anketa zdrava prehrana - arnes.sissmbkmet2s/ekosola/anketa_zdrava_prehrana.pdf · anketa zdrava...

ANKETA ZDRAVA PREHRANA

1

UVOD

V anketi je sodelovalo 99 dijakov naše šole.

Sodelovali so dijaki poklicnotehničnega

izobraţevanja, srednje strokovnega

izobraţevana in poklicnega izobraţevanja.

Sodelovalo je 48 dijakinj in 51 dijakov.

2

0

20

40

60

80

100

120

MOŠKI

ŢENSKI

SKUPAJMOŠKI

52%

ŢENSKI

48%

SPOL

ALI MENIŠ, DA PREHRANA VPLIVA NA ZDRAVJE

LJUDI?

DA

96%

NE

1%NE

VEM

3%

Iz grafa je razvidno, da

96 % dijakov meni, da

prehrana pozitivno vpliva

na zdravje ljudi, le 1 %

dijakov meni, da

prehrana ne vpliva na

zdravje ljudi.

3

ALI MENIŠ, DA REDNO UŽIVANJE ZAJTRKA

VPLIVA NA ZDRAVJE LJUDI?

da

78%

ne

8%

ne vem

14%

Vpliv rednega uţivanja zajtrka na

zdravje ljudi 76 % dijakov se je

opredelilo, da uţivanje

zajtrka pozitivno vpliva

na zdravje ljudi, le 8 %

anketiranih dijakov je

drugačnega mnenja.

4

ALI ZAJTRKUJEŠ?

da

40%

ne

37%

včasih

23%

Zajtrkovanje Iz grafa je razvidno, da

skoraj enak deleţ dijakov

(40%) zajtrkuje in ne

zajtrkuje (37 % dijakov).

5

ALI REDNO ZAJTRKUJEŠ?

31%

54%

15%

Redno zajtrkovanje

da ne včasih

Iz ankete je razvidno, da

54 % dijakov ne zajtrkuje

redno vsak dan. Redno

zajtrkuje 31 %

anketiranih dijakov in 15

% dijakov le občasno

zajtrkuje.

6

KAKO POGOSTO, KAJ PRIGRIZNEŠ MED

GLAVNIMI OBROKI?

54%

13%

32%

1%

Prigrizki med obroki

večkrav na dan enkrat na dan redko kdaj nikoli

Dijaki večkrat na dan

prigriznejo kaj med

obroki (54 % dijakov). Le

1 % dijakov nikoli ne poje

nič med obroki.

7

KAJ SI NAJRAJE PRIVOŠČIŠ ZA PRIGRIZEK?

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

SADJE, ZELENJAVA

KRUH

SLAN PRIGRIZEK

SLADKARIJE

NIČ

Dijaki najraje med obroki

posegajo po sladkarijah

(48 %). Sadje je na

drugem mestu (24 %),

najmanj pa med obroki

zauţijejo kruha in slanih

prigrizkov.

8

OD KOD PREJEMAŠ NAJVEČ INFORMACIJ O

ZDRAVI PREHRANI?

zdravnik; 12%

starši; 22%

revije; 18%

prijatelji; 4%

knjige; 3%

šola ; 12%

televizija;

15%

internet; 14%

Največ informacij o zdravi

prehrani dobijo dijaki od

staršev (22 %).

9

ALI TO ZNANJE OZ. INFORMACIJE UPORABLJAŠ?

da

22%

ne

7%

redko

51%

pogosto

20%

Iz ankete je razvidno, da

informacije o zdravi

prehrani dijaki le redko

uporabijo. Le 22 %

dijakov to znanje tudi

uporablja.

10

NA KAKŠEN NAČIN, MENIŠ, DA BO NAJLAŽJE

OBDRŽATI TELESNO TEŽO?

več manjših

obrokov

dnevno

95%

en obrok

dnevno

5%

Večina dijakov (95 %)

meni, da najlaţje obdrţiš

telesno teţo, če uţivaš

več manjših obrokov na

dan.

11

KOLIKO ČASA NAMENIŠ TELESNIM

AKTIVNOSTIM?

vsak dan vsaj

eno uro

33%

od 2 do 3 krat

tedensko

23%

občasno

41%

nikoli

3%

Več kot polovica dijakov

vsak dan (33 %) ali dva

do trikrat na teden (23

%) nameni čas telesnim

aktivnostim.

12

ALI TI JE VŠEČ ŠOLSKA MALICA?

da

36%

ne

19%

včasih

45%

Šolska malica je všeč 36

% dijakom, 19 % dijakom

šolska malica ni všeč.

Občasno je malica všeč

45 % dijakom.

13

ALI MENIŠ, DA ŠOLSKE MALICE USTREZAJO

NAČELOM ZDRAVE PREHRANE?

da

30%

ne

28%

včasih

42%

Večji deleţ dijakov (42 %)

meni, da šolska malica

včasih ustreza načelom

zdrave prehrane.

14

KATERO MALICO V ŠOLI IMAŠ NAJRAJE?

