki obdajajo nižinsko barje.

Vsa nizka barja naj se vključi v aktivno upravljanje (pogodbeno varstvo, morebitni odkup...). Morebitna novo odkrita barja naj se doda v aktivno upravljanje.



16

Za dve od petih barij podajamo konkretnejše ukrepe. Ostala tri zaenkrat kosijo in ob upoštevanju zgoraj naštetih splošnih ukrepov, predvidevamo, da se lahko na njih ohranja ugodno stanje.

Matajni Breg. Barje se močno zarašča z zlato rozgo, zato naj se v naslednjih 5 letih nujno kosi 2-krat letno: prva košnja naj bo med 25. majem in 15. junijem, druga pa okoli 1. avgusta (+/- 7 dni). Pokošen material naj se po dveh dnevih sušenja odstrani.

Djakopini. Barje je zaenkrat v dobrem stanju, vendar se zaradi pomanjkanja košnje v zadnjih letih bližnja okolica močvirskih habitatov, ki menimo, da jih je prav tako treba ohranjati, zarašča z zlato rozgo. Da preprečimo zaraščanje z zlato rozgo, naj se v prihodnjih vsaj treh letih barje in celotno širše območje (slika 1) pokosi enkrat letno do 20. julija. Ko bo pojavljanje zlate rozge občutno manjše (najhitereje po 3 letih), se lahko kosi enkrat na dve leti do največ enkrat letno. Močvirska vrbovja, ki so del močvirnatega območja, naj ostanejo, pokosi naj se pa njihovo neposredno okolico. Pokošen material naj se po vsaj enem dnevu odstrani. Predlagamo, da celotno območje prikazano na sliki 1 prevzame v upravljanje park.

Slika 1: Nizko barje in okoliška močvirna vegetacija pri zaselku Djakopini (Križevci).



17

2.5 Močvirska vegetacija in drugi mokrotni travniki


Na vzhodnem delu Goričkega je skupno 112,43 ha močvirskih in mokrotnih travnikov (tabela 2, povzeta po Trčak s sod. 2012), ki niso obravnavani znotraj že omenjenih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov (travniki s stožko, nizka barja). Približno četrtina se jih zarašča z lesnimi in/ali invazivnimi vrstami (INV2), kar ocenjujemo kot manj ugodno stanje ohranjenosti.

Tabela 2: Naravovarstveno pomembni močvirski habitatni tipi in habitatni tipi mokrotnih travnikov na

območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Oznaka HT Physis koda Ime HT Površina (ha)

EQF 53.147 Sestoji z vodno preslico 0,27

FP 37.111 Obrečna steblikovja z brestovolistnim osladom 1,00

FT 37.113 Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom 4,68

FTxINV2 37.113x87.2-S12 Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

8,53

FTxMC 37.113x53.21 Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Združbe visokih šašev

3,14

IR 53.14B Sestoji z močvirsko peruniko 0,53

IRxMC 53.14Bx53.21 Sestoji z močvirsko peruniko x Združbe visokih šašev 1,07

MC 53.21 Združbe visokih šašev 18,66

MCxINV2 53.21x87.2-S12 Združbe visokih šašev x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic 6,60

RIV 37.212 Potočno osatovje 1,98

SALxMC 44.92x53.21 Močvirna in barjanska vrbovja x Združbe visokih šašev 1,75

TV1 37.21 Mezotrofni mokrotni travniki 37,61

TV1- 37.21 Mezotrofni mokrotni travniki 9,32

TV1xINV2 37.21x87.2-S12 Mezotrofni mokrotni travniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

9,89

TV1xMC 37.21x53.21 Mezotrofni mokrotni travniki x Združbe visokih šašev 1,85

TVExMC 37.2x53.21 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Združbe visokih šašev

2,25

VSNxMC 37.1x53.21 Nižinska visoka steblikovja x Združbe visokih šašev 0,82

ZLxMC 31.8Dx53.21 Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Združbe visokih šašev 1,17

ZLxTV1 31.8Dx37.21 Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Mezotrofni mokrotni travniki 1,33

Skupaj 112,43

2.5.2 Cilji

Površino močvirskih in mokrotnih travnikov, ki so v ugodnem stanju, je treba ohraniti. Na površinah, kjer se močvirski in mokrotni travniki pojavljajo skupaj s tujerodnimi invazivnimi

vrstami (zlata rozga), je treba vzpostaviti ukrepe, ki bodo omejevali uspevanje in preprečili nadaljnje širjenje teh vrst.



18

2.5.3 Ukrepi

2.5.3.1 Splošni napotki za vzdrževanje močvirske vegetacije in mokrotnih travnikov

- površin se ne sme gnojiti oz. ukiniti je treba vnos hranilnih snovi, - površin naj se ne mulči ali požiga, - površin naj se ne izsušuje, - košnja: kosi naj se vsaj enkrat na dve leti, vendar ne pred 25. majem,

- lahko se kosi tudi 2 krat letno, pri čemer prva košnja ne sme biti pred 25. majem, druga pa naj bo vsaj 6 tednov kasneje,

- v primeru enkratne košnje vsako drugo leto je treba pokositi pred 20. julijem, vendar ne pred 25. majem,

- če je prisotna zlata rozga, naj se kosi 2 krat letno (prvič ne pred 20. majem), drugič preden zacveti zlata rozga (praviloma v začetku avgusta),

- pokošeno travo naj se odstrani, vendar naj prej odleži vsaj en dan.

- namesto zadnje košnje je na določenem deležu površin (do 30 %), če ni zlate rozge, dovoljena ekstenzivna paša (glej tabelo 1).

2.5.3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja močvirske vegetacije in mokrotnih

travnikov

Površine, na katerih je že zlata rozga, naj se kosi vsaj 2-krat letno, dokler se delež rozge občutno ne zmanjša. Prvič je treba pokositi spomladi (maj, junij), naslednjič pa pred 1.8, lahko še enkrat v septembru. Ko se bo po več letnem ukrepanju delež rozge zmanjšal, naj se kosi vsaj enkrat letno, do 20. julija.

2.5.3.3 Napotki za vzpostavljanje močvirske vegetacije in mokrotnih travnikov

Nove površine naj se vzpostavijo na njivah, ki ležijo neposredno ob tekočih vodah ter na vlažnih zaraščenih območjih, kjer so bili v preteklosti že kartirani močvirski habitatni tipi. Vzpostavljajo se lahko tudi na vlažnih intenzivno gojenih travnikih, na ostalih tipih travišč pa ne. V prvih petih letih naj se jih kosi po režimu prisotnosti zlate rozge, nato pa po splošnih napotkih za vzdrževanje močvirske vegetacije in mokrotnih travnikov.

2.6 Splošni ukrepi, ki so primerni za vzdrževanje ugodnega stanja naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov

Za preprečevanje vdora zlate rozge na naravovarstveno pomembne habitatne tipe in pri

ukrepanju uničevanja zlate rozge na habitatnih tipih, kamor se je rozga že naselila, naj se redno kosi površine z zlato rozgo do prve gozdne meje. Prav tako je treba redno kositi cestne brežine in kanale, saj so, kot kaže to pomembni koridorji širjenja rozge.

Prioriteto pri ohranjanju in vzpostavljanju travišč naj imajo travišča s kodo FFH 6210(*) in 6410.



19

V ukrepih jasno ločujemo požiganje travnikov od kurjenja sena. V primeru kurjenja sena, naj se to opravi na določeni omejeni površini, ki ne leži na naravovarstveno pomembni površini. Po kurjenju je treba površino oskrbeti, da se ne bodo nanjo naselile tujerodne invazivne vrste in postale lokalni žarišče širjenja, najbolje z vzpostavitvijo travne ruše.

