publikacija 2009
DESCRIPTION
Publikaca OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice za šolsko leto 2009/2010TRANSCRIPT
4
Ustanovitelj, šolski okoliš 7
Organizacijska shema šole 7
Predmetnik 10
Izbirni predmeti 11
Strokovni delavci 12
Vzgojni načrt 14
Hišni red 17
Pravila šolskega reda 23
Varna pot v šolo 29
Šolski zvonec 29
Prevozi šolskih avtobusov 30
Deţurstva učencev in učiteljev 30
Razpored govorilnih ur in roditeljskih sestankov 31
Razširjeni program šole 32
Novosti v letošnjem šolskem letu 34
Interesne dejavnosti 35
Druge dejavnosti šole 37
Oblike diferenciacije 45
Šolska knjiţnica 46
Učbeniški sklad 46
Svetovalna sluţba 47
Zdravstveno varstvo 48
Šolska prehrana 49
Pravila o prilagajanju šolskih obveznostih 50
Denarne zadeve 50
Projekti in raziskovanja 51
Navodila za uspešno učenje 51
Sodelovanje šole z okoljem 52
5
Zrela jesen v zlato rjavem klobuku, znova pospremi učence k pouku.
Na tablo nariše mavrični most,
da zlahka bi našli pot v učenost.
(Zvezdana Majhen)
Vsaka pot se začenja s korakom. S prvim, ponavadi majhnim in negotovim. A ţe z naslednjim smo pogu-mnejši, saj vemo več, znamo več, si upamo več.
Pred nami je novo šolsko leto. Za nekatere prvo, za druge eno izmed devetih osnovnošolskih – za vse pa priloţnost za nova doţivetja, nova spoznanja, nove doseţke in nove začetke. Naša šola je tudi letošnjo
jesen na steţaj odprla vrata v svet znanja, skupnega uspeha in sodelovanja. Tukaj smo, da vam prisluhne-
mo, vam vlijemo veselje in razigranost ter pomagamo odkriti mnoga ţivljenjska spoznanja, ki vam bodo koristila, vas razvijala in bogatila. Pospremimo vse popotnike, sodelujmo, bodimo pozorni in ves čas
prisotni! Saj je, dragi starši, ţelja vseh nas, da ponudimo otrokom najboljše, kar imamo in kar zmoremo,
da jih vzgojimo v zdrave, odgovorne in zadovoljne ljudi. Zavedamo se, da naloga, ki nam je zaupana, ni lahka. A je priloţnost, da se dokaţemo, da se znova potrdimo. Vsako leto je generacija enkratna in nepo-
novljiva. Morda je prav v tem šolskem letu med nami kakšen bodoči pomemben strokovnjak, vrhunski
športnik, priznani poslovneţ, uspešen politik ... Zato stopimo skupaj in uresničimo medsebojna pričako-vanja. Zgradimo jim trden most, budno jih spremljajmo in usmerjajmo, kajti vsak trenutek je lahko
pomemben – odločilen za nekaj novega. Za nov uspeh, nov doseţek, nov začetek.
Tudi za nas je to priloţnost, da v sebi odkrijemo neznano, da tudi sami rastemo in se razvijamo, da smo
del te radosti in tega veselja. Pripravljeni smo na nove naloge, nova odkritja in nove izzive. Naj bodo
pisani in igrivi kot mavrica.
Dobrodošli torej vsi, ki stopate v naš svet učenosti – otroci in odrasli, ki se k nam v vlogi staršev, sodela-
vcev ali obiskovalcev, vedno znova radi vračate. Ţe veste, zakaj!
Ravnateljica
Helena Pačnik
VSAK ZAČETEK JE NOVA PRILOŢNOST
ZAKAJ ČAS TEČE?
Čas teče zato, ker ţivljenje uhaja,
otroštvo v odraslost hiti
in potlej le v spominu traja.
(Bina Štampe Ţmavc)
Čas kar drvi, vstopili smo v novo šolsko leto in tukaj smo, da ustvarjamo ter se skupaj učimo. Ţelim, da z roko v roki ustvarimo vidne sledi, da bodo tudi spomini prijetni.
Vodja podruţnice
Milena Pajek
6
OSNOVNA ŠOLA OB DRAVINJI
Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice
Ravnateljica Helena Pačnik
tel.: 03 757 27 40 [email protected]
Pomočnica ravnateljice Majda Makovšek
tel.: 03 757 27 41 [email protected]
Poslovna sekretarka Zorica Gluvič
tel.: 03 757 27 30 faks: 03 757 27 35 [email protected]
Zbornica
tel.: 03 757 27 45
Psihologinja Dragica Taks Rutar
tel.: 03 757 27 33
Kuhinja Vera Tajnikar
tel.: 03 757 27 38
Šolska knjiţnica Primoţ Krivec
tel.: 03 757 27 34
Zobna ambulanta
tel.: 03 758 16 90
Računovodkinja Nataša Fabjan
tel.: 03 757 27 42 [email protected]
Spletna stran
www.osobdravinji.si
E-pošta
TRR 01314 – 603 068 072 5
OSNOVNA ŠOLA TEPANJE Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice
Strokovni delavci šole so dosegljivi na telefonsko številko zbornice v
času od 7.55 do 8.05 ali od 9.50 do 10.00.
Pedagoški vodja Milena Pajek
tel.: 03 575 54 55
E-pošta [email protected]
7
Ustanovitelj, šolski okoliš
Ustanovitelj šole
Ustanovitelj šole je Občina Slovenske Konjice.
Šolski okoliš
K šolskemu okolišu OŠ Ob Dravinji spadajo naselja:
Škalce, Slovenske Konjice – levi breg reke Dravinje (KS Slovenske Konjice), Bezina, Strte-
nik, Gabrovnik (KS Bezina), Brdo, Vešenik (KS Vešenik-Brdo), Preţigal, Spodnja Pristava
(KS Konjiška vas).
Po končanem 5. razredu se vpišejo v našo šolo učenci iz naselij:
Spodnje Grušovje (KS Spodnje Grušovje), Perovec, Dobrneţ, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo
Tepanje (KS Tepanje).
Na podruţnično šolo Tepanje se v 1. razred vpišejo učenci iz naselij:
Spodnje Grušovje (KS Spodnje Grušovje), Perovec, Dobrneţ, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo
Tepanje (KS Tepanje).
Organizacijska shema šole
ORGANI UPRAVLJANJA ŠOLE
Svet zavoda
Svet zavoda je najvišji organ šole. Sestavlja ga devet članov: trije
predstavniki ustanovitelja zavoda, trije predstavniki staršev in trije
predstavniki delavcev zavoda.
Predstavniki ustanovitelja Predstavniki staršev Predstavniki šole
Anton Noner
Lucija Sešel
Ida Tepej
Drago Alenc
Marjeta Kovač
Andreja Mlakar
Cveta Hauptman
Marija Kuzman Vilič
Jana Novak Vehovar
8
Predsednica sveta zavoda je Jana Novak Vehovar. Svet zavoda med drugim sprejema letni
delovni načrt šole, zaključno poročilo o delu šole, imenuje in razrešuje ravnatelja šole in opra-
vlja mnoge druge, z zakonom določene naloge.
Ravnatelj
Ravnatelj je pedagoški in poslovodni organ šole. Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji je
Helena Pačnik, profesorica zgodovine in geografije. Mandat ravnatelja šole je 5 let, imenuje
ga svet zavoda po postopku, ki je določen z zakonom.
Pomočnik ravnatelja
Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj. Pomočnica rav-
nateljice Osnovne šole Ob Dravinji je Majda Makovšek, učiteljica razrednega pouka.
STROKOVNI ORGANI ŠOLE
Učiteljski zbor
Učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji šole, delavci šolske svetovalne sluţbe, računalnikar in
knjiţničar.
Učiteljski zbor obravnava strokovna vprašanja, povezana z vzgojno-izobraţevalnim delom, in
odloča o njih, daje mnenja o letnem delovnem načrtu, odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja
druge naloge v skladu z zakonom.
Oddelčni učiteljski zbor
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraţevalno delo v posa-
meznem oddelku. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraţevalno problematiko
oddelka.
Razrednik
Razrednik vodi oddelek ter delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne
rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sode-
luje s starši in šolsko svetovalno sluţbo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v
skladu z zakonom.
9
Strokovni aktivi
Na šoli delujejo naslednji strokovni aktivi:
Aktiv I. triletja; vodja Marija Lešnik.
Aktiv II. triletja; vodja Bernarda Rebernak.
Aktiv podaljšanega bivanja; vodja Petra Paradiţnik.
Naravoslovno-športni aktiv; vodja Jana Novak Vehovar.
Druţboslovno-jezikovni aktiv; vodja Milena Volavšek.
Aktiv učiteljev za dodatno strokovno pomoč; vodja Joţica Zaloţnik.
Svetovalna sluţba
Svetovalno sluţbo sestavljata psihologinja in pedagoginja. Na šoli pa imamo zaposleno tudi
specialno pedagoginjo.
DRUGI ORGANI ŠOLE
Svet staršev
Za organizacijo in uresničevanje interesa staršev se v javni šoli oblikuje svet staršev. Svet star-
šev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga izvolijo starši na
prvem roditeljskem sestanku. Svoj svet staršev oblikujejo tudi na podruţnici.
Skupnost učencev šole
Učenci uresničujejo svoje pravice in interese preko svojih predstavnikov, ki so povezani v skup-
nost učencev šole. Skupnost učencev šole je tisti organ, ki zbira pripombe in predloge oddelčnih
skupnosti ter skrbi za uresničevanje teh predlogov in pripomb.
10
Predstavitev programa – predmetnik
A. OBVEZNI PROGRAM skupaj ur
predmeta
predmeti/število ur tedensko
1. r.
2. r.
3. r.
4. r.
5. r.
6. r.
7. r.
8. r.
9. r.
SLOVENŠČINA 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 1631,5
MATEMATIKA 4 4 5 5 4 4 4 4 4 1318,0
TUJI JEZIK 2 3 4 4 3 3 656,0
LIKOVNA VZGOJA 2 2 2 2 2 1 1 1 1 487,0
GLASBENA VZGOJA 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 452,0
DRUŢBA 2 3 175,0
GEOGRAFIJA 1 2 1,5 2 221,5
ZGODOVINA 1 2 2 2 239,0
DRŢAVLJANSKA VZGOJA IN ETIKA 1 1 70,0
SPOZNAVANJE OKOLJA 3 3 3 315,0
FIZIKA 2 2 134,0
KEMIJA 2 2 134,0
BIOLOGIJA 1,5 2 116,5
NARAVOSLOVJE 2 3 175,0
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 3 3 210,0
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 2 1 1 140,0
GOSPODINJSTVO 1 1,5 87,5
ŠPORTNA VZGOJA 3 3 3 3 3 3 2 2 2 834,0
PREDMET 1 2/1 2/1 2/1 204,0
PREDMET 2 1 1 1 102,0
PREDMET 3 1 1 1 102,0
ODDELČNA SKUPNOST 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 103,5
skupaj vseh ur 7907,5
število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14
število ur tedensko 20 21 22 24 26 26 29,
5 30 30
število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 32
dnevi dejavnosti/število dni letno skupaj ur dejav-
nosti
KULTURNI DNEVI 4 4 4 3 3 3 3 3 3 150,0
NARAVOSLOVNI DNEVI 3 3 3 3 3 3 3 3 3 135,0
TEHNIŠKI DNEVI 3 3 3 4 4 4 4 4 4 165,0
ŠPORTNI DNEVI 5 5 5 5 5 5 5 5 5 225,0
skupaj vseh ur 675,0
število tednov dejavnosti 3 3 3 3 3 3 3 3 3
B. RAZŠIRJENI PROGRAM
DODATNA POMOČ OTROKOM S POSEB-
NIMI POTREBAMI 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
DOPOLNILNI IN DODATNI POUK 1 1 1 1 1 1 1 1 1
INTERESNE DEJAVNOSTI 2 2 2 2 2 2 2 2 2
PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO
ŠOLA V NARAVI
11
Izbirni predmeti 2009/2010
Vsak učenec se v 7., 8. in 9. razredu odloči za dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko,
lahko tudi tri ure, če s tem soglašajo starši. To pomeni, da učenci ne izbirajo več dveh ali treh
predmetov, ampak dve ali tri ure tedensko. Na podlagi aktivnosti, predstavitve in izbora šola v
tem šolskem letu ponuja 22 izbirnih predmetov v 26. skupinah.
Šola je ponudila pouk izbirnih predmetov iz druţboslovno-humanističnega in naravoslovno-
tehničnega sklopa, ki so potrjeni s strani strokovnega sveta. Učenci lahko izbirajo dve ali tri
ure pouka iz katerega koli sklopa.
Izbirni predmeti so obvezni del pouka in so umeščeni v urnik. Ocenjujejo se z ocenami od 1
do 5. V primeru, da je učenec ob koncu šolskega leta pri izbirnem predmetu ocenjen z oceno
1 (nezadostno), ima popravni izpit. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim pro-
gramom, je lahko oproščen izbirnih predmetov v celoti ali eno uro tedensko, če je izpolnil
vlogo za oprostitev.
PREDMET UČITELJ ŠT. SKUP.
