PROJEKT SPECIALIZIRANEGA SISTEMA ZNANSTVENIH INTEHNOLOŠKIH P

INFORMACIJ ZA STROJNIŠTVA

faza

Valentin Jarc

Ljubljana, dec 1990

ABSTRACT: Valentin Jarc Project of the specialized information system for scientific and technical informations for mechanical engineering - Phase I. The first phase of the project presents the feasibility study of launching the scinetific and technical information (STI) and communication activities in field of mechanical engineering in the environment of the Yugoslave whole project for STI. The project is based on four basis: the project demands of the superior Yugoslave STI system and the international state of art and developement trends in this field, and on the social, economic and political state in the state and the already achieved developement step of the system in the field of mechanical engineering. The main activities, sources and resources, targets and possibilities are analysed and compared in order to qualify the possible partners and these structures, developement riscs, and developement dynamics. ABSTRAKT: Valentin Jarc Projekt specializiranega sistema znanstvenih in tehnoloških informacij za področje strojništva - I. Faza Prva faza projekta predstavlja študijo možnosti izvedbe in začetka delovanja znanstveno tehnološke informatike (ZTI) na področju strojništva v okolju celovitega jugoslovanskega projekta ZTI. Projekt je postavljen na štiri osnove: projektne zahteve nadrejenega projekta o razvoju ZTI v Jugoslaviji in mednarodnega stanja razvoja in razvojnih trendov na področju ZTI, ter na zahtevah in družbenem stanju in na že doseženem stanju razvoja ZTI v Jugoslaviji na področju strojništva. Obdelane in analizirane so glavne aktivnosti, izvori in viri, cilji in možnosti, ki definirajo možne partnerje, njih strukture, razvojne rizike in dinamiko razvojo.

- 3 - . 1. UVOD 6 2. NAMEN IN CILJI 7 3. ANALIZA ZAKONITOSTI RAZVOJA 12 3.1. KONGRUENCA PROBLEMOV 12 3.2. RELACIJE PROBLEMOV 13 3.3. KONSISTENCA PROBLEMOV 13 3.4. VAROVANJE 16 3.5. POVEZOVANJE, NAPREDOVANJE IN STRATIFIKACIJA 17 3.6. PROCESI IN FUNKCIJE 19 3.7. DVOJNOST IN CELOVITOST FUNKCIJE 19 3.8. SKUPNE LASTNOSTI: 20 3.9. SAMOREGULATIVNI PROCESI 21 3.10. REGULATIVNI PROCES Z VPLIVOM OKOLJA 21 3.11. PRODUKCIJSKI PROCES 22 3.12. FUNKCIONALNI NIVOJI ALI NAČINI FUNKCIONIRANJA: 22 3.12.1. STATISTIČNI NIVO (A) 22 3.12.2. SINTAKTIČNI NIVO (B) 23 3.12.3. SEMANTIČNI NIVO (C) 23 3.12.4. PRAGMATIČNI NIVO (D) 23 3.12.5. APOBETIČNI NIVO (E) 23 3.13. VIŠJE RAZVITI SISTEMI IN NJIH LASTNOSTI 23 3.14. PROFESIONALNI KODEKS ETIKE IN DELOVANJA SICS 24 4. SISTEMSKI PRISTOPI K REŠEVANJU PROBLEMOV 25 4.1. MODEL DOGAJANJ MED PONUDNIKOM IN UPORABNIKOM 25 4.2. GENERACIJE RAZVOJA 28 4.3. PREGLED INFORMACIJSKIH GENERACIJ 30 4.4. OPAŽANJA: 39 5. MOŽNI PRISTOPI 39 5.1. MOŽNI PRISTOPI K GRADNJI BAZ PODATKOV V JUGOSLAVIJI 39 5.2. ORGANIZACIJA SISTEMA 41 5.3. TENDENCE RAZVOJA V SVETU: 41 5.4. REALIZACIJSKE MOŽNOSTI 42 5.5. ANALIZA STANJA 43 5.6. LUPINE DELOVANJA SISTEMA 43 5.7. STANJE V JUGOSLAVIJI 49 5.8. POGOJI USPEŠNOSTI 49 5.9. POSLOVNE FUNKCIJE SICS 50 6. INTEGRIRANI INFORMACIJSKI SISTEM SOCRATES 51 6.1. UVOD V SISTEM SOCRATES 51 6.1.1. CILJI RAZVOJA SISTEMA SOCRATES 51 6.1.1.1. OPERATIVNI CILJI: 52 6.1.1.2. KONTROLIRANE ENTITETE: 52 6.1.2. MOŽNOSTI 52 6.1.3. SPLOŠNE ZAHTEVE: 53 6.1.3.1. Sistemska stopnja 1 - individualna delovna postaja, 54 6.1.3.2. Sistemska stopnja 2 - informacijska celica, 54 6.1.3.3. Sistemska stopnja 3 - gospodarsko neodvisne skupine, 54 podjetja, inštitucije, itd. 6.1.3.4. Sistemska stopnja 4 - neodvisni branžniinformacijski 54 sistemi, združenja, itd. 6.1.3.5. Sistemska stopnja 5 -državne in meddržavne aktivnosti, 55 6.2. INDIVIDUALNE DELOVNE POSTAJE 55 6.2.1. MODUL ZA VNOS PODATKOV: 56 6.2.2. MODUL PONOVNEGA PRIDOBIVANJA INFORMACIJ 57