Zaradi uničenja semenske banke in povečane možnosti za naselitev tujerodnih vrst rastlin (zlata rozga, enoletna suholetnica), naj se travnikov ne požiga.

Apnenje se v kmetijstvu uporablja za dvig pH vrednosti tal in s tem k dvigu rodovitnosti. Za ohranjanje oligotrofnih vlažnih in suhih travišč, predvsem travnikov s stožko in nizkih barij, in s tem hkrati naravovarstveno pomembnih vrst rastlin, ki tu rastejo, je pomembno, da se ohranja naraven pH in se jih torej ne apni.

Ukrep vzpostavljanja določenega habitatnega tipa na nekaterih mestih nujno ne pomeni vzpostavitev želenega stanja površin. Zaradi vlažnostnih razmer, geološke podlage, tipa tal, osončenosti oz. osenčenosti ipd. lahko nastane kateri drugi habitatni tip. Četudi rezultat ne bo želeni habitatni tip, pa lahko z veliko verjetnostjo napovemo razvoj enega od naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov.

Ukrepi, ki jih predlagamo za vzdrževanje habitatnih tipov so zelo naravnani na iztrebljanje zlate rozge. Če bi bilo zlate rozge manj; bi bili tudi ukrepi za vzdrževanje travišč v nekaterih primerih bolj omiljeni, marsikje bi lahko bilo manj košnje.



20

3. METULJI

3.1 Strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (Phengaris nausithous)

3.1.1 Ekologija

Strašničin mravljiščar je v Sloveniji razširjen od Ilirske Bistrice in Vipavske doline do Goričkega s centri razširjenosti na Ljubljanskem barju, v Vipavski dolini in Postojnski kotlini (Verovnik s sod. 2012). Temni mravljiščar pa je omejen le na severovzhod države. Na Goričkem in v osrednjih Slovenskih Goricah je bolj ali manj sklenjeno razširjen, drugje pa so populacije bolj razdrobljene in pogosto izolirane (Verovnik s sod. 2012).

Obe vrsti poseljujeta ekstenzivne vlažne in mokrotne travnike, kjer uspeva hranilna rastlina

zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis). Velikokrat se pojavljata skupaj, vendar temnega mravljiščarja lahko najdemo tudi ob jarkih, cestnih robovih in nepokošenih robovih travnikov, kjer je prisotna hranilna rastlina. Samice odložijo jajčeca na cvetove zdravilne strašnice. Po približno 7 do 10 dni se iz jajčeca izleže gosenica, ki se zavrta v cvet in se tam razvija približno 3 do 4 tedne. Gosenica v četrtem larvalnem stadiju pade na tla, kjer jo morajo najti delavke mravelj iz rodu Myrmica. Te jo zaradi kemične mimikrije zamenjajo za svojo ličinko in odnesejo v svoje mravljišče, kjer gosenica postane parazit v mravljišču. Prehranjuje se z zarodom mravelj. Gosenice ostanejo v mravljišču od 10 do 23 mesecev (Witek s sod. 2006). Tu se hranijo in v hladnih mesecih hibernirajo. V zgornjem delu mravljišča se gosenice zabubijo in po dveh do treh tednih iz bube prileze odrasel metulj. Prvi strašničini mravljiščarji se pri nas pojavijo že ob koncu junija in letajo celo do srede septembra v eni generaciji. Temni mravljiščar pa leta nekoliko kasneje, od druge polovice junija do srede spetembra (Verovnik s sod. 2012). Obe vrsti imata eno generacijo.

Zaradi izginjanja mokrotnih travnikov in zapletenega življenjskega kroga, ki je odvisen od prisotnosti hranilne rastline in gostiteljskih mravelj, so mravljiščarji ranljivi in v večini evropskih držav ogroženi.


Goričko predstavlja enega izmed glavnih centrov razširjenosti strašničinega in temnega mravljiščarja v Sloveniji in skupaj z Narodnim parkom Őrség na Madžarskem predstavlja eno najpomebnejših območij za vrsti v Evropi (Čelik s sod. 2004, Verovnik s sod. 2012, Sáfián s sod. 2012). Strašničin in temni mravljiščar sta razširjena po celotnem Goričkem, pogostejša pa sta na vzhodu (slika 2 in 3). Splošno razširjena je tudi zdravilna strašnica.



21

Slika 2. Razširjenost strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) na Goričkem.

Slika 3. Razširjenost temnega mravljiščarja (Phengaris nausithous) na Goričkem.



22

Strašničin mravljiščar se na Goričkem v glavnem pojavlja od začetka julija do konca avgusta (slika 4). Temni mravljiščar se začne pojavljati kakšen teden kasneje in tudi leta nekoliko dlje (slika 5). Na Goričkem se vrsti velikokrat pojavljata skupaj in poseljujeta različne tipe mokrotnih travnikov, tako gojene in dvakrat košene kot tudi ekstenzivne in v zgodnjih fazah zaraščanja s prisotno zdravilno strašnico.

Slika 4. Število lokalitet z opaženimi odraslimi osebki strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) v petdnevnih obdobjih za Goričko.

Slika 5. Število lokalitet z opaženimi odraslimi osebki temnega mravljiščarja (Phengaris nausithous) v petdnevnih obdobjih za Goričko.

Phengaris teleius

0

50

100

150

200

250

19.6

.-23

.6.

24.6

.-28

.6.

29.6

.-3.

7.

4.7.

-8.7

.

9.7.

-13.

7.

14.7

.-18

.7.

19.7

.-23

.7.

24.7

.-28

.7.

29.7

.-2.

8.

3.8.

-7.8

.

8.8.

-12.

8.

13.8

.-17

.8.

18.8

.-22

.8.

23.8

.-27

.8.

28.8

.-1.

9.

2.9.

-6.9

.

7.9.

-11.

9.

12.9

.-16

.9.

Štev

ilo lo

kalit

et

Phengaris nausithous

0

20

40

60

80

100

120

140

19.6

.-23

.6.

24.6

.-28

.6.

29.6

.-3.

7.

4.7.

-8.7

.

9.7.

-13.

7.

14.7

.-18

.7.

19.7

.-23

.7.

24.7

.-28

.7.

29.7

.-2.

8.

3.8.

-7.8

.

8.8.

-12.

8.

13.8

.-17

.8.

18.8

.-22

.8.

23.8

.-27

.8.

28.8

.-1.

9.

2.9.

-6.9

.

7.9.

-11.

9.

12.9

.-16

.9.

Štev

ilo lo

kalit

et



23

3.1.3 Načrt upravljanja

3.1.3.1 Pregled literature

Mravljiščarji so ena izmed najbolj proučevanih skupin metuljev. Vendar v Sloveniji do sedaj še ni bila opravljena ciljna raziskava, kakšna naj bi bila raba travnikov z zdravilno strašnico, da bi bil njen vpliv na strašničinega in temnega mravljiščarja (in druge ogrožene mravljiščarje) optimalen. Tudi monitoring (Verovnik s sod. 2009, 2011, Zakšek s sod. 2012) še ne poteka dovolj dolgo, da bi lahko potegnili zaključke o primerni rabi. Prav tako nam niso poznani rezultati morebitnega monitoringa ukrepov za metulje v okviru programa KOP.

