razumevanje sebe za lažje delo v zdravstvu · psihologija osebne svobode, realitetna terapija v...

Razumevanje sebe za lažje delo v zdravstvu


Dr. W. Glasser se je rodil 1925. leta v Clevelandu, ZDA. Študiral je klinično psihologijo in medicino ter specializiral psihiatrijo. Danes je eden najbolj znanih psihiatrov na svetu. Znan je kot avtor psihoterapevtske oziroma svetovalne metode – realitetne terapije, ki jo je utemeljil s teorijo izbire. Njegova bogata praksa vključuje različna področja od psihosomatskih in duševnih bolezni, problematike prestopništva do odnosov v družini, šolah in podjetjih. Glasser je ustanovitelj in predsednik mednarodnega inštituta “ William Glasser Institute” v LA Kalifornija. Glasser je avtor več kot 20 knjig. V Slovenščino so prevedene naslednje: Teorija kontrole, teorija izbire – nova psihologija osebne svobode, Realitetna terapija v praksi, Vsak učenec je lahko uspešen, NE . srečni najstniki, Ostati skupaj, Psihiatrija je lahko nevarna za vaše mentalno zdravje, Dobra šola, Učitelj v dobri šoli in Teorija kontrole za menagerje. Še nekaj novih, ki jih tu nisem navedel.

Umrl je v avgustu 2013.

William Glasser


Diane Ch. Gossen O Dr. Diane Chelsom GOSSEN iz

Saskatoona, Kanada: »Delala je kot učiteljica v OŠ, srednji šoli, kot specialna pedagoginja in bila direktorica šole za čustveno in vedenjsko moteno mladino.

Poučevala je v Kanadi, v Združenih državah Amerike, , v Avstraliji, na Japonskem, na Irskem, v Italiji, Norveški, Ukrajini, Hrvaški, v Sloveniji, Indoneziji in Islandiji. Napisala je več knjig, ki govorijo o disciplini v razredu, med njimi tudi knjige “Restitucija: preoblikovanje šolske discipline”. (www.schoolimprovement.com)

http://www.schoolimprovement.com/

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwjRyrS46MTdAhVBhqQKHTu_BU4QjRx6BAgBEAU&url=http://restitutionsocialdevelopment.blogspot.com/&psig=AOvVaw2uMZ_N_Ol9zJbuftBfTMRU&ust=1537369122218399


10 AKSIOMOV TI

Edina oseba katere vedenje smo zmožni kontrolirati smo mi sami. Če smo pripravljeni umreti ali prenašati bolečine, nas nihče ne more pripraviti, da bi storili nekaj, kar nočemo.

Vse kar lahko drugim ponudimo ali kar lahko drugi ponudijo nam, so informacije, kaj bodo oni ali mi počeli s temi informacijami, je stvar njihove oziroma naše izbire.

Vse dolgotrajne duševne težave imajo svoj izvor v nezadovoljujočemodnosu z drugimi ljudmi.

Odnosne težave so vedno težave v sedanjosti; bodisi živimo v nezadovoljujočem odnosu ali pa odnosa sploh nimamo.

Dogodki v preteklosti – posebno boleči – so vplivali na to, kakšni smo mi danes, vendar njihovo boleče oživljanje v sedanjosti ne pomaga veliko, da bi si uredili odnose v sedanjosti.

Žene nas pet – v dedno zasnovo zapisanih potreb: po preživljanju posameznika in vrste, po ljubezni oziroma pripadnosti, po moči oziroma (samo)spoštovanju, po prostosti oziroma svobodni izbiri in po zabavi oziroma razvedrilni – ustvarjalni radovednosti. Potešitev potreb se sicer lahko preloži, a do nje mora nekako priti.

Mi lahko potešimo svoje potrebe le preko konkretnih sličic, podob, zamisli, in želja v našem notranjem svetu kakovosti. V tem svetu je vse, kar je za nas vredno, tudi tisto, kar drugim ne pomeni ničesar.

Vse kar počnemo v življenju je, da skušamo s celostnim in nedeljivim vedenjem, sestavljenim iz štirih komponent (dejavnosti, mišljenja, čustvovanja in fizioloških procesov) -zunanji svet, kakor ga zaznavamo – spremeniti v svet, ki bi bil čim bolj podoben našemu notranjemu svetu kakovosti.

Vse naše vedenje je namensko in pro-aktivno. Ogromno pridobimo na naši osebni svobodi, če to spoznamo in začnemo govoriti npr., da smo si izbrali depresijo in ne, da smo padli vanjo.

Neposredno lahko nadziramo le mišljenje in dejavnosti, čustva – počutja in fiziološke procese pa le posredno preko dejavnosti in mišljenja.


10 AKSIOMOV TI

Prepričanja psihologije

zunanjega nadzora1. Okoliščine me lahko

pripravijo, da naredim kar naredim.

2. Lahko te pripravim do česar hočem, če to hočeš ali ne.

3. Moja dolžnost/odgovornost je, da te pripravim do tega, da narediš ….

Prepričanja TI

1. Moje vedenje je moja izbira2. Moje vedenje je za druge le

informacija, posredujem jo z namenom da bi nekaj dosegel.

3. Moja izbira in dolžnost je posredovati kvalitetno informacijo, kaj bodo drugi naredili z njo je stvar njihove izbire.


Prepričanja v TI

ČLOVEK je BITJE, ki VEDNO IZBIRA!

Naše VEDENJE je vedno NOTRANJE MOTIVIRANO!

GIBALO so OPP (osnovne psihološke potrebe), vkodirane v naš dedni material.

OPP skušamo zadovoljiti preko ODNOSOV s soljudmi in s poseganjem v okolje.