15

pečeno piščančje bedro ali

prsa, riţ, solata, napitek

33%

hrenovka, zelje

skrompirjem, napitek

2%

ocvrti ribji file, krompirjeva

solat s papriki, napitek

6%

piščančji burger, hlebček,

solata, ketchup, napitek

12%

svinska pečenka, riţ,

solata, napitek

6%

pica

2%

čufti v paradiţnikovi omaki,

pire krompir, napitek

26%

milanski špageti,

solata, napitek

7%

mlečni riţ oz. zdrob s

čokolado, banana

2%

pečen mesni sir, francoska

solata, napitek

4%

Dijaki so se v anketi opredelili, da najraje

malicajo pečeno piščančje bedro ali prsa z

riţem ter solato (33 %), na drugem mestu po

priljubljenosti so čufti v paradiţnikovi omaki s

pire krompirjem (25 %), manj priljubljena

malica je: hrenovka z zeljem in krompirjem,

pica ter mlečni riţ oz. zdrob s čokolado.

16

KATERA ŠOLSKA MALICA JE PRIPOROČLJIVEJŠA

ZA NAŠE ZDRAVJE?

17



24%

hrenovka, zelje

skrompirjem,

napitek

2%



23%

piščančji burger, hlebček,

solata, hetchup, napitek

2%

svinska pečenka, riţ, solata,

napitek

3%

pica

3%



7%

milanski špageti, solata,

napitek

11%


čokolado, banana

21%


solata, napitek

4%

Dijaki menijo, da je priporočljiva malica za njihovo

zdravje:

Pečeno piščančje bedro ali prsi, riţ solata in

napitek (24 %)

Ocvtri ribji file, krompirjeva solat s papriko,

natitek (22 %)

Mlečni riţ ali zdrob s čokolado, banana (21 %)

18

KATERA ŠOLSKA MALICA JE MANJ PRIMERNA

ZA PREHRANO?

19



5%hrenovka, zelje

skrompirjem, napitek

7%



3%

piščančij burger, hlebček,

solata, hetchap, napitek

30%

svinska pečenka, riţ, solata,

napitek

8%

pica

34%



1%

milanski špageti,

solata, napitek

4%


čokolado, banana

3%


solata, napitek

5%

Dijaki menijo, da je za šolsko malico manj

primeren obrok malice:

piščančji burger, hlebček, solata, hetchup,

napitek (30 %) ali

pica (34 %).

20

KAJ MALICAŠ, KO SI DOMA?

sendvič

41%

sadje

24%

piškoti

3%

kruh z

namazom

16%

jogurt in

štručka

10%

jogurt

5%

tortica

1%

Dijaki malicajo doma

najpogosteje sendviče

(41 %), na drugem mestu

je sadje (24 %), na

tretjem mestu je kruh z

namazom (16 %).

21

ALI MENIŠ, DA VPLIVA HRANA OZIROMA NAČIN

PREHRANJEVANJA NA ZDRAVJE?

da

91%

ne

7%

ne vem

2%

Večina anketiranih

dijakov (91 %) se zaveda,

da način prehranjevanja

vpliva na zdravje ljudi.

22

KOLIKO GLAVNIH OBROKOV UŽIVAŠ NA DAN?

dva

25%

tri

41%

štiri

21%

pet

13%

Večina anketiranih

dijakov (41 %) uţiva tri

obroke na dan. Pet

obrokov dnevno uţiva 15

% dijakov, dva obroka

dnevno uţiva 25 %

dijakov.

23

ALI MENIŠ, DA JE REDNO UŽIVANJE ZAJTRKA

POMEMBNO ZA ZDRAVJE?

da

84%

ne

6% včasih

10%

Dijaki (84 %) se

zavedajo, da je uţivanje

zajtrka pomembno za

zdravje.

24

ALI MALICO V ŠOLI ZAMENJAŠ ZA ZAJTRK?

da

35%

ne

44%

včasih

21%

44 % dijakov malice ne

zamenja za zajtrk.

21 % dijakov včasih

zamenja malico za zajtrk.

33 % dijakov malico

zamenja za zajtrk.

25

ALI MALICO V ŠOLI ZAMENJAŠ ZA KOSILO?

da

11%

ne

79%

včasih

10%

Manj kot 80 % dijakov ne

zamenja malice za

kosilo.

Le 11 % dijakov malico

zamenja za kosilo.

26

ALI UŽIVAŠ EKOLOŠKO PRIDELANO HRANO?

da

20%

ne

28%

včasih

52%

20 % dijakov uţiva

ekološko pridelano

hrano.

52 % dijakov občasno

uţiva ekološko pridelano

hrano.

27

KAKŠNO VRSTO EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE

UŽIVAŠ?

Dijaki uţivajo največ

ekološko pridelanega:

sadja (42 %),

zelenjave (22 %),

mesa (11 %),

kruha (10 %).