Smernice za upravljanje s habitati, kjer sta prisotni obe vrsti mravljiščarjev so zbrane za celotno Evropo (van Swaay s sod. 2010). Ker se ekološke zahteve razlikujejo med regijami, je potrebno prilagoditi načrt upravljanja ne samo na državni temveč tudi na lokalni ravni. V primeru specifične ekologije obeh vrst na Goričkem, je verjetno ta bolj podobna populacijam na madžarski strani kot npr. populacijam stašničinega mravljiščarja v Vipavski dolini ali na Ljubljanskem barju.

V Nemčiji (na Bavarskem) so ugotovili, da je pogostost košnje najpomembnejši dejavnik omejevanja razširjenosti in velikosti populacij strašničinega in temnega mravljiščarja. Vrsti se na Bavarskem pojavljata v različnih časovnih obdobjih. Tako se v predalpski regiji začneta pojavljati že konec maja (strašničin mravljiščar) oz. v sredini junija (temni mravljiščar) in letata do sredine julija kar onemogoča dve košnji letno. Za takšna območja je najboljša možnost ena košnja letno ob koncu poletja. V večini Bavarske pa se odrasli osebki pojavljajo nekoliko kasneje. Strašničini mravljiščarji od začetka julija do sredine avgusta, temni pa od sredine julija do konec avgusta, kar je zelo podobno stanju na Goričkem. Za takšne populacije košnja v začetku septembra ni primerna, saj vodi v veliko smrtnost majhnih gosenic v cvetnih popkih. Vendar pa je ta smrtnost dopustna v večini primerov, saj je strašničin mravljiščar parazitska vrsta, ki lahko v dobrih letih vpliva na populacije gostiteljskih mravelj. Izguba mladih gosenic ta vpliv umili in nima vpliva na dolgoročno preživetje strašničinega mravljiščarja. Pogostost košnje in njihova časovna razporeditev je tako odvisna od časa pojavljanja odraslih osebkov in tipa habitata. Glede na tip habitata predlagajo košnjo vsako drugo ali tretje leto, eno košnjo v juniju, eno košnjo v začetku septembra ali dve košnji letno; v juniju in začetku septembra za strašničinega mravljiščarja, med tem, ko je septemberska košnja za temnega mravljiščarja premaknjena v sredino septembra (Stettmer 2007).

Na Madžarskem so raziskovali, kako različni režimi košnje vplivajo na gostoto hranilne rastline, strašničinega mravljiščarja in mravelj iz rodu Myrmica. Kosili so na 4 različne načine: nepokošena, košnja septembra, košnja maja ter košnja 2-krat letno: septembra in maja. Ugotovili so, da so bili metulji in hranilna rastlina številčnejši na bolj intenzivno košenih travnikih, med tem ko so gostiteljske mravlje bile pogostejše na manj intenzivno košenih travnikih. Rezultati kažejo, da je mozaična košnja ključna za preživetje metuljev in je verjetno pomembna tudi za veliko ostalih vrst, ki živijo v tem habitatu (Kőrösi 2009).

Drechler s sod. (2005) predlaga, da je za največjo gosto mravljišč optimalna košnja enkrat letno. Ugotovili so, da prepogosta košnja prizadene mravlje, med tem kot preredka vpliva na zmanjšanje števila zdravilne strašnice.



24

3.1.3.2 Napotki za upravljanje

V Sloveniji je trenutno v veljavi ukrep za mravljiščarje (Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev –MET). Ukrep je za celotno Slovenijo enak. Zahteve pri izvajanju podukrepa smo povzeli po Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013):

– Kmetijstvo gospodarstvo (KMG) oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območjih;

– med 1. julijem in 20. avgustom, v času razvoja metuljev na travniških hranilnih rastlinah, košnja in paša nista dovoljeni;

– paša ali košnja in spravilo se lahko izvajata pred 1. julijem in po 20. avgustu; – obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo

leto; – osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2–1,9 GVŽ-ja/ha; – uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena.

Menimo, da je ta ukrep za Goričko nujno prirediti, predvsem čas dovoljene košnje. Napotke za

upravljanje smo prilagodili za območje Goričkega in glede na znane podatke iz zgoraj omenjenih literaturnih virov in predstavljajo optimalno vzdrževanje habitata.

Optimalno vzdrževanje habitata strašničinega in temnega mravljiščarja: Čas in pogostost košnje

– »Košnja 1«: Optimalna je ena košnja letno po 20. septembru z nekošenim robom travnika (vsaj 2 m širine). Nepokošeni rob se mora, odvisno od zaraščanja z visokimi steblikami ali lesnimi vrstami, pokositi na vsaka 2–3 leta.

– »Košnja 2«: Sprejemljiva je tudi košnja dvakrat letno (prva košnja pred 10 junijem, druga košnja po 20. septembru), z enakim obsegom nekošenega roba travnika (vsaj 2 m širine). Nepokošeni rob se mora, odvisno od zaraščanja z visokimi steblikami ali lesnimi vrstami, pokositi na vsaka 2–3 leta.

– »Košnja 3«: Sprejemljivo je tudi vzdrževanje brez redne letne košnje. V tem primeru se mora, odvisno od zaraščanja z visokimi steblikami ali lesnimi vrstami, pokositi na vsaka 2–3 leta pred 10. junijem ali po 20. septembru.

Ravnanja

– Odkošeno vegetacijo se pušča na travniku vsaj dva dneva (ko veni, jo na njej živeče gosenice zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo).

– Odkošena vegetacija se po dveh dneh odstrani. – Travnike se vzdržuje brez gnojenja in/ali apnenja ter brez paše. – Travnikov se ne izsušuje. – Priporočena je košnja z lažjo mehanizacijo. – Obstoječe strukture ob travnikih kot so mejice, grmovje in gozdni rob naj se ohranjajo. – Prilagojena košnja je smiselna tudi na zelo majhnih travnikih.



25

Ohranjanje mozaičnosti V primeru zaokroženih kompleksov travnikov je samo »Košnja 2« možna do skupne površine 3

ha. V primeru kompleksov večjih od 3 ha morajo biti sosednji travniki pod režimom »Košnje 3«. S tem ohranjamo mozaik enokosnih (košnja v septembru) in dvokosnih travnikov (košnja v maju in septembru) ter površin, košenih na 2 do 3 leta za ustvarjanje oz. ohranjanje metapopulacije.

Poleg varstva travnikov je pomembno tudi ohranjanje nekošenih jarkov, brežin potokov, cestnih, gozdnih in travniških robov, ki lahko predstavljajo migracijske koridorje med zaplatami. Pokosijo se lahko le na 2–3 leta, da se prepreči zaraščanje.

Izjeme:

– V primeru prisotnosti sviščevega mravljiščarja (Phengaris alcon) ali travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) se način košnje podredi tema dvema vrstama, torej je dovoljena samo ena košnja letno po 20. septembru.

– V primeru vdiranja invazivnih vrst (npr. Solidago spp.) se travnik in rob lahko pokosita do 10. junija ne glede na tip košnje.

– V primeru košnje med oktobrom in marcem dvodnevno puščanje vegetacije na travniku ni obvezno.

Na Goričkem so ukrepi za mravljiščarje možni na večini mokrotnih travnikov, kjer je skoraj vedno

prisotna hranilna rastlina. Rezultati vzorčenja mravelj pa kažejo, da slednje, vsaj na vzhodnem Goričkem, verjetno niso omejujoč dejavnik.

Z vidika vzpodbujanja in izvajanja ukrepov je smiselno opredeliti prioritete:

– Zaraščajoče doline: v teh dolinah je smiselno čimprej vzpostaviti tip »Košnje 3«. Glede na trenutno stanje v teh dolinah tudi ni večjega interesa po kmetovanju.

– Robna najdišča: z vidika ohranjanja obsega razširjenosti vrst na Goričkem, se naj robna najdišča vključi v aktivne ukrepe.

