integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

OBRAZEC ZA BARAWE ZA A-DOZVOLA ZA USOGLASUVAWE SO OPERATIVEN PLAN

2

SODR@INA

I INFORMACII ZA OPERATOROT/BARATELOT .................................. 3

II OPIS NA INSTALACIJATA, NEJZINITE TEHNI^KI DELOVI I DIREKTNO POVRZANITE AKTIVNOSTI .............................................. 7

III UPRAVUVAWE I KONTROLA NA INSTALACIJATA ........................ 13

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, DRUGI SUPSTANCII I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA .................................................................................................................... 16

V RAKUVAWE SO MATERIJALITE .......................................................... 22

VI EMISII ................................................................................................... 29

VII SOSTOJBI NA LOKACIJATA I VLIJANIETO NA AKTIVNOSTA . 39

VIII OPIS NA TEHNOLOGIITE I DRUGITE TEHNIKI ZA SPRE^UVAWE, ILI DOKOLKU TOA NE E MO@NO, NAMALUVAWE NA EMISIITE NA ZAGADUVA^KITE MATERII ......................................................... 455

IX TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI .. 47

X EKOLO[KI ASPEKTI I NAJDOBRI DOSTAPNI TEHNIKI ........... 48

XI OPERATIVEN PLAN........ ......................................................... ..............53

XII OPIS NA DRUGI PLANIRANI PREVENTIVNI MERKI .................. 54

XIII REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE ...................................................................................... 56

XIV NETEHNI^KI PREGLED ..................................................................... 58

XV IZJAVA ................................................................................................. 61

ANEKS 1 TABELI .......................................................................................... 62

3

I INFORMACII ZA OPERATOROT/BARATELOT

I.1 Op{ti informacii Ime na kompanijata1 Dru{tvo za geolo{ki raboti GEOTEHNIKA

DOO Skopje Praven status DOO Dru{tvo so ograni~ena odgovornost Sopstvenost na kompanijata

Privatna sopstvenost

Adresa na sedi{teto ul. Mihail ^akov br.23, Skopje Instalacija: s.Rosoman, Kavadarci

Po{tenska adresa (dokolku e razli~na od pogore spomenatata)

Instalacija: s.Rosoman, Kavadarci

Mati~en broj na kompanijata2

5201900

[ifra na osnovnata dejnost spored NKD

43.13 Probno dup~ewe i sondirawe

SNAP kod3 NOSE kod4 42 Grade`ni{tvo Broj na vraboteni -Vkupen broj na vraboteni 75

-Broj na vraboteni na instalacijata 12 Ovlasten pretstavnik Ime Du{ko Spirovski

Edinstven mati~en broj 0902958450102

Funkcija vo kompanijata

Upravitel Telefon +389 2/27 77 104 Faks +389 2/ 27 77 105 e-mail [email protected] Prilog I.1: Tekovna sostojba na pravnoto lice od edinstveniot trgovski registar i registar na drugi pravni lica, so na{ broj 0807-9/14164/1 od 13.05.2010; Prilog I.2: Re{enie so delovoden broj: 30120080046060 od 09.04.2008 izdadeno od Centrale Registar na RM.

1 Kako {to e registrirano vo sudot, va`e~ka na denot na aplikacijata 2 Kopija na sudskata registracija treba da se vklu~i vo Dodatokot I.1 3 Selected nomenclature for sources of air pollution, dadeno vo Aneks 1 od Dodatokot od

Upatstvoto 4 Nomenclature for sources of emission

4

Sopstvenost na zemji{teto Ime i adresa na sopstvenikot(-cite) na zemji{teto na koe aktivnostite se odvivaat (dokolku e razli~na na baratelot imenuvan pogore). Ime na sopstvenikot

Republika Makedonija

Adresa

Katastarska op{tina Rosoman

Sopstvenost na objektite Ime i adresa na sopstvenikot(-cite) na objektite i pomo{nite postrojki vo koi aktivnosta se odviva (dokolku e razli~no od baratelot spomnata pogore). Ime:

Adresa:

Vid na baraweto1 Obele`ete go soodvetniot del

Nova instalacija Postoe~ka instalacija H Zna~itelna izmena na postoe~ka instalacija

Prestanok so rabota

1 Ova barawe ne se odnesuva na transfer na dozvolata vo slu~aj na proda`ba na instalacijata

5

I.2 Informacii za instalacijata Ime na instalacijata1 Asfaltna baza Rosoman Kavadarci

Adresa na koja instalacijata e locirana, ili kade }e bide locirana

s. Rosoman, Kavadarci

Koordinati na lokacijata spored Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri-5 Istok, 5 Sever)2

Y 579 069,52 X 595 834,22

Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto3

3. Industrija na minerali 3.1 Stacionarni asfaltni bazi

Proektiran kapacitet 60-70 t/~as Da se vklu~at kopii od site va`e~ki dozvoli na denot na apliciraweto vo Prilogot Br. I.2. Da se vklu~at site ostanati pridru`ni informacii vo Prilogot Br. I.2.

Informacii za ovlastenoto kontakt lice vo odnos na dozvolata Ime Marjan Bla`evski

Edinstven mati~en broj 3008978450131

Adresa

Ul. Slavejko Arsov br. 20A - Skopje

Funkcija vo kompanijata Rakovoditel Telefon +389 2/27 77 104, 078 500 444 Faks +389 2/ 27 77 105e-mail [email protected]

1 Se odnesuva na imeto na instalacijata kako {to e registrirana ili }e bide registrirana vo sudot. Da se vklu~i kopija na registracijata vo Prilogot I.2. 2 Mapi na lokacijata so geografska polo`ba i jasno nazna~eni granici na instalacijata treba da se podnesat vo Prilogot I.2. 3 Vnesi go(gi) kodot i aktivnosta(e) nabroeni vo Aneks 1 od ISKZ uredbata (Sl. Vesnik 89/05 od 21 Oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva pove}e tehnologii koi se cel na ISKZ, kodot za sekoja tehnologija treba da se ozna~at. Kodovite treba jasno da se odeleni me|u sebe.

6

I.3 Informacii povrzani so izmeni na dobiena A integrirana ekolo{ka dozvola

Operatorot/baratelot da popolni samo vo slu~aj na izmena na dobienata A integrirana ekolo{ka dozvola. Ime na instalacijata (spored va`e~kata integrirana ekolo{ka dozvola)

Asfaltna baza Rosoman Kavadarci

Datum na podnesuvawe na aplikacijata za A integrirana ekolo{ka dozvola

Datum na dobivawe na A integriranata ekolo{ka dozvola i referenten broj od registerot na dobieni A integrirani ekolo{ka dozvoli

Adresa na koja instalacijata ili nekoj nejzin relevanten del e lociran

s. Rosoman Kavadarci

Lokacija na instalacijata (region, op{tina, katastarski broj)

Op{tina Rosoman

Pri~ina za aplicirawe za izmena vo integriranata dozvola

Opis na predlo`enite izmeni.

7

II OPIS NA INSTALACIJATA, NEJZINITE TEHNI^KI DELOVI I DIREKTNO POVRZANITE AKTIVNOSTI

Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi, sistemite za namaluvaweto i tretman na zagaduavweto i iskoristuvawe na otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od planovi, crte`i ili mapi (terenski planovi i mapi na lokacijata, dijagrami na postapkite za rabota) i ostanati poedinosti, izve{tai i pomo{na dokumentacija koi se potrebni da gi opi{at site aspekti na aktivnosta. Ovde treba da se vklu~i prikaz na razvitokot na procesite. Prilog II treba da sodr`i lista na site postapki/procesi od oddelnite delovi koi se odvivaat, vklu~uvaj}i dijagrami na postapki za sekoj od niv so dopolnitelni relevantni informacii.

Odgovor:

II.1 Istoriski razvoj

ДГ ПЕЛАГОНИЈА-Скопје во своите активности ги има вплотено акумулираното искуство и традиција стекната во градежништвото во шесте декади на работење.

Вклученоста на Компанијата во полето на градежништвото датира назад во раните години после Втората Светска Војна.

ПЕЛАГОНИЈА-Скопје е официјално формирана 1947 и со постојан растеж станала водечка градежна компанија во Македонија, со клучна улога како водечки изведувач во развојот на земјата и во поранешна Југославија со ангажирање во изведба на разни капитални проекти, како станбени, комерцијални, јавни и индустриски објекти.

Репутацијата на Компанијата е изградена на внимателна примена на деталите, квалитет и на задоволство на клиентите. Компанијата нуди целосна примена на инжинеринг и градежни услуги на своите многубројни клиенти.

После растежот на домашниот градежен пазар ПЕЛАГОНИЈА-Скопје брзо има докажано дека има капацитет за експанзија надвор од земјата.

Во 1967 ПЕЛАГОНИЈА-Скопје има превземено први проекти надвор од земјата, за изведба на дел од крајбрежниот автопат, и неколку станбени проекти во Либија.

Од 1968 ПЕЛАГОНИЈА-Скопје е ангажирана во изведба на низа проекти во тогашна Чехословачка, воглавно на индустриски проекти.

Најзначајни од овие проекти се - Фабрика за гуми за возила во Отроковице, Постројка за производство на каолин во Кошице и Кладно,

8

Пекара во Братислава, Градска болница во Усти на Лабем, Атомска електрана во Јахславске Бохуљице и Термоелектрана во Мелник.

На почетокот на 1969 ПЕЛАГОНИЈА-Скопје учествува во изградбата на Олимпиското село во Минхен, Германија, и од тогаш е постојано присатна на германскиот градежен пазар заедно со германски компании.

Во 1975 ПЕЛАГОНИЈА-Скопје ја гради Фабриката за керамички плочки во Рамади, Ирак, а во 1978 изведува модерна Сервисна станица за возила во Багдад. 1979 ПЕЛАГОНИЈА стартува со изведбата на Фабриката за облека во Мосул, Ирак а од 1980 превзема изведба на многубројни индустриски проекти на разни локации во Ирак.

Во 1978 ПЕЛАГОНИЈА-Скопје ја превзема изведбата на административно-комерцијалниот АРЕСКО Центар во Бејрут, Либан.

На Кувајтскиот градежен пазар ПЕЛАГОНИЈА влегува 1987 со изведба на престижниот резиденцијален комплекс Џабрија, во Кувајт. Во периодот од 1993 дп 1995 Компанијата е ангажирана од страна на МОД-Кувајт на изведба на Тренинг центри на разни локации во Кувајт.

Во 1991 ПЕЛАГОНИЈА-Скопје започнува со градежни работи на Хотел во Бијск, Русија. Подоцна ПЕЛАГОНИЈА ги проширува своите активности во Украина, со изведба на Урбан комплекс во Макеевка.

Во 1995 започната е реконструкција и реставрација на резиденцијални објекти за Руската Влада во Петрозаводск и Санкт Петерсбург.

Одделението за истражување и развој константно го следи пазарот и воведува нови системи и производи за да се следат тековните пазарни барања.

ПЕЛАГОНИЈА-Скопје е рангирана меѓу седумдесетите врвни од 250 меѓународни градежни фирми, согласно на списанието Engineering News Record (САД) издаден во 1990.

Квалификуваноста и знаењето на вработените се највредниот дел на Компанијата. Квалификуваниот кадар може да се мобилизира за да му биде на располагање на клиентот во давање на услуга и совет за сите аспекти на градежништвото.

Со оглед на тоа дека Компанијата изведува широк дијапазон на градежни објекти за кои Компанијата е регистрирана, ПЕЛАГОНИЈА-Скопје нуди техничка и професионална услуга за припрема и изведба на најкомпликувани инвестициони проекти. So visoko kvalifikuvan personal za proektirawe objekti od visokogradba, niskogradba, hidro objekti, ma{inski instalacii, kako i nadzor. Vo period na godini na anga`mani proektantite bile vklu~eni vo proektirawe na preku 3000 proekti vo razni poliwa so koi gi imaat doka`ano svoeto iskustvo i sposobnsot za spravuvawe so najslo`enite proekti na zadovolstvo na klientot.

9

DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje denes raspolaga so asfaltna baza Rosoman s.Rosoman-Kavadarci i asfaltna baza [upli Kamen vo KO Dobra{ane m.v.Ozrinom s.Ora{ec-Kumanovo i kamenolom Eèvo Brdo [tip i Kamen Dol op{tina Rosoman-Kvadarci. II.1 Opis na postrojkata, postapkite za rabota na postrojkata za proizvodstvo na asfalt II.1.1 Lokacija na asfaltnata baza Asfaltnata baza na DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje, e locirana na ju`nata strana na regionalniot pat Veles-Prilep i se grani~i isto~no so separacija na ma{inokopot, zapadno so zemjodelska povr{ina, severno so regionalen pat Veles-Prilep, a ju`no se grani~i so Crna Reka. Odale~enost od gradot ssa 5 km ili 1,5 km od regionalniot pat, smestena e na severoisto~nata strana od gradot Kavadarci. Bazata raspolaga so: 2h 25 tona i 1h 3 tona cisterna za mazut, 1h3 tona cisterna za nafta, 1h30 tona cisterna za nafta , 5h30 tona cisterni za bitumen, 1h40 tona i 1h20 tona cisterna za filer, 1h30 toni cisterna na dizel gorivo, 1 utovara~ i 30 kamioni vo zavsinost od potrebite. Na lokacijata se smesteni: laboratorija, kancelarija, rabotilnica, magacinski prostor i tehnolo{kata linija za proizvodstvo na asfalt. II.1.2 Tehnolo{ki proces na proizvodstvo na asfalt Asfaltnite bazi moè da bidat mobilni ili stacionirani vo blizina na pogolemite gradovi i soobra}ajnici od povisok red. Asfaltnata baza vo instalacijata zafa}a povr{ina od 831 m2 (Prilog II.2.1.1: Imoten list 307) i ovozmoùva proizvodstvo na asfaltna masa so kapacitet od 60-70 (t/~as). Asfaltnata baza e od Germansko proizvodstvo Teltomat T-5. Asfaltnite bazi na Teltomat se sretnuvaat nasekade vo svetot kako Albanija, Polska, Germanija i.t.n. Timot na Teltomat posebno vnimanie posvetuva na za{tita na ìvotnata sredina i na site sopstvenici na asfaltni bazi od nivnoto proizvodstvo, nezavisno od koja generacija na proizvodstvo pripa|aat ovozmoùvaat zgolemuvawe na kapacitetot na postrojkite i konsultacii vo vrska so celosna modernizacija na bazata.

10

Slika br.1: Asfaltna baza Rosoman

Slika br.2: Cisterni za skaldirawe na mazut i bitumen

11

Slika br.3: Silos za gotova asfaltna me{avina

Asfaltnata baza koja e montirana vo instalacijata e sostavena od 10 deponi za granulat sekoja deponija ima kapacitet od ssa 1000m3 i dve citerni od 20 tona i 40 tona za filer, sistem na gumeni transportni traki, su{ara za zagrevawe na materijal ot koja raboti na mazut. Mazutot e skladiran vo primarna cisterna od 20 toni, od koja se preto~uva vo cisterna od 3 toni. Me{alkata na asfaltnata masa raboti na elektri~en pogon. Gotovata asfaltna smesa se transportira vo silos za asfalt so kapacitet od 80 toni. Bitumenot e smesten vo rezervoar za bitumen koj pred da se dodade vo me{alkata se zagreva vo pe~ka koja raboti na nafta, a se zema od cisterna. Od deponiraniot materijal (granulacija) na bazata so utovara~ se nosi vo dozator ili bunker i preku lenta potoa se predozira vo predozator vo koj se me{aat site frakcii izme{anite frakcii odat vo pe~ka za greewe (su{ara), kade {to se great se dodeka ne se postigne temperatura na materijalot od 2200S do 2400S, topliot materijal preku bunker i dozator se odmeruva i preku pumpa kon topliot materijal se dozira bitumen koj e na T=1500S. Su{eweto-odstranuvaweto na vlaga od materijalot se primenuva za da se spre~i negovo zatestuvawe vo ponatamo{niot proces. Bitumenot koj od cisterni rastovaren se stava vo stati~kite cisterni kade {to vo se gree i se odr`uva negovata rabotna temperatura od 1500S do 1700S se dozira preku pumpa vo topliot materijal, a vo isto vreme se dodava i filerot od separacionata baza od Bawani.