NEMŠČINA II, III Brigita Berglez 3
ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU Ksenija Pančur 1
VZGOJA ZA MEDIJE — RADIO Katja Holobar 1
GLEDALIŠKI KLUB Emilija Višič 1
FRANCOŠČINA I, III Nevenka Brdnik 2
SODOBNA PRIPRAVA HRANE Simona Pozeb 1
LIKOVNO SNOVANJE I, II, III Nada Hrovat 2
UREJANJE BESEDIL David Horvat 1
MULTIMEDIJA David Horvat 2
RAČUNALNIŠKA OMREŢJA David Horvat 1
POSKUSI V KEMIJI Urška Ribič Hribernik 1
SONCE, LUNA, ZEMLJA Stanko Polanec 1
OBDELAVA GRADIV — LES Albina Leskovar 2
IZBRANI ŠPORT ODBOJKA Anita Vrtovec 1
ŠPORT ZA ZDRAVJE Anita Vrtovec,
Borut Ceglar 2
ŠPORT ZA SPROSTITEV Anita Vrtovec,
Borut Ceglar 2
IZBRANI ŠPORT NOGOMET Borut Ceglar 1
GLASBENI PROJEKT Janja Pušič 1
12
Strokovni delavci
Učitelj Poučuje naslednje
predmete Razred-
nik Dopoldanske govoril-
ne ure
Brigita Berglez TJA, NEM 9. b ponedeljek, 10.50-11.35
Majda Brdnik OPB ponedeljek, 11.40-12.25
Nevenka Brdnik TJA, IP – FR I, III
ponedeljek, 10.50-11.35
Borut Ceglar
ŠV, IP – Šport za zdravje,
Šport za sprostitev, Izbrani
šport nogomet torek, 10.00-10.45
Anita Dolenc RP 2. b ponedeljek, 12.30-13.15
Mateja Furman OPB četrtek, 10.50-11.35
Urša Groleger RP 1. b torek, 11.40-12.25
Urša Hajd OPB sreda, 11.40-12.25
Cveta Hauptman RP 1. in 2. r.
Tepanje četrtek, 12.40-12.25
Katja Holobar
ZGO, DIE,
IP – Odkrivamo preteklost
našega kraja, Vzgoja za
medije – radio
petek, 10.00-10.45
David Horvat
Računalnikar, MAT,
IP – Multimedija, Računal-
niška omreţja, Urejanje
besedil
sreda, 8.55-9.40
Nada Hrovat LV, IP – Likovno snovanje
I, III petek, 10.00-10.45
Jovita Kovač GEO, SLO 6. c četrtek, 12.40-12.25
Katja Kranjc TJA 7. a ponedeljek, 11.40-12.25
Primoţ Krivec Knjiţničar sreda, 8.55-9.40
Marija Kuzman Vilič RP 3. a četrtek, 12.40-12.25
Andreja Landekar OPB, JV četrtek, 10.50-11.35
Albina Leskovar TIT,
IP – Obdelava gradiv: Les ponedeljek, 10.00-10.45
Marija Lešnik RP 1. a ponedeljek, 11.40-12.25
Antonija Levart RP 5. a sreda, 9.10-9.55
Marta Levart SLO ponedeljek, 10.00-10.45
Majda Makovšek Pomočnica ravnateljice ponedeljek, 13.20-14.05
Angela Mlakar RP 4. b sreda, 10.50-11.35
Jana Novak Vehovar MAT 8. a petek, 10.50-11.35
Milena Pajek 2. učiteljica v
1. r. Tepanje, OPB sreda, 11.40-12.25
13
Učitelj Poučuje naslednje
predmete Razred-
nik Dopoldanske govorilne
ure
Eva Pančur Spremljevalka gibalno
oviranega učenca, OPB
Ksenija Pančur
BI, NAR , DIE, IP – Organizmi v naravi in
umetnem okolju petek, 10.00-10.45
Petra Paradiţnik 2. učiteljica v 1. a, OPB ponedeljek, 8.05-8.50
Romana Pokorn OPB torek, 11.40-12.25
Stanko Polanec FI, TIT, IP – Sonce, Luna, Zemlja
ponedeljek, 13.20-14.05
Simona Pozeb
GOS, IP – Sodobna priprava
hrane, vodja šolske prehrane
6. b četrtek, 8.55-9.40
Janja Pušič GVZ, MPZ, OPZ ponedeljek, 8.55-9.40
Sonja Rak MAT, OPB 6. a četrtek, 8.55-9.40
Irena Ratej RP 5. b sreda, 8.05-8.50
Bernarda Rebernak RP 4. a ponedeljek, 8.05-8.50
Urška Ribič Hribernik KEM, NAR, IP – Poskusi v kemiji
8. c petek, 8.05-8.50
Brigita Stojan Pedagoginja četrtek, 10.00-10.45
Milena Strmšek RP 3. b četrtek, 12.40-12.25
Brigita Štefane RP 2. a ponedeljek, 12.30-13.15
Dragica Taks Rutar Psihologinja sreda, 8.05-8.50
Mateja Trunkl RP 4. in 5. r.
Tepanje sreda, 8.05-8.50
Anica Vehovar MAT 9. a petek, 8.05-8.50
Emilija Višič SLO, IP – Gledališki klub 8. b petek, 11.40-12.25
Milena Volavšek SLO 9. c sreda, 11.40-12.25
Anita Vrtovec
ŠV, IP – Šport za zdravje,
Šport za sprostitev, Izbrani
šport odbojka petek, 10.00-10.45
Cvetka Zabukovšek OPB četrtek, 12.40-12.25
Joţica Zaloţnik Specialna
pedagoginja sreda, 7.15-8.00
Robert Zrnec GEO, TJA 7. b petek, 8.55-9.40
14
Vzgojni načrt
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli ( Ur. List RS, št. 102/2007) opredeli vzgojno delovanje šole v 60. č členu. Vzgojno delovanje je opredeljeno kot strokovno delo šole, ki se izvaja v skladu
s pravili stroke, v skladu z Zakonom o osnovni šoli, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in akti šole.
Z vzgojnim načrtom (60. d člen) šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena
Zakona o osnovni šoli (Ur. List RS, št. 102/2007) ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnos-
ti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.
Vzgojni načrt omogoča sodelovanje in skupno odgovornost pedagoških delavcev, učencev, staršev in
lokalne skupnosti.
1. TEMELJNE VREDNOTE
Vrednote so ţivljenjski cilji, smernice, ideje in etična vodila, s pomočjo katerih posamezniki in druţbene skupine ocenjujejo sebe in okolje, v katerem ţivijo. Posamezniku nudijo oporo v njegovem ţivljenjskem
slogu, opredeljujejo, kaj je pomembno in vredno truda. Usmerjajo ravnanje ljudi.
Oblikujejo se skozi proces prepoznavanja lastne osebne identitete ter skozi sklop prizadevanj ob izbiranju
osebnega ţivljenjskega sloga.
Vrednote nam pomagajo kot orientacijske točke pri številnih dilemah na mnogih razpotjih in pomembnih
odločitvah v ţivljenju.
Vrednote, ki smo jih učenci, učenke, starši in zaposleni na naši šoli izbrali kot najpomembnejše:
Spoštovanje človekovih pravic in spoštljiv odnos do vsakega posameznika.
Skrb za zdravje.
Znanje.
Vrednote predstavljajo podlago vzgojnemu delovanju in viziji naše šole.
2. NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA
Načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja.
Načelo omogočanja dogovarjanja in aktivnega sodelovanja.
Načelo proaktivnega in preventivnega delovanja.
Načelo sodelovanja s starši in usklajen pristop šole in staršev.
Načelo zdruţevanja pravic, odgovornosti in pravil.
Načelo spodbujanja samonadzora in samodiscipline.
Načelo strokovne avtonomije, usklajevanje vzgojnih dejavnikov in doslednosti.
Načelo osebnega zgleda.
Načelo zdravega odnosa do sebe, sočloveka in okolja.
Načelo skupnega reševanja teţav.
Načelo zagotavljanja varnosti.
3. VZGOJNE DEJAVNOSTI
3.1 PREVENTIVNE IN PROAKTIVNE DEJAVNOSTI
Preventivne in proaktivne dejavnosti oblikujejo šolsko okolje. Temeljijo na kakovostnem organiziranju pouka, učenja, vzajemnem spoštovanju, odgovornosti in spoštljivih medosebnih odnosih. Oblikujejo varno,
ustvarjalno in iniciativno šolsko okolje za učence.
15
Šola bo vsako leto v LDN načrtovala različne preventivne dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru ur pouka, ur oddelčne skupnosti, interesnih dejavnosti, dnevov dejavnosti, projektov … Pri načrtovanju bomo izhajali
iz vizije naše šole, poslanstva in vrednot.
V opravljeni analizi vzgojnega delovanja naše šole smo učenci, starši in učitelji izpostavili:
Kvaliteten pouk.
Oblikovanje dogovorov v okviru oddelčne skupnosti.
Razvijanje socialnih veščin – delavnice za učence.
V različnih oblikah in ob različnih priloţnostih bomo v šoli:
Izvajali različne projekte šole in se vključevali širše in tudi v mednarodne projekte.
Sistematično in načrtno izvajali razredne ure in ure šolske skupnosti.
Skrbeli za ustrezno komunikacijo med učenci, zaposlenimi in starši.
Skrbeli za zgledno vedenje učencev.
Skrbeli za reševanje različnih osebnih problemov učencev in njihovih staršev.
Navajali učence na odgovornost in učenje odgovornosti, samokontrole in samovrednotenja.
Izvajali različne dejavnosti, ki povezujejo učence, starše, delavce šole in lokalno skupnost.
Organizirali tematska srečanja za starše, sestanke oddelčnih skupnosti s starši in učitelji.
Skrbeli za načrtovanje in izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva,
zlorab … (dnevi dejavnosti, razredne ure, projekti, osebni pogovori …).
Izvajali nadzor na določenih krajih (šolska avla, hodniki, avtobusno postajališče, jedilnica …) in v dolo-
čenem času (med odmori, pred poukom, v času kosila, po pouku …).
Izvajali:
Svetovanje in usmerjanje učencem pri reševanju teţav v zvezi z njihovim razvojem, delom, razvijanju samopresoje, prevzemanju in razvijanju odgovornosti za lastne odločitve in ravnanja, spremljanju svoje-
ga dela v šoli, organizaciji lastnega dela za večjo učinkovitost …
Šolsko mediacijo.
Restitucijo.
Za uspešno in prizadevno delo bomo učencu ali skupini učencev izrekali in podeljevali pohvale, prizna-
nja in nagrade.
3.2 VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI
Vzgojni ukrepi so posledica ponavljajočih in teţjih kršitev pravil šole in so opredeljeni v Pravilih delovanja
šole. Uporabljajo se, kadar:
nastala situacija zahteva hitro ukrepanje (nasilno vedenje),
učenec zavrača sodelovanje pri reševanju nastalega problema, ali niso bile uspešne predhodno izvedene vzgojne dejavnosti (svetovanje, pogovor, samopresoja, restitucija …), učenec ni pripravljen upoštevati
Pravil šolskega reda in tako krati pravice drugih učencev in delavcev šole.
Ko so izčrpane vse moţne oblike vzgojnega delovanja in vzgojnih ukrepov se učencu izreče vzgojni opomin
v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 7672008).
4. VZAJEMNO SODELOVALNI ODNOS S STARŠI
V šoli si bomo prizadevali za partnersko sodelovalni odnos, ki zajema:
skupno odgovornost za učencev razvoj,
odprt dialog z medsebojnim spoštovanjem,
delitev odgovornosti za učno-vzgojni (ne)uspeh,
plan dogovorjenih aktivnosti, s katerimi bomo oblikovali ţivljenje in delo šole.
16
4.1 Aktivnosti bomo izvajali z naslednjimi oblikami in načinom sodelovanja:
OBLIKA SODELOVANJA NAČIN VKLJUČEVANJA
Roditeljski sestanki in govorilne ure. Samoiniciativno in na povabilo.
Šola za starše. Delo z eno oddelčno skupnostjo po triletjih.
Obiskovanje šolskih in razrednih prireditev. Samoiniciativno in na povabilo.
Vključevanje v dneve dejavnosti, interesne dejavnos-ti in odprte učne ure.
Samoiniciativno in na povabilo.
Svet staršev. Na povabilo.
Sodelovanje s strokovnimi delavci šole pri reševanju učne in vzgojne problematike.
Samoiniciativno in na povabilo.
5. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE VZGOJNEGA NAČRTA ŠOLE.
5.1 Šola bo izvajanje vzgojnega načrta uresničevala v skladu z:
Razvojnim načrtom šole in vizijo šole.
Cilji vzgoje in izobraţevanja, zapisanimi v 2. členu ZOŠ.
Zakonom o osnovni šoli.
Temeljnimi vrednotami, zapisanimi v ustavi RS, ZOŠ, Konvenciji o človekovih in otrokovih pravicah,
Evropski resoluciji o vzgoji in izobraţevanju.
LDN šole, kjer so pri posameznih aktivnosti opredeljene vsebine, cilji, nosilci dejavnosti, udeleţenci in evalvacija.
Z aktivnim vključevanjem učencev v aktivnosti pri načrtovanju in izvajanju šolskega dela, medsebojni
pomoči, razvijanju socialnih veščin, sprejemanju odgovornosti za svoja dejanja.
5.2 Spremljanje izvajanja vzgojnega načrta šola opravi ob zaključku posameznega redovalnega obdobja
oziroma ob zaključku šolskega leta.
Spremljava in uspešnost se opravi z evalvacijo, ki jo opravijo nosilci posameznih aktivnosti.
Kazalci uspešnosti so:
dobri učni rezultati,
zanimiv, didaktično in metodično izveden pouk (evalvacija se opravi med učenci z vprašalnikom ob koncu redovalnih obdobij),
manj prepirov, ţalitev, motenj pouka in vseh oblik nasilnega vedenja,
večje sodelovanje staršev pri šolskem in domačem delu z učenci,
večje in uspešnejše sodelovanje staršev in učencev pri reševanju vzgojnih in vedenjskih teţav učencev,
čim manj izrečenih vzgojnih opominov,
zmanjšanje količine hrane, ki je učenci ne pojedo,
manj odklanjanja dejavnosti povezanih s fizično aktivnostjo učencev (opravičevanje pri pouku športne
vzgoje in športnih dejavnostih …).