– Prisotnost vseh treh vrst mravljiščarjev na mokrotnih travnikih: ne glede na lokacijo je travnike z vsemi tremi vrstami mravljiščarjev smiselno čim prej vključiti v aktivne ukrepe.

– Velike populacije: na območjih večjega števila najdišč in gostot odraslih osebkov je smiselno čim prej vključiti v aktivne ukrepe travnike z največjimi gostotami strašničinega in temnega mravljiščarja.

– Mozaičnost: za disperzijski potencial vrste se smatra 5 km. Zaželjena razdalja med zaplatami pa je 500 m in naj ne bi presegala 1 km. Zato je smiselno, da je prostorska razporeditev travnikov z ukrepi, enakomerno razporejena po površini z ohranjanjem največje razdalje 1 km med zaplatami.



26

4. MONITORING

4.1 Habitatni tipi in flora

V večjem obsegu so bili habitatni tipi Goričkega kartirani dvakrat. Na celotnem območju parka so bili kartirani v letih 2002 in 2003 (Kaligarič 2004), vzhodni del pa v letih 2010–2012 (Trčak s sod. 2012). Primerjava rezultatov kartiranj je pokazala velike razlike, ki so posledica spremenjene rabe prostora, predvsem intenziviranega kmetijstva po eni in opuščanje kakršnekoli rabe po drugi strani. Za spremljanje stanja in sprememb habitatnih tipov na Goričkem predlagamo dolgoročni monitoring za nizka barja ter naravovarstveno pomembna travišča. Za stanje ohranjenosti nekaterih habitatnih tipov predlagamo tudi spremljanje pokrovnosti oz. številčnosti posameznih za habitatni tip značilnih naravovarstveno pomembnih vrst rastlin.

4.1.1 Monitoring redkih habitatnih tipov

Od redkih habitatnih tipov je smiselno spremljati le nizka barja. Natančnejša metoda je opisana v poglavju 4.1.3.2.

4.1.2. Splošni monitoring habitatnih tipov

Za spremljanje stanja predlagamo izbor kartirnih ploskev, ki skupno približno odražajo stanje zastopanosti habitatnih tipov na celotnem Goričkem. Na podlagi spremljanja stanja teh površin bi lahko sklepali o dinamiki stanja habitatnih tipov na celotnem Goričkem. Glede na rezultate primerjave kartiranja med leti 2004 in 2012 predlagamo triletni cikel spremljanja stanja. Ploskve naj bodo izbrane tako, da zajamejo predvsem naravovarstveno pomembna travišča, ki so kvalifikacijska za območje Natura 2000 Goričko (6210(*), 6410 in 6510) ter travišče 6230*, ki ni kvalifikacijsko. Predlagani monitoring bo zajel tudi močvirja in mokrotne travnike, ki jih obravnavamo kot naravovarstveno pomembne, vendar niso kvalifikacijski habitatni tip.

Predlagamo izbor približno 45 ploskev približne velikosti približno 40 ha, skupno torej 1800 ha (18 km2). Vsako leto naj se kartira 15 od 45 ploskev v optimalnem času (od 1. maja do 15. junija). V treh letih se tako zaključi en krog kartiranja. Ploskve morajo biti razporejene enakomerno po celotnem Goričkem. V primeru ugotovljenih sprememb na določenem območju, ki bodo ekstremno odstopale od variance, se potem na tistem območju v naslednjih letih kartira celotno območje.

Četrto leto se začne ponovno kartiranje ploskev kartiranih v prvem letu monitoringa. Optimalni časi lahko sezonsko variirajo (nizke temperature, sneg, obilne padavine, suša,..).

Ocenjujemo, da je za triletno obdobje potrebnih 45 terenskih dni, oziroma 15 dni letno.



27

4.1.3 Monitoring stanja naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov

Habitatne tipe prepoznavamo po značilnih vrstah in po kombinaciji značilnih vrst. Nekatere od teh naravovarstveno pomembnim habitatnim tipom povečujejo naravovarstveno vrednost. Tako se na primer polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) – 6210(*), kadar na njih uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) obravnavajo prednostno (6210*).

Nekatere druge habitatne tipe lahko prepoznamo in dokaj zanesljivo opredelimo po enostavno prepoznavnih indikatorskih vrstah. Nizka barja tako prepoznamo po šotnem mahu (Sphagnum sp.), ki ga sicer opazimo šele od blizu, od daleč pa nas na možnost barjanske vegetacije opozorijo munci (Eriophorum), če jih vidimo ob pravem času.

4.1.3.1 Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)

Na Goričkem je število vrst kukavičevk v primerjavi s podobnimi travišči drugod po Sloveniji

manjše. Tu se pojavljajo le navadna kukavica (Orchis morio), precej redkejša pikastocvetna kukavica (O. ustulata) in jeseni cvetoča prav tako redkejša zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Prva je v sicer kratkem obdobju cvetenja dobro opazna, med drugim tudi zato, ker je trava takrat še nizka, pikastocvetna je manj številna in zaradi kasnejšega cvetenja tudi težje opazna. Jeseni cvetoča zavita škrbica je zaradi nizke rasti in belih cvetov zelo neopazna in zato za popisovanje manj primerna.

Za stanje in kvaliteto polnaravnih suhih travišč (6210(*)) predlagamo kvantitativno vrednotenje na podlagi števila primerkov navadne kukavice. Navadna kukavica cveti v drugi polovici aprila do približno 10. maja in v tem času je treba opraviti popis mest.

Izbor mest lahko temelji na že znanih podatkih o prisotnosti vrste, lahko se iz prostorskega niza podatkov izbere vzorec polnaravnih suhih travišč, ki se ga bo spremljalo, lahko pa se vse to kombinira s terenskim ogledom in izborom na terenu. Ker je za orhideje značilno, da so njihovi cvetni ciklusi od leta do leta različno obilni, je treba ponavljati monitoring v intervalu 1 do 3 let, odvisno od vrste in lokacije (Ryttäri s sod. 2003).

Metode monitoringa: - fiksne popisne ploskve znotraj površine travnika (10×10 m) (Ryttäri s sod. 2003), - transektna metoda: število primerkov v določeni oddaljenosti od transektne osi, - štetje primerkov celotnega travnika.

Popisne ploskve z okolico naj bodo skicirane na popisnem listu. Število ploskev, kjer smo našli kukavičevke (6210*) skupaj s potencialnimi ploskvami, kjer je

možno, da uspevajo kukavičevke (6210(*)) je okrog 620. Predlagamo, da se opazuje 10 popisnih mest vsako leto, dodatnih 30 pa na 3 leta. Površine, ki bi

se jih spremljalo na 3 leta lahko porazdelimo po 5 v enem letu. Skupno to pomeni v enem letu popisanih 10 popisnih mest. Ocenjujemo, da je obseg dela primeren za 4 terenske dni na leto.



28

4.1.3.2 Nizka barja

Glede na nizko število površin predlagamo, da se spremlja stanje vseh lokacij vsakoletno s popisom pokrovnosti značilnih in naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst.

Za podrobnejše spremljanje je treba za posamezno površino natančno določiti območje in posamezne strukture barja (nehomogene površine). Označiti je treba zaželene indikatorske vrste ter neželene (lesne in zelnate!) indikatorske vrste (JNCC 2004).

Ocenjujemo, da je obseg dela za spremljanje lokacij nizkih barij primeren za 1 terenski dan na leto.