12

Filer e vsu{nost mikroniziran varovnik koj go podobruva kvalitetot na asfaltot. Se vr{i me{awe od 30 do 40 sek, za potoa gotoviot proizvod da se transportira vo silosot za gotov proizvod, a potoa istiot se transportira vo transportnite sredstva za gotov proizvod. Silosot se nao|a na visina od okolu 4 m za da se ovozmoì direkno kipawe vo kamion. Dnoto na silosot e so otvora~ koj se otvora so pritiskawe na kop~e koga transportnoto sredstvo }e bide vo pozicija pod samiot silos. Po isturawe na asfaltot vo transportnite sredstva se zavr{uva ciklusot na proizvodstvo na asfaltot. Na su{arata instaliran e sistem za zafa}awe i pre~istuvawe na gasovite od sogoruvawe na mazutot i isparlivite komponenti i za otpra{uvawe od mineralna pra{ina. Sistemot se sostoi od ventilator so koj se vle~at ~esti~kite i so cikloni se vle~at pri {to komponentite pa|aat vo talo`nik, od talo`nikot se vra}aat vo procesot na proizvodstvo vo gotoviot proizvod, a pre~istenite gasovi niz oxak se ispu{taat vo atmosverata. Deponiraniot materijal e vsu{nost granulacija od 0-4, 4-8, 8-16, 16-22, 22-31,5. Od kamnolomot vo Kamen Dol. Dodeka pak eruptivec so granulacii od 0-4 od 4-8 , 8-11, 11-16, 16-22 od Kamenolom Eèvo Brdo vo [tip. Bitumenot se nabavuva od Grcija, Albanija ili Bosna. Kvalitetot na proizvedeniot asfalt se ispituva vo soodvetna laboratorija. Prilog II. 1.1: Imoten list 307 Prilog II. 1.2: Skica Asfalta baza Rosoman; Prilog II. 1.3: Mapa na terenot; Prilog II. 1.4: Zgolemena mapa na terenot; Prilog II. 1.5: Fundament; Prilog II. 1.6: Dozator; Prilog II. 1.7: Dozer; Prilog II. 1.8: Postrojka za me{awe; Prilog II. 1.9: Osnovna oprema; Prilog II. 1.10: Pogon na me{alica; Prilog II. 1.11: Me{alica; Prilog II. 1.12: Vaga za pesok; Prilog II. 1.13: Dava~ za dale~insko pokaùvawe; Prilog II. 1.14: Skica na trakast transporter; Prilog II. 1.15: Vaga za filer; Prilog II. 1.16: Dozirawe na vrzivo; Prilog II. 1.17: êkrek za podigawe; Prilog II. 1.18: @lebovi za dodeluvawe; Prilog II. 1.19: Osnovna oprema; Prilog II. 1.20: @eòk elevator so lopatki; Prilog II. 1.21: @e{ko sito; Prilog II. 1.22: @e{ko sito; Prilog II. 1.23: @leb;

13

III UPRAVUVAWE I KONTROLA NA INSTALACIJATA Treba da se navedat detali za strukturata na upravuvaweto so instalacijata. Priloète organizacioni {emi, kako i site vaè~ki izjavi na politiki za upravaweto so ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i ja tekovnata ocenka za sostojbata so ìvotnata sredina . Navedete dali postoi sertificiran Sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina za instalacijata. Dokolku postoi sertificiran Sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina za instalacijata, navedete za koj standard stanuva zbor i vklu~ete kopija od sertifikatot za akreditacija. Ovie informacii treba da go so~inuvaat Prilog III.

Odgovor:

III.1 Organizaciska {ema DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje e organizirana kako Dru{tvo so orgrani~ena odgovornost. So organizacijata upravuva upravitel. DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje go vklu~uva priprema, inènering, marketingot, operativata, finsoviot i pravniot sektor, angaìrani vo pronao|awe i sklu~uvawe na dogovori, angaìrawe na ostanatite delovi od kompanijata vo izvedba na grade`nite raboti, vr{i kontrola na kvalitetot i ispolnuvawe na dogovorenite obvrski. Vo sektorot za operativa i tehni~ka priprema, inènering i marketing vleguvaat: investicii, nadzor i komercija, priprema na dogovori i tenderska dokumenatacija, izvedba na grade`ni objekti (visokogradba, niskogradba, i sl),, edinici za priprema na asfalt, kamenolomi i magacini. Visokogradba opfa}a anga`man i izvedba na site vidovi grade`ni raboti koi se odensuvaat na stanbeni, komercijalni, javni, sportski i sli~ni objekti i strukturi. Niskogradba opfa}a anga`man i izvedba na site vidovi grade`ni raboti od niskogradba kako izvedba na pati{ta/avtopati{ta, brani, hidro sitemi i sl. Rabotnite edinici za priprema na asfalt se dol`ni za proizvodstvo i transport na spremenata asfaltna me{avina. Vo pravniot sektor se vklu~eni: sledeweto na zakonskata regulative i ~ove~kite resursi. Sektorot za finansii vklu~uva: plan i analiza, finasova operativa, nabavka i smetkovodstvo.

14

Vo ramkite na asfaltnata baza odgovornosta za realizacija na procesite e na Rakovoditelot na asfaltnata baza i na 12 rabotnici.

Sl.2 Organizaciska {ema na DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje

Prilog III.1: Lista na personal odgovoren za asfaltna baza Rosoman. III.2 Politika za ìvotna sredina Politikata za ìvotna sredina na DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje, e da dava uslugi, koi }e gi osvoi i zadovoli kupuva~ite/investitorite i }e bide na najvisoko nivo od konkurentskata ponuda. Na rakovodstvoto i na site vraboteni za{titata na ìvotnata sredina e prioritet, a kulturata za za{tita na ìvotnata sredina e strategija koja se zasnova na:

• Postojano podbruvawe na nivoto na znaewe, sposobnosta i ve{tinite so zgolemuvawe na kompetentnosta pri izvr{uvawe na

PRAVNA REGULATIVA

PRET. ZA @IVOTNA SREDINA

PRIPREMA, IN@ENERING,

MARKETING Rakovoditel

PRAVEN SEKTOR

Rakovoditel

UPRAVITEL

KAMEN DOL-E@EVO BRDO

ARHIVA

OPERATIVA

Rakovoditel

FINANSISKI SEKTOR

Rakovoditel

ÔVE^KI RESURSI

ZAEDNI^KI SLU@BI

INVESTICII, NADZOR I KOMERCIJA

MARKETING

PRIPREMA NA DOGOVORI I TENDERSKA DOKUMENTACIJA

VISOKOGRADBA

NISKOGRADBA

OPERATIVA

KAMENOLOM -KAMEN DOL

ASFALTNA BAZA-ROSOMAN

ASFALTNA BAZA-ORA[EC

PLAN I ANALIZA

FINANSOVA OPERATIVA

NABAVKA

SMETKOVODSTVO

15

site procesi, a osobeno na procesite koi se odnesuvaat i direktno vlijaat na kvalitetot na proizvodot i uslugata.

• Utvrduvawe na sistemot za upravuvawe so kvalitet ISO 9001:2008 i sistemot za za{tita na ìvotnata sredina i postojano preispituvawe za nivnata efektivnost.

• Postojano podbruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite vo delot za bezbednost, funkcionalnost, servisirawe, kvalitet i navremena isporaka.

• Vospostavuvawe i odrùvawe na partnerski odnosi vzaemno korisni odnosi so site partnerski organizacii.

DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje se griì za ìvotnata sredina i doprinesuva vo nejzinoto za~uvuvawe, a toa go obezbeduva so:

• Vospostavuvawe na efektiven sistem za upravuvawe na za{tita na ìvotnata sredina i dosledna primena na zakonite i propisite od oblasta na za{tita na ìvotnata sredina i po~ituvawe na dobra industriska praksa.

• Unapreduvawe i optimizacija na rabotnite procesi so racionalizacija na potro{enite surovini i materijali, energija, voda, i smaluvawe na emisijata vo voduhot i spre~uvawe na zagaduvawata na podzemnite vodi i po~vata.

• Smaluvawe na koli~estvoto na otpad i natamo{en tretman na otpadnite materii na na~in koj ovozmoùva povtorna primena ili ne ja zagrozuva ìvotnata sredina.

• Postojan monitoring i podobruvawe na u~inokot za za{titata na ìvotnata sredina i smaluvawe na opasnostite od incidenti.

• Efektivna eksterna komunikacija so site relevantni organizacii so cel razmena na informacii zna~ajni za za{tita na ìvotnata sredina.

• Dostapnost na javnosta, strate{kite partneri, kupuva~ite i ostanatite zaintersirani strani so godi{nite izve{tai za u~inokot na za{titata na ìvotnata sredina, so {to se obezbeduva i podobruva konkuretnosta i imixot na DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje kako raboten subjekt i partner.

16

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, DRUGI SUPSTANCII I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

IV.1 Da se dade lista na surovini i pomo{ni materijali, supstancii, preparati, goriva, i energija koja se proizveduva ili upotrebuva preku aktivnosta.

Listata(-tite) koja e dadena treba da bide sosema razbirliva i treba da se vklu~at, site upotrebeni materijali, gorivata, me|uproizvodi, laboratoriski hemikalii i proizvod(i). Posebno vnimanie treba da se posveti na materijalite i proizvodite koi se sostaveni ili sodràt opasni supstancii. Spisokot mora da gi sodrì spomenatite materijali i proizvodi so jasna oznaka soglasno Aneks II od Dodatokot na Upatstvoto. Tabeli IV.1.1 i IV.1.2 moraat da se popolnat. Dopolnitelni informacii treba da se dadat vo Prilogot IV.

Odgovor:

IV.1 Lista na surovini, masti: - Bitumen, - Kameno bra{no(filer), - Granulat,

Granulacija od 0-4, 4-8, 8-16, 16-22, 22-31,5 se nabavuva od kamnolomot vo Kamen Dol, Granulacija od 0-4 od 4-8 , 8-11, 11-16, 16-22 se nabavuva od Kamenolomot Eèvo Brdo vo [tip,

- Hidrauli~no maslo Hidrol 46 i 60, Hidrauli~noto maslo se koristi za podma~kuvawe na hidraulikata.

- Mast list for 3, se koristi za podma~kuvawe na mehani~kite delovi kade ima triewe.

- Motorni maslo, se koristi za podma~kuvawe na motorot transportnite sredstva.

- Voda se nabavuva so hidrofor od bunar(dupnatina) i taa se koristi kako voda za piewe i tehni~ka voda, potro{uva~kata e okolu 500 m3 godi{no.

Mastite i maslata se skladiraat vo magacinskiot prostor. IV.2 Lista na goriva:

- Elektri~na energija

17

Elektri~na energija se nabavuva od gradskata elektri~na mre`a od Kavadarci. Asfaltnata baza raspolaga so sopstvena trafostanica.

- Nafta So naftata se snabduva pe~kata za zagrevawe na bitumen.

- Mazut Mazutit se koristi za zagrevawe na su{arata od tehnolo{kata linija.

- Dizel gorivo D1 Dizel gorivo D1 se koristi kako pogon na vozilata.

Snabduvawe so nafta, mazut i dizel gorivo D1 se vr{i od OKTA Rafinerija za nafta AD Skopje.

Prilog IV.2.1: Uverenie za kvalitet br000589 za eurodizel; Prilog IV.2.1: Izjava za soobraznost na te~no gorivo. IV.3 Lista na proizvodi:

- Asfalt: AB 8, AB 11, BNHS 16. IV.4 Karakteristiki na surovinite Bitumen Bitumenot pretstavuva crna polukruta ili kruta lepliva masa, vo celost rastvorliva vo jagleroden - disulfid (CS2) ili vo hloroform (CHCl3). Se dobiva so frakciona destilacija na asfaltna (ili parafinsko-asfaltna) surova nafta. Bitumenot e vrzivno sredstvo zastapeno i vo prirodnite asfalti, no prakti~no e nevozmo`no dobivawe na ~ist bitumen so izdvojuvawe od niv. Za potrebite na grade`nata industrija, za izrabotka na asfaltnite me{avini kaj kolovoznite konstrukcii se koristi industriski dobien mek bitumen kaj koj to~kata na razmeknuvawe, po metodot na (P.K.) prsten i kugla, e pomala od 700S , no ne pomala od 300S. Bitumenot se sretnuva kako: Razreden bitumen sostaven od bitumen omeknat so soodveten razreduva~, koj po odredeno vreme od vgraduvaweto povtorno delumno ili celosno oksidira. Kako razreduva~i mo`e da se koristat katranski masla, masleni destilati na naftata ili me{avina na dvete masla. Vo ovie razredeni bitumeni pripa|a voobi~aeniot bitumenski proizvod Shellmac. Katraniziran bitumen-me{avina od katran i bitumen vo koja preovladuva bitumenot. Procentot na katran ne nadminuva 15 - 25%. Bitumeniziran katran-me{avina od bitumen i katran vo koja preovladuva katranot. Procentot na bitumen ne preminuva 15 - 20%. Paten katran-ve{ta~ki produkt na destruktivna destilacija na kamen jaglen. Toj se sostoi od odredeni me{avini na katranski smoli i antracensko maslo. Patna emulzija-sostavena e od fino raspra{eni (dispergirani) ~esti~ki na bitumen i paten katran vo voda. Za da ovie najfini kapki na raspra{en bitumen i paten katran ne bi se spoile me|usebe, tie se obvieni so fina opna na nekoj odreden za{titen materijal, emulgator.

18

Pod imeto Goudron se javuva i proizvod od me{avina na trinidaden asfalt so izvesen procent na bitumenski razreduva~ so sostav:

S N Y N To~ka na topewe

80-82% 10-11% 6-8% 1% 90 0S Vo instalacijata se upotrebuva bitumenska emulzija EN-56, razreden bitumen RB-50/70, polibim za izrabotka na asfaltni me{avini. Bitumen se nabavuva od Grcija, Albanija ili Bosna. Ispituvawata na bitumenskite emulzii za izrabotka na asfaltni me{avini se dadeni vo slednive prilozi: Prilog IV.4.1 Sertifikat br.1001-b/007od mart 2010 god za bitumenska emulizija EN-56 izvr{eni ispituvawa od Inspekt SK Skopje. Prilog IV.4.2 Uverenie za kvalitet br.4-7.5-01-121 od 27.04 2010 god za razreden bitumen ispituvawa od BIM Sveti Nikole. Prilog IV.4.3 Sertifikat br.1001-B/015 april 2010 god za polbim izvr{eni ispituvawa od Inspekt SK Skopje. Kameno bra{no (filer) Filer-e najfina mikronizirana zrnesta surovina od varovni~ko poteklo koja vlijae na stabilnosta i plasti~nosta na asfaltot. Spored vaè~kite standardi filerot mora da sodrì najmalku 60% zrna pod 0,06mm i najmalku 80% zrna pomali od 0,09mm. Vo instalacijata se koristi filer proizveden vo Rudnici Bawani Skopje. Spored MKS B.B3.045 filerot e podelen vo dve klasi taka da treba da go zadovoli sledniot granulometriski sostav. Uslov za kvaliteten granulometriski sostav na filerot

Sito mm Zastapenost % Ι klasa filer

Zastapenost % ΙΙ klasa filer

+ 0,710 100 100 -0,710+ 0,250 95 - 100 95 – 100 -0,250+ 0,090 80 - 95 65 – 95 -0,090+ 0,063 60 - 85 50 – 85

Pokraj toa {to filerot gi namaluva {uplinite vo asfaltnata smesa, ja zgolemuva stabilnosta na me{avinata samo do granicata nad koja ponatamo{noto dodavawe zapo~nuva negativno da vlijae na namaluvaweto na procentot na {uplini vo asfaltot. Isto taka filerot vo asfaltnata me{avina gi menuva i minerolo{kite osobini na bitumenot vo asfaltot (toa se dolì na fizi~kite fenomeni na vlijanieto na adhezivnite sili), a so toa i na osobinite na samiot asfalt. Kameno bra{no (filer) se nabavuva od kamenolom Bawani Skopje.Ispituvawata za kamenoto bra{no (filer) dadeni se vo Prilog

19

IV.4.4 Izve{taj za izvr{eni ispituvawa na kameno bra{no (filer) br. ABI/02.10-102 od fevruaru 2010 godina izdaden od Gardeèn Institut na Makedonija AD. Granulat (Frakcii) Karakteristikite na granulatot (frakciite) koi {to se koristat za proizvodstvo na beton i asfalt, tehni~kite uslovi za kvalitet, na~inot na ispituvawe i ocenkata na rezultatite od ispituvawata na istiot se definirani vo standardot MKS B.B2.010 i MKS B.B3.100. Granulacija od 0-4, 4-8, 8-16, 16-22, 22-31,5 se nabavuva od kamnolomot vo Kamen Dol. Granulacija od 0-4, 4-8, 8-11, 11-16, 16-22 se nabavuva od Kamenolomot Eèvo Brdo vo [tip.