- 4 - 6.2.3. ADMINISTRATIVNI MODUL 59 6.2.4. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DELOVNA POSTAJA 60 6.3. CELIČNI INFORMACIJSKI SISTEM 60 6.4. VIŠJE INTEGRACIJE IN NIVOJI AVTONOMNOSTI 62 6.5. POGOJI UPORABE 63 6.6. GRADNJA SPECIFIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV 63 7. BAZE PODATKOV 64 7.1. PREGLED CENTRALNIH ZBIRK PODATKOV SISTEMA SOCRATES 64 7.1.1. ZBIRKA MEUP 65 7.1.2. ZBIRKA MENA 66 7.1.3. ZBIRKA MERA [Računi] 68 7.1.4. ZBIRKA MECO [Mechanical Engineering COntrol] 70 7.2. GRADNJA BIBLIOGRAFSKIH IN POSLOVNIH BAZ PODATKOV 72 7.2.1. BIBLIOGRAFSKE BAZE PODATKOV 73 7.2.1.1. BAZA MECH 73 7.2.1.2. ZBIRKA MEMO 74 7.2.1.3. BAZA MEDO 74 7.2.2. BRANŽNI INFORMACIJSKI SISTEM IN PRIPADAJOČA BAZA 75 PODATKOV MEBU [Mechanical Engineering BUsiness] 7.2.2.1. ZBIRKA MEPA [Mecanical Engineering Producers and 78 Announcements 7.2.2.2. ZBIRKA MEPR [Mechanical Engineering PRoducts 80 7.3. TUJE BAZE PODATKOV 83 8. INFORMACIJSKI IZDELKI 84 8.1. DIREKTNO OBVEŠČANJE DIA 84 8.2. OBVEŠČANJE V INTERVALIH SDI 85 8.3. STANDARDNI PROFILI SP 85 8.4. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE RP 85 8.4.1. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE MIKRORAČUNALNIŠKE RPM 85 8.4.2. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE MIKRORAČUNALNIŠKE RAZŠIRJENE RPMR 86 8.4.3. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE ONLINE RPO 86 8.4.4. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE ONLINE OSTALE RPOO 86 8.4.5. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE ONLINE RAZŠIRJENE RPOR 86 8.5. NESTANDARNI INFORMACIJKI IZDELKI 87 9. STORITVE 87 9.1. INFORMACIJSKE EKSPERTIZE ANA 87 9.2. SVETOVANJE CON 88 9.3. IZOBRAŽEVANJE EDU 88 9.4. NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO DTP 88 10. INFORMACIJSKI PRIPOMOČKI 88 10.1. STROKOVNI KLASIFIKACIJSKI KLJUČ 1990 89 10.2. NAVODILA BAZE MECH 1990 89 10.3. DESKRIPTORSKO KAZALO BAZE MECH 1990 89 11. ONLINE DOSTOPNOST BAZE MECH in MOŽNOSTI ENAKEGA DOSTOPA 90 11.1. DATABASES INDEX (DATAINDEX) 90 11.2. MECH (natančneje opisana drugod) 91 11.3. YU-TRADEMARKS 91 11.4. YU-MODELS 91 11.5. YU-PATENTS (YUPAT) 91 11.6. ITALPAT 92