Za dodatne površine, ki so bile med kartiranjem bodisi zaradi neustreznega časa obiska bodisi

zaradi majhnosti površine ali lege v gozdu spregledane, predlagamo, da se na podlagi predhodnega modeliranja določi možna območja nizkih barij, kamor se gre v ustreznem času (konec maja, cel junij) ciljno iskati munec (Eriophorum sp.), ki je zaradi belih laskov v socvetju lahko opazen.

Predlagamo, da se vrsto iste naključno, tudi s pomočjo prostovoljcev in se po zbranih podatkih na te lokacije pošlje strokovnjaka.

4.1.3.3 Travniki s prevladujočo stožko

Za stanje in kvaliteto travnikov s prevladujočo stožko (6410) predlagamo kvantitativno vrednotenje na podlagi števila primerkov sibirske perunike (Iris sibirica) in/ali močvirskega svišča (Gentiana pneumonanthe). Obe vrsti lahko najdemo tudi na drugih tipih vlažnih travnikov, so pa zelo verjetno degradirana oblika nekdanjega stožkovja.

Sibirska perunika je zaradi modro obarvanih cvetov enostavno opazna in prepoznavna vrsta.

Cveti v prvi polovici maja. Tvori polrozete (BiolFlor Recherchesystem, 2012a), zaradi česar njeno pojavljanje na travniku ni enakomerno, ampak tvori zgostitve. Predlagamo, da se te zgostitve spremlja (popisna površina z zgostitvami naj se skicira ) in se po možnosti znotraj njih prešteje število primerkov (Ryttäri s sod. 2003).

Izbor travnikov je lahko delno naključen, delno pa se izbere travnike, za katere vemo, da na njih uspeva sibirska perunika.

Predlagamo, da se popis na posameznem travniku ponovi vsaka 3 leta. Za spremljanje površin, kjer uspeva sibirska perunika predlagamo, da se za vsako vrsto izbere

vključno s potencialnimi ploskvami 45 površin, vsako leto se jih pogleda 15. Ocenjujemo, da sta za obseg dela primerna 2 terenska dneva.

Močvirski svišč je zaradi modro obarvanih cvetov prav tako opazna vrsta, ki cveti od julija do

septembra, optimum je v avgustu. Ne tvori rozet, zato za monitoring predlagamo (BiolFlor Recherchesystem, 2012b):

- fiksne popisne ploskve znotraj površine travnika (10×10 m) (Ryttäri s sod. 2003), - transektna metoda: število primerkov v določeni oddaljenosti od transektne osi, - štetje primerkov celotnega travnika.

Izbor travnikov je lahko delno naključen, delno pa se izbere travnike, za katere vemo, da na njih uspeva sibirska perunika.

Predlagamo, da se popis na posameznem travniku ponovi vsaka 3 leta.



29

Monitoring površin, kjer uspeva močvirski svišč, je deloma zajet že v poglavju 4.2.2 (Phengaris alcon), vendar ne pokriva dinamike uspevanja močvirskega svišča. Zato predlagamo, da se izbere 21 ploskev, ki naj se jih spremlja na 2 leti: od tega 7 vsako leto. Poleg ploskev s stožko, kjer uspeva močvirski svišč, naj se izbere tudi stožkovja, kjer je močvirski svišč že uspeval, vendar v zadnjih letih ni bil potrjen. Izbor ploskev naj se ne prekriva s popisnimi ploskvami močvirskega sviščarja.



30

4.2. Metulji

Goričko je pomembno območje za dnevne metulje v Sloveniji. Tukaj živi 99 vrst metuljev, nekatere ogrožene pa imajo tukaj tudi najpomembnejše centre razširjenosti v Sloveniji. Med te vrste sodijo strašničin (Phengaris teleius), temni (P. nausithous) in močvirska oblika sviščevega mravljiščarja (P. alcon f. alcon) ter močvirski cekinček (Lycaena dispar). Pri nekaterih vrstah pa so populacije izolirane in zato pomembne za celotno Slovenijo, med te vrste sodita travniški postavnež (E. aurinia) ter scopolijev zlatook (Lopinga achine). Na Goričkem pa so pogoste tudi druge vrste iz slovenskega rdečega seznama: škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe), šetrajev sleparček (Pseudophilotes vicrama), ozkorobi mnogook (Plebejus idas), srebrni mnogook (Plebejus argyrognomon), mali spreminjavček (Apatura ilia), močvirski pisanček (Melitaea diamina), jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia), temni pisanček (Melitaea britomartis), srebrni tratar (Boloria selene), močvirski kosmičar (Carcharodus floccifera) in jagodnjakov slezovček (Pyrgus armoricanus).

Za območje Goričkega predlagamo dolgoročni monitoring dnevnih metuljev za spremljanje

splošne vrstne pestrosti dnevnih metuljev in za spremljanje stanja populacij določenih ciljnih ogroženih vrst metuljev.

Na območju Goričkega se v sklopu državnega monitoringa izvaja populacijski monitoring in

monitoring razširjenosti za strašničinega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (P. nausithous). Monitoring velikosti izbranih populacij se izvaja na območju v Motvarjevcih (Verovnik s sod. 2009), monitoring prisotnosti vrste v območju sklenjene razširjenosti pa na območju pri Vučji gomili (Verovnik s sod. 2009). Do sedaj je bil monitoring na teh dveh območjih izveden v letih 2008 in 2011. V kolikor se bo monitoring izvajal po predlaganem načrtu, torej vsako drugo leto (Verovnik s sod. 2011), menimo, da za ti dve vrsti ni potreben dodaten monitoring na tem območju.

Monitoring prisotnosti vrste v območju sklenjene razširjenosti se izvaja tudi za močvirskega

cekinčka (Lycaena dispar) na območju Vučje gomile (izveden v letu 2008 in 2010) (Verovnik s sod. 2009 in 2011). V kolikor se bo monitoring izvajal po predlaganem načrtu, torej vsako peto leto (Verovnik s sod. 2011), menimo, da za to vrsto ni potreben dodaten monitoring na tem območju.

Monitoring prisotnosti vrste v znanih robnih in izoliranih populacijah se izvaja na Goričkem za

gozdnega postavneža (Euphydryas maturna) na območju Bukovnice in Serdice (Verovnik s sod. 2011). V kolikor se bo monitoring izvajal po predlaganem načrtu, torej vsako četrto leto (Verovnik s sod. 2011), menimo, da za to vrsto ni potreben dodaten monitoring na tem območju.

Monitoring prisotnosti vrste v znanih robnih in izoliranih populacijah se izvaja na Goričkem tudi

za velikega mravljiščarja (Phengaris arion). Tako je dolgoročen monitoring predviden na tri leta (Verovnik s sod. 2011). V kolikor se bo monitoring izvajal po predlaganem načrtu za to vrsto ni potreben dodaten monitoring na tem območju.



31

4.2.1 Monitoring vrstne pestrosti dnevnih metuljev Goričkega

Na Goričkem že poteka monitoring vrstne pestrosti dnevnih metuljev in sicer na območju

Čepincev in Kobilja. Tako predlagamo le razširitev tega monitoringa. Vrstno pestrost se naj spremlja po standardizirani metodi transektnega popisa (Pollard & Yates 1993). Transekti naj bodo enakomerno razporejeni po Goričkem, pri čemer naj bodo zajeta območja z največjo vrstno pestrostjo dnevnih metuljev, ki pa morajo biti geografsko čim bolj enakomerno razporejena. Prednostno je smiselno vključiti območja z največjo številčnostjo strašničinega in temnega mravljiščarja, ter območja z ohranjenimi suhimi travniki.