Dimenzii na osnovnite frakcii na agregat:

Frakcii na agregatot: Krupnost na zrnata pesok

vo mm

Krupnost na zrnata pesok vo mm

I-A 0-4 0-4 II-B 4-8 4-8 III-C 8-11 8-16 IV-D 11-16 16-22 V-E 16-22 22-31,5

Ispituvawata na prirodniot frakcionen agregat za izrabotka na asfalt se dadeni vo slednive prilozi:

Prilog IV.4.5: Izve{taj od ispituvawe frakcioniran kamen agregat za izrabotka na beton, asfalt beton i BNS od separacija Kamen Dol br.AGK-10/09-762/1 od noemvri 2009 godina izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD; Prilog IV.4.6: Izve{taj od ispituvawe frakcioniran kamen agregat za izrabotka na beton od separacija Eèvo Brdo br.AGK-03/09-131 od april 2009 godina izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD; Prilog IV.4.7: Potvrda za kvalitet br. B.B.08/23 od 15.04.2009 od ispituvawe na frakcioniran droben agregat za izrabotka na beton i asfalt beton od separacija Eèvo Brdo, izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD; Prilog IV.4.8: Potvrda za kvalitet br. B.B.08 AGK-10/09-762 od 10.11.2009 od ispituvawe na frakcioniran droben agregat za izrabotka na beton i asfalt beton od separacija Kamen Dol, izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD; Prilog IV.4.9: Izve{taj od ispituvawe frakcioniran kamen agregat za izrabotka na asfaltni betoni od separacija Eèvo Brdo br.AGK-03/09-131 od april 2009 godina izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD;

20

Prilog IV.4.10: Izve{taj od ispituvawe frakcioniran kamen agregat za izrabotka na asfaltni betoni od separacija Kamen Dol br.AGK-10/09-762 od noemvri 2009 godina izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD; Prilog IV.4.11: Izve{taj od ispituvawe frakcioniran kamen agregat za izrabotka na beton i asfalt beton od separacija Eèvo Brdo br.AGK-04/09-131/1 od april 2009 godina izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD; Prilog IV.4.12: Izve{taj od ispituvawe frakcioniran kamen agregat za izrabotka na bitumenizirani nosivi sloevi od separacija Kamen Dol br.AGK-10/09-762 od noemvri 2009 godina izdaden od Gradeèn Institut na Makedonija AD. Frakciite na separiraniot granulat se upotrebuvaat za proizvodstvo na asfalt i beton ili se prodavaat. Prirodniot frakcionen agregat ne sodràt opasni materii. IV.5 Karakteristiki na gotovite proizvodi Asfalt Prirodniot asfalt pretstavuva me{avina na bitumen i mineralni materii. Pod dejstvo na golemi geolo{ki pritisoci i visoki temperaturi vo dlabokite zemjeni sloevi doa|alo do isparuvawe na polesnite frakcii na nafta, pa so oksidacija i polimerizacija na istite sozdaden e priroden bitumen. Osobinite i karakteristikite na asfaltot za izgradba na pati{ta se takvi da ovozmoùvaat golema trajnost, predizvikuvaat mala soobra}ajna buka, dobro gi prigu{uvaat vibraciite i udarite vo soobra}ajnoto dvièwe, ne propu{taat voda, bez o{tetuvawe se prilagoduvaat na pomali slegnuvawa i deformacii na podlogata, otporni se glavno na site kiselini. Nivna golema prednost e mo`nosta da se izrabotat vo sosema tenki i ednostavni konstrukcii za site vidovi na soobra}ajno optovaruvawe. Nedostatok na asfaltite e toa {to benzinot i ostanatite derivati na naftata go razgraduvaat bitumenot, pa ne se soodvetni za soobra}ajni povr{ini na benzinski pumpi.

So ogled na toa deka asfaltot e mnogu koristen materijal vo grade`ni{tvoto za izrabotka na pati{ta, toj moè da se proizveduva samo na prethodno utvrdena receptura koja treba da gi sodrì site usvoeni koli~inski komponentni materijali, ~ija {to koli~ina zavisi od vidot na asfaltot.

Asfaltnite probi se ispituvaat detalno vo asfaltna laboratorija. Od dobienite rezultati moè da se konstatira deka fizi~ko mehani~kite karakteristiki se zadovoleni t.e. istite se vo soglasnost so barawata na za kvalitet propi{ani so standardot MKS U.E9.021 za asfaltni me{avini od tipot BNHS 16, AB 8, AB 11.

Gotovata asfaltna me{avina se transortira na sledniot na~in:

° Asfaltot se transportira so tovarno vozilo.

21

° Pri transportot tovarnoto vozilo mora da bide ispravno, za tekot na celoto vreme dodeka asfaltot se transportira.

° Na transportnoto vozilo sandakot vo koj se tovari asfaltot mora da bide ~ist i prema~kan so nafta za da ne dojde do lepewe na asfaltot za yidovite od sandakot.

° Pri transport na afalt na ladno i vrne`livo vreme asfaltot mora da se pokrie so specijalno izraboteni ceradi za da ne dojde do ladewe i gubewe na baranata temperatura na asfaltot.

° Temperaturata pri transportot ne smee da se namali pod 130 0S. Prilog IV.5.1: Prethoden sostav na receptura za izrabotka na AB 11; Prilog IV.5.2: Izve{taj br. 973-2 od 29.12.2008 na ispitanite asfaltni sloevi vgradeni vo ulici vo Op{tina Petrovec od Univerzitet Sv. Kiril i Metodij-Grade`en fakultet-Skopje; Prilog IV.5.3: Lista na kompanii za koi e izrabotena asfaltna me{avina.

22

RAKUVAWE SO MATERIJALITE

IV.2 Rakuvawe so surovini, me|uproizvodi i proizvodi Vo tabelite IV.1.1 i IV.1.2 od Sekcijata IV treba da se nabrojat site materijali. Ovde treba da se istaknat detali za uslovite na skladirawe, lokacija vo objektot, sistemot za segregacija i transportnite sistemi vo objektot. Priloète informaciite koi se odnesuvaat na integriranosta, nepropuslivosta i finalnoto testirawe na cevkite, rezervoarite i oblastite okolu postrojkite. Dopolnitelnite informacii treba da bidat del od Prilogot V.1

Odgovor: Nafta Naftata pretstavuva sme{a od razli~ni jaglevodorodi i drugi organski soedinenija (sulfurni, azotni oksidi i kislorodni). Bezbednost

° Rizik od poàr dokolku produktot se zagreva do temperatura povisoka od to~kata na palewe;

° Rizik od akumulirawe na elektri~en naboj koj moè da predizvika elektri~no praznewe, t.e. palewe na naftata.

Zdravje

° Naftata ne e {tetna po zdravjeto dokolku pravilno se koristi i rakuva so nea;

° Rizikot po zdaravje se minimizira so prevzemawe na sodvetni merki na pretpazlivost, na primer koga skladiraweto i rakuvaweto se izveduva vo zatvoren sistem.

@ivotna sredina

° Zagaduvawe na vodenite sredini so golemo koli~estvo na nafta moè da predizvika izumirawe na ìvite organizmi vo vodata i dolgotrajni posledici na vodenata sredina od ekolo{ki aspekt;

° Pri izlevawe vo voda, naftata formira sloj od jaglevodorodi na povr{inata pri {to se namaluva prirodnata ventilacija;

° Biorazgraduvaweto vo vodata se smeta za sekundaren process; ° Dokolku dojde vo kontakt na mala koli~ina na nafta so po~vata,

zna~itelen del }e ispari, a ostatokot }e se absorbira od pogornite aerobni sloevi na po~vata;

° Dokolku dojde vo kontak na pogolema koli~ina na nafta so po~vata, zna~itelen del }e navleze vo aerobnite sloevi na po~vata, zagaduvaj}i gi podzemnite vodi. Se smeta za nevozmo`no deka ovie

23

komponenti }e traat dovolno dolgo za da pretstavuvaat opasnost po zdravjeto na naselenieto.

Protiv poàrni merki ° Da se koristi suv prav, pena, jaglerod dioksid ili persok za mali

poàri ° Za spravuvawe so golemi poàri potrebno e reagirawe na

soodvetno obu~en perspnal i koristewe na pena. Rakuvawe i skladirawe

° Utovar/Istovar temperatura, 0S: Ambientalna ° Temperatura na skladirawe, 0S: Ambientalna ° Skladirawe: Vo cisterni

Podatoci povrzani so zakonska regulativa

° R-Fraza R45-Moè da predizvika rak; R38-Iritira~ki za koà; R65-[tetno: moè da predizvika o{tetuvawe na belite drobovi ako se progolta; R51/53-Toksi~en za vodenite organizmi, predizvikuva trajni {teti vo vodena sredina; R11-Lesno zapaliv; R40-Moèn rizik od povratni efekti.

° S-Fraza S2-Da se ~uva von doseg na deca; S53- Izbegnuvajte izloènost na-pobarajte posebni upatstva pred upotreba; S45-Vo slu~aj na nezgoda ili ako ne se ~uvstvuvate dobro, vedna{ pobarajte medicinski sovet; S36/37-Da se nosi soodvetna za{titna obleka i rakavici; S24/25- Da se izbegnuva kontakt so koà i o~ite; S61- Da se izbegnuva isfrlawe vo ìvotnata okolina; S62- Vo slu~aj na progoltuvawe da ne se predizvikuva namerno povra}awe: Itno pobaraj medicinska pomo{; S16/17- Da se ~uva podaleku od toplina; S29- Da ne se prazni vo kanalizacija.

Mazut Bezbednost


° Iako e maslo za gorewe-mazutot ne e klasificiran kako zapaliv, lesnite jaglevodorodni parei moè da se formiaat na

24

povr{inata na rezervoarot vo koncentarcii vo opseg na zapalivost.

@ivotna sredina

° Pri izlevawe vo voda, mazutot formira sloj od jaglevodorodi na povr{inata pri {to se namaluva prirodnata ventilacija;

° Biorazgraduvaweto vo vodata se smeta za sekundaren process; ° Dokolku dojde vo kontakt na mala koli~ina na mazut na po~vata,

zna~itelen del }e ispari, a ostatokot }e se absorbira od pogornite aerobni sloevi na po~vata;

° Pri izlevawe na pogolema koli~ina na mazut na po~vata, zna~itelen del }e navleze vo aerobnite sloevi na po~vata, zagaduvaj}i gi podzemnite vodi. Se smeta za nevozmo`no deka ovie komponenti }e traat dovolno dolgo za da pretstavuvaat opasnost po zdravjeto na naselenieto.

Protiv poàrni merki ° Da se koristi suv prav, pena, jaglerod dioksid; ° Za spravuvawe so golemi poàri potrebno e reagirawe na


° Utovar/Istovar temperatura, 0S: 60-70 ° Temperatura na skladirawe, 0S: 60-70 ° Skladirawe: Vo cisterni

Podatoci povrzani so zakonska regulativa

° R-Fraza R45-Moè da predizvika rak; R51/53-Toksi~en za vodenite organizmi, predizvikuva trajni {teti vo vodena sredina.

° S-Fraza S53- Izbegnuvajte izloènost-pobarajte posebni upatstva pred upotreba; S45-Vo slu~aj na nezgoda ili ako ne se ~uvstvuvate dobro, vedna{ pobarajte medicinski sovet; S61- Da se izbegnuva isfrlawe vo ìvotnata okolina;

Dizel gorivo Bezbednost


° Rizik od akumulirawe na elektri~en naboj koj moè da predizvika elektri~no praznewe, t.e. palewe na naftata.

25

@ivotna sredina

° Zagaduvawe na vodenite sredini so golemo koli~estvo na dizel

gorivo moè da predizvika izumirawe na ìvite organizmi vo vodata i dolgotrajni posledici na vodenata sredina od ekolo{ki aspekt;

° Pri izlevawe vo voda, dizel gorivo formira sloj od jaglevodorodi na povr{inata pri {to se namaluva prirodnata ventilacija, neki jaglevodorodi so pogolema molekulska masa moè da se apsorbiraat kako sedimenti

° Biorazgraduvaweto vo vodata se smeta za sekundaren process; ° Dokolku dojde vo kontakt na mala koli~ina na dizel gorivo so

po~vata, zna~itelen del }e ispari, a ostatokot }e se absorbira od pogornite aerobni sloevi na po~vata;

° Dokolku dojde vo kontak na pogolema koli~ina na nafta so po~vata, zna~itelen del }e navleze vo aerobnite sloevi na po~vata, zagaduvaj}i gi podzemnite vodi. Se smeta za nevozmo`no deka ovie komponenti }e traat dovolno dolgo za da pretstavuvaat opasnost po zdravjeto na naselenieto.

Protiv poàrni merki ° Da se koristi suv prav, pena, jaglerod dioksid ili pesok za mali

poàri; ° Za spravuvawe so golemi poàri potrebno e reagirawe na


° Utovar/Istovar temperatura, 0S: Ambientalna ° Temperatura na skladirawe, 0S: Ambientalna ° Skladirawe: Vo cisterni

Podatoci povrzani so zakonska regulative

° R-Fraza R45-Moè da predizvika rak; R38-Iritira~ki za koà; R65-[tetno: moè da predizvika o{tetuvawe na belite drobovi ako se progolta;

° R51/53-Toksi~en za vodenite organizmi, predizvikuva trajni {teti vo vodena sredina;

° R40-Moèn rizik odpovratni efekti.

° S-Fraza S2- Podaleku od dopir na deca;

26

S53- Izbegnuvajte izloènostna-pobarajte posebni upatstva pred upotreba; S45-Vo slu~aj na nezgoda ili ako ne se ~uvstvuvate dobro, vedna{ pobarajte medicinski sovet; S36/37-Da se nosi soodvetna za{titna obleka i rakavici; S24- Da se izbegnuva kontakt so koà; S61- Da se izbegnuva isfrlawe vo ìvotnata okolina; S62- Vo slu~aj na progoltuvawe da ne se predizvikuva namerno povra}awe: Itno pobaraj medicinska pomo{; S16/17- Da se ~uva podaleku od toplina; S29- Da ne se prazni vo kanalizacija.

Naftata, mazutot i dizel gorivoto se skladiraat vo cisterni koi se postaveni taka {to gi ispoluvaat site tehni~ko tehnolo{ki uslovi i preorakite na proizvoditelot. Mastite i maslata se vo pomali koli~ini i istite se skladiraat vo magacinskite prostorii na mesta za skladirawe nameneti za ovie proizvodi.

IV.3 Opis na upravuvaweto so cvrst i te~en otpad vo instalacijata. Za sekoj otpaden materijal, dadete celosni podatoci; (а) Imeto; (б) Opis i priroda na otpadot; (в) Izvor; (г) Kade e skladiran i karakteristiki na prostorot za skladirawe; (д) Koli~ina/volumen vo m3 i toni; (е) Period ili periodi na sozdavawe; (ж) Analizi (da se vklu~at metodi na testirawe i Kontrola na Kvalitet); (з) Kodot spored Evropskiot katalog na otpad. Vo slu~aj koga odreden otpad se karakterizira kako opasen, vo informacija treba toa da bide jasno naglaseno, soglasno definicijata za opasen otpad od Zakonot za otpad (Slu`ben vesnik 68-04). Sumarnite tabeli V.2.1 i V.2.2 treba da se popolnat, za sekoj otpad soodvetno. Potoa, treba da se dade informacija za Registraciskiot broj na Licencata/dozvolata na pretpriema~ot za sobirawe na otpad ili na

27

operatorot za odloùvawe/povtorna upotreba na otpadot, kako i datumot na istekuvawe na vaè~kite dozvoli. Dopolnitelnite informacii treba da go so~inuvaat Prilogot V.2

Odgovor: Od rabotata na asfaltnata baza Rosoman vo glavno ne se producira opasen otpad. Vo tekot na tehnolo{kiot proces kako mo`ni potencijalni zagaduva~i se javuvaat se: emisija od prav od skladirawe na granulacijata na otvoreno, emisija na pra{ina pri pretovar na granulacijata od transportnoto sredstvo na deponijata za pesok, pri crpewe na granulacijata od deponijata so utovara~ koga se nosi vo dozator ili bunker i preku lenta potoa se predozira vo predozator vo koj se me{aat frakciite, cvrst otpad (makadam), cvrst komunalen otpad, bu~ava i vibracii koi se javuvaat od rabota na samata postrojka, otpadna voda koja {to se koristi za odrùvawe na higiena vo prostoriite i sanitarnite jazli (komunalna otpadna voda), fekalni otpadni vodi, kako i masti i masla koi {to se koristat za odrùvawe na opremata. Kako metodi, procesi i pomo{ni procesi so cel namaluvawe i tretman na zagaduvaweto i iskoristuvaweto na otpadot se koristat slednive:

Deponirana pra{ina okolu postrojkata, dvornoto mesto i okolnite povr{ini. Kako rezultat na rabotata na postrojka se osloboduva nezna~itelno koli~estvo na pra{ina. Pra{inata kako najgruba disperzija na zagaden vozduh, kako imisija se taloì na okolnite povr{ini, vegetacijata i objektite no nema nekoe posebno {tetno vlijanie, poradi svojot hemiski sostav na karbonaten materijal, vrz gradinarskite i poqodelskite kulturi, kako i na prinosot na sto~arstvoto.

