Razvoj vizualne umetnosti v XX. stoletju

dr. Ernest ŽenkoUniverza na Primorskem

Fakulteta za humanistične študije Koper

Kontekst in cilj predstavitve

• Kontekst: V vizualni umetnosti XX. stoletja je prišlo do sprememb in novosti, ki so bistveno spremenile njeno podobo.

• Razumevanje teh sprememb zaostaja za praktičnim razvojem umetnosti.

• Cilj: Osvetliti ključne spremembe v razvoju vizualnih umetnosti XX. stoletja in tako prispevati k njenemu razumevanju.

Očrt predstavitve

• Uvod• Institucionalna teorija umetnosti• Tradicionalni pogled na umetnost (od antike do

renesanse)renesanse)• Nastanek lepih umetnosti v XVIII. stoletju

(razsvetljenstvo in romantika)• Spremembe ob koncu XIX. stoletja• Revolucionarne novosti v vizualni umetnosti XX.

stoletja

Uvod

• Ločiti moramo med umetnostjo kot produkcijo in njeno teorijo (umetnostna zgodovina, likovna analiza, umetnostna zgodovina, likovna analiza, umetnostna kritika, estetika ipd.).

• Od izbire pristopa (izhodišča) je odvisno, kaj v neki umetnosti “vidimo”.

• Za naš namen: estetika kot izhodišče.

Institucionalna teorija umetnosti

• George Dickie (1974)• Umetnost moramo razumeti v smislu institucije.• V primeru gledališča institucijo tvorijo: dramatiki, • V primeru gledališča institucijo tvorijo: dramatiki,

njihova dela, igralci, scenografije, gledališča, posnetki itn.

• Umetnost kot institucija ima svojo zgodovino.• Vse, kar je novega, nastopa v odnosu do

institucije in njene zgodovine.

Primer

Tradicionalni pogled: antika

• Umetnost je veščina (techné, ars).• Veščina pri izdelavi nekega predmeta: hiše,

kipa, ladje, postelje, lonca, oblačila, kot veščina pri poveljevanju v vojski, merjenju polja ali pri poveljevanju v vojski, merjenju polja ali prepričevanju poslušalcev.

• Potemtakem: umetnost arhitekta, kiparja, lončarja, krojača, vojskovodje, geometra, govornika itn.

• Veščina temelji na poznavanju pravil.

Vizualne umetnosti (antika)

• Platon, Aristotel: umetnost je posnemanje (mimesis).

• Umetnost je povezana z lepim (simetrija, • Umetnost je povezana z lepim (simetrija, harmonija).

• Tradicionalna teorija lepega: lepo je odvisno od razmerij, v katerih deli vstopajo v celoto (Pitagora, Vitruvij).

Primer: zlati rez

Od antike do renesanse

• Umetnost je skupek občih, natančnih in koristnih predpisov, ki služijo določenemu cilju. (Galen)

• Umetnost pa ni samo vešča proizvodnja, temveč tudi veščina proizvajanja, poznavanje pravil in tudi veščina proizvajanja, poznavanje pravil in strokovno znanje.

• Zaradi tega med umetnosti sodi ne le slikarstvo in krojaštvo, pač pa tudi gramatika in logika, kot skupek pravil. Sem sodijo poleg (današnjih) umetnosti tudi obrti in znanosti.

Klasifikacije umetnosti

ARTES LIBERALES• gramatika• retorika• logika

ARTES VULGARES• umetnost prehranjevanja

ljudi• u. oblačenja ljudi• logika

• aritmetika • geometrija • astronomija • glasba

• u., ki jim daje zatočišče (arhitektura)

• ki daje prevozna sredstva• ki zdravi bolezni• ki omogoča menjavo

dobrin• ki brani pred sovražnikom

Renesansa

• “Osvobajanje” umetnosti in ločevanje od obrti in znanostiznanosti

• Vzpostavljanje zavesti o enotnem polju umetnosti

• Razvoj linearne perspektive

XVIII. stoletje

• Leta 1747 Charles Batteux uporabi izraz lepe umetnosti.

• Izraz se uveljavi in v XIX. prevlada.• Izraz se uveljavi in v XIX. prevlada.• Teorija: bistvo in skupna značilnost lepih

umetnosti je, da posnemajo resničnost.• Prvič v zgodovini imamo natančno določen

pojem, obseg in bistvo umetnosti!

Seznam lepih umetnosti

• slikarstvo• kiparstvo• glasba• glasba• pesništvo• ples• arhitektura• govorništvo

Umetnost sredi XIX. stoletja

PREVLADUJOČE IDEJE• Umetnost kot posnemanje (realizem)• Lepe umetnosti (ključna vloga lepega)• Lepe umetnosti (ključna vloga lepega)• Renesančna perspektiva kot model • Tipične “visoke” teme

Impresionizem

Impresionizem (2)

Modernizem

• Z impresionizmom vstopimo v obdobje modernistične umetnosti.

• Zavestno kršenje pravil tradicionalne • Zavestno kršenje pravil tradicionalne umetnosti (posnemanje, perspektiva, tematika, naposled tudi lepota).

• Razlogi: družbene in tehnološke spremembe zahtevajo prilagoditve tudi v vizualni umetnosti

Paul Cézanne

Fotografija

Hitrost

Arhitektura

Značilnosti modernizma

• Prilagajanje na “novo podobo sveta”, ki zaheva oblikovanje novih izraznih sredstev

• Zavračanje tradicionalne umetnosti in • Zavračanje tradicionalne umetnosti in njenih vrednot (realizem, posnemanje, lepota).

• Avtonomija in “čistost” umetnosti• Razvoj novih in novih slogov

Čista umetnost

• Zahteva po čistosti umetnosti• Vsaka disciplina umetnosti mora zamejiti

svoje področje, na katerem ima avtoriteto svoje področje, na katerem ima avtoriteto in kompetence

• Tako odgovori na vprašanje, kaj je njeno bistvo

• Npr. slikarstvo opredeljuje zamejena dvodimenzionalna površina

Avtonomna umetnost

• Dediščina razsvetljenstva (XVIII. stoletje).• Avtonomna umetnost za svoje početje ne

odgovarja nikomur (razen sebi).odgovarja nikomur (razen sebi).• Umetnost sama oblikuje svoje metode,

teme, pristope ipd.• Iskanje meje (slikarstva, kiparstva, filma

ipd.) – kaj je slikarstvo …?• Tvori neodvisno družbeno sfero.

Posledice in novosti

• Umetnost grdega• Abstraktna umetnost (slikarstvo, plastika,

fotografija, film ipd.)fotografija, film ipd.)• Konceptualna umetnost (ready-made)

• Konec umetnosti

Kubizem

Dadaizem

Abstraktna umetnost

Abstraktna umetnost (2)

Abstraktna umetnost (3)

Abstraktni ekspresionizem

Marcel Duchamp: ready-made

Andy Warhol: Brillo box

HVALA ZA POZORNOST