Številka: 1/158 - 2009
Slovenske Konjice, 19. 5. 2009 Ravnateljica
Helena Pačnik
17
Hišni red
Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice je v skladu z 31. a čle-nom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) in na podlagi 49. člena Zakona o financiranju
vzgoje in izobraţevanja (Uradni list RS, št. 16/2007, 36/2008) ter po predhodni obravnavi na seji sveta
zavoda sprejela
HIŠNI RED
OŠ OB DRAVINJI SLOVENSKE KONJICE
Šola s hišnim redom določi: območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure,
uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrţevanja reda in čistoče. Hišni red velja za OŠ Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slov. Konjice in se smiselno uporablja
tudi za podruţnično šolo Tepanje, Tepanje 24, Slov. Konjice.
1. OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE, KI SODIJO V ŠOLSKI PROSTOR
Območje matične šole zajema prostore šole in telovadnico, dohod do šole, šolska igrišča in otroško igrišče,
šolsko avtobusno postajo in parkirišča ter travnate površine v okolici šole. Parcelne številke: 204/4, 205/3,
203/2, 205/1.
Območje podruţnične šole zajema prostore šole in telovadnico, dohod do šole, šolska igrišča in otroško
igrišče, parkirišča ter travnate površine v okolici šole. Parcelne številke: 71, 70/2, 70/1, 62/3 in 52/2.
2. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE
Poslovni čas šole je pet dni v tednu, in sicer od ponedeljka do petka. Prične se z jutranjim varstvom, med
5.30 in 6.00 in se zaključi ob 22.00. Ravnatelj lahko v izjemnih okoliščinah (primer višje sile, prireditve,…) ali v skladu z LDN odredi, da šola začasno posluje tudi v soboto, nedeljo, na drţavni praznik ali na drug z
zakonom določen dela prost dan.
Uradne ure administrativnih delavcev šole so namenjene poslovanju s strankami, z drţavnimi in drugimi
organi ter organi lokalnih skupnosti. Določene so v okviru poslovnega časa, in sicer:
v ponedeljek, sredo in četrtek od 12.00 do 14.00 ure,
v torek od 12.00 do 16.00 ure,
v petkih ni uradnih ur,
ob dnevih pred dela prostimi dnevi lahko ravnateljica ali po njenem pooblastilu pomočnica ravnateljice
odobri skrajšanje poslovnega časa za največ dve delovni uri in s tem tudi skrajšanje uradnih ur.
Ostale podrobnosti o poslovnem času in uradnih urah so opredeljene v Pravilniku o poslovnem času, uradnih
urah in delovnem času OŠ Ob Dravinji Slov. Konjice, ki velja od 1. 10. 2008.
Strokovni delavci – učitelji nimajo uradnih ur, temveč imajo govorilne ure. Govorilno uro ima vsak učitelj
enkrat mesečno popoldan in enkrat tedensko dopoldan. Razpored in čas govorilnih ur se za tekoče šolsko
leto določi z Letnim delovnim načrtom šole, v mesecu septembru. Razpored in čas govorilnih ur sta objav-ljena na oglasni deski šole, v publikaciji in na spletni strani šole.
18
3. UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA IN ORGANIZACIJA NADZORA
3.1 ŠOLSKI PROSTOR se uporablja za:
Izvajanje vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti učencev šole.
Izvajanje drugih oblik vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti v organizaciji izvajalcev na podlagi sklenjene
pogodbe.
Izvajanje dejavnosti, ki jih s sklepom določi ustanovitelj.
Oddajanje prostorov v najem (trţna dejavnost) v soglasju z ustanoviteljem.
Delovanje političnih strank v šolskem prostoru ni dovoljeno.
3.2 PRIHODI IN VSTOP V ŠOLO
Vstop v prostore, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, je dovoljen le na povabilo ali po dogovoru
z učiteljem ali vodstvom šole.
Vsi obiskovalci šole so se ob vstopu v šolo dolţni javiti deţurnemu učencu in sporočiti namen obiska.
Šola je odprta v času pouka od 7.00 do 15.00, za prvo triletje pa od 5.30 do 16.30.
Učenci in starši prvega triletja uporabljajo vhod prvega triletja. Učenci drugega in tretjega triletja,
starši in drugi obiskovalci uporabljajo glavni vhod v šolo.
Prihode in odhode učencev nadzorujejo deţurni učitelji.
Prihode in odhode drugih obiskovalcev šole nadzorujejo deţurni učenci.
Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, ki so jo za to pooblastili starši in s tem pisno obvestili šolo.
Učenci morajo priti v šolo pravočasno in največ 15 minut pred pričetkom pouka ali drugih dejavnosti
in počakajo v predprostoru. Sprejme jih deţurni učitelj, ki jih 10 minut pred pričetkom pouka spusti v razrede.
V šolo lahko učenci prihajajo tudi prej, če se skupaj z učiteljem pripravljajo na pouk, nastop …
Učenci, ki niso upravičeni do vključitve v varstvo vozačev in nimajo dogovorjenih aktivnosti, čakajo na začetek pouka v predprostoru ali izven šole.
Interesne dejavnosti v šoli, ki so v popoldanskem času, potekajo pod nadzorom mentorja.
Učenci, ki se v šolo pripeljejo s kolesom/motornim kolesom, morajo imeti opravljen kolesarski izpit/
izpit za motorno kolo in po predpisih opremljeno kolo/motorno kolo. Kolesa/motorna kolesa parkirajo
na za to določenem mestu.
3.3 ODHODI IZ ŠOLE
Učenci so po zaključenih dejavnostih dolţni zapustiti šolo. Zadrţevanje v šolskih prostorih, na hodni-
kih, v avli oz. na površinah, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, ni dovoljeno.
Vsi učenci, razen učencev prvega triletja, ki imajo poseben vhod, odhajajo iz šole pri glavnem vhodu.
Zapuščanje šolskega prostora v času pouka, odmorov in drugih oblik vzgojno-izobraţevalnega dela ni
dovoljeno (tudi v primeru prostih ur učencev). Učenec lahko izjemoma zapusti šolo, če za odhod pisno
ali ustno zaprosijo starši.
Izjemen odhod učenca iz šole se vpiše v dnevnik v rubriki odsotnost učencev in obvesti starše.
Za učence, ki v času pouka, odmorov ali drugih oblik vzgojno-izobraţevalnega dela brez dovoljenja
odhajajo iz šole ali drugih prostorov kjer poteka vzgojno-izobraţevalno delo, šola ne nosi odgovornos-ti.
Prehajanje iz učilnice v učilnico se izvaja disciplinirano in obzirno, brez zadrţevanja na stopniščih.
19
3.4 ORGANIZACIJA NADZORA
Okolica Osnovne šole Ob Dravinji je pod nadzorom pooblaščene varnostne sluţbe.
Nadzor šolskega prostora v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, izvajajo vsi delavci
šole. Učenci pri tem le sodelujejo.
Vstop v prostore, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, je dovoljen le na povabilo ali po dogovoru z učiteljem ali vodstvom šole.
Vsi delavci šole morajo biti pozorni na gibanje neznanih zunanjih obiskovalcev, posebno še v primeru,
da le-ti navezujejo stike z učenci.
Nadzor nad vstopom v šolo v dopoldanskem času izvajajo deţurni učenci v avli in garderobi 1. triletja.
Nadzor nad vstopom v šolo do pričetka pouka, v glavnem odmoru in po pouku do odhoda avtobusov
izvajajo deţurni učitelji.
V popoldanskem času, po končanih dejavnostih v šoli, ponoči, ob koncu tedna, praznikih, med šolskimi
počitnicami in pouka prostih dneh je objekt šole zaklenjen.
V času pouka so vsi glavni vhodi v šolo odklenjeni.
Učilnice učencem odpirajo učitelji vzgojno-izobraţevalnega programa pred začetkom ure vzgojno-
izobraţevanega dela. Učitelj mora zagotoviti, da se ob zvočnem signalu oziroma začetku ure začne
vzgojno-izobraţevalno delo, in poskrbeti, da so učilnice pravočasno odklenjene.
Delavci šole morajo kabinete in učilnice, v katerih ni pouka, zaklepati.
Dnevno varovanje objekta šole je porazdeljeno na zaposlene, od hišnika do deţurnih učiteljev in ostalih
učiteljev, ki so zadolţeni za posamezne učilnice.
Zaposleni dobijo ključe proti podpisu in so za njih odgovorni. Seznam ključev in oseb, ki so dobili
ključ, hrani tajništvo šole. O vsaki izgubi ali kraji ključa je imetnik ključa dolţan takoj obvestiti vods-
tvo šole in tajnico šole.
Svojo garderobo hranijo učenci v omaricah. Učenci so dolţni skrbeti za svojo omarico. V omaricah ne
puščajo vrednejših predmetov. Nadzor nad to garderobo imajo razredniki, deţurni učitelji in deţurni
učenci.
Učenci, učitelji in drugi delavci šole so odgovorni, da vodstvu šole ali hišniku takoj javijo vse opaţene
poškodbe opreme v okviru šolskega prostora in okolice šole, še posebej poškodbe, ki ogroţajo varnost
uporabnikov.
4. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
Šola odgovarja za varnost učencev v času pouka in dejavnosti, ki jih organizira po letnem delovnem
načrtu na celotnem območju šolskega prostora, ki je opredeljen v 1. točki tega hišnega reda.
Zaposleni delavci šole so dolţni poskrbeti za varnost vseh učencev in opozoriti vodstvo šole na vse
situacije in dogodke, ki bi lahko ogrozile varnost učencev.
Za zagotavljanje varnosti šola izvaja naslednje ukrepe: - določa pravila obnašanja v šolskem prostoru,
- določa uporabo zaščitnih in varnostnih pripomočkov v skladu z Izjavo o varnosti in zdravju pri delu
z oceno tveganja, - upošteva navodila Poţarnega reda,
- zagotavlja preventivne zdravstvene ukrepe (omarica za prvo pomoč, usposobljenost delavcev za
nudenje prve pomoči, drugi ukrepi), - sprejema prepoved uporabe nedovoljenih naprav in pripomočkov,
- določa druge ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost v šoli.
Na poti v šolo in iz šole morajo učenci upoštevati pravila prometne varnosti. - Razredniki seznanijo učence z varnimi potmi v šolo prvi dan pouka, njihove starše pa na prvem rodi-
teljskem sestanku. Posebno pozornost je treba posvetiti učencem 1. razreda in 2. razreda (rumene
rute, kresničke). - Učence 1. razreda v šolo in iz šole obvezno spremljajo starši ali druga oseba stara nad 10 let, ki so jo
starši za to pooblastili in o tem pisno obvestili vodstvo šole ali razrednika.
20
Za organizacijo nadzora in zagotavljanje varnosti so določeni deţurni učitelji. Naloge deţurnih učiteljev so:
- Deţurstvo v jedilnici je v času kosila.
- Deţurstvo pred glavnim vhodom, v avli, na hodnikih in v garderobi 1. triletja se izvaja pred pričetkom pouka, v glavnem odmoru in po pouku.
- Vodstvo šole ali svetovalno sluţbo seznani z opaţenimi posebnostmi.
Razpored in čas deţurstev učiteljev je opredeljen v letnem delovnem načrtu šole in je objavljen na ogla-snih deskah.
Varstvo vozačev in podaljšano bivanje
- Učenci, ki čakajo na kosilo, šolske prevoze, interesne dejavnosti, se takoj po končanem pouku vključi-jo v varstvo oz. podaljšano bivanje.
- Učenci, ki so prijavljeni v oddelke podaljšanega bivanja, gredo takoj po končanem pouku v prostor,
kjer se podaljšano bivanje izvaja. Starši so dolţni učitelja (razrednika ali učitelja OPB) pisno ali tele-fonsko obvestiti o učenčevi odsotnosti ali spremenjeni uri odhoda iz OPB.
- Učenci, ki čakajo na šolske prevoze, se morajo vključiti v varstvo vozačev.
- Vozače na avtobusno postajališče spremlja učitelj, ki izvaja varstvo vozačev in je z njimi do odhoda avtobusov.
- Šola ne prevzema odgovornosti za učence, ki niso vključeni v varstvo vozačev oz. samovoljno in
predčasno odhajajo iz varstva vozačev.
V času vzgojno-izobraţevalnega procesa učenci brez vednosti razrednika oziroma v primeru njegove
odsotnosti vodstva šole ne smejo zapuščati šolskega prostora.
Za druge oblike vzgojno-izobraţevalnega dela, kot so ekskurzije, šola v naravi, tabori, dnevi dejavnosti, ogledi prireditev, tekmovanja ipd., veljajo glede varnosti in reda dogovori med učenci in odgovornim
učiteljem, spremljevalci oziroma razrednikom in starši, skladno z akcijskim načrtom, ki ga pripravi
strokovni vodja druge oblike vzgojno-izobraţevalnega dela.
V primeru poškodbe ali slabega počutja učenca mora učenec sam, ostali učenci ali deţurni učitelj takoj
obvestiti razrednika oziroma učitelja, ki ga poučuje naslednjo učno uro, če je razrednik odsoten. Razred-
nik in učitelj je dolţan o poškodbi ali slabem počutju učenca takoj obvestiti njegove starše.
V primeru teţjih poškodb ali v primeru zelo slabega počutja učenca mora šola takoj obvestiti zdravstve-
no sluţbo.
Če pride do poškodbe zaradi nasilnega dejanja ali nesreče, je šola o tem dolţna obvestiti tudi policijo.
V primeru naravnih nesreč je potrebno ravnati v skladu z Varnostnim načrtom šole.