Komunalnata i fekalnata otpadna voda preku odvodni cevki se

vleva vo Crna reka.

Cvrst otpad (makadam) se sozdava od ~isteweto na postrojkata i istiot se koristi za lokalnite selki pati{ta i so pomo{ na transportni sredstva istiot se odlaga na prostor odreden za ovoj cvrst otpad.

Cvrst komunalen otpad se sozdava od hartiena i plasti~na

ambalaà, ostatoci od hrana i istiot vrabotenite go nosat do najbliskiot gradski kontejner. îsteweto na kontejnerite go pravi Javnoto Pretprijatie Rosoman od op{tina Rosoman. Asfaltnata

28

baza Rosoman se upravuva soglasno Zakonot za otpadot (Sl.Vesnik na R.Makedonija br.37/98) ) i Zakonot za upravuvawe so otpad (Sl. vesnik R. Makedonija br.68/04, 71/04 i 107/07).

Maslata i mastite koi {to se koristat za odrùvawe na opremata od postrojkata, maksimalno se iskoristuvaat so toa {to ne se soadava odpad od istite, bidej}i istite celosno se sogorivaat i se dodava nova koli~ina. Masloto za odrùvawe na transportnite sredstva se zamenuva kaj ovlasteni serviseri i istite se griàt za ovoj vid na odpad.

IV.4 Odloùvawe na otpadot vo granicite na instalacijata (sopstvena deponija)

Za otpadite koi se odloùvaat vo granicite na instalacijata, treba da se podnesat celosni detali za mestoto na odloùvawe (vklu~uvaj}i me|u drugoto proceduri za selekcija za lokacijata, mapi na lokacijata so jasna nazna~esnost na za{titenite vodni zoni, geologija, hidrogeologija, plan za rabota, sostavot na otpadot, upravuvawe so gasovi i iscedokot i grià po zatvorawe na lokacijata). Dopolnitelnite informacii da se vklu~at vo Prilogot V.3.

Odgovor: Instalacijata nema sopstvena deponija.

29

V EMISII

V.1 Emisii vo atmosferata

Detali za emisija od to~kasti izvori vo atmosferata Site emisii od to~kasti izvori vo atmosferata treba detalno da bidat objasneti. Za emisii od parni kotli so toploten vlez nad 5 MW i drugi kotli nad 250 kW treba da se popolni Tabela VI.1.1. Za site glavni izvori na emisija treba da se popolnat Tabelite VI.1.2 i VI.1.3, a tabelata VI.1.4 da se popolni za pomali izvori na emisija. Potrebno e da se vklu~i spisok na site izvori na emisii, zaedno so mapi, crteì, i pridru`na dokumentacija kako Prilog VI. Informacii za visinata na emisiite, visina na pokrivite, i dr. , isto taka treba da se vklu~at, kako i opisi i {emi na site sistemi za namaluvawe na emisiite. Baratelot treba da go navede sekoj izvor na emisija od kade se emitiraat supstanciite navedeni vo Aneks III od Dodatokot na Upatstvoto. Za emisii nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba da se ozna~at konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan.

Odgovor: Soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvolenite koncentracii koli~ini i drugi {tetni materii {to moàt da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe(Sl.Vesnik br. 3/90), propi{anite maksimalno dozvolenite koncentracii (MDK) za emisija na vkupna pra{ina vo izlezniot gas od odelna postrojka ne smee da bide pogolema od vrednosta dadena vo slednava tabelata.

g/h

Emisiono koli~estvo

MDKmg/m3

Nad 500 50

do vklu~itelno 500 150

30

Cvrsti ~esti~ki. [tetnosta na cvrstite ~esti~ki se opredeluva spored nivniot granulometriski sostav: Stepen Sostav 0 >11μm 1 7-11 μm 2 4,7-7,0 μm 3 3,3-4,7 μm 4 2,1-3,3 μm 5 1,1-2,1 μm 6 0,65-1,1 μm 7 0,43-0,65 μm 8 <0,43 μm Spored Pravilnikot za klasifikacija na objektite {to so ispu{tawe na {tetni materiii moè da go zagadat vozduhot vo naselenite mesta i formiraweto zoni na sanitarna za{tita (Sl. vesnik na SRM, br. 13/76 ) se vr{i klasifikacija na objektite {to so ispu{tawe na {tetni materii moè da go zagadat vozduhot vo naselenite mesta i so toa se opredeluvaat uslovi za formirawe na zona na sanitarna za{tita. Sledeweto na kvalitetot na sostojbite za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata se vr{i vo ramkite na Informativniot sistem za unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata kako podsistem na Republi~kiot prostoren i informativen sistem. Vrz osnova na gorenavedeniot Pravilnik, asfaltnata baza Rosoman pripa|a na grankovnata oblast grade`na industrija:

klasa III -proizvodstvo na asfalt.

Soglasno ~len 4, goleminata na zonata za sanitarna za{tita vo stanbenite zoni se opredeluva zavisno od vidot i koli~estvoto na ispu{tenite {tetni materii od izvorite na zagaduvawe na vozduhot, od mo`nostite za pre~istuvawe na otpadnite materii koi se ispu{taat vo atmosferata od strana na zagaduva~ite, od geografsko, klimatskite i meterelo{kite uslovi na lokacijata i na izvorite na zagaduvawe [irinata na zonata za sanitarna za{tita zavisi od klasata vo koja spra|a objektot {to go zagaduva vozduhot, za objekti od treta klasa iznesuva 601-1000 metri. [irinata na zonata od prethodniot stav se meri vo prava linija od izvorot na zagaduvawe. Vo zavisnost od ruàta na vetrovite(Slika br.4), geografsko - klimatskite i meteorolo{ki uslovi, {irinata na zonata za sanitarna za{tita sprema opredeleni strani moè da bide pogolema ili pomala od onaa {to e opredelena so prethodniot stav.

31

N NE E SE S SW W NW 145 78 45 54 37 33 13 118

Slika br.Ruà na vetrovi

Vo Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva i za drugi {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddeleni izvori na zagaduvawe (Sl. vesnik na SRM, br. 3/90) propi{ani se maksimalno dozvolenite koli~ini (MDK) na {tetni materii vo cvrsta, te~na i gasovita sostojba {to smeat da se ispu{taat vo vozduhot od industriski, komunalni i drugi izvori na zagaduvawe. Soglasno ~len 2 od istiot Pravilnik, koga vo izleznite gasovi se prisutni pove}e materii od razli~ni grupi, zaedni~kata emisija na materiite na smee da ja nadminuva grani~nata emisiona koncentracija pri {to treba da bidat ispolneti i barawata za sekoja grupa oddelno.

Kvantitativnite vrednosti na hemiskite {tetnosti vo dimnite gasovi od glavniot emiter na asfaltnata baza vo n.m. Rosoman, dadeni se vo Tabela br.1od Prilog V.1. Tehni~ki izve{taj br.106/05/2010 od maj 2010 od izvr{eni merewa i analiza na bu~ava i {tetni materii vo dimnite gasovi od oddelni objekti. Vrz osnova na dobienite rezultati za koli~estvata na {tetni materii vo otpadnite gasovi od su{arata za zagrevawe na granulatot koi se emitiraat vo ìvotnata sredina, se vo granicite na maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe, dodeka

32

koncentracijata na cvrsti ~esti~ki gi nadminuva maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo voduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.Vesnik na SRM br.3/90).

Lokacijata na mernite mesta za mostrirawe odgovara na barawata predvideni so ISO 10780 za linearnost na kanalot 3D. Napomena: Prezentiranite vrednosti vaàt za uslovi i rabotni procesi koi bile vo vreme koga se vr{eni merewata. Rabotata na asfaltnata baza Rosoman e diskontinuirana, sevkupno godi{na angaìranost od 4-5 meseci, so optimalno proizvdstvo od 60-70 t/h.

V.1.1.1 Fugitivni i potencijalni emisii Vo Tabela VI.1.5. da se dade lista na detali za fugitivnite i potencijalni emisii. Soglasno aktivnostite navedeni vo Pravilnikot za maksimalno dozvoleni konstracii i koli~estvo i za drugi {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik 3/90) vo vrska so ograni~uvaweto na emisiite na isparlivi organski soedinenija pri upotreba na organski rastvori vo poedine~ni aktivnosti i instalacii: − navedete dali emisiite se vo granicite dadeni vo gorespomenatiot

Pravilnik, i dokolku ne se, kako tie }e se postignat. Celosni detali i site dopolnitelni informacii treba da go so~inuvaat Prilogot VI.1.2

Odgovor: Soglasno upatstvoto za podgotovka za A-integrirana ekolo{ka dozvola emisiite vo atmosferata }e gi kategorizirame vo: emisii od kotli, glavni emisii, sporedni emisii i fugativni i potencijalni emisii. Emisii od kotli vo atmosfearata od asfaltnata baza nema. Kako fugativni i potencijalni emisii vo vozduhot moè da se pojavat:

Emisija od prav od skladirawe na granulacijata na otvoreno; Emisija na pra{ina pri pretovar na granulacijata od transportnoto

sredstvo na deponijata za pesok,

33

Pri crpewe na granulacijata od deponijata so utovara~ koga se nosi vo dozator ili bunker i preku transportnata lenta, potoa pri predozirawe vo predozator vo koj se me{aat frakciite,

Na asfaltnata baza Rosoman, vo normalni uslovi na rabota poradi genezata na procesot ne se emituva pra{ina vo atmosferata, mo`ni se povremeni zapra{uvawe koi prethodno se navedeni od mali razmeri. Kako glavna emisija vo atmosferata se pojavuva edinstveno oxakot od sistemot za otpra{uvawe od su{arata od asfaltnata baza. Istiot vr{i emisija samo vo letniot period vo prosek okolu 4 do 5 meseci. Emisijata se sostoi od mineralna pra{ina od drobeniot varovnik i filerot i gasovite od sogoruvawe na mazutot koj se upotrebuva za zagrevawe na su{arata. Kamenata pra{ina, vodenata parea i gasovite koi nastanuvaat pri rabota na su{arata pri su{ewe. Pra{inata preku sistem od cevki se prenesuva vo rezervoarot za prifa}awe na pra{inata kade se istaloùva. Taa odnovo da se vklu~i vo procesot na proizvodstvo.

V.2 Emisii vo povr{inskite vodi Za emisii vo povr{inskite vodi treba da se popolnat tabelite VI.2.1 i VI.2.2. Lista na site emisioni to~ki, zaedno so mapite, crteìte i pridru`nata dokumentacija treba da se vklu~i vo Prilog VI.2.

Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se emituvaat supstancii navedeni vo Aneks IV od Dodatokot na Upatstvoto. Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo site emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija vodite (Slu`ben Vesnik 18-99). Mora da bidat vklu~eni site istekuvawa na povr{inski vodi i site porojni vodi od do`dovi koi se ispu{taat vo povr{inskite vodi. Za site to~ki na istekuvawe treba da bide dadena geografska polo`ba po nacionalniot koordinativen sistem (10 cifri, 5 I, 5 S). Treba da se navede identitetot i tipot na recipientot (reka, kanal, ezero i dr.) Za emisii nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba da se ozna~a-t konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan.

34

Odgovor: Vodosnabduvaweto so voda za piewe i sanitarna voda vo instalacijata asfaltnata baza Rosoman se vr{i od dupnatina so dlabo~ina od 36 m, vodata istata se crpe so hidrofor od dupnatinata, hidroforot se nao|a vo krugot na bazata. Prilog V.2: Elaborat za hidroekolo{ki istra`ni raboti za vododsnabduvawe na asfaltna baza vo Rosoman. Srednata godi{na potro{uva~ka na voda iznesuva ssa 500m3 godi{no. Kako otpadni vodi se javuvaat fekalnite i sanitarnite voda za odrùvawe na prostoriite vo objektot, higienski potrebi na rabotnicite i odrùvaweto na sanitarnite jazli i istite se vlevaat vo Crna reka. Soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik na RM broj 18 od 1999 godina), vodite vo R.Makedonija po svojot kvalitet se podeleni vo 5 klasi. Ocenkata za kvalitetot na vodite se vr{i vrz osnova na Zakonskite Regulativi i Uredbi koi se specifi~ni za sekoja dràva, soglasno Me|unarodnite Regulativi. Vo osnova vodite se klasificirani vo 5 klasi (~len 2) spored svojot kvalitet. Kvalitetot na vodite vremenski i prostorno e promenliv i zavisi od sposobnosta na vodite za samopro~istuvawe, intenzitetot na optovaruvawe so otpadni vodi i mnogu drugi faktori. Od pri~ina {to recipientot Crna Reka, (koja soglasno Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulacijata i podzemnite vodi (Sl. Vesnik br. 18/mart 2003, spa|a vo Strumi~ki sliv-od ispusnata voda na HE Tikve{, do vlivot vo r. Vardar) spa|a vo kategorija II, za odredeni parametri asfaltnata baza Rosoman, mora da postapi soglasno dadenite predlog merki vo Programata za podobruvawe i da go ispo~ituva predlog montiroingot, so cel parametrite po koi{to vodata e klasificirana, da se tretiraat soodvetno, kako bi se dovele do klasa na recipientot (2-ra klasa) ili poniska klasa.

V.3 Emisii vo kanalizacija Potrebno e da se kompletiraat tabelite VI.3.1 i VI.3.2. Sumarna lista na izvorite na emisii, zaedno so mapite, crteìte i dopolnitelnata dokumentacija treba da se vklu~i vo Prilog VI.3. Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo bilo koi emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija

35

vodite (Sl. vesnik 18-99). Isto taka vo Prilogot VI.3. treba da se vklu~at site relevantni informacii za kanalizacijata priemnik, vklu~uvaj}i i sistemi za namaluvawe/tretirawe na otpadni vodi koi ne se dosega opi{ani. Za emisii nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba da se ozna~at konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan. Dadete detali za site emisii koi moè da imaat vlijanie na integritetot na kanalizacijata i na bezbednosta vo upravuvaweto i odrùvaweto na kanalizacijata.

Odgovor: Od instalacijata nema emisija vo kanalizacija.

V.4 Emisii vo po~vata Za emisii vo po~va da se popolnat Tabelite VI.4.1 i VI.4.2. Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi, kako i postapkite za spre~uvawe na narau{uvawe na sostojbata na bilo koi podzemni vodni tela. Baratelot treba da obezbedi detali za vidot na supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) koj treba da se rasfrla na po~vata (otpadna mil, pepel, otpadni te~nosti, kal i dr.) kako i predloènite koli~estva za aplikacija, periodi na ispu{tawe i na~inot na ispu{tawe (ispustna cevka, rezervoar). Za emisii nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba da se ozna~at konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan.

36

Odgovor: Pri redovno rabotewe na instalacijata ne postoi mo`nost za emisija na polutanti vo po~vata.

V.5 Emisii na bu~ava

Dadete detali za izvorot, lokacijata, prirodata, stepenot i periodot ili periodite na emisiite na bu~ava koi se napraveni ili }e se napravat. Tabela VI.5.1 treba da se kompletira, kako {to e predvideno za sekoj izvor. Pridru`nata dokumentacija treba da go so~inuva Prilogot VI. 5 Za emisii nadvor od opsegot predviden so Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetena bu~ava (Sl. Vesnik 64 od 1993 god.), potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba das e ozna~t konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT.

Odgovor: Vo redot na negativni posledici koi vlijaat vrz ìvotnata sredina, a proizleguvaat od tehni~kiot razvoj zna~ajno mesto zavzema bu~avata. Od site faktori koi ja zagrozuvaat ìvotnata i rabotnata sredina, bu~avata stoi na treto mesto. Bu~avata vo osnova e me{avina na razni zvuci so razli~en broj na treperewa vo odredeno vreme (sekunda) i moè da se definira kako eden vid nepoèlna zvu~na pojava. Vrz osnova na ~len 9 stav 4 od Zakonot za za{tita na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.vesnik na RM, br. 79/07), donesen e Pravilnik za grani~nite vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.vesnik na RM, br. 147/08), dadeni vo slednava tabela.