- 5 - 11.7 PAT** (**=leto) 92 11.8 PAT** (**=leto) 92 11.9 PAT** (**=leto) 92 12. OMEJITVE PRVE FAZE RAZVOJA 93 12.1. KONTROLA CILJEV PRVE FAZE RAZVOJA 93 12.2. CILJI RAZVOJA 94 12.2.1. RAZVOJ PROFESIONALNEGA OSEBJA 94 12.2.1.1. FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE 95 12.2.2. RAZVOJ OPREME,OPREMA ZA IZOBRAŽEVANJE,ZAČETNA OPREMA 98 12.2.3. PROFILI OSEBJA: 100 12.2.3.1. DOKUMENTALISTI 100 12.2.3.2. DOKUMENTALIST II 100 12.2.3.3. INFORMACIJSKI POSREDNIK 100 12.2.3.4. INFORMACIJSKI SVETOVALEC 101 12.2.3.5. INFORMACIJSKI EKSPERT 101 13. POVEZOVANJE AVTONOMNIH PARTNERJEV V INFORMACIJSKI SISTEM 101 13.1. DIVERZIFICIRANOST OKOLJA: 103 13.1.1. RAZLIČNI NABORI ZNAKOV IN KOD 103 13.1.2. RAZLIČNI JEZIKI 104 13.2. DELOVANJE GOSTITELJA (HOSTA) IN PONUDNIKA (VENDORJA) 105 (HOST & VENDOR) 13.2.1. NAČELA DELOVANJA, GRADNJE IN RAZVOJA INFORMACIJSKEGA 106 SISTEMA NA NIVOJU HOST & VENDOR-ja 13.2.2. VSEBINSKA IN TERITORIALNA ORGANIZACIJA SISTEMA 108 13.2.3. NALOGE PODROČNEGA CENTRA: 108 13.2.4. LASTNE BAZE PODATKOV 110 13.2.5. KAKO GRADITI LASTNE BAZE PODATKOV? 111 13.3. GENERACIJE GRADNJE BAZ PODATKOV 11 13.3.1 GENERACIJE INDEKSIRANJA 111 13.3.2. GRADNJA VEČJEZIKOVNEGA SLOVARJA 119 13.3.3. ZBIRNE BAZE PODATKOV 125 13.3.4. SINTAKTIČNA PRAVILA IZDELAVE DESKRIPTORJEV 3. GENERACIJE: 14. ZAHTEVE RAZVOJA SZTIJ 129 15. OPREMA 130 15.1. OPREMA V CELOTNEM SISTEMU SZTIJ 130 15.2. OPREMA PRI HOST SISTEMU 131 15.3. OPREMA PRI GRADITELJU BAZE PODATKOV 131 15.4. OPREMA PRI LINGVISTIČNIH CENTRIH 133 15.5. OPREMA PRI SPECIALIZIRANIH NOSILCIH ZA POSAMEZNA 133 15.6. STANJE RAZVOJA IN PREDLOGI DRUGIH PARTNERJEV 135 16. ZAKLJUČEK 136 17. PREDRAČUN STROŠKOV 138 PRILOGE: - NAVODILA ZA IZDELAVO BAZE MECH - STROKOVNI KLASIFIKACIJSKI KLJUČ 1990 - TUJE BAZE PODATKOV - ZAPISNIK SESTANKA PARTNERJEV SICS