5. VZDRŢEVANJE REDA IN ČISTOČE
Učenci, delavci šole in drugi izvajalci vzgojno-izobraţevalnih programov morajo prihajati v šolo pravo-časno.
Po prihodu v šolsko stavbo se učenci v garderobi preobujejo v šolske copate. Za športno vzgojo v telova-
dnici je obvezna uporaba čistih nedrsečih športnih copat.
Učenci hranijo svojo garderobo v garderobnih omaricah (športna vzgoja) ter so dolţni skrbeti za red v
njej. Nadzor nad garderobo in omaricami imajo razredniki in deţurni učitelji in tudi vsi drugi zaposleni.
V času kosila nošenje šolskih torb v jedilnico ni dovoljeno. Učenci predmetne stopnje šolske torbe v času kosila pustijo na policah pred jedilnico ali v garderobnih omaricah.
Za vzdrţevanje reda v času pouka se učenci ravnajo po pravilih šolskega reda.
Zadrţevanje staršev in drugih obiskovalcev šole, brez razloga, v garderobah, hodnikih in pred razredi ni dovoljeno. V primeru, da starši potrebujejo otroka so se dolţni oglasiti v tajništvu šole.
Učenci, delavci šole, zunanji izvajalci vzgojno-izobraţevalnih programov in drugi uporabniki so dolţni
vzdrţevati urejenost šolskih prostorov, ki jih uporabljajo.
Ob koncu učne ure se pospravijo vsi uporabljeni učni pripomočki v omare ali na določen prostor. Učenci
pospravijo svojo opremo v torbe ali na za to določen prostor. Izvajalec vzgojno-izobraţevalnega progra-
ma stalno kontrolira prostor izvajanja programa in učence opozarja na pozabljene ali odvrţene stvari.
21
Vse poškodbe, ki nastanejo na opremi, šolskem inventarju ali zgradbi, učenci in zaposleni takoj javijo v tajništvu šole ali hišniku. Če je mogoče, se poškodbe in okvare odpravijo takoj, v nasprotnem primeru
pa v najkrajšem moţnem času. Za popravila skrbi hišnik.
Vsaka oddelčna skupnost ali razrednik določi na razrednih urah po dva reditelja, ki opravljata svoje delo en teden oziroma po dogovoru in imata sledeče naloge:
- skrbita, da je učilnica, kabinet ali prostor, v katerem učenci delajo, vedno čist in pospravljen,
- skrbita, da se učenci pravočasno preselijo iz ene učilnice v drugo, - ob začetku učne ure seznanita izvajalca vzgojno-izobraţevalnega programa z odsotnostjo učencev,
- po končani uri počistita tablo in uredita učilnico ter opozorita učence na morebitne pozabljene pred-
mete, - po malici pomagata poskrbeti za čistočo in urejenost učilnice in jedilnice,
- po končani uri pregledata oddelek in pospravita morebitne odpadke,
- javljata razredniku ali izvajalcu učne ure nepravilnosti in poškodbe šolske lastnine, - javljata odsotnost učitelja 5 min po začetku pouka ravnatelju ali v tajništvo,
- deţurna učenca prostor zapustita zadnja,
- opravljata druge naloge, za katere ju pooblasti oddelčna skupnost ali razrednik.
Učenci pod vodstvom razrednikov skrbijo tudi za urejenost in čistočo šolskega prostora. Program in
razpored urejanja določi koordinator ekošole. Za red in čistočo v razredu je odgovoren vsak učenec.
Vsi odpadki, ki nastanejo pri delu, se sproti odlagajo v koše za smeti. Odpadni papir, plastika – embala-ţa, kartuše in baterijski vloţki se zbirajo v posebnih zbiralnikih. Odpadkov ni dovoljeno puščati po
klopeh in pod njimi ali jih odvreči na tla.
Šolske prostore in površine po opravljenem vzgojno-izobraţevalnem delu čistijo čistilke. Razpored čiščenja in čas čiščenja določi vodstvo šole. Dela in naloge čistilk se določijo na osnovi sistemiziranih
delovnih mest. Nadzor nad čistočo in urejenostjo okolja izvaja hišnik in vodstvo šole. Za nadzor in
čistočo v šolski kuhinji skrbi in odgovarja vodja šolske kuhinje.
6. DRUGO
Učenci denarja in vrednih predmetov ne smejo prinašati v šolo. Šola ne odgovarja za poškodbo ali
krajo.
O vsaki nastali škodi ali kraji so učenci dolţni obvestiti učitelja ali razrednika oziroma vodstvo šole.
V primeru, da učenec namerno povzroči škodo, je le-to dolţan šoli povrniti. Višino škode oziroma
zneska, ki ga je učenec dolţan povrniti, določi vodstvo šole.
Šola obvešča starše in učence z obvestili:
- na oglasnih deskah,
- preko centralnega ozvočenja, - po pošti, telefonu, e-pošti,
- obvestila vročena otroku,
- na spletni strani šole, - v šolski publikaciji.
V šolskih prostorih se ne sme prodajati knjig in drugih predmetov, prav tako se brez dovoljenja vodstva
šole ne sme deliti propagandnega gradiva.
Na celotnem šolskem prostoru v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljeno kaditi.
Z rolerji in rolkami je prepovedano prihajati v šolo.
V času trajanja vzgojno-izobraţevalnega procesa (pouk, odmori, dnevi dejavnosti, na avtobusu …) ni dovoljena uporaba mobilnih telefonov.
Učenci ne smejo fotografirati in snemati učencev in zaposlenih brez njihovega dovoljenja. Nepooblaš-
čenim osebam ni dovoljeno fotografiranje in snemanje brez dovoljenja vodstva šole.
V primeru, da učenec z uporabo mobilnega telefona ali drugo elektronsko napravo krši pravila šolskega
reda in hišni red, se mu telefon ali naprava odvzame in vroči staršem.
22
Učenci v šolo praviloma ne prinašajo mobilnih telefonov in druge elektronske naprave. V primeru, da učenec kljub temu v šolo prinese mobilni telefon ali druge elektronske naprave, zanje tudi v celoti odgo-
varja. Za izgubljene, poškodovane ali drugače odtujene mobilne telefone ali druge elektronske naprave
šola ne odgovarja.
Obiskovalcem šole brez prisotnosti pedagoških delavcev ni dovoljeno navezovanje stikov z učenci ali
samovoljno reševanje kakršnihkoli sporov.
6.1 SEZNANITEV S HIŠNIM REDOM
Razredniki predstavijo hišni red učencem in staršem na začetku šolskega leta in po potrebi tudi med
šolskim letom.
6.2 KRŠITVE PRAVIL HIŠNEGA REDA
Učenci, delavci, obiskovalci šole in najemniki prostorov so dolţni spoštovati pravila Hišnega reda.
Kršitve Hišnega reda se za učence obravnavajo po Pravilniku šolskega reda in po Pravilniku o vzgojnih
opominih.
6.3 VELJAVNOST
Hišni red začne veljati s 1. septembrom 2009.
Z začetkom veljavnosti tega hišnega reda preneha veljati dosedanji hišni red.
S hišnim redom se seznanijo vsi zaposleni delavci in učenci šole. Hišni red se objavi na oglasni deski
šole in na spletni strani šole.
Hišni red je bil obravnavan na konferenci učiteljskega zbora, na svetu staršev in svetu zavoda.
Številka: 1/159 - 2009 Slovenske Konjice, 19. 5. 2009
Ravnateljica
Helena Pačnik
23
Pravila šolskega reda
Svet zavoda Osnovne šole Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice je v skladu s 60. e čle-nom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) na 7. redni seji dne, 26. 05. 2009 sprejel
P R A V I L A Š O L S K E G A R E D A
OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI
Pravila šolskega reda temeljijo na osnovi 60. e člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnov-ni šoli (Ur. l. RS 102/2007).
V Pravilih šolskega reda so podrobneje opredeljeni:
dolţnosti in odgovornosti učencev,
pravila obnašanja in ravnanja učenca,
vzgojni ukrepi za kršitve pravil,
načini zagotavljanja varnosti,
organiziranost učencev,
opravičevanje odsotnosti,
zagotavljanje zdravstvenega varstva učencev. Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolţnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in
akti šole. Pravila šolskega reda veljajo na vseh področjih izvajanja vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti. Pravi-
la šolskega reda veljajo za matično šolo in podruţnično šolo Tepanje. Termin učenec se uporablja za učenca in učenko, termin učitelj za učitelja in učiteljico.
1. DOLŢNOSTI UČENCA SO:
da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole, ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,
da se spoštljivo in odgovorno vede do drugih učencev in zaposlenih na šoli,
da skrbi za šibkejše in mlajše učence med gibanjem na skupnih površinah,
da se izogiba verbalnim in fizičnim konfliktom,
da izpolnjuje osnovnošolske obveznosti,
da upošteva Pravila šolskega reda in Hišnega reda OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice ter pravila obna-šanja v posameznih prostorih šole, poţarnega reda ter navodila delavcev šole,
da se vključuje v delo oddelčne skupnosti in skupnosti učencev šole,
da sodeluje pri dogovorjenih aktivnostih šole, načrtovanih v LDN,
da v šolo prihaja pripravljen na šolsko delo in izpolnjuje navodila učiteljev,
da drugih učencev in delavcev šole ne moti in ne ovira pri delu,
da skrbi za lastno zdravje, varnost in higieno,
da ne ogroţa zdravja in varnosti drugih učencev in delavcev šole,
da varuje in odgovorno ravna s premoţenjem šole ter lastnino drugih učencev in delavcev šole,
da varuje in odgovorno ravna s svojo lastnino,
da sodeluje pri urejanju in čiščenju šole in šolske okolice,
da učilnico in druge šolske prostore po pouku ali drugih dejavnostih zapusti čiste in urejene,
da poravna namerno povzročeno škodo,
da sodeluje pri dogovorjenih oblikah deţurstva v šoli.
24
2. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA UČENCA
Če obiskujem drugo ali tretje triletje, vstopam v šolo pri glavnem vhodu, učencem prvega triletja je namenjen poseben vhod.
Svoja oblačila puščam v garderobi, v šolskih prostorih nosim šolske copate, v šoli na glavi nimam
pokrivala.
S kolesom in motorjem se vozim le po prometnih površinah.
Kolo in motorno kolo puščam na za to predvidenem mestu.
K pouku in drugim oblikam šolskega dela prihajam točno.
K pouku redno prinašam šolske potrebščine, dosledno opravljam naloge in sem pripravljen na pouk.
Pri pouku in drugih oblikah dela v šoli upoštevam navodila učitelja, mentorja ali drugega delavca šole.
Pri uporabi učil in drugih učnih pripomočkov upoštevam navodila učitelja za uporabo, rokovanje in shranjevanje.
Na začetek pouka mirno počakam v učilnici in se pripravim za delo pri predmetu, ki ga imam na urni-
ku.
Mirno čakam učitelja pred učilnico, če je le-ta zaklenjena.
V času pouka sem v učilnici ali v drugem prostoru, kjer se odvija vzgojno-izobraţevalni proces.
Ko med poukom ţelim govoriti, to izrazim z dvigom roke in počakam, da dobim besedo.
Spoštujem in upoštevam dogovore v oddelčni skupnosti in na šoli.
Pri dnevih dejavnosti, ekskurzijah, šolah v naravi, športnih dnevih, obiskih prireditev, tekmovanj in
drugih oblikah dela v šoli upoštevam dogovore in se ravnam po navodilih učiteljev oziroma spremlje-valcev.
Pozdravljam zaposlene na šoli, sošolce in obiskovalce šole ter se do vseh vedem spoštljivo.
Konflikte in teţave rešujem s pogovorom, brez uporabe nasilja.
Po pomoč se lahko obrnem na učitelja, šolsko svetovalno sluţbo ali katerokoli odraslo osebo, zaposle-
no na šoli.
Skrbim za red in čistočo v šolskih prostorih in okolici šole.
Odgovorno in skrbno ravnam s svojo lastnino, lastnino šole, sošolcev in zaposlenih.
Po razredu, hodnikih, avli, stopniščih in drugih prostorih šole hodim mirno, se tiho pogovarjam, skrbim
za svojo varnost in varnost drugih na šoli.
Malico zauţijem v dogovorjenem času in prostoru.
V času pouka in drugih oblik šolskega dela šolo zapustim le v izjemnih primerih samo z dovoljenjem
učitelja predmeta ali razrednika.
V šolo ne prihajam in nisem pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pou-
ka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredel-
jene v letnem delovnem načrtu šole.
V šolskih prostorih in šolski okolici ne kadim, posedujem, ponujam, prodajam ali uţivam alkohola,
drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in ne napeljujem sošolcev k takim dejanjem.
V šolo in njeno okolico ne prinašam pirotehničnih sredstev, jih ne preprodajam, uporabljam.
Na avtobusnem postajališču se vedem kulturno, ne ogroţam varnosti sebe in drugih. Upoštevam navo-
dila deţurnega učitelja ali drugega delavca šole.
V času pouka, v odmorih in v drugih oblikah vzgojno-izobraţevalnega dela v šoli ali izven nje ne upo-rabljam prenosnih telefonov, predvajalnikov glasbe in elektronskih iger.
V šolo prihajam oblečen in naličen svojim letom primerno. Moja oblačila, ličila, nakit in modni dodat-
ki so taki, da ne motijo učencev in delavcev šole ter ne ogroţajo mojega zdravja.
Vestno izpolnjujem dolţnosti in naloge deţurnega učenca.
25
3. VZGOJNI UKREPI OB KRŠITVAH PRAVIL
Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolţnosti in ne spoštuje pravil šolskega in hišnega reda, stori kršitev. Ob kršitvah pedagoški delavci ravnamo v skladu s postopki, ki so zapisani v nadaljevanju Pravil šolskega reda
OŠ Ob Dravinji. Z vzgojnim ukrepom ni mogoče omejiti pravic učencev, ki so zapisane od 5. do 13. člena
in od 50. do 57. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 102/2007).