37

Tabela 1: Grani~ni vrednosti za osnovnite indikatori za bu~avata vo ìvotnata sredina predizvikani od razli~ni izvori Reden broj PODRAJE DEFINIRANO SPORED STEPENOT

NA ZA[TITA OD BUÂVA Nivo na bu~ava izrazeno vo

dB(A) LD LB LH

Podra~je od prv stepen 50 50 40 Podra~je od vtor stepen 55 55 45 Podra~je od tret stepen 60 60 55 Podra~je od ~etvrt stepen 70 70 60

Soglasno ~len 7 od istiot zakon “izvor na bu~ava e gradba, postrojka, oprema, instalacija, ured, sredstva i aparat koj so rabota/dejnost ili upotreba predizvikuva postojana ili povremena bu~ava, bu~na aktivnost od lu|e i ìvotni, vklu~uvaj}i gi rade`nite aktivnosti, kako i drugi aktivnosti od koi se {iri i/ili vr{i emisija na zvuk vo sredinata”. Kako izvori na bu~ava koi se javuvaat vo procesot na proizvodstvo e od rabotata na tehnolo{kata linija, opremata i ma{inite. Mereweto i analiza na nivo na bu~ava izvr{eni se na dvete merni mesta, na grani~nata linija na instalacijata za proizvodstvo na asfalt-Rosoman sopstevnost na DIIO PELAGONIJA IN@INERING DOOEL -SKOPJE i jugo isto~no i severo zapadno.

Kvantitativnite vrednosti za LAEQ (SPL) (ekvivalentno kontinuirano nivo na bu~ava),so analiza na (1/1) ednooktaven spektar vo frekventno podra~je od 31,5-8000 Hz vo dvete merni mesta dadeni se vo izve{taj br.1 i br.2. Prilog V.1. Tehni~ki izve{taj br.106/05/2010 od maj 2010 od izvr{eni merewa i analiza na bu~ava i {tetni materii vo dimnite gasovi od oddelni objekti. Merewata se izvr{eni vo “A” karakteristika na obrabotka na zvu~niot signal i “S” odgovor na detektorot, pri postojan reìm na rabota na instalacijata. Vrz osnova na podatocite dobieni pri merewe i izvr{inata frekventna analiza na nivoto na bu~ava koja se emitira vo ìvotnata sredina od DGR GEOTEHNIKA DOO -SKOPJE vo asfaltna baza Rosoman, moè da se zaklu~i slednoto: Bu~avata e vo granicite na maksimalno dozvoleno nivo propi{ano soglasno Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (Sl. Vesnik na RM, br. 1/90), kako i Pravilnikot za grani~ni vrednostina nivo na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM, br. 147/08). Napomena: Prezentiranite vrednosti vaàt za uslovi i rabotni procesi koi bile vo vreme koga se vr{eni merewata.

38

V.6 Vibracii

Podatoci (i opis na vibraciite) treba da se predvidat ili da se odnesuvaat na izminatata godina. Identifikuvaj gi izvorite na vibracii koi vlijaat na ìvotnta sredina nadvor od granicite na postrojkata i zabeleì gi rezultatite na merewata ili presmetkite koi se izveduvale. Vo izvori na vibracii moè da se vklu~at i bu~avata od transportot {to se odviva vo instalacijata. Za novite instalacii ili za izmenite vo instalaciite se vklu~uvaat site izvori na vibracii i bilo koi vibracii koi nastanuvaat za vreme na gradbata. Site izvori treba da se opi{at vo grafi~ki aneksi. Dopolnitelnata dokumentacija treba da go so~inuva Prilogot VI. 6

Odgovor: Pod poimot vibracii se podrazbira oscilacija na mehani~kite sistemi vo rabotnite prostorii ili nadvor od niv. Rabotnikot na rabotnoto mesto e izloèn na vibracii predizvikani od ma{inite i uredite so koi toj direktno ili indirektno rakuva. Dolgotrajnata izloènost na rabotnikot na vibracii so zgolemen intenzitet moè da predizvika razni zaboluvawa i o{tetuvawa na poedini organi. Vlijanieto na vibraciite ne e dovolno pru~eno osven {to se znae deka nivnoto negativno dejstvo. Istite predizvikuvaat zamor na materijalite i so nivno dolgotrajno dejstvo se namaluva vekot na traewe na izgradenite objekti vo ramkite na bazata i negovata neposredna okolina, koja transferot na vibracii e privilegiran poradi specifi~niot geolo{ki skop na terenot. Imaj}i gi vo predvid soznanijata za prisustvoto i vreme na zadrùvawe na rabotnicite vo prostor na asfaltna baza Rosoman, moè da se zaklu~i deka intenzitetot na vibraciite e vo granicite na maksimalno dozvolen intenzitetot-MDI, soglasno preporakite na ISO 2631 i ISO 8041, koi gi davaat osnovnite nasoki za ocenka i za{tita od {tetno dejstvo na vibracii. Vo asfaltnata baza Rosoman vibraciite {to se sozdavaat pri rabota na opremata i ma{inite pri rabotniot proces ne sozdavaat {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

V.7 Izvori na nejonizira~ko zra~ewe Identifikuvaj gi izvorite na nejonizira~ko zra~ewe (svetlina, toplina i dr.) koi vlijaat na ìvotnta sredina nadvor od higienskata zona na postrojkata i zabeleì gi rezultatite na merewata ili presmetkite koi se izvr{eni.

39

Odgovor: Vo DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje instalacijata asfaltna baza Rosman nema izvori na nejonizira~ko zra~ewe.

SOSTOJBI NA LOKACIJATA I VLIJANIETO NA AKTIVNOSTA

V.8 Opi{ete gi uslovite na terenot na instalacijata Obezbedi podatoci za sostojbata na ìvotnata sredina (vozduhot, povr{inskata i podzemna voda, po~vata, bu~avata) koi se odnesuvaat na izgradbata i zapo~nuvaweto na instalacijata so rabota. Obezbedi ocenka na vlijanie na bilo koi emisii vo ìvotnta sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite vo koi ne se napraveni emisiite. Opi{i, kade e soodvetno, merki za minimizirawe na zagaduvaweto na golemi dale~ini ili na teritorijata na drugi dràvi.

Odgovor: Asfaltnata baza na ДГР ГЕОТЕХНИКА ДОО Skopje, e locirana na ju`nata strana na regionalniot pat Veles-Prilep i se grani~i isto~no so separacija na ma{inokopot, zapadno so zemjodelska povr{ina, severno so regionalen pat Veles-Prilep, a ju`no se grani~i so Crna Reka. Odale~enost od gradot ssa 5 km ili 1,5 km od regionalniot pat, smestena e na severoisto~nata strana od gradot Kavadarci. Na lokacijata se smesteni: laboratorija, kancelarija, rabotilnica, magacinski prostor i tehnolo{kata linija za proizvodstvo na asfalt. Objektot se protega na plac so povr{ina od 831 m2.

Dvornoto mesto se koristi za parkirawe na kamionite i ostanatata mehanizacija, dodeka manipulativnite povr{ini i pristapniot pat ovozmoùvaat pristap i dvièwe na lesni i te{ki tovarni vozila. Asfaltnata baza e so kapacitet na proizvodstvo na asfaltna masa od 60-70 t/~as

40

V.9 Ocenka na emisiite vo atmosferata Opi{i gi postoe~kite uslovi vo pogled na kvalitetot na vozduhot so posebena napomena na standardite za kvalitet na ambientalniot vozduh. Da se navede dali emisiite od glavnite zagaduva~ki supstancii od Pravilnikot za maksimalno dozvoleni konstracii i koli~estvo i za drugi {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.vesnik 3/90) vo atmosferata moàt da na{tetat na ìvotnata sredina. Ako e detektiran miris nadvor od granicite na instalacijata da se obezbedi ocenka na mirisot vo odnos na frekvencijata i lokacijata na pojavuvawe. Dadete detali i ocenka na vlijanijata na bilo koi postoe~ki ili predvideni emisii vo ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile. Vo Prilogot VII.2 treba da se dadat modeli za disperzija na emisiite vo atmosferata od razli~nite procesi vo instalacijata.

Odgovor: Na su{arata instaliran e sistem za zafa}awe i pre~istuvawe na gasovite od sogoruvawe na mazutot i isparlivite komponenti i za otpra{uvawe od mineralna pra{ina. Sistemot se sostoi od ventilator so koj se vle~at ~esti~kite i so cikolni se vle~at pri {to komponentite pa|aat vo talo`nik, od talo`nikot se vra}aat vo procesot na proizvodstvo vo gotoviot proizvod, a pre~istenite gasovi niz oxak se ispu{taat vo atmosverata. Vrz osnova na dobienite rezultati za koli~estvata na {tetni materii vo otpadnite gasovi od su{arata za zagrevawe na granulatot koi se emitiraat vo ìvotnata sredina, se vo granicite na maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe, dodeka koncentracijata na cvrsti ~esti~ki gi nadminuva maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo voduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.Vesnik na SRM br.3/90). Rabotata na asfaltnata baza Rosoman e diskontinuirana, sevkupno godi{na angaìranost od 4-5 meseci, so optimalno proizvdstvo od 60-70 t/h.

41

V.10 Ocenka na vlijanieto vrz povr{inskiot recipient Opi{i gi postoe~kite uslovi vo pogled na kvalitet na vodata so posebno vnimanie na standardite za kvalitet na ìvotna sredina (Uredba za klasifikacja na vodite, Sl. Vesnik br.18 od 1999 godina). Treba da se popolni Tabelata VII.3.1. Navedete dali emisiite na glavnite zagaduva~ki supstancii (kako {to se definirani vo Aneks IV od Dodatokot na Upatstvoto) vo vodata moàt da na{tetat na ìvotnata sredina. Dadete detali i ocenka na vlijanijata na bilo koi postoe~ki ili predvideni emisii vo ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile. Detalite od ocenkata i bilo koi drugi relevantni informacii za recipientot treba da se podnesat vo Prilog VII.3.

Odgovor: Kako otpadni vodi se javuvaat fekalnite i sanitarnite voda za odrùvawe na prostoriite vo objektot, higienski potrebi na rabotnicite i odrùvaweto na sanitarnite jazli. Otpadnite vodi preku sistem na cevki se vlevaat vo Crna reka.

V.11 Ocenka na vlijanieto na ispu{tawata vo kanalizacija Dadete detali i ocenka na vlijanijata na bilo koi postoe~ki ili predvideni emisii vo ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile. Detalite od ocenkata i bilo koi drugi dopolnitelni informacii treba da se podnesat vo Prilog VII.4.

Odgovor: Od instalacijata nema emisija vo kanalizacija.

V.12 Ocenka na vlijanieto na emisiite vrz po~vata i podzemnite vodi

42

Opi{i go postoe~kiot kvalitet na podzemnite vodi. soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik 18-99). Tabelite VII.5.1 treba da se popolnat. Dadete detali i ocenka na vlijanijata na bilo koi postoe~ki ili predvideni emisii vo po~vata (propuslivi sloevi, po~vi, polupo~vi i karpesti sredini), vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile. Ova vklu~uva rasfrlawe po povr{inata, injektirawe vo zemjata i dr. Detalite za ocenkata vklu~uvaj}i hidrogeolo{ki izve{taj (da se vklu~at meteorolo{ki podatoci i podatoci za kvalitetot na vodata, klasifikacija na vodopropusliviot sloj, osetlivost, identifikacija i zoniraweto na izvorite i resursite), kako i pedolo{ki izve{taj treba da se podnesat vo Prilogot VII.5. Koga emisiite se naso~eni direktno na ili vo po~vite treba da se napravat ispituvawa na po~vite. Treba da se identifikuvaat site osetlivi vodni tela (kako rezultat na povr{inski emisii).

Rasfrlawe na zemjodelski i nezemjodelski otpad Tabelite VII.5.2 i VII.5.3 treba da se kompletiraat onamu kade {to e soodvetno. Pove}e informacii se dostapni vo Upatstvoto za ova barawe. Dokolku otpadot se rasfrluva na zemji{te vo tu|a sopstvenost, da se priloì soodveten dogovor so sopstvenikot.

Odgovor: Pri redovno rabotewe na instalacijata ne postoi mo`nost za emisija na polutanti vo po~vata.

V.13 Zagaduvawe na po~vata/podzemnata voda Treba da bidat dadeni detali za poznato minato ili sega{no zagaduvawe na po~vata i/ili podzemnata voda, na ili pod terenot. Site detali vklu~uvaj}i relevantni istraùva~ki studii, ocenki, ili izve{tai, rezultati od monitoring, locirawe i proektirawe na instalacii za monitoring, planovi, crteì, dokumentacija, vklu~uvaj}i inènering za spre~uvawe na zagaduvawa, remedijacija i bilo koi drugi dopolnitelni informacii treba da se vklu~at vo Prilogot VII.6.

Odgovor: Pri redovno rabotewe na instalacijata ne postoi mo`nost za zagaduvawe na po~vata i podzemnata voda.

43

V.14 Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na iskoristuvaweto na otpadot vo ramkite na lokacijata i/ili negovoto odlagawe

Opi{i gi postapkite za spre~uvawe na sozdavawe otpad i iskoristuvawe na istiot.

Dadete detali i ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina na postoe~koto ili predloènoto iskoristuvawe na otpadot vo ramkite na lokacijata i/ili negovoto odlagawe, vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile. Ovie informacii treba da se del od Prilogot VII.7.

Odgovor: Cvrst otpad (makadam) se sozdava od ~isteweto na postrojkata i istiot se koristi za lokalnite selki pati{ta i so pomo{ na transportni sredstva istiot se odlaga na prostor odreden za ovoj cvrst otpad.

V.15 Vlijanie na bu~avata Dadete detali i ocenka na vlijanijata na site postoe~ki ili predvideni emisii vrz ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i mediumite razli~ni od onie vo koi emisiite bi se slu~ile. Merewa od ambientalnata bu~ava Popolnete ja Tabela VII.8.1 vo vrska so informaciite pobarani podolu:

1. Navedete gi maksimalnite nivoa na bu~ava {to moè da se pojavat na karaktersti~ni to~ki na granicite na instalacijata. (navedete go intervalot i traeweto na mereweto)

2. Navedete gi maksimalnite nivoa na bu~ava {to moè da se pojavat

na posebni osetlivi lokacii nadvor od granicite na instalacijata.

3. Navedete detali za postoe~koto nivo na bu~ava vo otsustvo na bu~avata od instalacijata.

Vo slu~aj koga se nadminata grani~nite vrednosti dadeni so Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetena bu~ava (Sl. Vesnik 64 od 1993 god.), vo Prilogot VII.8 treba da se priloàt modeli na predviduvawe, mapi, dijagrami i pridru`ni dokumenti, vklu~uvaj}i detali za namaluvawe i predloènite merki za kontrola na bu~avata.

44

Odgovor: Vrz osnova na podatocite dobieni pri merewe i izvr{inata frekventna analiza na nivoto na bu~ava koja se emitira vo ìvotnata sredina od ДГР ГЕОТЕХНИКА ДОО SKOPJE od asfaltna baza Rosoman, moè da se zaklu~i slednoto: Bu~avata e vo granicite na maksimalno dozvoleno nivo propi{ano soglasno Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (Sl. Vesnik na RM, br. 1/90), kako i Pravilnikot za grani~ni vrednostina nivo na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM, br. 147/08) i ne sozdava {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

V.16 Vlijanie na vibraciite

Odgovor: Vo asfaltnata baza Rosoman vibraciite {to se sozdavaat pri rabota na opremata i ma{inite pri rabotniot proces ne sozdavaat {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

45

OPIS NA TEHNOLOGIITE I DRUGITE TEHNIKI ZA SPREÛVAWE, ILI DOKOLKU TOA NE E MO@NO, NAMALUVAWE NA EMISIITE NA ZAGADUVA^KITE MATERII Opi{i ja predloènata tehnologija i drugite tehniki za spre~uvawe ili, kade toa ne e mo`no, namaluvawe na emisiite od instalacijata.

V.17 Merki za spre~uvawe na zagaduvaweto vklu~eni vo procesot Treba da bidat vklu~eni detali za sistemite za tretman/namaluvawe (emisii vo vozduh i voda), zaedno so {emi dokolku e mo`no. Za sekoja identifikuvana emisiona to~ka popolnete Tabela VIII.1.1 i vklu~ete detalni opisi i {emi na site sistemi za namaluvawe. Prilogot VIII.1 treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.

Odgovor: Pojavata na {tetni vo dimnite gasovi e spre~ena so toa {to vo tehnolo{kiot proces se koristi metoda na otpra{uvawe.

