prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski ... · pdf fileprvostopenjski...

of 27/27
Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Zgodovina 1

Post on 03-Feb-2018

231 views

Category:

Documents

5 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program Zgodovina

    1

  • Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program Zgodovina

    2

    1. Podatki o tudijskem programu

    - naslov tudijskega programa: Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program Zgodovina

    - kraji naslov: Zgodovina (dvodisc.)

    - trajanje tudijskega programa: 3 leta (6 semestrov)

    - tevilo ECTS oz. KT: 90 (oz. 180 KT za dva tudijska programa)

    - Seznam dvodisciplinarnih tudijskih programov, ki se med seboj

    povezujejo in po dva skupaj sestavljata celoten tudij: Anglistika; Bohemistika; Etnologija in kulturna antropologija; Filozofija; Francistika;

    Geografija; Grki jezik, knjievnost in kultura; Italijanski jezik in knjievnost;

    Japonologija; Junoslovanski tudiji; Kulture vzhodne Azije; Latinski jezik, knjievnost in kultura; Nemcistika; Pedagogika in andragogika; Polonistika;

    Primerjalna knjievnost in literarna teorija; Primerjalno jezikoslovje; Primerjalno slovansko jezikoslovje; Rusistika; Slovakistika; Slovenistika;

    Sociologija; Splono jezikoslovje; panski jezik in knjievnost; Umetnostna zgodovina, Zgodovina.

    - strokovni naslov diplomanta/-tke: diplomiran zgodovinar (UN) in ... oz.

    diplomirana zgodovinarka (UN) in ... , pri emer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge tudijske discipline; skrajani

    naslov je dipl. zgo. (UN) in ...

    - zaetek izvajanja: 2009/10

    - nain izvajanja tudija: redni in izredni

    - dele izbirnosti v programu: 56 %

    2. Temeljni cilji programa ter splone in predmetnospecifine kompetence, ki se pridobijo s programom

    tudijski program oblikuje humanistino in druboslovno iroko razgledanega

    diplomanta/-tko. tudentu/-tki omogoi, da si pridobi temeljno zgodovinsko znanje in osnovne veine znanstveno-raziskovalnega dela. Pridobljeno znanje

    in veine, ki jih diplomant/-tka obvlada, dosegajo visoke mednarodne standarde. Diplomant/-tka je sposoben/-na analitinega, kritinega in

    poglobljenega pogleda na preteklost, sposoben pa je tudi prepoznavanja sodobnih politinih in drubenih dogajanj ter jih kritino ovrednotiti.

    tudent/-tka je skozi celoten tudij spodbujen/-a k samostojnemu delu,

    katerega rezultati so sprotno vkljuevani v pedagoki in raziskovalni del tudija. Pridobljene kompetence diplomantu/-tki omogoajo opravljanje

  • Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program Zgodovina

    3

    doloenih oblik raziskovalnega, publicistinega, arhivskega in muzejskega dela v okviru razlinih del znotraj stroke in razlina sorodna dela na podroju

    humanistike in druboslovja.

    Diplomanti Zgodovine pridobijo:

    poznavanje ustroja / strukture zgodovinske znanosti, poznavanje specifinih metod zgodovinskega raziskovanja,

    razumevanje razlinih teoretinih pogledov na zgodovinsko znanost ter

    epistemolokega in ontolokega dometa njenih spoznanj, razumevanje povezanosti zgodovinske znanosti z njenimi pomonimi

    vedami ter drugimi humanistinimi in druboslovnimi znanostmi, faktografski pregled zgodovine od najstarejih obdobij do sodobnosti,

    poglobljeno poznavanje izbranih zgodovinskih obdobij oziroma vsebin, sposobnost razumevanja dogodkov, procesov in struktur ter sprememb in

    stalnic v njihovih soasnih politinih, drubenih in mentalnih kontekstih (oziroma/ali zavest o spreminjajoih se konceptih posameznikov in

    posaminih skupnosti ter sposobnost interpretacije le-teh znotraj njihovih vsakokratnih kontekstov),

    sposobnost historine empatije, tj. vivetosti v akterje zgodovinskih dogajanj,

    kritien odnos do zgodovinskih virov in zgodovinopisne literature, sposobnost branja, razumevanja in interpretacije zgodovinskih virov in

    znanstvene literature s podroja humanistike in druboslovja.

    3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

    V prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni tudijski program se lahko vpie:

    - kdor je opravil maturo; - kdor je opravil poklicno maturo in izpit iz enega od maturitetnih predmetov,

    vendar izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka e opravil/-a pri poklicni maturi;

    - kdor je opravil katerikoli tiriletni srednjeolski program pred 1. 6. 1995; - kdor je uspeno zakljuil enakovreden tudij v tujini.

    e je zanimanja za vpis ve, kot je razpisanih mest in bo sprejet sklep o

    omejitvi vpisa, bodo kandidati razporejeni:

    - po merilih, ki jih predvidevata obe stroki, v katere se tudent/-tka eli vpisati.