Vse kar lahko storimo je, da se VEDEMO.


Motivacija v TI

OSNOVNE PSIHOLOŠKE POTREBE – OPP

- Potreba po PREŽIVETJU in REPRODUKCIJI

- Potreba po LJUBEZNI (bližini, pripadnosti)

- Potreba po MOČI (veljavi, tekmovalnosti)

- Potreba po ZABAVI (igri, učenju)

- Potreba po SVOBODI (možnosti odločanja, svobodnem izbiranju, mišljenju,… )


Motivacija v TI

ALBUM SLIČIC, PODOB – SVET ŽELJA:- Naše POTREBE odsevajo v SVETU ŽELJA- V tem t.i. albumu podob se nahaja vse

kar ima za nas poseben pomen. - Če bi lahko živeli tako, kot je zapisano v

SVETU ŽELJA, bi bili SREČNI!- Žal (ali na srečo!) to ni mogoče in v

možganih doživljamo SPOROČILA NAPAKE (razliko med sprejetimi dražljaji in želenimi podobami)!


Motivacija v TI

ČLOVEKOVO VEDENJE

- Sporočilo napake nas sili v VEDENJE.- VEDENJE vedno nastopa “tu in sedaj”.

- Z njim skušamo OBVLADOVATI zunanji svet ter doseči zadovoljitev naših OPP.

- VSAKO VEDENJE, najsi je še tako nenavadno, bolezensko, rušilno,…je NAJVEČ kar nekdo v danem trenutku ZMORE!


Motivacija v TI

ČLOVEKOVO VEDENJE

- Celovito

- Motivirano

- Ciljano

- Fleksibilno

- Kreativno


Motivacija v TI

KREATIVNO-USTVARJALNO VEDNEJE- Je novonastalo vedenje, ki ga rojevajo naši

možgani, da bi uspeli najti pot do zadovoljitve OPP.

- Novo nastalo vedenje ni vedno uspešno in KONSTRUKTIVNO za sam ORGANIZEM.

- Ustvarimo lahko tudi BOLEZNI (depresiranje, psihotiziranje,...).


Motivacija v TI

ODGOVORNOST = sposobnost, da najdemo zadovoljitev svojih OPP, ne da bo ovirali SOČLOVEKA pri zadovoljevanju njegovih.

LJUDJE smo polno odgovorni za svoje POČETJE!


Odgovornost v TI

- Ljudje se NE rodimo kot ODGOVORNA BITJA.

- ODGOVORNOSTI se šele učimo, tekom življenja, odraščanja.

- Če bi samo sledili POTREBAM, bi izbirala NAJKRAJŠE poti, te pa so največkrat NEODGOVORNE.

- ODGVORNEGA vedenja se lahko učimo LE ob ODGOVORNIH ODRASLIH, ki razpolagajo s pravo MERO LJUBEZNI in DISCIPLINE!!!


Odgovornost v TI

Restitucijo

lahko opredelimo kot postopek, ki omogoči popravo napake ali povračilo škode, ob tem pa udeleženci osebnostno zorijo.


Restitucija

Restitucija sloni na TI in notranjimotivaciji ljudi.

Uči nas samodiscipline in spretnosti, kijih potrebujemo, da sprejmemoposledice svojih dejanj.

Dela nas močnejše, samozavestnejše.


Restitucija

Usmerja nas v to, da skušamo postati človek, kakršni želimo biti in ne le takšni, da bi ustregli pričakovanjem drugih.

Sledimo prepričanjem in vrednotam, ki jih opredelimo skupaj s sredino v kateri živimo in delamo.


Restitucija

Vezana je na VREDNOTO , na način kako ljudje ravnamo z ljudmi, ne le na posamičen dogodek.

Utrjuje človeka, omogoča osebnostno rast


Restitucija

Postopek ne vsebuje kritiziranja in ne pušča občutij krivde!

Pri tistem, ki nudi pomoč, ni občutka zamere ali izkoriščanosti.


Restitucija

Zaposlene moramo vedno vzpodbujati,da dajo od sebe najboljše

Sami naj se učijo oceniti kakovost dela in ga izboljšati


Restitucija

Kakovostno delo vedno pomaga k dobremu počutju.

Kakovostno delo je vedno konstruktivno.


Restitucija

Uvajanje je lažje, če se izvaja v “kakovostno vodeni ustanovi”.

Takšno vodi “VODJA” in ne “ŠEF”.

Zaposleni so STROKOVNJAKI in lahko v svojo stroko uvajajo ustvarjalni pristop.


Restitucija

Razlike med “šefom in vodjo”:

Šef “šefuje” (prisiljuje), vodja vodi.

Šef sloni na avtoritarnosti, vodja zaupa v sodelovanje.


Restitucija

Šef vzbuja strah, vodja ustvarja zaupanje.

Šef “ve kako”, vodja pokaže kako.

Šef ustvarja zamere, vodja širi zaupanje.


Restitucija

Šef povzroča občutja krivde, vodja pomaga popraviti napake.

Šef naredi delo dolgočasno, vodja ga zna narediti zanimivega.


Restitucija

Sedem povezujočih

navad

1. Podpiranje

2. Opogumljanje

3. Poslušanje

4. Sprejemanje

5. Zaupanje

6. Spoštovanje

7. Pogovor o razlikah

Sedem pogubnih navad

1. Kritiziranje2. Obtoževanje3. Pritoževanje4. Nerganje5. Grožnje6. Kaznovanje7. Podkupovanje ali

nagrajevanje zaradi kontrole


Restitucija

KAJ VIDIMO?

KAJ PA SEDAJ?

razumevanje sebe za lažje delo v zdravstvu · psihologija osebne svobode, realitetna terapija v...

Documents