Takojšnje odzivanje ob zaznanih kršitvah pravil šolskega reda je odgovornost vseh zaposlenih pedagoških in
drugih delavcev šole. Ob zaznavi kršitve učitelj preveri, komu je mogoče pripisati kršitev. O kršitvi, ki jo je zaznal in obravnaval, naredi pisni zaznamek na list opaţanj, ki je priloţen dnevniku razreda. V primeru, da
gre za kršitev, pri kateri so potrebni nadaljnji ukrepi, o tem seznani razrednika in sodeluje v postopku. Raz-
rednik razišče okoliščine domnevne kršitve, si pridobi dodatne informacije od morebitnih očividcev, se pogovori z učencem oziroma vpletenimi učenci in presodi o potrebi po izvedbi nadaljnjih ukrepov. Pri izbiri
ukrepa upošteva individualne značilnosti učenca in okoliščine. Razrednik in razredni učiteljski zbor se odlo-
čijo o obliki vzgojnega ukrepa in načinu izvajanja. O izbranem ukrepu in načinu izvajanja razrednik obvesti starše. Namen vzgojnega ukrepanja je pomoč učencu, da se umiri, začne sodelovati in da se začne odgovor-
no in spoštljivo vesti do učiteljev, drugih delavcev šole, učencev ali drugih.
Pri vzgojnem ukrepanju upoštevamo postopnost delovanja in ukrepanja. Glede na individualne značilnosti
učenca in okoliščine je lahko vrstni red postopanja drugačen, kot je spodaj navedeno.
Postopnost:
učitelj se pogovori z učencem,
učitelj seznani razrednika,
razrednik se pogovori z učencem in učiteljem,
razrednik obvesti starše,
razrednik se pogovori z učencem in starši,
razrednik seznani učiteljski zbor in ta se odloči za ukrepanje,
vključi se šolska svetovalna sluţba,
po potrebi šolska svetovalna sluţba vključi zunanje inštitucije (CSD, policijo …),
izreče se vzgojni opomin,
razrednik s pomočjo vseh zgoraj navedenih izdela individualni vzgojni načrt.
Moţni vzgojni ukrepi ob ponavljajočih kršitvah pravil šole, ob zavračanju sodelovanja učenca pri reševan-
ju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (pogovor, svetovanje, pogovor s
samopresojo, mediacija, restitucija …) so:
Zadrţanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov in sicer po pouku z vednostjo staršev.
Odstranitev učenca od pouka in organizacija učenja in dela izven učne skupine. Učitelj učne skupine
preveri delo učenca in se z njim pogovori.
Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ni pri pouku ali pri organiziranih oblikah vzgojno-
izobraţevalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora. Organizira se ustrezna nadomestna dejav-
nost v šoli.
Odvzem nekaterih pravic, ki so pridobljene s statusi učencev v šoli ali v povezavi z nadstandardnimi
storitvami šole.
Odvzem predmeta, s katerim učenec ogroţa varnost in zdravje sebe in drugih udeleţencev v vzgojno- izobraţevalnem procesu.
Povračilo namerno povzročene škode.
O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca. Z njimi se pogovori o kršitvi pravil, posledicah in
moţnih načinih reševanja teţav. Če starši odklonijo sodelovanje, odklonitev ne zadrţi uporabe vzgojnega
ukrepa. Šola vodi zapise o razlogih za uporabo vzgojnih ukrepov.
26
3.1 POSTOPNOST VZGOJNEGA UKREPANJA NE VELJA
Postopnost vzgojnega ukrepanja ne velja v primeru spodaj navedenih kršitev:
več kot 12 ur neopravičenih izostankov,
izsiljevanje drugih učencev in delavcev šole,
namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe, stvari in opreme drugih učencev, delav-cev ali obiskovalcev šole,
kraja tuje lastnine,
popravljanje, ponarejanje in uničevanje šolske dokumentacije, uradnih dokumentov in listin, ki jih izda-ja šola,
grob verbalni ali fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
ogroţanje ţivljenja in zdravja učencev, učiteljev, delavcev šole in drugih oseb,
uporaba, preprodaja, posedovanje pirotehničnih sredstev,
kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uţivanje alkohola, drog ter drugih psihoa-
ktivnih sredstev in napeljevanje drugih učencev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti, odmorih in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v LDN,
prihod, oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka,
odmorih, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v LDN šole,
spolno nadlegovanje.
V teh primerih se takoj, ko je mogoče, vključi šolska svetovalna sluţba, po potrebi še zunanje institucije in
obvesti starše. Učencu se izreče vzgojni opomin.
3.2 VZGOJNI OPOMIN
Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar so bili izčrpani vsi s pravilnikom določeni postopki, kadar
učenec krši dolţnosti in odgovornosti določene z zakonom, predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti in
ukrepi niso dosegli namena. Vzgojni opomini se izrekajo v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli, ki ga je izdal mini-
ster za šolstvo in šport (Ur.l. RS, št. 76/2008).
4. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
Načini in zagotavljanje varnosti so opredeljeni v Hišnem redu OŠ Ob Dravinji in Pravilih šolskega reda OŠ
Ob Dravinji.
5. ORGANIZIRANOST UČENCEV
Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole. Vsaka oddelčna skupnost na začetku
šolskega leta v skupnost učencev šole izvoli dva predstavnika. Mentorja skupnosti učencev šole imenuje
ravnatelj. Skupnost učencev šole podruţnice oblikujejo učenci podruţnice. Vsak oddelek imenuje dva pred-stavnika. Mentor skupnosti učencev na podruţnici je vodja podruţnice.
27
5.1 NALOGE ODELČNE SKUPNOSTI
Vsaka oddelčna skupnost na začetku šolskega leta izvoli: dva predstavnika v skupnost učencev šole, predsednika oddelka, namestnika, tajnika, predstavnika ekošole, predstavnika zdrave šole, člana RK, dva
športna referenta.
V začetku šolskega leta dogovori in zapiše pravila dela in ţivljenja v oddelčni skupnosti. Izobesi jih na vidno mesto v matični učilnici. Pravila so v skladu s pravili šole in hišnim redom.
S svojimi predlogi in pripombami aktivno sodeluje pri ţivljenju in delu šole.
Organizira razredne prireditve in sodeluje na šolskih.
Obravnava kršitve pravil šolskega reda in predlaga vzgojno dejavnost.
Oblikuje predloge za priznanja, nagrade in pohvale.
Načrtuje in izvaja druge dogovorjene naloge, ki izhajajo iz nalog oddelčne skupnosti, načrta dela šolske skupnosti, LDN šole in so usklajene z razvojnim in vzgojnim načrtom šole.
Preko članov skupnosti učencev šole daje predloge in uporabne pripombe za izboljšanje ţivljenja in dela
šole.
5.2 NALOGE SKUPNOSTI UČENCEV ŠOLE (v nadaljevanju tudi ŠS)
Mentorja imenuje ravnateljica šole.
V mesecu oktobru mentor ŠS skliče sestanek.
Skupnost učencev šole v začetku šolskega leta izvoli: predsednika in namestnika ŠS ter tajnika.
V začetku šolskega leta ŠS oblikuje letni program aktivnosti in način delovanja ŠS, pogostost srečanj …
Mentor in predsednik ŠS ravnateljico in učiteljski zbor redno seznanjata s potekom aktivnosti v ŠS, posredujeta predloge, pripombe, opaţanja, ţelje učencev …
ŠS zbira predloge, ţelje, opaţanja … oddelčnih skupnosti v zvezi s poukom in drugimi dejavnostmi na
šoli.
Spremlja uresničevanje Pravil šolskega reda OŠ Ob Dravinji in Vzgojnega načrta OŠ Ob Dravinji ter
predlaga izboljšave in spremembe.
Načrtuje in organizira skupne akcije, okrogle mize, šolske prireditve, srečanja …
Predlaga predloge za priznanja na ravni šole.
Načrtuje in izvaja druge dogovorjene naloge.
6. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
V primeru odsotnosti od ur pouka in drugih oblik šolskega dela je učenec dolţan v treh dneh po vrnitvi v
šolo razredniku izročiti pisno opravičilo staršev ali zdravnika.
V primeru daljše odsotnosti ali dvoma v opravičilo razrednik pisno ali preko telefona opozori starše, naj posredujejo zdravniško opravičilo ali pridejo na razgovor.
Če razrednik ne prejme pisnega opravičila v predvidenem ali dogovorjenem roku, izostanek šteje kot
neopravičen.
Če je učenec od ur pouka odsoten več kot tri dni, so starši dolţni razredniku sporočiti vzrok odsotnosti.
V nasprotnem primeru razrednik starše obvesti, pisno ali preko telefona, o odsotnosti učenca in jih pova-
bi na razgovor ali zahteva, da sporočijo vzrok odsotnosti.
Pet dni v letu lahko učenec izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka. Straši njegov
izostanek vnaprej napovedo. Izostanek je lahko strnjen. To ne velja v primeru, ko ima učenec napoveda-
no ocenjevanje znanja ali nacionalno preverjanje znanja.
Razrednik vodi evidenco o telefonskih in osebnih pogovorih ter dopisovanju s starši. Evidenco hrani do
konca šolskega leta.
28
7. SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV
Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s predpisi in zakonom o zdravstvenem vars-tvu .
Osnovna šola sodeluje z zdravstvenim domom pri organizaciji izvedbe predpisanih zdravniških pregle-
dov in cepljenj v času obveznega osnovnega šolanja.
Zdravstveni dom šolo in starše pisno obvesti o datumu in času izvedbe pregleda ali cepljenja.
V primeru, da starši odklonijo sodelovanje svojega otroka pri udeleţbi na z zakonom določenem zdravs-
tvenem varstvu, šola o tem pisno obvesti pristojno zdravstveno ustanovo.
V skladu z normativi šola poskrbi za spremstvo učencev na zdravniški pregled.
V šoli deluje tudi zobna ambulanta, ki jo lahko obiščejo učenci po urniku dela zobne ambulante. V času
pouka sta v ambulanti lahko istočasno le dva učenca.
Učenci so v šoli vključeni v akcijo za čiste in zdrave zobe. Organizirani so sistematski pregledi zob in
predavanja o pravilnem čiščenju ter negi zob.
Šola sodeluje s preventivno sluţbo Zdravstvenega doma Slov. Konjice.
Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.
Pravila šolskega reda začnejo veljati s 01. 09. 2009.
Številka: 1/160 - 2009
Predsednica sveta zavoda: Ravnateljica: Jana Novak Vehovar Helena Pačnik
29
Ustanovitelj zagotavlja brezplačen prevoz za vse učence, ki imajo stalno prebivališče oddalje-
no od šole več kot 4 km.
Ravno tako poskrbi za prevoz otrok, ki obiskujejo prvi razred, in otrok, ki obiskujejo višje
razrede, ne glede na oddaljenost od šole, kjer je ogroţena varnost učencev na poti v šolo.
Varnost šolske poti preveri Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Šola je starše in
učence seznanila z varno potjo.
Nekaj nasvetov za varno pot v šolo:
Hodimo po najvarnejši poti.
Uporabljamo pločnike in pešpoti.
Cesto prečkamo na prehodih za pešce.
Na cesti, ki nima pločnika, praviloma hodimo po skrajni levi strani vozišča.
Hodimo v gosjem redu.
Uporabljamo kresničke in rumene rutice.
Otrok naj se v šolo vozi s tehnično brezhibnim kolesom; opravljen mora imeti kole-
sarski izpit, za vse učence do 14 leta pa je obvezna čelada.
Kolo z motorjem lahko uporabljajo starejši od 14 let, ki imajo opravljen preizkus
znanja cestnoprometnih predpisov.
Varna pot v šolo
Šolski zvonec
I. TRILETJE in II. TRILETJE III. TRILETJE (6 . – 9. razred)
URA ČAS URA ČAS
0. 7.15–8.00 0. 7.15–8.00
1. 8.05–8.50
1. 8.05–8.50 malica
2. 9.10–9.55 2. 8.55–9.40
malica
3. 10.00–10.45 3. 10.00–10.45
4. 10.50–11.35 4. 10.50–11.35
5. 11.40–12.25 5. 11.40–12.25
6. 12.30–13.15
6. 12.30–13.15
kosilo kosilo
7. 13.20–14.05
8. 14.10–14.55
30
Deţurstva učencev in učiteljev
Deţurstva učencev in učiteljev organiziramo zaradi zagotavljanja večje varnosti in reda. Izva-
jamo jih v avli šole, na hodnikih, v 1. triletju in v jedilnici. Razpored deţurnih učencev in
učiteljev za tekoči mesec je na oglasni deski v avli in v zbornici šole. Deţurni učenec dobi
zjutraj deţurni list z navodili za delo. V času deţuranja ga vestno izpolnjuje. Deţurno mesto
lahko zapusti le v dogovoru z razrednikom ali s pomočnico ravnateljice.