Za celotno območje Goričkega predlagamo dodatnih 14 transektov, ki so razdeljeni na smiselne

odseke glede na tip habitata. Dolžina transekta naj ne presega 1 km. Popisi na transektih naj se izvajajo devetkrat letno od aprila do septembra z enim popisom v aprilu in septembru ter dvema v maju, juniju, juliju in avgustu. Ocenjujemo, da je obseg dela primeren za 36 terenskih dni letno.

4.2.2 Monitoring ogroženih vrst

Za določene ogrožene vrste je potreben dodaten monitoring, saj z državnim monitoringom in monitoringom vrstne pestrosti teh vrst ne bomo zajeli.

Sviščev mravljiščar (Phengaris alcon) Močvirska oblika sviščevega mravljiščarja (f. alcon) je eden izmed najbolj ogroženih metuljev v

Sloveniji, ki je v zadnjih dveh desetletjih izginil iz večjega dela nekdanjega območja razširjenosti in na vzhodnem Goričkem najdemo enega izmed treh glavnih centrov razširjenosti te vrste pri nas (Verovnik s sod. 2012).

Tudi na Goričkem je sviščev mravljiščar v zadnjih letih izgubil velik delež habitata. Preostanek

habitatov pa je v slabem stanju, kar lahko že kratkoročno pripelje do nadaljnjega upada in lokalnih izumrtij. Zato predlagamo, da se za to vrsto spremlja stanje hranilne rastline kot tudi prisotnost vrste. Najboljša metoda je ugotavljanje prisotnosti jajčec na hranilni rastlini, močvirskem svišču (Gentiana pneumonanthe). Predlagamo, da se na vsaki dve leti pregleda vseh 21 lokalitet na katerih smo zabeležili prisotnost sviščevega mravljiščarja in še dodatnih 5 lokalitet, kjer je bilo najdenih več kot 20 rastlin močvirskega svišča, vendar sviščev mravljiščar ni bil najden. Ocenjujemo, da je obseg dela primeren za 3 terenske dneve.

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) in scopolijev zlatook (Lopinga achine) V kolikor populacije na Goričkem ne bodo vključene v državni monitoring, jih je smiselno

spremljati ločeno. Predlagamo transektno metodo, kjer se bodo lahko čez čas pokazali trendi v velikosti populacij. Ta monitoring se lahko smiselno poveže z monitoringom vrstne pestrosti dnevnih metuljev.



32

5. DOLOČITEV ZGOŠČIN NARAVOVARSTVENO POMEMBNIH TRAVNIŠKIH HABITATNIH TIPOV

Vzhodni del Goričkega je pokrajinsko močno razdrobljen, kar se odraža tudi v raztresenem in razdrobljenem pojavljanju naravovarstveno pomembnih travniških habitatnih tipov.

Za namene morebitne conacije, določitve novih naravnih vrednot, usmerjanje finančnih sredstev in prednostnega vzpodbujanja primerne kmetijske rabe smo za vzhodni del Goričkega določili območja zgoščin naravovarstveno pomembnih travniških habitatnih tipov.

V vzhodnem delu Goričkega je bilo na območju kartiranja v letih 2010–2012 skartiranih 12.926

ha negozdnih habitatnih tipov, od tega 2659,37 ha travniških (806,75 ha vlažnih travišč, 1191,12 zmerno suhih travišč in 661,50 intenzivnih travišč). Kot varstveno najpomembnejši habitatni tipi so bili za območje kartiranja izbrani travniki iz Priloge 1 Direktive o habitatih s kodo FFH 6210(*), 6230*, 6410 in 6510 (glej Trčak s sod. 2012), t. i. ciljni naravovarstveno pomembni travniški habitatni tipi:

- 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk)

- 6230* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)

- 6410 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae)

- 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) Ti habitatni tipi oziroma kombinacije med in z njimi pokrivajo 1800 ha (Trčak s sod. 2012), kar

predstavlja skoraj 14 % negozdnih površin obravnavanega območja. Od naravovarstveno pomembnih travniških habitatnih tipov največjo površino Goričkega pokrivajo nižinski ekstenzivno gojeni travniki (FFH 6510).

Zgoščine naravovarstveno pomembnih travniških habitatnih tipov smo določali po stopnjah. Med ciljnimi habitatnimi tipi smo naredili izbor najpomembnejših, ki so nam služili kot jedrni poligoni: vse površine s kodami FFH 6210(*), 6230*, 6410, ter vlažna oblika travnikov s kodo FFH 6510 (T3).

Pri določanju zgoščin smo izhajali iz predpostavke, da je vsaka ploskev (poligon) iz izbora ciljnih habitatnih tipov jedro (jedrni poligon) za določanje zgoščin, ter da mora vsaka zgoščina vsebovati vsaj en habitatni tip iz ciljnih habitatnih tipov.

Kvaliteto zgoščine smo vrednotili z deležem površine, ki ga predstavljajo vsi ciljni naravovarstveno pomembni travniški habitatni tipi (ne le izbor), ne glede na njihovo stanje ohranjenosti, velikost in fragmentacijo.

Jedrnih poligonov je skupaj 2361 in pokrivajo 409,66 ha površine. Večina teh poligonov je manjših od 1 ha, kar je težavno z vidika upravljanja s temi površinami, dodatno pa upravljanje otežujeta njihova številčnost in raztresenost. Zaradi tega je treba določiti zgoščine naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov. Vodilo pri tem je kako na čim manjšem prostoru zajeti čim večji delež naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov. Pri tem je treba upoštevati tudi namen določanja zgoščin, tako da število zgoščin ni preveliko.

Zgoščine smo iskali s povečevanjem puferskega pasu (razdalje od roba jedra) okoli jeder.



33

S pomočjo GIS orodij smo vse zgoščine stopenjsko večali z večanjem puferskega pasu za 10 m

(10 m, 20 m, … do vključno 100 m). Z večanjem pufra okoli jedra zajemamo vedno večjo površino, ko pa se pufra dveh bližnjih poligonov prekrijeta ali vsaj dotakneta, se zlijeta v en večji poligon. Na koncu tega procesa bi pri največjem pufru dobili en sam poligon, ki bi imel iste lastnosti kot območje kartiranja na vzhodnem Goričkem (če bi ga zamejili z območjem kartiranja). Na ta način se z večanjem puferskega pasu okrog jedrnih poligonov število zgoščin zmanjšuje, hkrati pa se v njih manjša delež površin ciljnih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov. Na slikah 1, 2 in 3 so predstavljene zgoščine za izbrane puferske pasove. Na slikah je jasno vidno, da se z večanjem puferskega pasu delež ciljnih habitatnih tipov v zgoščini zmanjšuje. Očitna je tudi razlika v številu zgoščin med sliko 1 in 3 – pri večjem pufru je število zgoščin manjše, kar opazimo kot manj točk na grafu. Zaradi velike fragmentacije Goričkega je večina zgoščin tudi pri 100 m pufru sorazmerno majhna.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

površina ciljnih HT v zgoščini (ha)

dele

ž ci

ljnih

HT

v zg

ošči

ni (%

)

20 m pufer

10 m pufer

Slika 6: Delež in površina ciljnih habitatnih tipov v primeru 10 in 20 m pufra (vsaka točka je ena zgoščina).



34

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 5 10 15 20 25 30


dele

ž ci

ljnih

HT

v zg

ošči

ni (%

)

50 m pufer60 m pufer


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 10 20 30 40 50 60 70


dele

ž ci

ljnih

HT

v zg

ošči

ni (%

)

90 m pufer100 m pufer




35

0

200

400

600

800

1000

1200

0102030405060708090100

delež ciljnih HT (%)

kum

ulat

ivna

pov

ršin

a ci

ljnih

HT

(ha)

20 m40 m60 m80 m100 m

Slika 9: Kumulativna površina ciljnih habitatnih tipov v zgoščinah glede na deleže ciljnih travniških habitatnih

tipov (s FFH kodo 6210, 6230, 6410 in 6510).