V.18 Merki za tretman i kontrola na zagaduvaweto na krajot od procesot

Treba da bidat vklu~eni detali za sistemite za tretman/namaluvawe (emisii vo vozduh i voda), zaedno so {emi dokolku e mo`no. Prilogot VIII.2 treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.

Odgovor: Za postignuvawe na soodvetna za{tita na ìvotnata sredina od emisii vo vozduhot se predlaga:

Postavuvawe na filter na oxakot; Povtorno merewe na otpadnite gasovi; Pro~istuvaweto na otpadnite gasovi so metoda na filtrirawe,

vsu{nost pretstavuva propu{tawe na otpadnite gasovi niz sloj od porozen materijal.

46

Za postignuvawe na soodvetna za{tita na `ivotnata sredina od emisii vo vodata se predlaga:

Pro~istuvaweto na fekalnite i sanitarnite vodi so izgradba na pre~istitelna stanica ili izgradba na nepropustliva septi~ka jama soglasno potrebite na asfaltnata baza. Goleminata na septi~kata jama treba da gi zadovoli uslovite za dnevna potro{uva~ka na voda. Dokolku organizacijata se odlu~i za izgradba na pre~istitelna stanica, od pri~ina {to recipientot Crna Reka, (koja soglasno Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulacijata i podzemnite vodi (Sl. Vesnik br. 18/mart 2003, spa|a vo Strumi~ki sliv-od ispusnata voda na HE Tikve{, do vlivot vo r. Vardar) spa|a vo kategorija II, za odredeni parametri, mora da postapi soglasno dadenite predlog merki vo Programata za podobruvawe i da go ispo~ituva predlog montoringot, so cel parametrite po koi{to vodata e klasificirana, da se tretiraat soodvetno, kako bi se dovele do klasa na recipientot (2-ra klasa) ili poniska klasa.

47

MESTA NA MONITORING I ZEMAWE NA PRIMEROCI Identifikuvajte gi mesta na monitoring i zemawe na primeroci i opi{ete gi predlozite za monitoring na emisiite. Popolnete ja tabelata IX.1.1 (onamu kade {to e potrebno) za emisiite vo vozduh, emisii vo povr{inski vodi, emisii vo kanalizacija, emisii vo po~va i za emisii na otpad. Za monitoring na kvalitetot na ìvotnata sredina, da se popolni tabelata IX.1.2 za sekoj medium na ìvotnata sredina i merno mesto poedine~no. Potrebno e da se vklu~at detali za lokaciite i metodite na monitoringot i zemawe primeroci . Prilogot IX treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.

Odgovor:

Vo asfaltnata baza Rosoman ima ~etiri to~ki na monitoring, na mernoto mesto za bu~ava br.1, jugo-isto~no od objekt (Istok 578 914,29 Sever 595 888,91), na grani~nata linija na instalacijata, merno mesto za bu~ava br.2 severo-zapadno od objekt (Istok 578 975,26 Sever 595 876,96), grani~nata linija na instalacijata, merno mesto za {tetni materii (emisija na otpadni gasovi) od glaven emiter od asfaltna baza br.3 na objekt (Istok 579 069,52 Sever 595 834,22) i merno mesto za otpadni vodi br.4 ju`no (Istok 579 091,43 Sever 595 663,39), istite povremeno mora da se sledat i toa preku merewe na parametrite dadeni vo Tabela IX.1.1.

Prilog V.18: Mesta na monitoring i zemawe na primeroci.

48

EKOLO[KI ASPEKTI I NAJDOBRI DOSTAPNI TEHNIKI Opi{ete gi nakratko glavnite alternativi na predlozite sodràni vo baraweto, dokolku postojat takvi. Opi{ete site ekolo{ki aspekti koi bile predvideni vo odnos na po~isti tehnologii, namaluvawe na otpad i zamena na surovinite. Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki, so cel da se obezbedi deka:

1. Najdobrite dostapni tehniki se ili }e se upotrebat za da se spre~i ili eliminira ili, onamu kade {to ne e toa izvodlivo, generalno da se namali emisijata od aktivnosta;

2. ne e predizvikano zna~ajno zagaduvawe; 3. sozdavawe na otpad e izbegnato vo soglasnost so Zakonot za otpad;

koga otpad se sozdava, se vr{i negovo iskoristuvawe, ili koga toa tehni~ki i ekonomski e nevozmo`no, se vr{i negovo odlagawe i vo isto vrme se izbegnuva ili se namaluva negovoto vlijanie vrz ìvotnata sredina;

4. energijata se upotrebuva efikasno; 5. prezemeni se potrebnite merki za spre~uvawe na nesre}i i

namaluvawe na nivnite posledici (kako {to e detalno opi{ano vo Delot XI);

6. prezemeni se potrebnite merki po kone~en prestanok na aktivnostite so cel izbegnuvawe na site rizici od zagaduvawe i vra}awe na lokacijata vo zadovolitelna sostojba (kako {to e detalno opi{ano vo Delot XII);

Prilogot X treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii. Obrazloète go izborot na tehnologijata i dadete obrazloènie (finansisko ili drugo) za{to ne e implementirana tehnologija predloèna so Bele{kite za NDT ili BREF dokumentite.

Odgovor:

Trgnuvaj}i od faktot deka ekolo{kiot prostor pretstavuva sistem na vrski {to postojat i {to se razvivaat me|u ìvite su{testva i nivnata sredina, so site svoi odnosi na me|uzavisnost {to se vospostavuvaat me|u niv, pa kako vakov sloèn sistem ekolo{kiot prostor e sostaven od pove}e podsistemi koi se karakteriziraat so vnatre{na ramnoteà.

49

Dinami~niot razvoj na proizvodtsvoto i drugite stopanski dejnosti, vo uslovi na stihijna upotreba, moàt da dovedat do naru{uvawe na ekolo{kata ramnoteà. Za da se spre~i nesoodvetno i neracionalno koristewe na prirodnite resursi i od iscrpuvawe na nekoi od niv, zagaduvawe i degradacija na ìvotnata sredina i sl. se primenuva predlog programata za podobruvawe na ДГР ГЕОТЕХНИКА ДОО Skopje. Vrz osnova na izvr{eniot uvid na lice mesto i vrz osnova na dobienite rezultati za koli~estvata na {tetni materii vo otpadnite gasovi od su{arata za zagrevawe na granulatot koi se emitiraat vo ìvotnata sredina, se vo granicite na maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe, dodeka koncentracijata na cvrsti ~esti~ki gi nadminuva maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo voduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.Vesnik na SRM br.3/90). Cvrstite ~esti~ki (od procesot na zagrevawe na garnulatot) i od izvr{enite analizi od strana na ovlastena institucija (na mernoto mesto), so poseben osvrt na kvalitetot na vozduhot, koj {to se ispu{ta od oxakot vo atmosferata, se utvrduva deka glavniot izvor na emisija se otpadnite gasovi, koi treba da se prati preku dadeniot predlog monitoring. Za postignuvawe na soodvetna za{tita na ìvotnata sredina se predlaga:

Postavuvawe na filter na oxakot. Povtorno merewe na otpadnite gasovi Pro~istuvaweto na otpadnite gasovi so metoda na filtrirawe,

vsu{nost pretstavuva propu{tawe na otpadnite gasovi niz sloj od porozen materijal.

Pro~istuvaweto na fekalnite i saniatarnite vodi so izgradba na pre~istitelna stanica ili izgradba na nepropustliva septi~ka jama soglasno potrebite na asfaltnata baza. Goleminata na septi~kata jama da gi zadovoli uslovite za dnevna potro{uva~ka na voda. Vodata od septi~kata jama }e se ~isti so citerni soglasno potrebite. Ako prirodata i kapacitetot na edna industrija se poznati, procenkata na opteretuvaweto na industrijata isti taka moè da bide izrazeno po ~ovek ili so ekvivalent na ìtel. Ekvivalentot po ìtel e definiran kako odnos na koli~inata na suspendiranite materii, raspadnati materii izrazeni kako BPK i supstancii {to se ispu{taat vo odnos na koli~inata na

50

soodvetnite materii po ìtel koi normalno se nao|aat vo doma{nata otpadna voda Septi~kite jami spa|aat vo objekti za pre~istuvawe na kanlska voda i niz niv kanalskata voda protekuva so mnogu mala brzina. Vo niv se vr{i proces na anaerobno razloùvawe na organskite cvrsti materii. Ovie materii se raspa|aat na dnoto na jamata, sozdavaj}i gasovi, koi se krevaat, na povr{inata nosej}i so sebe fina suspenzija ~ij eden del povtorno pa|a na dnoto, a drugiot del izleguva od jamata zaedno so istaloènata kanalska voda . Septi~kite jami koi se nao|aat vo blizina na objekt mora da se pokrieni, i treba da imaat ventilacija za odvod na gasovite, koi moè da bidat eksplozivni. Maksimalnata koli~inna na voda za pogoni (litar po rabotnici vo smena bez industriski otpad se dviiì od 50-120 l/ rabotnik. Vaèn parametar za kvalitetot na otpadnite vodi e odnosot BPK-5/ HPK. Vo kolku e toj odnos od 0,5 -0,7 organskite materii vo otpadnite vodi moè da se razloàt. Koga toj odnos se dviì od 0,3 do 0,5 kako posledica se javuva zagaduvawe na recipientot Ovoj odnos e nepovolen od pri~ina {to procesot na biohemiskoto razgraduvawe e dolg. Koli~inata na otpadnite vodi soglasno podatocite za poedini industriski pogoni }e bide: 50 l po rabotnik h 15 rabot. = 0,75 m3/8h

organsko opteretuvawe na otpadnite vod: 75g BPK -5 / rabot. h 15 rabot. = 1125 g BPK-5/8h Koncentracijata na otpadni vodi }e bid: 1125 g BPK-5 / 2600 l = 432,7 mg BPK-5/l

Maksimalno dotekuvwe na kanalskata voda vo objekti za pre~istuvawe za pogon od 15 rabotici

Q sr =15 x 150=2250 l/den 8h q = 0,011 x √ 2250 = 0,011x 47,43= 0,52 l/sek q = 0,52 l/sek za 2 smeni

Korisen volumen na septi~kata jama (pod nivo na te~nosta) za koli~ina na voda me|u 2000 i 6000 l/den bi trebalo da e 1,5 pati od dnevnata koli~ina na otpadnata vod.

51

Prema Stroganov, presmetkite na vremeto na zadr`uvawe na otpadnite vodi vo jamata treba da iznesuva 6-12 meseci, a vo toplite kraevi pokratkoto vreme e popovolno.

Dokolku organizacijata se odlu~i za izgradba na pre~istitelna stanica, od pri~ina {to recipientot Crna Reka, (koja soglasno Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulacijata i podzemnite vodi (Sl. Vesnik br. 18/mart 2003, spa|a vo Strumi~ki sliv-od ispusnata voda na HE Tikve{, do vlivot vo r. Vardar) spa|a vo kategorija II, za odredeni parametri, mora da postapi soglasno dadenite predlog merki vo Programata za podobruvawe i da go ispo~ituva predlog montoringot, so cel parametrite po koi{to vodata e klasificirana, da se tretiraat soodvetno, kako bi se dovele do klasa na recipientot (2-ra klasa) ili poniska klasa. Vrz osnova na izvr{eniot uvid na lice mesto na otpadnata voda i od izvr{enite analizi od strana na ovlastena institucija, so poseben osvrt na kategorijata na vodata, koja {to se ispu{ta vo recipientot Crna reka, se utvrduva deka glavniot izvor na emisija e otpadnata voda, koja treba da se prati preku dadeniot predlog monitoring. So cel dobivawe na realni pokazateli za kolkavo e zagaduvaweto na otpadnite vodi, potrebno e da izvr{uvaat mese~ni analizi na kriti~nite parametri: pH, suspendirani materii i prisustvo na matnost, suv ostatok na filtrirana voda i nitriti, nitrati, sulfati i hloridi, so cel izbor na soodvena postapka za tretirawe na otpadnite vodi. Programata za podobruvawe (tehni~ko tehnolo{kite re{enija treba da ovozmo`a), sveduvawe na kriti~nite parametri, po koi{to vodata e klasificirana vo 3-ta, 4-ta i 5-ta klasa, da se tretiraat soodvetno, kako bi se dovele do klasa na recipientot (2-ra klasa) ili poniska klasa.

52

VI OPERATIVEN PLAN Operatorite koi podnesuvaat barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan priloùvaat predlog-operativen plan spored ~l. 134 od zakonot za ìvotna sredina (Sl. V. RM 53/05).

Odgovor: 1. Opis a) Postavuvawe na filter na oxakot b) Merewe na zagaduva~ite na ìvotnata sredina (bu~ava, {tetni materii i otpadni vodi) b) Izgradbotka na nepropustna betonksa jama vo krugot na instalacijata pri {to }e se spre~i vlevaweto vo Crna reka na fekalnite i sanitarnite otpadni vodi. 2. Predvidena data za po~etok na realizacija

a) maj 2013 god b) maj 2013 god v) juni 2012 god

3. Predvidena data za zavr{uvawe na realizacija a) Juni 2013 god b) Juni 2013 god v) Noemvri 2012 god

4. Vrednost na emisiite do i za vreme na realizacija a) Pravilnik za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii

{to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.Vesnik na SRM br.3/90)

b) Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (Sl.Vesnik na RM br.1/90) i Zakonot za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.Vesnik na RM br.79/07), Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.Vesnik na RM br.147/08). Pravilnik za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.Vesnik na SRM br.3/90)

v) / 5. Vrednosti na emisiite po realizacija na aktivnosta

a) Bu~ava b) [tetni materii

v) /

53

6. Vlijanie vrz efikasnosta a) ]e se spre~i emisijata na cvrsti ~esti~ki vo atmosferata; b) ]e se oceni vliajnieto vrz `ivotnata sredina na emisiite na: bu~ava, {tetni materii; c) ]e se spre~i vlevaweto na fekalnite i sanitarnite vodi vo Crna reka. 7. Monitoring

Parametar Medium Metoda Za~estenost

Bu~ava Vozduh

Soodveten instrument za merewe na bu~ava

Periodni~no sledewe pri izvesna modifikacija na tehnolo{kata oprema/proces

[tetni materii Vozduh

Soodvetena oprema za merewe na {teni materii

Periodni~no sledewe pri izvesna modifikacija na tehnolo{kata oprema/proces

8. Tehni~ki izve{tai i laboratoriska analiza od monitoring 9. Vrednost na investicijata a) 1.000.000,00 den b) 10.000,00 den v) 30.000,00 den

54

VII OPIS NA DRUGI PLANIRANI PREVENTIVNI MERKI

VII.1 Spre~uvawe na nesre}i i itno reagirawe Opi{i gi postoe~kite ili predloènite merki, vklu~uvaj}i gi procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili istekuvawe. Isto taka navedete prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai nadvor od normalnoto rabotno vreme, t.e. no}no vreme, vikendi i praznici. Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili kratkotrajni prekini.

Prilogot XII.1 treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.

Odgovor: Emisii od pogolemi havarii vo instalacijata prakti~no ne se o~ekuvaat. Vo instalacijata ima razvieno politika kade vrabotenite se obu~eni da se spravat so pomali havarii, no vo isto vreme so dobro razvien program za odrùvawe na opremata pri koja se koristat i preporakite na proizvoditelot na opremata, havarii skoro i da ne postojat.

Vo slu~aj na defekt na odredena ma{ina, procesot na proizvodstvo prekinuva i pritoa ne e vozmo`no da se predizvika havarija koja bi ja zagrozila ìvotnata sredina.

Vo rabotata na instalacijata implemetirani se merki za minimizirawe na efektot na okolinata vo slu~aj na emisii ili sostojba na havarii, koi moàt da nastanat vo tekot na raboteweto.

Mo`nosta od pojava na poàr ili eksplozija e minimalna.

Vo slu~aj na poàr, postaveni se protiv poàrni aparati za ~ie {to rakuvawe personalot e obu~en.

Koga se slu~uvaat itni slu~ai, dokolku nastane odredeno zagaduvawe na ìvotnata sredina, nad propi{anite normi, DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje (asfaltna baza Rosoman) e dolèn da prestane so rabota i da izvr{i dopolnitelni nau~ni i stru~ni istraùvawa i sanacija poradi odstranuvawe na pri~inite {to bi dovele do zagrozuvaweto na ìvotnata sredina i za toa da go izvesti Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Za toj vremenski period se zabranuva bilo kakvo deponirawe i frlawe na otpadoci, nadvor od opredelenite mesta za taa namena.