Jutranji prevoz iz postaj v šolo Gabrovnik - Barbara - Bezina - Škalce (Veolia) 13.25
Vrhole - Preloge - Prihova K - Sp. Grušovje - Tepanje – Dobrneţ (Veolia) 13.25
Sojek - Špitalič - Konjiška vas (Izletnik) 13.25
Kamna Gora (izpred avtobusne postaje) 14.30
Brdo (Anda) 13.25
Ulipi - Zreče kapela (Anda) 12.40, 13.25
Sp. Pristava - Nova vas – Breg (Anda) 12.40
Sp. Grušovje – Perovec (Izletnik) 13.25
Prevozi šolskih avtobusov
Jutranji prevoz iz postaj v šolo Gabrovnik - Barbara - Bezina - Škalce (Veolia) 6.50
Vrhole - Preloge - Prihova K - Sp. Grušovje - Tepanje – Dobrneţ (Veolia) 6.35
Sojek - Špitalič - Konjiška vas (Izletnik) 6.45
Kamna Gora (Izletnik) 6.30
Brdo (Anda) 6.50
Ulipi - Zreče kapela (Anda) 6.30
Sp. Pristava - Nova vas – Breg (Anda) 6.40
Sp. Grušovje – Perovec (Izletnik) 7.20
31
Razpored govorilnih ur in roditeljskih sestankov
Šola sodeluje s starši tako, da organizira redne govorilne ure in roditeljske sestanke ter omo-
goča delovanje sveta staršev in sveta šole.
Popoldanske govorilne ure so enkrat mesečno, in sicer drugi torek v mesecu od 17.00 do
18.00. Takrat se lahko z učitelji individualno pogovorite. Ravnateljica ima govorilne ure v
času uradnih ur. Pri njej ste vedno dobrodošli s svojimi pripombami, pohvalami, mnenji in
predlogi. Na pogovor z učiteljem lahko pridete tudi v času dopoldanskih govorilnih ur (glej
razpredelnico Strokovni delavci šole).
Roditeljski sestanki
Čas Tema Izvajalec
september
Predavanje: Spremljanje otrokovega dela v šoli.
Predstavitev ţivljenja in dela na šoli.
Predstavitev pravil hišnega reda, vzgojnega načrta in šolskih pravil.
Predstavitev LDN …
Zdenka Zalokar Divjak
razredniki
januar Razredna tematika, učno-vzgojna problematika, NPZ, šola v naravi.
Predavanje: Skrb za zdravje
razredniki
ZZV Celje
april Razredna tematika, izbirni predmeti za naslednje šolsko leto, učna dife-
renciacija, NPZ.
Evalvacija vzgojnega načrta.
razredniki
šolska svetovalna sluţba
Glede na ţelje in potrebe staršev bo šola organizirala srečanja, delavnice, razgovore z
ustreznimi strokovnjaki.
32
Razširjeni program šole
V skladu z 20. členom Zakona o osnovni šoli izvaja šola razširjeni program, ki obsega:
Dodatni pouk
Učencem, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja, je namenjen
dodatni pouk. S poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami dela, kot
so samostojno učenje, učenje z odkrivanjem, problemski pouk, podpira doseganje višjih
učnih ciljev. Na razredni stopnji se izvajata dodatni pouk slovenščine in matematika. Na pre-
dmetni stopnji pa: slovenščine, matematike, angleščine, kemije, fizike, geografije in biologi-
je.
Dopolnilni pouk
Učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dodatno razlago snovi in pomoč učitelja, je
namenjen dopolnilni pouk. Z razširjenimi metodami in oblikami dela učenci laţje usvojijo
temeljne učne cilje. Dopolnilni pouk pri matematiki in slovenščini lahko obiskujejo učenci od
prvega do devetega razreda, od petega razreda naprej pa tudi pri angleščini.
Individualna učna pomoč
Na šoli je organizirana individualna učna pomoč učencem s posebnimi potrebami. Delo je
namenjeno tako učencem z učnimi teţavami kot izjemno nadarjenim. Učence v to obliko
vključujemo v soglasju s starši. Učencem v času individualne obravnave pri delu pomagajo
pedagoginja, psihologinja, specialna pedagoginja, učitelji. Delo poteka po vnaprej pripravlje-
nem programu za vsakega učenca posebej.
Svetovalne ure
Tudi v šolskem letu 2009/2010 ponujamo učencem, ki potrebujejo pomoč pri šolskem delu,
enkrat mesečno svetovalno uro pri vseh predmetih. Če se pokaţe potreba, se lahko učenec z
učiteljem dogovori za več svetovalnih ur. Te ure se lahko udeleţijo tudi starši.
Delavnice za učinkovito učenje
Delavnice bomo organizirali enkrat mesečno v popoldanskem času. V njih bodo imeli učenci
moţnost spoznati in vaditi učinkovite metode in tehnike učenja. Po dogovoru bodo na delav-
nice vabljeni tudi starši.
Delo z nadarjenimi učenci
Na OŠ Ob Dravinji spodbujamo in razvijamo kognitivni in osebnostni razvoj nadarjenih
otrok z individualnim pristopom k šolskemu delu, z vključevanjem učencev v dodatni pouk, s
pripravo otrok na različna tekmovanja in raziskovalno delo ter z vključevanjem v različne
interesne dejavnosti. Organizirali bomo tematske delavnice v popoldanskem času in strokov-
ne ekskurzije v času počitnic.
33
Ustvarjalne delavnice
Ustvarjalne delavnice predstavljajo obogatitveni program šole. Vanje se vključujejo otroci, ki
postavljajo nenavadna vprašanja, so nezadovoljni s preprostimi odgovori, imajo bujno domišlji-
jo in zanimive ideje. Ustvarjalnost je ena izmed najpomembnejših človeških lastnosti. Ustvarjal-
ni otroci se spopadajo s teţavami na drugačne, izvirne načine. To počnejo spontano. Pomembno
je, da ustvarjalnost otrok spodbujamo. Na naši šoli razvijamo jezikovno, besedno, gibalno in
likovno ustvarjalnost.
Delavnice bodo v šolskem letu 2009/2010 potekale v okviru pouka enkrat tedensko in kot celod-
nevne oz. popoldanske ustvarjalnice na OŠ Ob Dravinji in podruţnični šoli v Tepanju.
Podaljšano bivanje
Učenci od prvega do petega razreda se lahko po pouku vključijo v oddelke podaljšanega bivanja
od 11.40 do 16.30.
Zaradi varnosti otrok in odgovornosti šole lahko učiteljica oddelka podaljšanega bivanja predča-
sno spusti otroka iz šole le s pisnim obvestilom staršev učitelju podaljšanega bivanja.
RAZRED ČAS UČITELJ
1. razred 11.40 – 16.30 P. Paradiţnik, M. Furman, Š. Sivka, A. Landekar
2. razred 11.40 – 16.30 U. Hajd, R. Pokorn
3. razred 11.40 – 16.30 M. Brdnik, S. Rak
4. razred, 5. razred 11.40 – 16.30 C. Zabukovšek
Tepanje 11.40 – 16.30 M. Pajek, A. Leskovar, N. Hrovat, J. Kovač
RAZRED ČAS UČITELJ
1. razred 5.45 – 8.00 A. Landekar
I. TRILETJE 7.00 – 8.00 N. Hrovat, E. Pančur
II. in III. TRILETJE 7.00 – 8.00 M. Levart, U. Ribič Hribernik
TEPANJE 7.00 – 7.45 A. Leskovar
II. in III. TRILETJE 12.30 – 13.30 D. Horvat, J. Kovač, E. Pančur, S. Polanec
Varstvo vozačev in jutranje varstvo
Za učence, ki se vozijo, je organizirano jutranje varstvo od 7.00 do 8.00 in od 12.40 do odhoda
avtobusov. V tem času je poskrbljeno za varnost vključenih učencev. Varstvo je obvezno za vse
vozače, razen v primeru, ko starši pisno potrdijo, da njihov otrok ne bo vključen v varstvo.
Učenci prvih razredov 9-letne osnovne šole imajo organizirano jutranje varstvo od 5.45 do 8.00.
34
Šola v naravi
Šola organizira to obliko dejavnosti za učence 4., 6. in 8. razreda.
Razred Kraj Termin Vodja
4. r. Čateţ 24. – 28. 5. 2010 Anita Vrtovec
6. r. Ruška koča 15. – 19. 2. 2010 Borut Ceglar
8. r. CŠDO
Bohinj 21. – 24. 6. 2010 J. Novak Vehovar,
E. Višič, U. Ribič
Hribernik
Subvencioniranje šole v naravi
Svet zavoda OŠ Ob Dravinji je na seji 31. 8. 2004 sprejel kriterije in postopek za dodelitev
sredstev za subvencioniranje šole v naravi. Kriteriji so enaki kot pri subvencionirani prehrani,
vlogo pa je treba oddati takoj, ko šola obvesti starše o izvedbi šole v naravi. Obrazce dobite
pri šolski psihologinji.
Tečajne oblike pouka:
kolesarski izpit,
športnovzgojni karton,
plesna šola,
plavalni tečaj – organiziran bo 20-urni plavalni tečaj za učence tretjega razreda,
jezikovni tečaji,
tečaji slovenščine za učence iz tujega govornega področja,
kuharski tečaj.
Novosti v letošnjem šolskem letu
Postopno uvajanje drugega tujega jezika
Po sklepu sveta zavoda in izboru Ministrstva za šolstvo in šport RS smo bili izbrani za postop-
no uvajanje drugega tujega jezika. Tako bomo v tem šolskem letu izvajali nemščino kot obvez-
ni tuj jezik v 7. razredu.
Fleksibilni predmetnik
Šola se je z letošnjim šolskim letom vključila v projekt ZRSŠ o izvajanju fleksibilnega pred-
metnika. Namen projekta je razbremeniti učence in učitelje, saj se izbrani predmeti izvajajo
strnjeno, s tem pa se zmanjša število predmetov v enem tednu.
V tem šolskem letu bomo fleksibilni predmetnik izvajali pri naslednjih predmetih: Šport za
sprostitev, obdelava gradiv – les, organizmi v naravi in umetnem okolju, Sonce, Luna, Zemlja,
likovno snovanje III, sodobna priprava hrane in poskusi v kemiji.
35
INTERESNA DEJAVNOST UČITELJ
BRALNA ZNAČKA (5., 6., 7., 8., 9. r.) Primoţ Krivec
ČEBELARSKI KROŢEK Stanko Polanec
EKOBRALNA ZNAČKA (5., 6., 7., 8., 9. r.) Primoţ Krivec
EKOKROŢEK Simona Pozeb
FOLKLORA Katja Kranjc
FOTO KROŢEK Robert Zrnec
GEOGRAFSKI KROŢEK Robert Zrnec
GLASBENI KROŢEK - Šolski band
GLASBENI KROŢEK - Komorna pevska skupina
GLASBENI KROŢEK - Glasbeni projekt
Janja Pušič
GLASBENO-PLESNI KROŢEK Bernarda Rebernak
GOLF Urška Groleger
KLUB ZDRAVJA Urška Ribič
Hribernik
KNJIGOBUBE (2. r.) Anita Dolenc,
Brigita Štefane
KOŠARKA (I. TRILETJE) Urška Groleger
KUHARSKI KROŢEK Simona Pozeb
LIKOVNI KROŢEK Nada Hrovat
LOGIKA Jana Novak Vehovar
MALE SIVE CELICE Anica Vehovar
NAMIZNI TENIS (7., 8., 9. r.) Anita Vrtovec
Borut Ceglar
ODBOJKA Anita Vrtovec
Interesne dejavnosti
36
INTERESNA DEJAVNOST UČITELJ
PLANINSKI KROŢEK
Milena Strmšek,
Milena Pajek,
Marija Kuzman Vilič
PROMETNI KROŢEK Stanko Polanec
PRVA POMOČ Ksenija Pančur
RAČUNALNIŠKI KROŢEK - slika, zvok, video
RAČUNALNIŠKI KROŢEK - animacije v PowerPoint David Horvat
RDEČI KRIŢ Jovita Kovač
ROKODELNICA, LUTKOVNI KROŢEK Bernarda Rebernak
SPOROČANJE Milena Volavšek
SPROSTITVENO-USTVARJALNE DELAVNICE Sonja Rak
ŠPORTNI KROŢEK Cveta Hauptman
TEHNIŠKI KROŢEK Albina Leskovar
USTVARJALNE DELAVNICE Mateja Trunkl
USTVARJALNE DELAVNICE Angela Mlakar
USTVARJALNI KROŢEK Simona Pozeb
VEZENJE Nada Hrovat
ZGODOVINSKI KROŢEK Katja Holobar
Interesne dejavnosti v sodelovanju z zunanjimi sodelavci
INTERESNA DEJAVNOST IZVAJALEC
ANGLEŠČINA (I. TRILETJE) Gašper Gomboc
ATLETIKA Konjiška atletska šola
Anton Noner
KOŠARKA Športno društvo Miki
šport – Miloš Šporar
MODELARSTVO Primoţ Riţner
ŠAHOVSKI KROŢEK Angela Slivečka
37
Druge dejavnosti šole Strokovne ekskurzije
Strokovne ekskurzije so sestavni del letnega delovnega načrta in so pripravljene tako, da
učenci v času šolanja spoznajo značilnosti slovenskih pokrajin.
KULTURNI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
1.
V SVETU PRAVLJIC oktober SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½
spomladi
ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PUST februar
2.
V SVETU PRAVLJIC oktober SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½
spomladi
ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PUST februar
EKSKURZIJE
RAZRED KRAJ DATUM
1. Velenje – Pikin festival september
2. Gorenjska – Kekčeva domačija junij
3. Osrednje-slovenska regija – Ţivalski vrt Ljubljana junij
4. Kozjansko in Posotelje:
Muzej Šola moje mame (Kozje) Muzej na prostem (Rogatec)
junij
5. Savinjska dolina:
Jama Pekel Gozdna učna pot
junij
6. Notranjsko- kraška regija – Postojnska jama junij
7. JV Slovenija – Dolenjska junij
8. Pomurska regija junij
9. Primorska regija maj
1. in 2. r.
Tepanje Velenje junij
4. in 5. r.
Tepanje Kozjansko junij
Dnevi dejavnosti
V program so zajete geografske, zgodovinske, naravoslovne, kulturne in športne vsebine, ki so
delno sofinancirane iz strani MŠŠ.
38
8.