- 6 - 1. UVOD Da bi bilo mogoče oceniti trenutno stanje znanstveno tehnične informatike (ZTI) na področju strojništva v Jugoslaviji je bil v novembru 1990. sklican sestanek vseh inštitucij, ki so se prijavile na zvezni razpis za jugoslovanske koordinatorje in nosilce specializiranih sistemov za področje strojništva. Kratka analiza stanja znanstveno tehnične informatike na področju strojništva je pokazala, da so pogledi, cilji, stanje razvoja in možnosti po posameznih inštitucijah zelo različni. Večina zainterisiranih inštitucij se da razdeliti v tri razrede: - visokošolske inštitucije, ki se ukvarjajo z raziskavami in pedagoško dejavnostjo na področju strojništva, ki uporablja ali namerava uporabljati to dejavnost za uveljavitev lastne dejavnosti v okviru podobnih inštitucij doma in v svetu; - proizvodna podjetja, ki uporabljajo ZTI v svoji raziskovalni dejavnosti za pridobivanje nujno potrebnih informacij o stanju razvoja konkurence ter ureditev in hranjenje rezultatov svoje lastne razvojne dejavnosti; ter - Avtonomne institicije, (kot so knjižnice, informacijski centri, arhivi, itd., ki se ukvarjajo s knjižnično dejavnostjo in/ali z informacijskim posredništvom. Taki interesi kažejo, da se nahaja celovita ZTI na področju strojništva v Jugoslaviji na zelo nizki stopnji razvoja, saj so prisotni samo primarni cilji, ki so bili za razviti svet poznani že v začetku tega stoletja. Izkazanih ni bilo zahtev po dejavnostih, ki jih ponujajo sodobne, računalniško in telekomunikacijsko podprte rešitve. Zelo redke so inštitucije, ki uporabljajo online pristope na domače in tuje host sisteme. Računalništvo so sicer mnoge od inštitucij že začele uporabljati, vendar samo v lastni hiši in to ali kot mainframe sisteme (kjer je knjižnična dejavnost s svojimi datotekami del vseh datotek v podjetju, informacijski procesi pa so enotni za ves sistem in torej zelo nizko razviti), ali kot lokalne mikroračunalniške sisteme brez lastne mreže ali vkjučitve v javne mreže za prenos podatkov. Samo dve instituciji imata JUPAK priključek. Ni pa izkazane nikjer nobene direktne prisotnosti ZTI v poslovnih procesih samih institucij (uporaba informacij kot resursa z vsemi parametri in značilnostmi v poslovnih procesih samih institucij kot potrošnikov in generatorjev informacij in s tem pragmatične in apobetične uporabe informacij). Druga značilnost je težko ekonomsko stanje v vseh institucijah, ki želijo sodelovati v specializiranem sistemu in nesposobnost lastne reprodukcije z lastnimi sredstvi. Vse institucije rabijo za svoje delovanje sredstva, ki jih dajejo ali lastne delovne organizacije, katerim pripadajo, ali pa dobivajo javna sredstva ali oboje. Tako so vezane na odločitve izven svoje lastne stroke in ne direktno na uspešnost lastnega delovanja. Tako so

- 7 - jim resursi za delovanje, samo delovanje in cilji delovanja diktirani od zunaj in so zelo malo odvisni od lastnega delovanja. Od tod nastopa tudi visoka različnost opreme, načinov delovanja, metod dela, raličnost načinov mišljenja, itd. Medsebojnega strokovnega povezovanja skoraj ni opaziti, saj se posamezniki identificirajo predvsem s svojo institucijo, ki jih hrani, ne pa s svojo stroko, ki bi jih morala preživljati. To je razumljivo, saj nimamo ustreznega izobraževanja, saj je celotna organizacija dejavnosti postavljena tako, da to podpira. Nimamo nobenega strokovnega združenja za ZTI s področja strojništva, kot jih imajo organizirane v inozemstvu, ki bi imela svojo ZTI dejavnost direktno razvito v okviru celotne države (Velika Britanija je imela ISMEC = Information Service in Mechanical Engineering v okviru angleškega združenja strojnih inženirjev, Zvezna republika Nemčija ima v okviru strokovnega združenja za tehniko (FIZ Technik e. V. (einheitliches Verein) najbolj propulzivno področje strojništvo (Dokumentation Maschinenbau). Pri nas se Zveza inženirjev in tehnikov ukvarja samo občasno z organizacijo seminarjev za celotno področje ZTI in prireja enkrat letno kongrese kot eno od svojih kongresnih dejavnosti. To pa seveda ne zadošča, da bi sama informatika na nekem področju zrastla, saj ni aktivnih in propulzivnih strokovnjakov za določeno področje (v našem specifičnem primeru strojništvo), ki bi se združili kot subjekti v določeno dejavnost. Torej je družbeni razvoj na prenizki stopnji razvoja (diverzifikacija ni nastopila, nesposobni še niso propadli), da bi se lahko sposobni subjekti združevali i s tem dosegali boljše poslovne rezultate. Ker je tako stanje trajalo zelo dolgo tudi ni pričakovati, da bi bilo mogoče te tendence naenkrat spremeniti. To bo mogoče samo postopoma, v posameznih segmentih, na posameznih problemih, v posameznih fazah razvoja. Ta proces bo dolgotrajen, regijsko in strokovno zelo specifičen in diverzificiran, zato ga bo potrebno strateško načrtovati. Kot dolgotrajen, strateško načrtovan cilj pa bo izpostavljen družbenim, ekonomskim in ostalim spremembam in dogajanjem v naši družbi. Zato so bile izbrane za osnove razvoja predvsem tiste značilnosti, ki so predvsem strokovnega značaja, ki se najmanj spreminjajo, ki se odvijajo po naravnih zakonih, ki se ne menjavajo... 2. NAMEN IN CILJI Namen znanstvenotehnične informatike na področju strojništva je: a. povezovati uporabnike sistema v verigi ZNANSTVENOTEHNIČNO INFORMIRANJE (ZTI)-RAZISKAVE-RAZVOJ-PROIZVODNJA-DISTRIBUCIJA- -UPORABA-IZNIČENJE-ZTI;