28

sadje

42%

zelenjava

22%

kruh

10%

meso

11%

mlečni

izdelki

9% drugo

6%

ALI MENIŠ, DA BI HRANA V ŠOLI MORALA BITI

EKOLOŠKO PRIDELANA?

da

56%ne

24%

ne vem

20%

56 % dijakov meni, da bi

morala biti ţivila, ki jih

uporabljajo za šolsko

malico ekološko

pridelana.

29

ALI V VAŠEM GOSPODINJSTVU UŽIVATE

EKOLOŠKO PRIDELANO HRANO?

da

32%

ne

21%

včasih

47%

32 % dijakov doma uţiva

ekološko hrano. Občasno

uţiva ekološko hrano 47

% dijakov.

30

ALI DOMA PRIDELUJETE EKOLOŠKO HRANO?

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

DA

NE

VČASIH

Od 99 vprašanih dijakov

se je v anketi opredelilo

41 % dijakov, da doma

pridelujejo ekološko

hrano, 26 % dijakov, da

doma občasno

pridelujejo ekološko

hrano in 33% druţin

dijakov ne prideluje

doma ekološke hrane.

31

KATERO HRANO PRIDELATE OZ. PREDELATE NA

EKOLOŠKI NAČIN?

sadje

26%

zelenjava

34%

sok

9%

kruh

9%

meso

9%

mlečni izdelki

8%

drugo

5%

Iz grafa je razvidno, da

pridelajo doma največ

zelenjave (34 %) in

sadja (26 %) na

ekološki način.

32

KOLIKO VODE NA DAN POPIJEŠ?

0,5 l

20%

1 l

21%

1,5 l

26%

2 l

22%

2,5 l

11%

Največ dijakov na dan

popije od 1 do 1,5 litra.

33

ALI MED OBROKI PIJEŠ BREZALKOHOLNE

PIJAČE, KATERE?

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

VODO Z OKUSOM

SOK

GAZIRANE PIJAČE

ENERGETSKE NAPITKE

Največ dijakov med

obroki popije vode z

okusi (45 %), na drugem

mestu je sok, ki ga pije

44 % dijakov, najmanj pa

popijejo energetskih

napitkov in gaziranih

pijač (7 %).

34

ZAKLJUČEK

Podatki kaţejo, da kar 96 % dijakov BTŠ Mb ve, da

prehrana vpliva na zdravje ljudi.

Podatki prikazujejo, da 41 % dijakov uţiva le tri

obroke. Po priporočilih naj bi dnevno uţivali pet

obrokov.

Kar 54 % dijakov odhaja v šolo brez zajtrka, 31 %

zajtrkuje le občasno. 33 % dijakov zamenja zajtrk z

malico, 21 % dijakov občasno zamenja za zajtrk.

Vsi dijaki se ne zavedajo pomena zajtrka.

35

Največji deleţ dijakov dobi informacije o zdravi

prehrani doma, sledijo: internet, revije, šola…,

vendar večino teh informacij pri prehrani ne

upoštevajo.

36

Zaskrbljujoče je, da dijaki med obroki

najpogosteje posegajo po sladkih prigrizkih.

Priporočljivejše bi bilo uţivati sadje kot

prigrizek.

37

Iz ankete lahko razberemo, da dijaki najraje

malicajo pečeno piščančje bedro ali prsa z

riţem ter solato (33 %). Najprimernejša malica

po njihovi presoji je pečeno piščančje bedro ali

prsa z riţem ter solato.

Manj priporočljiva malica se dijakom zdi

piščančji burger in pica,

Občasno je malica všeč 45 % dijakom.

38

Razveseljiv je podatek, da velik dijakov uţiva

redno ali občasno ekološko pridelano hrano.

Uţivajo predvsem ekološko pridelano zelenjavo

in sadje.

Razveseljiv se mi zdi podatek, da si dijaki ţelijo

malico, ki bi vsebovala ţivila, ki bi bila ekološko

pridelana.

39

Iz ankete je razvidno, da dijak na dan popije od 1 do 1,5 litra tekočine. Odrasel človek naj bi za normalno delovanje organizma popil v povprečju od 2 do 2,5 litra vode na dan (35 ml vode na kilogram telesne teţe). Razveselil je podatek, da večina anketiranih dijakov pije vodo z okusi in le malo posegajo po gaziranih pijačah in energetskih napitkih.

40

Iz odgovorov ankete je razvidno, da se dijaki

zavedajo pomena zdrave prehrane.

Ţelijo si zauţiti čim več zdrave hrane, ki bi bila

pridelana na ekološki način.

41

ZA KONEC

(Eno) jabolko na dan odţene zdravnika stran.

Jabolko je zjutraj zlato, opoldne srebrno, zvečer pa svinčeno.

Brez krompirja ni kosila.

Kdor pije, ne da bi bil ţejen, in je, ne da bi bil lačen, zgodaj umre.

Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.

Ideje krepijo naše telo, kot telo krepi hrana. (Ideje o filozofiji zgodovine človeštva, Herder, Johann Gottfried von, 1744-1803)

42

anketa zdrava prehrana - arnes.sissmbkmet2s/ekosola/anketa_zdrava_prehrana.pdf · anketa zdrava...

Documents