V naslednji fazi iskanja zgoščin smo analizirali puferske pasove in sprejeli nekaj arbitrarnih

odločitev, ki so povezane z bodočim upravljanjem (velikost in število območij, skupna površina). Glede na rezultate kartiranja habitatnih tipov (Trčak s sod. 2012) smo določili mejno vrednost deleža površine ciljnih travnikov v posamezni zgoščini. Po podatkih kartiranja habitatnih tipov naj bi bila površina teh na celotnem kartiranem območju 14 % negozdnih površin (Trčak s sod. 2012). Za mejno vrednost smo tako določili dvakratnik te vrednosti. Torej vsaj 28 % površine zgoščine morajo pokrivati ciljni travniški habitatni tipi. Druga arbitrarna odločitev je kolikšen delež vseh skartiranih varstveno pomembnih travnikov na vzhodnem Goričkem želimo zajeti v zgoščinah. Odločili smo se, da v skupno površino zgoščin želimo zajeti najmanj 25 % (451 ha) vseh varstveno pomembnih travnikov. Iz slike 4 tako lahko razberemo, da ta kriterij lahko izpolnimo že pri pufru 10 m z opredelitvijo več kot 1000 zgoščin. Hkrati pa lahko vidimo, da z večanjem pufra na 100 m obema pogojema več ne moremo zadostiti. Površina ciljnih habitatnih tipov je sicer zadostna (slika 4), vendar pa ne dosežemo zadostne skupne površine, če upoštevamo pogoj 28 % pokritosti v posamezni zgoščini. Tretja arbitrarna odločitev, povezana predvsem z upravljanjem, je velikost zgoščine. Skupaj z upravljalcem smo se odločili, da nobeno območje ne sme biti večje od 100 ha, prav tako pa ni smiselna določitev območja, ki imajo v zgoščini manj kot 1 ha varstveno pomembnih travniških habitatnih tipov.

Ob upoštevanju vseh štirih arbitrarnih odločitev (28 % delež ciljnih HT, največja velikost zgoščine 100 ha, najmanjša površina ciljnih habitatnih tipov v zgoščini 1 ha, skupna površina ciljnih



36

habitatnih tipov v zgoščinah 451 ha) smo analizirali število zgoščin in njihovo površino glede na puferski pas.

Tako se število zgoščin, ki imajo vsaj 1 ha ciljnih habitatnih tipov, sprva povečuje (pufer 10, 20,

30 m), z večanjem puferskega pa se število zgoščin zmanjšuje (slika 5). Tudi skupna površina ciljnih habitatnih tipov v zgoščinah, ki imajo najmanj 1 ha ciljnih habitatnih

tipov, se najprej poveča (pufer 10–50 m), z večanjem puferskega pasu pa začne skupna površina ciljnih habitatnih tipov padati in je je najmanj pri pufru 100 m (slika 6).

Najpomembnejša ugotovitev, ki jo kažeta sliki 5 in 6 je, da pri pufru med 50 in 80 m z večjimi zgoščinami zajamemo tudi največjo površino ciljnih habitatnih tipov na obravnavanem območju (vzhodni del Goričkega). Tako npr. pri pufru 60 m v zgoščinah, v katerih je več kot 10 ha ciljnih habitatnih tipov, zajamemo skupno približno 150 ha ciljnih habitatnih tipov (slika 6). S to analizo smo ugotovili, do katerega puferskega pasu je smiselno izvajati analizo.

Rezultati na slikah 5 in 6 predstavljajo podatke, ki ustrezajo pogojem arbitrarnih odločitev,

medtem ko so na sliki 4 predstavljeni vsi podatki.

12

34

5

10

10 m30 m

50 m60 m

70 m80 m

100 m

0

20

40

60

80

100

120

140

160

kum

ulat

ivno

šte

vilo

zgo

ščin

površinski razredi ciljnih HT v zgoščini (ha)

pufer

10 m

30 m

50 m

60 m

70 m

80 m

100 m

Slika 10: Kumulativno število zgoščin glede na površino ciljnih habitatnih tipov (HT) v velikostnih razredih

zgoščin pri različnih pufrih.



37

12345

10

10 m 30 m 50 m 60 m 70 m 80 m 100 m0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

kum

ulat

ivna

pov

ršin

a ci

ljnih

HT

(ha)

površinski razredi ciljnih HT v zgoščini (ha)

pufer

10 m

30 m

50 m

60 m

70 m

80 m

100 m

Slika 11: Kumulativna površina ciljnih habitatnih tipov v zgoščinah glede na površino ciljnih habitatnih tipov v

velikostnih razredih zgoščin pri različnih pufrih.

Zadnja stopnja v iskanju zgoščin je končni izbor zgoščin glede na prejšnje analize. V

nadaljevanju imamo dve možnosti izbora zgoščin. Prva je ta, da poiščemo tisti puferski pas, v katerem je najbolj ugodno razmerje med celotno površino zgoščin in površino ciljnih habitatnih tipov in izberemo zadostno število zgoščin od največjih proti najmanjšim, da zadostimo pogoju vključenosti 25 % ciljnih travnikov (451 ha). V tem primeru vključimo tudi nekatere zgoščine z mnogo večjim deležem ciljnih habitatnih tipov kot je mejna vrednost (28 %), dobimo pa mnogo večje število zgoščin.

Druga možnost, ki smo jo v našem primeru tudi uporabili, je da zajamemo najmanjše možno število zgoščin, tako da bomo vsako zgoščino izbrali pri največjem možnem pufru. Na ta način vseeno zajamemo dodatne neželene površine (predvsem njive), vendar tako, da delež ciljnih habitatnih tipov ne pade pod 28 % in hkrati ne presežemo omejitve velikosti zgoščine (100 ha). Na podlagi analiz (slika 5 in 6) smo se odločili, da v končni izbor zgoščin v prvem koraku zajamemo vse zgoščine, ki imajo več kot 5 ha ciljnih habitanih tipov.

Na ta način smo uspeli vkljčiti 490 ha ciljnih travnikov v 39 zgoščinah skupne površine 15.023 ha (tabela 1, slika 7 in 8). Med najbolj ranljivimi travišči (6210(*) in 6410) je v zgoščine posamič zajetih malo manj kot 60 % njihove površine (tabela 1, slika 8). V primeru, da vključenost ne bi bila zadostna, bi morali omiliti pogoj števila zgoščin, oziroma velikosti. V primeru večje pokritosti bi pogoje zaostrili.



38

Naš končni izbor območja zgoščin naravovarstveno pomembnih travniških habitatnih tipov v

vzhodnem delu Goričkega še ne predstavlja dokončnih mej bodočih upravljalskih enot. So le strokovna podlaga za lažje upravljanje, saj je treba meje natančno izrisati po DOF oziroma po mejah v naravi (npr. poti), z upoštevanjem katastra (meje lastnikov), morebitnih že odobrenih posegov ipd.

Slika 12: Zgoščine naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov na vzhodnem Goričkem.



39

Tabela 3: Delež ciljnih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov zajetih v zgoščine na območju kartiranja

vzhodnega dela Goričkega v letih 2010–2012.