GORENJSKA oktober PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april
9.
RAŠČIČA, LJUBLJANA oktober PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april
Tepanje
SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½
april
PUST februar ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij
1. in 2. V SVETU PRAVLJIC oktober
4. in 5. GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar
KULTURNI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
3.
V SVETU PRAVLJIC oktober SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½
spomladi
ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PUST februar
4.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PRIREDITVE V KRAJU:
Jurjevanje Srečanje gledaliških skupin Medeni dan
spomladi
ŠOLA MOJE BABICE – ½ ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½
junij
5.
PROJEKT ROJSTVO – ½ december DOGODKI V KRAJU – ½ spomladi GLEDALIŠKA PREDSTAVA december ali januar OBISK POKRAJINSKEGA MUZEJA V MARIBORU
februar
6.
POGLED V NAŠO PRETEKLOST– ŢIČKA KARTUZIJA, CELJSKI
GRAD oktober
PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april
7.
KOROŠKA oktober PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april
39
NARAVOSLOVNI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
1.
SKRB ZA ZDRAVE IN ČISTE ZOBE oktober OBISK NA KMETIJI april TRAVNIK junij
2.
IZDELKI IZ NARAVNIH MATERIALOV
jesen
ZDRAVA PREHRANA – SADJE november GOZD april
3.
PRVA POMOČ november PRIPRAVA PREPROSTEGA OBROKA marec ČEBELJA DOGODIVŠČINA junij
4.
SKRB ZA OKOLJE – CERO september DREVESA IN GRMI V OKOLICI ŠOLE
oktober
ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA, DOMAČI KRAJ NEKOČ IN DANES
april
5.
OBDELAVA PODATKOV – PROMET november DAN ZEMLJE – EKODAN april SONCE OGREVA ZRAK IN VODO maj
6. OBDELAVA PODATKOV september DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI februar DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI februar SPOZNAVANJE EKOSISTEMOV oktober
7. KOMBINATORIKA marec ZMAJČKOVA GOZDNA UČNA POT junij
8. ŢIVALSKI VRT oktober ŠOLA V NARAVI junij ŠOLA V NARAVI junij
9.
TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA oktober VERJETNOST december VINOGRAD maj
Tepanje
1. in 2.
SKRB ZA ZDRAVE IN ČISTE ZOBE oktober OBISK OTROŠKEGA MUZEJA – HERMANOV BRLOG
april
TRAVNIK junij
4.
UČNA POT – KONJIŠKA GORA oktober ŢIVALSKO KRALJESTVO april POKRAJINSKI MUZEJ junij
5.
UČNA POT – KONJIŠKA GORA oktober GOZDNA POT april POKRAJINSKI MUZEJ junij
40
ŠPORTNI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
1.
ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI POHOD januar POHOD spomladi MERJENJE TEKOV junij
2.
ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI POHOD januar POHOD – KRAJNSKA GORA spomladi MERJENJE TEKOV junij
3.
ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE januar POHOD spomladi MERJENJE TEKOV junij
4.
POHOD NA BRINJEVO GORO september ŠPORTNE IGRE IN KROS oktober ŠPORT ŠPAS 15. 5. 2010 PLAVANJE maj ŠPORTNE IGRE junij
5.
PLANINSKI POHOD - BOČ september POHOD IN KROS oktober ATLETSKI MNOGOBOJ marec ŠPORT ŠPAS 15. 5. 2010 ŠPORTNE IGRE junij
6.
KROS, ŠPORTNE IGRE oktober PLAVANJE januar SMUČANJE- ŠN februar ŠPORT ŠPAS 15. 5. 2010 ŠPORTNE IGRE junij
7.
KROS, ŠPORTNE IGRE oktober PLAVANJE, SMUČANJE januar ATLETSKA OLIMPIJADA junij POHOD junij ŠPORTNE IGRE junij KROS, ŠPORTNE IGRE oktober
8. PLAVANJE, SMUČANJE januar ŠPORTNE IGRE maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI junij
41
ŠPORTNI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
9.
KROS, ŠPORTNE IGRE oktober PLAVANJE, SMUČANJE januar
ŠPORTNE IGRE junij POHOD maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij
Tepanje
1. in 2.
ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI ZIMSKI POHOD januar
ROLANJE ALI KOLESARJENJE maj
MERJENJE TEKOV IN IGRE Z ŢOGO junij
4.
MERJENJE TEKOV IN ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober PLAVANJE maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij
5.
MERJENJE TEKOV IN ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI ZIMSKI POHOD januar ROLANJE ALI KOLESARJENJE maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij
42
4.
SVETLOBA RIŠE SENCE oktober ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
PREMIKANJE – VOZILA NA NOTRANJI IN ZUNANJI POGON
februar
5.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
ROČNA DELA – TKANJE april GIBANJE SE PRENAŠA Z GONILI junij
6.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA
DARIL december
ŠOLA V NARAVI februar PAPIR junij
7.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
UMETNE MASE junij PROMET junij
8.
OBDELAVA KOVIN september ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
ŠOLA V NARAVI junij
TEHNIŠKI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
1.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
IZDELKI ZA STARŠE marec
2.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
IZDELKI ZA STARŠE marec
3.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
IZDELKI ZA STARŠE marec
43
TEHNIŠKI DNEVI
RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ
9.
POKLICNO USMERJANJE oktober ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
UNIOR – OGLED PROIZVODNJE maj
Tepanje
1. in 2.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
IZDELKI ZA STARŠE marec
4.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
IZDELKI ZA STARŠE marec
IZDELAVA LUTK junij
5.
ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL
december
IZDELKI ZA STARŠE marec IZDELAVA LUTK junij
44
PRIREDITVE
NASLOV VODJA DATUM
Sprejem prvošolcev
Anita Dolenc, Urša Hajd, Petra Paradiţnik, Nada Hrovat.
1.9. 2009
Teden otroka – ogled filma
Urša Groleger, Emilija Višič, Milena Volavšek.
5. 10. 2009
Vesela jesen v tednu otroka Petra Paradiţnik, oddelki podaljšanega biva-
nja. 5. – 9. 10. 2009
Dan reformacije – šolski radio, razstava
Andreja Landekar, Primoţ Krivec.
22. 10. 2009
Zaključek projekta Rojstvo Voščimo
Katja Holobar, mentorji in učitelji 1. do 9.
razreda. 3. 12.2009
Boţično-novoletno praznovanje – ogled ples-ne skupine FLIP
Šolska skupnost, razredniki in ostali učitelji.
24. 12. 2009
Slovenski kulturni praznik - šolski radio,
razstava
Emilija Višič, Jovita Kovač, Primoţ Krivec.
5. 2. 2010
Ogled predstave starih običajev in mask Brigita Berglez 16. 2. 2010
Tepanje – zaključek projekta Rojstvo Voščimo
Cveta Hauptman 26. 3. 2010
Svetovni dan knjige Milena Volavšek, Primoţ Krivec.
23. 4. 2010
Revija pevskih zborov Janja Pušič april 2010 Dan boja proti okupatorju in 1. maj – šolski radio
Andreja Landekar, Janja Pušič.
26. 4. 2010
Pomladni dan Urša Hajd, učiteljice PB.
7. 5. 2010
Valeta devetošolcev Anica Vehovar, Brigita Berglez, Milena Volavšek.
11. 6. 2010
Zaključna prireditev – Tepanje Mateja Trunkl 17. 6. 2010
Zaključna prireditev Nevenka Brdnik, Marta Levart.
18. 6. 2010
45
Oblike diferenciacije Kaj je diferenciacija?
Je razdelitev učencev v skupine glede na njihove zmoţnosti, interese in znanje. Omogoča delo v
manjših skupinah, kjer je moţna večja aktivnost in samostojnost učencev. Pouk je naravnan tako,
da je usmerjen v posameznega učenca, po principu individualnega dela. Takšen pristop pa vpliva na
kakovost učenja.
Pravilnik o izvajanju diferenciacije v osnovni šoli govori o:
NOTRANJI DIFERENCIACIJI, ki se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in
drugih oblik organiziranega dela. Učitelj delo diferencira glede na zmoţnosti učencev v razredu.
FLEKSIBILNI DIFERENCIACIJI, ki se lahko izvaja v 4., 5., 6., in 7. razredu v homogenih –
enotnih učnih skupinah kot nivojski pouk pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku.
V 4. razredu se uvede v mesecu aprilu. Izvaja se v obsegu ene četrtine ur do konca šolskega leta. V
5., 6. in 7. razredu pa se prične z začetkom šolskega leta. Lahko se izvaja pri slovenščini, matemati-
ki in angleščini. Ena četrtina ur pouka omenjenih predmetov se tako izvaja kot nivojski pouk v
homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Namenjena je utrjevanju znanja.
Za učence 8. in 9. razreda se lahko pouk slovenščine, matematike in tujega jezika organizira kot:
nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti,
s poučevanjem dveh učiteljev hkrati v oddelku,
z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene (raznolike) učne skupine,
s kombinacijo vseh naštetih oblik diferenciacije.
Pouk slovenščine, matematike in tujega jezika se v celoti izvaja v zgoraj navedenih oblikah diferen-
ciacije. Pri vseh oblikah diferenciacije imajo učenci moţnost dosegati vse cilje oziroma standarde
znanja, opredeljene v učnih načrtih. Ocenjevanje znanja je ovrednoteno z ocenami od 1 do 5.
Na OŠ Ob Dravinji se bodo v šolskem letu 2009/10 izvajale naslednje oblike diferenciacije:
V 4. in 5. razredu fleksibilna diferenciacija pri slovenščini in matematiki.
V 6. in 7. razredu fleksibilna diferenciacija pri slovenščini, matematiki in angleščini. Učen-
ci 6. razreda bodo razdeljeni v štiri učne skupine. Učenci 7. razreda bodo razdeljeni v tri
učne skupine. Učenci so v ravni zahtevnosti pri nivojskem pouku razvrščeni po posvetu z
učitelji, šolsko svetovalno sluţbo in starši. Raven zahtevnosti lahko učenec spremeni po
posvetu z učiteljem, šolsko svetovalno sluţbo in starši. Spremembo mora sporočiti na
obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v devetletni osnovni šoli.
V 9. razredu bo pouk pri slovenščini, matematiki in angleščini potekal v obliki heterogenih
učnih skupin. Pri razvrščanju učencev v heterogene učne skupine so upoštevana načela
celostnega pristopa, razvojne usmerjenosti, strokovne avtonomnosti, aktualnosti, interdisci-
plinarnosti in strokovnega sodelovanja. V 8. razredu bo poleg slovenščine, matematike in
angleščine potekal v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Glede na števi-
lo učencev bo oblikovanih 5 skupin.
46
Šolska knjiţnica
Šolska knjiţnica je s svojo dejavnostjo in ponudbo prostor, kjer najdete veliko koristnih in upo-
rabnih nasvetov za uspešno šolsko delo. V njej pripravljamo priloţnostne razstave, predstavitve
knjiţnih novosti, ure pravljic, uganke, izbiramo »naj« knjige, oblikujemo priporočilne bralne
sezname, izvajamo bralno značko in se preizkušamo v bralnih maratonih.
Ure knjiţničnih informacijskih znanj potekajo po učnem načrtu od 1. do 9. razreda, z medpred-
metnim povezovanjem pa podpirajo tudi druga predmetna področja.
Knjiţnica nudi:
Širok izbor knjig, strokovne literature, revij, časopisov ...
Prostor za branje, učenje, izdelavo plakatov, pisanje domačih nalog ...
Uporabo računalnika za:
iskanje različnih informacij za seminarske, projektne in druge naloge,
učenje s pomočjo programov na zgoščenkah,
iskanje informacij o dostopnosti knjiţničnega gradiva.
Uporabniki šolske knjiţnice morajo izposojeno gradivo pravočasno vračati. Za morebitne poš-
kodbe odgovarjajo sami. Spoštovati morajo knjiţnični red in pravila lepega vedenja.
Učbeniški sklad
V učbeniškem skladu si lahko učenci izposodijo knjige. V tem šolskem letu so si učbenike
izposodili vsi učenci. Za vse je obrabnino poravnalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na šoli
redno skrbimo za obnavljanje učbenikov v skladu.
V sklopu akcije »Za laţjo šolsko torbo« pa MŠŠ vsako leto kupi še nekaj učbenikov za na
klop, ki jih učenci uporabljajo pri pouku.
Za izposojo učbenikov skrbita Majda Makovšek, pomočnica ravnateljice in Primoţ Krivec,
knjiţnicar.
Obrazce z navodili za izposojo učbenikov razdelimo v začetku junija za naslednje šolsko
leto.
URNIK ŠOLSKE KNJIŢNICE
7.00 – 7.30 Strokovno delo knjiţničarja
7.30 – 8.05 Izposoja, bralna značka
8.05 – 10.00 Strokovno delo knjiţničarja, bibliopedagoške ure
10.00 – 13.00 Bibliopedagoške ure, izposoja
13.00 – 13.55 Bralna značka
47
Svetovalna sluţba
Šolska svetovalna sluţba vključuje delo psihologinje in pedagoginje. Njuno delo se prepleta
in dopolnjuje. Poudarek je na delu z učenci, starši, razredniki in drugimi učitelji, vodstvom
šole, zunanjimi institucijami. Svetovalni delavki s pogovorom, iskanjem rešitev, predstavitva-
mi moţnosti pomagata učencem, učiteljem ter staršem na centralni in podruţnični šoli. Sveto-
valni delavki sta na šoli predvidoma prisotni v času pouka (pedagoginja od 9. do 12. ure in
psihologinja od 7. do 14. ure), v času popoldanskih govorilnih ur in po dogovoru.