55

Internite i eksternite soobra}ajnici gi zadovoluvaat uslovite za bezbeden transport na site vozila i oprema koi {to se koristat vo bazata. Na toj na~in se ovozmoùva izbegnuvawe na sekundarni opasnosti vrz ìvotnata sredina. Za za{tita na vrabotenite i okolnoto naselenie od atmosferski praznewa se zabranuva sekoe rabotewe pri prirodni nepogodi i grmotevici, pri {to vrabotenite neophodno e da se za{titat vo objekti koi {to se za{titeni od elektri~ni praznewa. Kako potencijalni zagaduva~i vrz ìvotnata sredina se i transportnite i utovarenite sredstva. Nivnoto vlijanie e rezultat na nivnata starost, ispravnost i manipuliraweto so niv. Opremata koja e so izminati garancii zadolìtelno, blagovremeno se zamenuva so nova. Pri nabavka na nova oprema ili zamena na amortiziranata, se vodi smetka za pokvalitetni perfomansi na istata i za bezbedno rakuvawe so nea i namaluvawe na {tetnite posledici vrz sredinata. Sekoja oprema zadolìtelno poseduva atest, koj gi garantira dogovorenite parametri. VIII.2 Karakteristiki na gorivoto i zoni na opasnost od izbuvnuvawe na poàr

Dizel gorivoto spa|a vo grupata na lesno zapalivi te~nosti. Pri zagrevawe naftenite derivati stanuvaat zapalivi i eksplozivni, burno reagirat so odvojuvawe na toplina i se razloùvaat. Istite vo kontakt so oksidacioni materii, brzo se palat, a nekoi i brzo reagiraat i eksplodiraat. Vo slu~aj na poàr, moè da dojde i do eksplozija.

Zonite na opasnosti se:

Zona I Ovaa zona ja opfa}a vnatre{nosta na rezervoarot, oknoto na vlezniot otvor od rezrevoarot, oknoto na koe se smesteni priklu~ocite, avtomatot za polnewe, mera~ot i celata armatura {to ja so~inuva opremata za polnewe.

Zona II Ovaa zona gi opfa}a prostoriite vo koi se smesteni personalot i vo koi se dràt zpalivi te~nosti od grupite I, II, III. Prostorot okolu oknoto vo koe se smesteni priklu~ocite za polnewe okolu odlivniot cevkovod i ventilot, so radius od 3m horizontalno i visina od 1m nad oknoto i prostorot okolu avtomat za isto~uvawe na gorivo, vo radius 2,5m horizontalno i visina od 1m nad avtomatot.

Zona III

56

Ovaa zona go opfa}a prostorot na okolniot teren, vo {irina od 5m mereno od horizontalno od rabot na vtorata zona i visina od 0,5m mereno od povr{inata na terenot.

Soglasno prethodno iznesenoto i zaradi nepre~eno odvivawe na procesot na objektot, kako i za{tita na lu|eto i objektite se prevzemaat aktivnosti propi{ani so zakonot za za{tita od poàri i toa: izbor na negoriv materijal, li~ni sredstva za za{tita i nabavka na potrebni aparati za suvo gasnewe na poàr tip S50 i S9.

VII.2 Drugi va`ni dokumenti povrzani so za{titata na ìvotnata sredina

Komentarite za drugi pridru`ni dokumenti kako {to se: volontersko u~estvo, spogodbi, dobiena eko oznaka, programa za po~isto proizvodstvo itn. treba da se sodràt vo Prilogot XII.2.

REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE

Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina po prestanok na celata ili del od aktivnosta, vklu~uvaj}i merki za grià posle zatvorawe na potencijalni zagaduva~ki rezidenti. Prilog XIII treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.

Odgovor: So ogled na razvojnite planovi na organizacijata i nejzinoto dolgogodi{no funkcionirawe, DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje, ne planira prestanok na rabota na instalacijata asfaltna baza Rosoman. Vo slu~aj na celosen prestanok na rabota na instalacijata, odgovornite lica vo DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje, se spremni da gi prevzemat slednite aktivnosti:

zalihite na repromaterijali i gotov proizvod }e se prodadat. Naftata i mazutot }e se prodadat. }e se izvr{i selekcija na opremata na:

-upotrebliva (koja }e se konzervira do nejzina reupotreba ili proda`ba.

-neupotrebliva (koja }e se prodade kako sekundarna surovina.

57

ili opremata }e se premesti na sigurno mest nadvor od granicite na lokacijata.

upotrebenite masla, gumi, akumulatori }e se prodadat na organizacii za zgri`uvawe vakov vid na otpad.

ostatokot od odpad }e se deponira na gradskata deponija. Talo`nikot od procesot na otpra{uvawe }e se isprazni i is~isti

so {to nema da postojat skoro nikakvi ostatoci koi bi predizvikale negativno vlijanie vrz `ivotnata sredina.

Vkupnata vrednost za remedijacija bi iznesuvala ssa 1.000.000 denari.

58

NETEHNI^KI PREGLED Netehni~kiot pregled na baraweto treba da se vklu~i na ova mesto. Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina povrzani so izveduvaweto na aktivnosta/aktivnostite , da gi opi{e site postoe~ki ili predloèni merki za namaluvawe na vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi poso~i i normalnite operativni ~asovi i denovi vo nedelata na poso~enata aktivnost. Slednite informacii mora da se vklu~at vo netehni~kiot pregled:

Opis na : − instalacijata i nejzinite aktivnosti, − surovini i pomo{ni materijali, drugi supstancii i energija koi se

upotrebuvaat ili sozdavaat od strana na instalacijata, − izvorite na emisii od instalacijata, − uslovite na terenot na instalacijata i poznati slu~ai na

istorisko zagaduvawe, − prirodata i kvantitetot na predvidenite emisii od instalacijata

vo sekoj medium poodelno kako i identifikacijata na zna~ajnite efekti na emisiite vrz ìvotnata sredina,

− predloènata tehnologija i drugite tehniki za prevencija ili, kade ne e mo`no, namaluvawe na emisiite od instalacijata,

− prou~eni glavni alternativi vo odnos na izborot na lokacija i tehnologii;

− kade {to e potrebno, merki za prevencija i iskoristuvawe na otpadot sozdaden od instalacijata,

− ponatamo{ni planirani merki {to soodvestvuvaat so op{tite principi na obvrskite na operatorot, t.e.

(а) Site soodvetni preventivni merki se prezemeni protiv zagaduvaweto, posebno preku primena na najdobrite dostapni tehniki;

(б) ne e predizvikano zna~ajno zagaduvawe; (в) sozdavawe na otpad e izbegnato vo soglasnost Zakonot za

otpad; koga otpad se sozdava, se vr{i negovo iskoristuvawe, ili koga toa tehni~ki i ekonomski e nevozmo`no, se vr{i negovo odlagawe i vo isto vrme se izbegnuva ili se namaluva negovoto vlijanie vrz ìvotnata sredina;

(г) energijata se upotrebuva efikasno; (д) prezemeni se potrebnite merki za spre~uvawe na nesre}i i

namaluvawe na nivnite posledici; (е) prezemeni se potrebnite merki po kone~en prestanok na

aktivnostite so cel izbegnuvawe na site rizici od zagaduvawe i vra}awe na lokacijata vo zadovolitelna sostojba.

− planiranite merki za monitoring na emisiite vo ìvotnata sredina. Prilogot XIV treba da gi sodrì site drugi pridru`ni informacii.

59

Odgovor: Vrz osnova na podatocite dobieni od izvr{eniot uvid na lice mesto, od dostavenata tehni~ka dokumentacija i koristej}i ja usvoenata metodologija za izrabotka na integrirana ekolo{ka dozvola, a soglasno Uredbata za opredeluvawe na aktivnostite na instalaciite za koi se izdava integrirana ekolo{ka dozvola odnosno dozvola za usoglasuvawe so operativen plan i vremenski raspored za podnesuvawe na barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan (Sl.Vesnik br.39/05) i Zakonot za ìvotnata sredina i prirodata (Sl.Vesnik br.53/05) moè da se izdvojat slednite pozna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina:

Vrz osnova na dobienite rezultati za koli~estvata na {tetni materii vo otpadnite gasovi od su{arata za zagrevawe na granulatot koi se emitiraat vo ìvotnata sredina, se vo granicite na maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe, dodeka koncentracijata na cvrsti ~esti~ki gi nadminuva maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo voduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl.Vesnik na SRM br.3/90).

Kako otpadni vodi se javuvaat fekalnite i sanitarnite voda za odrùvawe na prostoriite vo objektot, higienski potrebi na rabotnicite i odrùvaweto na sanitarnite jazli i istite se vlevaat vo Crna reka. Od pri~ina {to recipientot Crna Reka, (koja soglasno Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulacijata i podzemnite vodi (Sl. Vesnik br. 18/03, spa|a vo Strumi~ki sliv-od ispusnata voda na HE Tikve{, do vlivot vo r. Vardar) spa|a vo kategorija II, za odredeni parametri asfaltnata baza Rosoman, mora da postapi soglasno dadenite predlog merki vo Programata za podobruvawe i da go ispo~ituva predlog monitringot, so cel parametrite po koi{to vodata e klasificirana, da se tretiraat soodvetno, kako bi se dovele do klasa na recipientot (2-ra klasa) ili poniska klasa.

Od instalacijata nema emisija vo kanalizacija. Pri redovno rabotewe na instalacijata ne postoi mo`nost za

emisija na polutanti vo po~vata. Vrz osnova na podatocite dobieni pri merewe i izvr{inata

frekventna analiza na nivoto na bu~ava koja se emitira vo ìvotnata sredina od DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje vo asfaltna baza Rosoman, moè da se zaklu~i slednoto: Bu~avata e vo granicite na maksimalno dozvoleno nivo propi{ano soglasno Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (Sl. Vesnik na RM, br. 1/90),

60

kako i Pravilnikot za grani~ni vrednostina nivo na bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM, br. 147/08).

Intenzitetot na vibraciite {to se emitiraat vo rabotnata i ìvotnata sredina e vo granicite na MDI, propi{ani soglasno ISO 2631 i ISO 8041.

Vo DGR GEOTEHNIKA DOO Skopje instalacijata asfaltna baza Rosman nema izvori na nejonizira~ko zra~ewe.

Asfaltnata baza Rosoman se upravuva soglasno Zakonot za otpadot (Sl.Vesnik na R.Makedonija br.37/98) ) i Zakonot za upravuvawe so otpad (Sl. vesnik R. Makedonija br.68/04, 71/04 i 107/07).

Cvrst otpad (makadam) se sozdava od ~isteweto na postrojkata i istiot se koristi za lokalnite selki pati{ta i so pomo{ na transportni sredstva istiot se odlaga na prostor odreden za ovoj cvrst otpad.

Maslata i mastite koi {to se koristat za odrùvawe na opremata od postrojkata, maksimalno se iskoristuvaat so toa {to ne se soadava odpad od istite, biedej}i istite celosno se sogorivaat i se dodava nova koli~ina. Masloto za odrùvawe na transportnite sredstva se zamenuva kaj ovlasteni serviseri i istite se griàt za ovoj vid na odpad.

Vo asfaltnata baza Rosoman, se raboti vo 4do 5 meseci vo tekot na godinata, edna ili dve smeni vo zavsinost od sezonata.

61

VIII IZJAVA

Izjava So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo soglasnost so odredbite na Zakonot za `ivotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel. Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti, to~ni i kompletni. Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili negovi delovi za potrebite na drugo lice. Potpi{ano od : Datum : (vo imeto na organizacijata)

Ime na potpisnikot : Du{ko Spirovski dipl. grad. in`. Pozicija vo organizacijata : Upravitel

Pe~at na kompanijata:

62

ANEKS 1 TABELI

63

TABELA IV.1.1 Detali za surovini, me|uproizvodi, proizvodi, itn. povrzani so procesite, a koi se upotrebuvaat ili sozdadeni na lokacijata

Ref. Br ili

Materijal/ Supstancija9

CAS10 Broj

Kategorija na opasnost11)

Koli~ina Godi{na

upotrebaPriroda na upotrebata R12 - Fraza S12 -

Fraza

{ifra (toni) (toni)

1 Granulacija 471-34-1; 7631-86-9

Ne e opasen - 9.004 Sostavna komponenta na proizvodot

R36, R37,R38

S26, S36

2

3

Bitumen Filer

- 471-34-1; 7631-86-9

Ne e opasen Ne e opasen

- -

399,24 357

Sostavna komponentana proizvodot Sostavna komponenta na proizvodot

Nema dostpaen podatok R36, R37,R38

Nema dostpaen podatok S26, S36

4 Mazut Klasa 3 - 74,2 Gorivo

R45, R51/53

S45, S53,S61

5

6

Nafta Dizel gorivo

- 64742-80-9

Klasa 3 Klasa 3

- -

17 50

Gorivo Gorivo za transportnite sredtsva

R45, R38, R65, R51/53 R11 R40 R45, R38, R65, R51/53 R40

S2, S53, S45, S36/37, S24/25, S61, S62, S16/17,S29 S2, S53, S45, S36/37, S24, S61, S62

7 Motorno maslo 56-81-5 Klasa 3 - 0,25 Podma~kuvawe na Podatok Podatok

9 Vo slu~aj kade materijalot vklu~uva odreden broj na posebni i dostapni opasni supstancii, dadete detali za sekoja supstancija 10 Chemical Abstracts Service 11 Zakon za prevoz na opasni materii (Sl. List na SFRJ br. 27/90, 45/90, Sl. Vesnik na RM 12/93) 12 Spored Aneks 2 od Dodatokot na Upatstvoto

64

8

9

Hidrauli~no maslo Mast list

7325-17-9 56-81-5 7325-17-9 56-81-5 7325-17-9

Klasa 3 Klasa 3

- -

0,1 0,05

motorot na transprtnite sredstva Podma~kuvawe na hidraulika Podma~kuvawe na mehani~ki delovi kade ima triewe

od proizvoditel Podatok od proizvoditel Podatok od proizvoditel

od proizvoditel Podatok od proizvoditel Podatok od proizvoditel

10 Voda - - - 500 m3 Za higienski potrebi na vrabotenite, za piewe i odr`uvawe na higiena na prostoriite i sanitarnita jazli

Nema dostpaen podatok


11 Elektri~na energija - - - 30.000 kW

Za rabota na tehnolo{kata linija



TABELA IV.1.2 Detali za surovini, me|uproizvodi, proizvodi, itn. povrzani so procesite, a koi se upotrebuvaat ili sozdadeni na lokacijata

Ref. Br ili

Materijal/

Supstancija(1)

Miris Prioritetni supstancii13

{ifra MirizlivostDa/Ne

Opis

Prag na osetlivost

µg/m3

13 Lista na prioritetni supstancii soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija vodite (Sl. Vesnik 18-99).

TABELA V.2.1: OTPAD - Koristewe/odloùvawe na opasen otpad

Otpaden materijal

Broj od Evropskiot katalog na

otpad

Glaven izvor1’2 Koli~ina Prerabotka/odloùvawe vo ramkite na samata lokacija

Prerabotka, reupotreba ili reciklirawe so

prevzema~

Odloùvawe nadvor od lokacijata

Toni/mese~no m3 / mese~no

(Na~in i lokacija) (Metod, lokacija i

prevzema~) (Metod, lokacija i

prevzema~)

1 Za sekoj otpad treba da se poso~i osnovnata aktivnost/proces 2 Treba da se vklu~i i otpadot prifaten na mestoto na lokacijata za nameneto isktoristuvawe i odlagawe na otpad

TABELA V.2.2 OTPAD - Drug vid na koristewe/odloùvawe na otpad Otpaden

materijal Broj od Evropski katalog na otpad

Glaven izvor1 Koli~ina Prerabotka/odloùvawe vo ramkite na samata lokacija23

Prerabotka, reupotreba ili reciklirawe so

prevzema~

Odloùvawe nadvor od lokacijata

Toni/mese~no m3 / mese~no

(Metod, lokacija i



prevzema~)

Odpadna voda

Masla

Komunalen odpad Cvrst odpad (makadam)

20 03 99 13 02 (04*,05*, 06*,08*) 20 01 (01,08, 39) 17 03 01*

Sanitarni i fekalni vodi Transportni sredstva Odpadoci od hrana i hartija,karton, plastika Proces na ~istewe na postrojkata

Ne e definirano Ne e definirano Ne e definirano Ne e definirano

Ne e definirano Ne e definirano Ne e definirano Ne e definirano

Crna reka / / Prostor za odlagawe na makadam

/ Ovlasten serviser / Za lokalni selski pati{ta

/ Ovalsten serviser Kontejner /

1 Za sekoj otpad treba da se poso~i osnovnata aktivnost/proces 2 Metodot na iskoristuvawe ili odlagawe na otpadot treba da bide jasno opi{an i poso~en vo Prilogot E1. 3 Treba da se vklu~i i otpadot prifaten na mestoto na lokacijata za nameneto isktoristuvawe i odlagawe na otpad

TABELA VI.1.1 Emisii od parni kotli vo atmosferata (1 strana za sekoja to~ka na emisija) To~ka na emisija:

To~ka na emisija Ref. br:

Opis:

Geografska lokacija po Nacionalniot koordinaten sistem (12 cifri, 6E, 6N):

Detali za ventilacija

Dijametar:

Visina na povr{ina(m):

Datum na zapo~nuvawe so emitirawe:

Karakteristiki na emisijata :

Vrednosti na parniot kotel

Izlez na parea:

Toplinski vlez:

kg/h

MW

Gorivo na parniot kotel

Vid:

Maksimalni vrednosti na koi gorivoto sogoruva

% sodr`ina na sulfur:

kg/h

NOx mg/Nm3

0oC. 3% O2(Te~nost ili Gas), 6% O2(Cvrsto gorivo)

Maksimalen volumen na emisija m3/h

Temperatura oC(max) oC(min) oC(avg)

(i) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni,

ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):

Periodi na emisija (sredno)

min/h h/day day/y

TABELA VI.1.2 Glavni emisii vo atmosferata (1 Strana za sekoja emisiona to~ka)

Emisiona to~ka Ref. Br: Merno mesto br. 3

Izvor na emisija: Oxak od su{arata

Opis: Kako glavna emisija vo atmosferata se pojavuva edinstveno oxakot od sistemot za otpra{uvawe od su{arata od asfaltnata baza. Emisijata se sostoi od mineralna pra{ina od drobeniot varovnik i filerot i gasovite od sogoruvawe na mazutot koj se upotrebuva za zagrevawe na su{arata. Kamenata pra{ina, vodenata parea i gasovite koi nastanuvaat pri rabota na su{arata pri su{ewe. Pra{inata preku sistem od cevki se prenesuva vo rezervoarot za prifa}awe na pra{inata kade se istalo`uva. Taa mo`e odnovo da se vklu~i vo procesot na proizvodstvo.