Habitatni tip FFH koda V del Goričkega (ha) v zgoščinah (ha) Delež v zgoščinah (%)

6210(*) 152 89 59 6230* 128 50 39 6410 65 38 58 6510 1492 313 21

490

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

6210(*) 6230* 6410 6510

Habitatni tipi FFH

Del

ež s

kup

ne

pov

ršin

e v

zgoš

čin

ah (

%)

Slika 13: Delež ciljnih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov zajetih v zgoščine na območju kartiranja vzhodnega dela Goričkega v letih 2010–2012.

Poudarjamo, da smo z vidika upravljanja parka iskali zgoščine vseh travniških habitatnih tipov. V

primeru na primer morebitne conacije območja Natura 2000 bi to morali storiti za vsak habitatni tip ločeno. Prav tako želimo poudariti, da smo uporabili le eno izmed metod iskanja zgoščin. V primeru, da nekateri travniki predstavljajo habitat posebej ogroženih vrst, ali pa so območja neenakomerno razporejena in bi želeli upoštevati tudi vidik povezanosti, moramo takšne površine vključiti arbitrarno, ne glede na doseganje prej zastavljenih kriterijev. Opozarjamo, da območja zgoščin ne smejo postati zgolj »bolj varovana« območja, ampak je še vedno treba varovati celotno območje Goričkega in posamezne površine visoko ovrednotenih habitatnih tipov zunaj območij zgoščin (na primer nizka barja). Zgoščine naj služijo predvsem kot spodbuda, kakšno naj bo v prihodnosti celotno območje Krajinskega parka Goričko.



40

6. VIRI

BiolFlor Recherchesystem, 2012a. http://www.floraweb.de/pflanzenarten/artenhome.xsql?suchnr=3101&, [datum dostopa 15. 9. 2012]

BiolFlor Recherchesystem, 2012b. http://www.floraweb.de/pflanzenarten/artenhome.xsql?suchnr=2635&, [datum dostopa 15. 9. 2012]

Buglife – The Invertebrate Conservation Trust 2007. Advice on managing BAP habitats. Upland Calcareous Grassland. Visited in October 2007. Spletna stran http://www.buglife.org.uk/conservation/adviceonmanagingbaphabitats/uplandcalcareousgrassland.htm. Datum dostopa: 20/08/2012

Calaciura B & O. Spinelli, 2008. Management of Natura 2000 habitats. 6210 Semi-natural dry grasslands and scrubland facies on calcareous substrates (Festuco-Brometalia) (*important orchid sites). European Commission

Čelik, T., R. Verovnik, F. Rebeušek, S. Gomboc & M. Lasan, 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, Ljubljana. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 297 str., digitalne priloge.

Drechsler, M., F. Wätzold, K. Johst, H. Bergmann & J. Settele, 2005. A model-based approach for designing cost-effective compensation payments for conservation of endangered species in real landscapes. UFZ. 25 pp.

JNCC, 2004. Common Standards Monitoring Guidance for Lowland Wetland, Version August 2004, ISSN 1743-8160.

JNCC, 2007. Second Report by the UK under Article 17 on the implementation of the Habitats Directive from January 2001 to December 2006. Peterborough: JNCC (dostopno na: www.jncc.gov.uk/article17)

JNCC,2004. Common Standards Monitoring Guidance for Lowland Grassland, Version February 2004, ISSN 1743-8160.

Kaligarič, M., S. Škornik, B. Štumberger, M. Hönigsfeld-Adamič & V. Petrinec, 2004. Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko (končno poročilo) [Bio-inventory of nature park Goričko (final report)]. 126 str., pril.

Kőrösi, A., I. Szentirmai, N. Örvössy, S. Kövér, P. Batáry & L. Peregovits, 2009. Effects of mowing on populations of the scarce large blue butterfly (Maculinea teleius) in SW Hungary. Természetvédelmi Közlemények 15: 257–268.

Pollard, E. & T. J. Yates, 1993. Monitoring Butterflies for Ecology and Conservation. Chapman & Hall, 274 s.

Ryttäri T., Kukk Ü., Kull T., Jäkaläniemi A. and Reitalu M. (ur.)., 2003. Monitoring of threatened vascular plants in Estonia and Finland – methods and experiences. The Finnish Environment, 659. Finnish Environment Institute, Helsinki, 122 str.

Sáfián, S., R. Verovnik, I. Bathó, G. Csontos, B. Horváth, N. Kogovšek, F. Rebeušek, Z. Scherer, M. Strausz, I. Szentirmai & B. Zakšek, 2012. Nappali lepke atlazs / Atlas dnevnih metuljev / Butterfly atlas Örség – Goričko (ed. Ábrahám L.). Öriszentpéter, 248 pp.

Stettmer, C., 2007. Scarce large blue http://www.anl.bayern.de/publikationen/weitere_medien/doc/info_teleius_be1.pdf]

Strgulc Krajšek, S., 2008a. Kanadska zlata rozga Solidago canadensis, Informativni list 5a, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF5a‐kanadska‐zlata‐rozga.pdf. Projekt Thuja. Datum dostopa: 20/08/2012

Strgulc Krajšek, S., 2008b. Orjaška zlata rozga Solidago gigantea, Informativni list 5b, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF5b‐orjaska‐zlata‐rozga.pdf, Projekt Thuja. Datum dostopa: 20/08/2012

http://www.buglife.org.uk/conservation/adviceonmanagingbaphabitats/uplandcalcareousgrassland.htm



41

Škornik, S., 2003. Suha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija). Hacquetia, Ljubljana 2(1): 71–90.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 134 str., pril.

Uradni list RS 14/2010. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013. Priloga 1: Pogoji za izvajanje podukrepov KOP-a http://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-014-00638-OB~P001-0000.PDF#!/pdf

Van Swaay, C. A. M., S. Collins, G. Dusej, D. Maes, M. L. Munguira, L. Rakosy, N. Ryrholm, M. Šašić, J. Settele, J. Thomas, R. Verovnik, T. Verstrael, M. S. Warren, M. Wiemers & I. Wynhoff, 2010. Do's and don'ts for the butterflies of the Habitats Directive. Report VS2010.037, Butterfly Conservation Europe, De Vlinderstichting, Wageningen. 49 pp.

Verovnik R., T. Čelik, V. Grobelnik, A. Šalamun, T. Sečen & M. Govedič, 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev (Končno poročilo – IV. Mejnik). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 150 str.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije [Atlas of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia]. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 456 str.

Verovnik, R., V. Zakšek, T. Čelik, M. Govedič, F. Rebeušek, B. Zakšek, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2011. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev v letih 2010 in 2011 (končno poročilo). Biotehniška fukulteta, Ljubljana. 195 str.

Witek, M., E. B. Sliwinska, P. Skórka, P. Nowicki, J. Settele & M. Woyciechowski, 2006. Polymorphic growth in larvae of Maculinea butterflies, as an example of biennialism in myrmecophilous insects. Oecologia 148: 729–733.

Uredba o Krajinskem parku Goričko. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 101: 14075–14079. (21.10.2003).

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 49: 6409–6480. (30.04.2004).

Zakšek, B., M. Govedič, N. Kogovšek, A. Šalamun & R. Verovnik, 2012. Vpostavitev in izvajanje monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev v letu 2012. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 156 str.

Zakšek, B., M. Govedič, N. Kogovšek, F. Rebeušek, A. Šalamun & R. Verovnik 2012a. Kartiranje dnevnih metuljev v Krajinskem parku Goričko v letih 2010 in 2011. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 141 str.

Zakšek, V., R. Verovnik & G. Bračko, 2012b. Raziskave larvalnih stadijev mravljiščarjev in gostiteljskih vrst rdečih mravelj na Goričkem. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 18 str.

usmeritve za trajnostno rabo habitatov

Documents