Psihologinja se z učenci in njihovimi starši sreča ţe ob vpisu v šolo. Vodi postopek vpisa in
prepisa otrok, sodeluje pri oblikovanju oddelkov, spremlja vključevanje otrok v oddelčno
skupnost, spremlja njihov napredek pri šolskem delu in nudi pomoč otrokom, ki imajo teţave
pri vključevanju v novo skupino. Za učence osmih in devetih razredov ter njihove starše izva-
ja naloge, ki jih predvideva poklicna orientacija in izvede naloge v zvezi z vpisom v srednjo
šolo. Rešuje probleme socialne narave in vodi postopke za subvencijo šolske prehrane, sub-
vencioniranje šole v naravi, letovanje in podobno. Koordinira delo z učenci s posebnimi pot-
rebami, izvaja ure individualne strokovne pomoči v skladu z odločbo Zavoda za šolstvo in
individualne ure pomoči z učenci z učnimi teţavami, čustvenimi teţavami in vedenjsko opaz-
nimi učenci.
Pedagoginja vodi skupine za učinkovito učenje, kjer učenci spoznavajo ustrezne metode in
tehnike učenja. Koordinira delo z nadarjenimi učenci, vodi postopke NPZ, starše in učence
obvešča o pomenu NPZ, doseţkih na NPZ ter učnimi rezultati v posameznem ocenjevalnem
obdobju. Organizira najrazličnejše oblike izobraţevanja za učence, starše in učitelje
(delavnice, preventivna dejavnost). Učence in starše seznani s ponudbo izbirnih predmetov in
oblikami diferenciacije.
Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami
Učitelj za dodatno strokovno pomoč nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami v skladu z
odločbo Zavoda za šolstvo. Pomoč poteka v času pouka v oddelku ali izven oddelka. Za vsakega
učenca pripravi individualiziran program dela v sodelovanju z otrokom, starši in učiteljem.
Specialna pedagoginja nudi učno pomoč otrokom s posebnimi potrebami v soglasju s starši.
Pomoč poteka v času pouka zunaj razreda ali v razredu. Za vsakega učenca se izdela individuali-
ziran program dela v sodelovanju z otrokom, starši in učitelji, ki otroka poučujejo. Glede na
potrebe učenca specialna pedagoginja sodeluje z logopedom, fizioterapevtom, pedopsihiatrom
ali učenca napoti na obravnavo le-tem. O otrokovem napredku sproti seznanja razrednika in
starše ter daje smernice za nadaljnje delo.
48
Kam se lahko obrne mladostnik v stiski?
TOM telefon 080 12 34
Zdravstveni dom Slovenske Konjice 758 17 00
Reševalna postaja 112
Dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov Celje 534 43 23
Center za socialno delo Slovenske Konjice 758 08 80
Krizni center za mlade Celje 493 05 30
Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepo-
vedanih drog 490 02 28
Policija 113
Policija – anonimni telefon 080 12 00
Zasebni telefon 01 234 79 83
SOS za ţenske in otroke 080 11 55
Pedopsihiatrija Maribor 02 228 62 00
Zdravstveno varstvo
Za učence prvega, tretjega in petega razreda so organizirani sistematični zdravstveni pregledi.
Za učence prvih in osmih razredov je organizirano cepljenje, pri učencih prvega razreda pa se
opravi tudi pregled sluha.
Na šoli opravljamo sistematične preglede zob in skrbimo za pravilno čiščenje le-teh. Šolska
zobozdravnica dr. Aleksandra Jan Ledl vas skupaj z asistentko Biserko Škorjanc čaka v šolski
zobozdravstveni ambulanti. Pod okriljem šolske zobozdravstvene ambulante poteka tudi pre-
ventivna zobozdravstvena akcija Tekmovanje za čiste zobe, v katero se vključujejo učenci od
prvega do četrtega razreda.
Koristne internetne strani
www.osobdravinji.si spletna stran naše šole
www.tosemjaz.net koristni nasveti, pomenki
www.sl.wikipedija.org/wiki/ prosta enciklopedija
www.otroci.org zabavno učenje
www.knjiznica-slovenskekonjice.si Splošna knjiţnica Slov. Konjice
49
Ravnanje v primeru nezgode pri pouku ali v okolici šole:
učencu nudimo prvo pomoč ali ga ustrezno zavarujemo pred nadaljnjimi poškodbami,
obvestimo zdravstveno ambulanto,
obvestimo starše in jih usmerimo na kraj, kjer se učenec nahaja (bolnišnica, zdravstveni
dom, šola …),
določimo učitelja ali delavca šole za spremstvo otroka v nadaljnje nudenje zdravniške
pomoči,
napišemo natančen zapisnik o nezgodi na posebnem obrazcu in ga oddamo v ravnatelj-
stvo šole,
spremljamo nadaljnje zdravljenje in okrevanje.
Šolska prehrana
V šoli pripravljamo tri obroke dnevno: dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico.
Učenci prvi šolski dan prejmejo pogodbe za prehrano. Starši s podpisom potrdite prijavo otro-
ka na prehrano in se hkrati s tem obveţete, da boste prehrano redno plačevali. Če vaš otrok
potrebuje dietno prehrano, o tem pisno obvestite vodjo prehrane na začetku šolskega leta.
Priloţite tudi zdravniško potrdilo in zdravniško predpisano dieto.
Starši lahko do osme ure zjutraj prekličejo naročilo za prehrano (tel. 03 7572738), če bo uče-
nec(-ka) ta dan ali več dni odsoten od šolskega dela. Prepozno odpovedani obroki ali sploh ne
odpovedani, se ne odštevajo in jih morajo starši poravnati. V izjemnih primerih (tekmovanja,
interesne dejavnosti, izbirni predmeti) se lahko učenec naroči na šolsko kosilo za tekoči dan v
šolski kuhinji pri Veri Tajnikar do 8. ure zjutraj. Prijave in odjave med šolskim letom za dalj-
še obdobje sprejemamo le v pisni obliki.
Vodenje evidence kosil poteka v elektronski obliki. Učenci, ki bodo pozabili obesek za evi-
denco, lahko v tajništvu zaprosijo za pisno potrditev, vendar ne več kot trikrat letno.
Učenci prvih razredov malicajo oz. zajtrkujejo ob 8.00. Ostali učenci razredne stopnje v
prvem, učenci predmetne stopnje pa v drugem odmoru. Čas kosila je med 11.40 in 14.00.
Jedilnik za tekoči teden je objavljen na oglasni deski v jedilnici in na spletni strani šole
(www.osobdravinji.si).
Deţurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine izdajanje hrane ali odstrani posamez-
nika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici neprimerno vede, v skladu s hišnim redom. V
kolikor se situacija ponovi, pokličemo učenca skupaj s starši na razgovor. Naslednji
korak je ukinitev kosila na šoli.
Starše, ki bi imeli teţave s plačevanjem šolske prehrane, prosimo, da se pravočasno posvetu-
jete s psihologinjo, Dragico Taks-Rutar.
Vodja šolske prehrane je Simona Pozeb, vodja kuhinje pa Vera Tajnikar.
50
Denarne zadeve
Stroški šolanja, ki bremenijo starše, so:
prehrana učencev (malica in kosilo),
filmske, gledališke in glasbene predstave,
ogledi razstav in muzejev,
prevozi ob dnevih s posebnim programom,
zavarovanje učencev,
šola v naravi in bivanje v COŠD.
Subvencioniranje prehrane učencev
V Uradnem listu RS št. 34/04 z dne 8. 4. 2004 je bil objavljen Pravilnik o subvencioniranju
šolske prehrane učencev v osnovni šoli, dopolnjen pa je bil v letu 2009. V skladu s tem pravilni-
kom ima učenec moţnost subvencije za malico, popoldansko malico in kosilo.
Na podlagi 6. člena omenjenega pravilnika se pri dodelitvi subvencionirane prehrane upošteva
prejemanje denarne socialne pomoči, po predpisih o socialnem varstvu, dohodek na druţinskega
člana, brezposelnost staršev, dolgotrajna bolezen v druţini in druge specifike v druţini. Kriteriji
bodo sprejeti na seji Sveta zavoda OŠ Ob Dravinji v mesecu septembru 2009.
Ta pravila urejajo prilagajanje šolskih obveznosti:
učencem osnovne šole, ki se vzporedno izobraţujejo v glasbenih, baletnih in drugih
šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe in so z njimi obremenjeni več kot 5 ur teden-
sko,
učencem, ki so perspektivni športniki in so s treningi ter tekmovanji obremenjeni več
kot 10 ur tedensko.
Za status športnika za tekoče šolsko leto lahko zaprosi učenec, ki je registriran pri nacionalno
panoţni športni zvezi in uspešno tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panoţnih športnih
zvez.
Pridobitev statusa pisno predlagajo starši ali zakoniti zastopnik učenca in učenec s pisno priloţe-
nimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, in sicer do 30. septembra za tekoče šolsko leto.
Status učencu dodeli šola, praviloma prvi mesec v šolskem letu.
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
51
Projekti in raziskovanja
Navodila za uspešno učenje
KAKO POSTANEM BOLJ USPEŠEN V ŠOLI
Redno obiskujem pouk.
Vedno nosim s seboj šolske potrebščine.
Sodelujem pri pouku in pozorno poslušam učiteljevo razlago.
Zapišem si vse, kar učitelj narekuje in napiše na tablo.
Redno pišem domače naloge in skrbim za urejenost zvezkov.
Zapiske doma dopolnim z izpiski iz učbenikov.
Spat grem ob primerni uri, da sem naslednji dan spočit in pripravljen za delo.
KAKO SE LOTIM UČENJA
Pred učenjem si pripravim prostor za učenje, ki mora biti dovolj svetel in ravno prav
topel.
Na delovno mizo pripravim vse, kar potrebujem za učenje posameznega predmeta;
drugo pospravim z mize, da me ne moti.
Vedno se učim v istem prostoru in ob istem času.
Vnaprej si določim kratke (največ 10-minutne) odmore med učenjem.
Svoje literarne in likovne prispevke ter raziskovalne in likovne naloge pošiljamo na številne
lokalne, drţavne in mednarodne natečaje.
Šola se vključuje v najrazličnejše projekte na mednarodni, drţavni in lokalni ravni:
ROJSTVO – Voščimo
UNESCOVA MREŢA ŠOLSKIH KNJIŢNIC
RASTEM S KNJIGO – MŠŠ
ŠOLSKI PARLAMENT – ZPMS
EKOŠOLA – evropski projekt za izobraţevanje o okolju
ZDRAVA ŠOLA – TO SEM JAZ
POMLADNI DAN – projekt EU
KRAJŠI PROJEKTI LETNIH PRIPRAV UČITELJEV
SPODBUJANJE AKTIVNEGA DRŢAVLJANSTVA S ŠTUDIJAMI PRIMEROV IZ
ZGODOVINE SODOBNEGA SVETA – ESS
MREŢE 2 – vodenje razreda
52
Nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega triletja
Preverjanje znanja z nacionalnimi preverjanji znanja (NPZ) ob koncu tretjega obdobja je po
Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli obvezno za vse učence. Preverja se
znanje učencev iz slovenščine in matematike ter tretjega predmeta, ki ga po predhodni pridobitvi
mnenja pristojnega strokovnega organa določi minister za šolstvo v mesecu marcu za tekoče
šolsko leto. Doseţki NPZ-ja so dodatna informacija o znanju učencev in ne vplivajo na oceno
posameznih predmetov v devetem razredu ali na zaključevanje osnovne šole.
Nacionalno preverjanje znanja ob koncu drugega triletja
Preverjanje znanja z nacionalnimi preverjanji znanja (NPZ) ob koncu drugega obdobja je za
učence šestih razredov prostovoljno. Preverja se znanje slovenščine, matematike in tujega jezi-
ka. Opravlja se samo v rednem roku.
Za učence in starše
E-šola V šolskem letu 2007/2008 je šola dobila E-učilnico, ki je namenjena širši uporabi. Njeno posta-
vitev in delovanje sta financirala MVZT in Občina Slovenske Konjice. Cilj E-šole je povečati
dostopnost in izobraţevanje na področju elektronskih medijev občanom, varovancem varstvenih
centrov, invalidnim osebam idr.
Šola za starše Izvajalo jo bomo, v kolikor bodo starši izrazili ţeljo.
Sodelovanje šole z okoljem
Pred učenjem nove snovi ponovim staro.
Učim se po naslednjem postopku:
najprej pregledam vsebino in jo razdelim na manjše smiselne dele,
preberem in podčrtam glavne misli,
obnovim, kar sem prebral,
ponavljam.
Po vsaki učni uri ponovim predelano snov.
Strokovnjaki pravijo, da se največ pozabi takoj po učenju, zato ponovim snov pred span-
jem in naslednji dan.
53
Teden otroka – Konjičkovo popoldne (sodelovanje z ZPM Slovenske Konjice)
Sodelovanje v lokalnem projektu Očistimo reko Dravinjo (projekt EU)
Sodelovanje s preventivno sluţbo Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Policijsko
postajo.
V sodelovanju s preventivno sestro ZD Slovenske Konjice bo šola pripravila razgovor z učenci
na temo Motnje hranjenja, Mladi in spolnost, Rabe in zlorabe drog, Uţivanja energijskih napit-
kov …
Sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje – Enota Celje, na področju poklicnega usmerjan-
ja.
Šola se povezuje z okoljem in lokalno skupnostjo na različnih prireditvah, proslavah in v projek-
tih.
54
Publikacija OŠ Ob Dravinji
Zbrali in uredili: David Horvat, Jovita Kovač, Anica Vehovar
Lektorirala: Jovita Kovač
Računalniška obdelava: David Horvat
Fotografije: Arhiv OŠ Ob Dravinji
Tisk: Dravska Tiskarna, d.o.o.
Število izvodov: 550
Slovenske Konjice, september 2009