    - poenotenje teh meril.

    Predvideno tevilo vpisnih mest za tudijski program je 80 za redni tudij in 30 za izredni tudij.

    e bo sprejet sklep o omejitvi vpisa za tudijski program, bodo kandidati, ki so

    uspeno opravili splono maturo, v skladu z 41. lenom Zakona o visokem olstvu, izbrani glede na doseene toke:

    - sploni uspeh na maturi (60 % tok),

  • Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program Zgodovina

    4

    - sploni uspeh v 3. in 4. letniku srednje ole (40 % tok).

    Kandidati, ki so opravili poklicno maturo in maturitetni preizkus iz enega predmeta, bodo ob omejitvi vpisa izbrani glede na dosee toke:

    - sploni uspeh pri poklicni maturi (60 % tok), - sploni uspeh v 3. in 4. letniku srednje ole (40 % tok).

    Kandidati, ki so pred 1. 6. 1995 uspeno dokonali katerikoli tiriletni

    srednjeolski program, bodo ob omejitvi vpisa izbrani glede na doseene toke:

    - sploni uspeh na zakljunem izpitu (60 % tok), - sploni uspeh v 3. in 4. letniku srednje ole (40 % tok).

    Glede na obliko srednjeolskega izobraevanja bodo v primeru omejitve vpisa

    po opisanih kriterijih izbrani tudi kandidati, ki so zakljuili enakovredno

    izobraevanje v tujini.

    4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v

    program

    Pri univerzitetnih dvodisciplinarnih tudijskih programih prve stopnje se lahko kandidatom priznavajo tudi znanja, usposobljenosti in zmonosti, ki jih je

    kandidat/-ka pridobil/-a pred vpisom v razlinih oblikah formalnega in neformalnega izobraevanja in ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma

    ustrezajo splonim oziroma predmetnospecifinim kompetencam, doloenim z dvodisciplinarnim tudijskim programom.

    Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti

    usklajen s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno

    pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani.

    tudentje znanja, pridobljena v razlinih oblikah formalnega in neformalnega

    izobraevanja ter izkustvenega uenja (portfolijo, projekti, objave avtorskih del ipd.), izkaejo s sprievali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in

    obseg vloenega dela tudenta/-tke.

    Vloga za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti mora vsebovati:

    sprievala; druge listine (razlini dokumenti, ki jih izda delodajalec in dokazujejo

    izkunje, potrdila o udelebi na seminarjih in usposabljanjih ipd.); portfolijo, v katerem kandidat/-tka pripravi svojo biografijo s podatki o

    izobrazbi, o zaposlitvah ter drugih izkunjah in znanjih, ki jih je pridobil v

    preteklosti; druga dokazila (izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela

    kandidatov; projekti, izumi, patenti ipd).

  • Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni tudijski program Zgodovina

    5

    Priznana znanja, usposobljenosti oz. zmonosti se lahko upotevajo kot opravljene tudijske obveznosti znotraj vseh delov tudijskega programa. Iz

    njih pa morata biti jasno razvidna tako vsebina kot obseg vloenega dela tudenta/-tke, da se lahko znanja ovrednotijo s kreditnimi tokami. Na podlagi

    individualnih dokumentiranih vlog tudentov odloa o priznavanju in vrednotenju tako pridobljenih znanj, usposobljenosti in zmonosti Filozofska

    fakulteta na predlog posameznega oddelka. Ob tem upoteva Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in

    spretnosti, sprejet 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani, druge dolobe statuta Univerze v Ljubljani ter Pravila Filozofske fakultete Univerze v

    Ljubljani.

    5. Pogoji za napredovanje po programu

    5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

    Pogoji za napredovanje po programu so usklajeni s 151.-153. lenom Statuta Univerze v Ljubljani:

    Za napredovanje iz prvega v drugi letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega

    tudijskega programa prve stopnje Zgodovina mora tudent oz. tudentka opraviti tudijske obveznosti za 1. letnik v toliknem obsegu, da dosee 90

    odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom in posameznimi unimi narti za prvi letnik, v obsegu 54 od 60 KT v obeh programih.

    Za napredovanje iz drugega v tretji letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega tudijskega programa prve stopnje Zgodovina mora tudent

    oz. tudentka opraviti tudijske obveznosti za 2. letnik v toliknem obsegu, da dosee 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom in posameznimi unimi

    narti za drugi letnik, v obsegu 54 od 60 KT, kar skupaj s celotnimi

    obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT v obeh programih.

    V primeru izjemnih okoliin (doloenih v Statutu UL, 153. len) pa se lahko na podlagi reene pronje vpiejo v viji letnik tudi tisti tudentje, ki so opravili 85

    odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloa Odbor za tudentska vpraanja in usmerjanje, pri emer lahko oddelek poda

    posvetovalno mnenje.

    Manjkajoe obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, viji letn