Geografska lokacija po Nacionalniot koordinaten sistem (12 cifri, 6E,6N):

Istok 579 069,52 Sever 595 834,22

Detali za ventilacija

Dijametar: Visina na povr{ina(m):

1 m

20 m

Datum na zapo~nuvawe so emitirawe:

Karakteristiki na emisijata:

(i) Volumen koj se emituva:

Sredna vrednost/den

120.000 m3/d Maks./den 150.000 m3/d

Maksimalna vrednost/~as

5.000m3/h Min. brzina na protok m.s-1

(ii) Drugi faktori

Temperatura 190 oC(max) 160 oC(min) 175 oC(sr.vrednost)

Izvori od sogoruvawe:

Volumenskite izrazi izrazeni kako: H suvo. vla`no 12,5%O2

(iii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se

sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~at po~etok so rabota/zatvorawe):

Peridi na emisija (sredno)

60 min/h 24 hr/day 150 day/y

TABELA VI.1.3: Glavni emisii vo atmosferata -Hemiski karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka) Referenten broj na to~ka na emisija:Istok 579 069,52 Sever 595 834,22

Parametar Pred da se tretira(1) Kratok opis na tretmanot

Kako oslobodeno(1)

mg/Nm3 kg/h mg/Nm3 kg/h. kg/year

Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks. Sredno Maks.

Brzina na gasot - - - - sisetm na otpra{uvawe 4,85 m/s -

Volumenski protok na gas

- - - - so ventilator i cikloni 5.000 -

Masen protok - - - - - - 971 -

Temperatura, t - - - - 175 t -

Kislorod, O2 - - - - 12,5 % -

Jaglen monoksid, CO - - - - 62,5 170

Jaglen dioksid, CO2 - - - - 4,5% -

Sulfur dioksid, SO2 - - - - 152 2000

Azot monoksid, NO - - - - / -

Azot dioksid, NO2

Cvrsti ~esti~ki- - - - 184

86,5 35020

1. Koncentraciite treba da se bazirani na normalni uslovi na temperetura i pritisok t.e. (0oC, 101.3 kPa). vla`no/suvo treba da bide dadeno isto kako {to e vo tabela VI.1.2 dokolku ne e naglaseno na drug na~in.

TABELA VI.1.4: Emisii vo atmosferata - Pomali emisii vo atmosferata

To~ki na emisija Opis Detali na emisijata1 Primenet sistem za namaluvawe (filtri,...)

Referentni broevi materijal mg/Nm3(2) kg/h. kg/godina

1 Maksimalnite vrednosti na emisii treba da se zadadat za sekoj emitiran materijal, koncentracijata treba da se navedat za maksimum 30 minuten period.

2 Koncentraciite treba da se baziraat pri normalni uslovi na temperatura i pritisok t.e. (0oC101.3kPa). Vla`no/suvo treba jasno da se istakne. Vklu~ete referentni uslovi na kislorodot za izvorite na sogoruvawe.

TABELA VI.1.5: Emisii vo atmosferata - Potencijalni emisii vo atmosferata

To~ki na emisija ref.br. (pretstaven

vo dijagramot)

Opis Defekt koj mo`e da predizvika emisija

Detali za emisijata (Potencijalni maks. emisii)1

Materijal mg/Nm3 kg/~as

1 Presmetajte gi potencijalnite maksimalni emisii za sekoj identifikuvan defekt.

TABELA VI.2.1: Emisii vo povr{inski vodi (1 strana za sekoja emisija) To~ka na emisija:

To~ka na emisija Ref. Br: Merno mesto br.4 ju`no od Asfaltna baza

Izvor na emisija Saniatrni i fekalni otpadni vodi

Lokacija : Asfaltna baza Rosoman

Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri, 5E,5N):

Istok 579 091,43 Sever 595 663,39

Ime na recipientot (reka, ezero...):

Crna reka

Protok na recipientot: 6,5 l/s protok pri suvo vreme

m3.s-1 95%protok

Kapacitet na prifa}awe na otpad (Dozvolen samopre~istitelen kapacitet):

Nema dostapen podatok kg/den

Detali za emisiite:

(i) Emitirano koli~estvo

Prose~no/den 600 m3 Maksimalno/den 600 m3


25 m3

(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se

sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili zesonski varijacii (da se vklu~at po~etok so rabota/zatvorawe):

Periodi na emisija (sredna vrednost)

60 min/h 24 hr/day 150 day/y

TABELA VI.2.2: Emisii vo povr{inskite vodi - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka) Referenten broj na to~ki na emisija:

Parametar Pred da se tretira Kako {to e oslobodeno % Efikasnost

Maks. prose~na vrednost

na ~as

(mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/godina Maks. prose~na vrednost na ~as

(mg/l)

Maks. prose~na vrednost na den

(mg/l)

kg/den kg/godina

TABELA VI.3.1: Ispu{tawa vo kanalizacija (Edna strana za sekoja emisija) To~ka na emisija:

To~ka na emisija Ref. Br:

Lokacija na povrzuvawe so kanalizacija:

Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri, 5E,5N):

Ime na prevzema~ot otpadnite vodi:

Finalno odlagawe

Detali za emisijata:

(i) Koli~ina koja se emitira

Prose~no/den m3 Maksimum/den m3


m3

(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~at po~etok so rabota/zatvorawe):

Periodi na emisija (sredna vrednost)

min/~ ~/den den/god

TABELA VI.3.2: Ispu{tawa vo kanalizacija - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka) Referenten broj na to~ka na emisija:

Parametar Pred da se tretira Kako {to e oslobodeno % Efikasnost


na ~as

(mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/godina Maks. prose~na vrednost na ~as

(mg/l)

Maks. prose~na vrednost na den

(mg/l)

kg/den kg/godina

TABELA VI.4.1: Emisii vo po~va (1 Strana za sekoja emisiona to~ka) Emisiona to~ka ili oblast:

Emisiona to~ka/oblast Ref. Br:

Pateka na emisija: (bu{otini, bunari, propuslivi sloevi, kvasewe, rasfrluvawe itn.)

Lokacija:

Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri, 5 Istok, 5 Sever):

Visina na ispustot: (vo odnos na nadmorskata visina na recipientot)

Vodna klasifikacija na recepientot (podzemnoto vodno telo):

Ocenka na osetlivosta od zagaduvawe na podzemnata voda (vklu~uvaj}i go stepenot na osetlivost):

Identitet i oddale~enost na izvorite na podzemna voda koi se vo rizik (bunari, izvori itn.):

Identitet i odale~enost na povr{inskite vodni tela koi se vo rizik:

Detali za emisijata:

(i) Emitiran volumen

Prose~no/den m3 Maksimum/den m3


m3

(ii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se napraveni, ili }e se napravat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii (da se vklu~at po~etok so rabota/zatvorawe):

Periodi na emisija (sredno)

min/h h/day day/y

TABELA VI.4.2: Emisii vo po~vata - Karakteristiki na emisijata (1 tabela za emisiona to~ka) Referenten broj na emisiona to~ka/oblast:

Parametar Pred tretmanot Kako {to e oslobodeno % Efikasnost

Max. na ~as sredno

(mg/l)

Max. Dnevno sredno (mg/l)

kg/den kg/godina Max.sredna vrednost na ~as

(mg/l)

Max. sredna vrednost na den

(mg/l)

kg/den kg/godina

TABELA VI.5.1: Emisii na bu~ava - Zbirna lista na izvorite na bu~ava

Izvor Emisiona to~ka Ref. Br

Oprema Ref. Br

Zvu~en pritisok1

dBA na referentna odale~enost

Periodi na emisija

Grani~na linija jugoisto~no Istok 578 914,29 Sever 595 888,91

Merno mesto za bu~ava br.1

2260 Bruel &Kjaer

60 Kontinuirano koga raboti postrojkata i opremata

Grani~na linija severozapadno Istok 578 975,26 Sever 595 876,96

Merno mesto za bu~ava br.2

2260 Bruel &Kjaer

58 Kontinuirano koga raboti postrojkata i opremata

1. Za delovi od postrojkata mo`e da se koristat nivoa na intenzitet na zvu~nost.

Tabela VII.3.1: Kvalitet na povr{inska voda (List 1 od 2) To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _______________________________

Parametar Rezultati

(mg/l) Metod na zemawe primerok (zafat, nanos itn.)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum pH Temperatura Elektri~na provodlivost EC

Amoniumski azot NH4-N Hemiska potro{uva~ka na kislorod

Biohemiska potro{uva~ka na kislorod

Rastvoren kislorod O2(r-r)

Kalcium Ca Kadmium Cd Hrom Cr Hlor Cl Bakar Cu @elezo Fe Olovo Pb Magnezium Mg Mangan Mn @iva Hg

Kvalitet na povr{inska voda (List 2 od 2)

Parametar Rezultati (mg/l)

Metod na zemawe primerok (zafat, nanos itn.)



Datum Datum Datum Datum Nikel Ni Kalium K Natrium Na Sulfat SO4 Cink Zn Vkupna bazi~nost (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod TOC

Vkupen oksidiran azot TON

Nitriti NO2 Nitrati NO3 Fekalni koliformni bakterii vo rastvor ( /100mls)

Vkupno bakterii vo rastvor ( /100mls)

Fosfati PO4

Tabela VII.5.1: Kvalitet na podzemna voda To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _______________________________ Parametar Rezultati

(mg/l) Metod na zemawe primerok (smesa i sl.)



Datum Datum Datum Datum pH Temperatura Elektri~na provodlivost EC

Amoniumski azot NH4-N Rastvoren kislorod O2(r-r)

Ostatoci od isparuvawe (180oC)

Kalcium Ca Kadmium Cd Hrom Cr Hlor Cl Bakar Cu Cijanidi Cn, vkupno @elezo Fe Olovo Pb Magnezium Mg Mangan Mn @iva Hg Nikel Ni Kalium K Natrium Na

Kvalitet na podzemna voda Parametar Rezultati

(mg/l) Metoda na zemawe primerok (smesa, zafat i sl.)



Datum Datum Datum Datum Fosfati PO4 Sulfati SO4 Cink Zn Vkupna bazi~Brst (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod

Vkupen oksidiran azot Arsen As Barium Ba Bor B Fluor F Fenol Fosfor P Selen Se SrebroAg Nitriti NO2 Nitrati NO3 Fekalni bakterii vo rastvor ( /100mls)

Vkupno bakterii vo rastvor ( /100mls)

Nivo na vodata (spored nadmor. vsina na Pula)

TABELA VII.5.2: Spisok na sopstvenici/posednici na zemji{teto

Sopstvenik na

zemji{teto

Lokacija kade {to se vr{i rasfrlaweto

Podatoci od mapa

Potreba od Fosforno |ubre za sekoja farma

Vkupna potreba na Fosforno |ubre za sekoj klient _________

TABELA VII.5.3: Rasprostranuvawe Sopstvenik na zemji{te/Farmer________________________________ Referentna mapa_______________________

Identitet na povr{inata

Vkupna povr{ina (ha)

(a) Upotrebliva povr{ina (ha)

Test na po~vata za Fosfor Mg/l

Datum na pravewe na testot za Fosfor

Kultura

Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha)

Koli~estvo na mil rasfrlena na samata farma (m3/ha)

Proceneto koli~esto Fosfor vo milta rasfrlena na farmata (kg P/ha)

(b) Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha)

Apliciran fosfor (kg P/ha)

Vk. koli~estvo vnesena mil (m3)

Vkupna koli~ina {to mo`e da se vnese na farmata. Koncentracija na Fosfor vo materijalot {to se rasfrla

- kg Fosfor/m3

Koncentracija na Azot vo materijalot {to se rasfrla

- kg Azot/m3

TABELA VII.8.1 Ocenka na ambientalnata bu~ava

Nacionalen koordinaten

sistem

Nivoa na zvu~en pritisok

(5 Sever, 5 Istok)

L(A)eq L(A)10 L(A)90

1. Granica na instalacijata

Mesto 1: Mesto 2: Mesto 3: Mesto 4: Lokacii osetlivi na bu~ava

Mesto 1: Mesto 2: Mesto 3: Mesto 4:

Zabele{ka: Site lokacii treba da bidat nazna~eni na pridru`nite crte`i.

TABELA VIII.1.1: Namaluvawe / kontrola na tretman Referenten broj na emisionata to~ka:

Kontrolen parametar1

Oprema 2 Postojanost na opremata

Kalibracija na opremata

Podr{ka na opremata

Kontrolen parametar1

Monitoring koj treba da se

izvede3

Oprema za monitoring

Kalibrirawe na opremata za monitoring

1 Nabroi gi operativnite parametri na sistemot za tretman/namaluvawe koi ja kontroliraat negovata funkcija. 2 Nabroj ja opremata potrebna za pravilna rabota na sistemot za namaluvawe/tretman. 3 Nabroi gi monitorinzite na kontrolnite parametri, koi treba da se izvedat.

TABELA IX.1.1 : Monitoring na emisiite i to~ki na zamawe na primeroci (1 tabela za sekoja to~ka na monitoring) Referenten broj na emisionata to~ka: Glaven emiter od asfaltna baza Rosoman

Parametar Frekfencija na monitoring Pristap do mernite mesta

Metod na zemawe na primeroci

Metod na analiza/ tehnika

Intenzitet na bu~ava (dB)

Periodi~no sledewe pri eventualni promeni na nekoi segmenti vo raboteweto

Pristapno Stru~na institucija Stanadrdni metodi

Brzina na gasot (m/s)


So skali Stru~na institucija ISO 10780:1994

Volumenski protok na gas (Nm3/h)



Masen protok (kg/h)



Temperatura, t 0C Periodi~no sledewe pri eventualni promeni na nekoi segmenti vo raboteweto

So skali Stru~na institucija US EPA CTM-034

Kislorod, O2 (%) Periodi~no sledewe pri eventualni promeni na nekoi segmenti vo raboteweto


Jaglen monoksid, CO (mg/Nm3)



Jaglen dioksid, CO2 (%)



Sulfur dioksid, SO2 (mg/Nm3)



Azot monoksid, NO (mg/Nm3)



Azot monoksid, NO2 (mg/Nm3)



Cvrsti ~esti~ki (mg/Nm3)



TABELA IX.1.2 Merni mesta i monitoring na `ivotnata sredina (1 tabela za sekoja to~ka na monitoring) Referenten broj na to~kata na monitoring:

Parametar Frekfencija na monitoring

Pristap do to~kite na monitoring

Metod na zemawe na primeroci

Metod na analiza/ tehnika

integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

Documents