- 8 - b. povezovati uporabnike na nivoju RAZISKAV v multidisciplinarno celoto - STROJNIŠTVO S SOSEDNJIMI PODROČJI; c. povezovanje uporabnikov na področju strojništva v mednarodni informacijski prostor. Sl. 1. Namen sistema znanstvenotehničnega informiranja na področju strojništva

Namen projekta ni ločevanje posameznih področij, znanstvenih disciplin, procesov, temveč njihova medsebojno povezovanje, integracija, sodelovanje, itd. Zato postanejo meje med posameznimi disciplinami zabrisane, nejasne, saj postajajo tudi vedno manj pomembne. Znanstvenotehnična informatika se po eni strani vedno bolj prilagaja posameznim zahtevam, s tem pa tudi specifiki posameznih branž, po drugi strani pa obstajajo vedno večje zahteve po poenotenju, standardizaciji, tipizaciji, ki jo zahtevajo medsebojno komuniciranje, programska in računalniška oprema, transparentna organizacija dela, itd. Oba dva trenda sta dokaj izražena, zato nastopa niz različnih solucij, ki so prilagojene obema spektroma zahtev. Na področju znanstveno tehničnega informiranja obstajajo tri smeri razvoja, pogojene s pragma-tičnimi težnjami posameznikov in njih asociacij: - informacijske primerjave med posamezniki (avtorji), kjer se primerjajo posamezne ideje med seboj ne glede na geografsko razporeditev vezano na posamezne jezike, načine mišljenja,itd. - informacijske primerjave med seboj glede na različne dežele, z različno tehnično kulturo, različno stopnjo razvoja, različnimi jeziki, itd.

- 9 - V teh dveh stopnjah se primerjajo predvsem originalnost, strukture, značilnosti rešitev. - informacijske primerjave med posameznimi stopnjami realizacije rešitev pa so predvsem pragmatične rešitve, saj je mogoče finančno napajanje celotne raziskovalne in razvojne dejavnosti in z njima tudi informacijske dejavnosti pretežno še vedno samo preko fizične realizacije (v kolikor se znanje ne prodaja direktno ali preko združevanja znanja in kapitala (joint venture). Za tako postavljene cilje je bila že pred šestimi leti postavljena funkcionalna shema in je v veliki meri že tudi realizirana, kot je podana v sliki 2. S postavitvijo splošnih zahtev podanih v sliki 1. in specifičnih modularnih rešitev transparentnih tudi za druga področja podanih v sliki 2. se transformira slika 1 v transparentno, interdiscip-linarno dostopnost znanja in njenimi notranjimi strukturami, podano v sliki 3.

- 10 - Sl. 2. Organizacija znanstveno tehnične informatike in pregled funkcij ZTI

- 11 -

Sl. 3. Interdisciplinarna dostopnost znanja

<186> 5,34=250,35=250 (nazivi baz so izmišljeni)

- 12 - Tako bi novo znanje bilo dostopno v enotni obliki vsakomur, na vseh področjih, povsod na celem svetu,... Tako idealno stanje seveda ni mogoče. Pri tem je preveč preprek, preveč specifičnih hotenj in ciljev, specifičnih možnosti, itd., da bi bilo tekom razvoja to mogoče doseči. Preje bi lahko trdili, da z naraščanjem števila informacij, narašča tudi število različnih informacijskih sistemov in tudi število različnih baz podatkov. Poskušajo se standardizirati samo nekatere osnove, vezane predvsem na telekomunikacije in računalniško opremo, že mnogo manj na področju programske opreme. 3. ANALIZA ZAKONITOSTI RAZVOJA Hierarhično urejene strukture ne morejo popolnoma definirati medsebojne odnose. Definirajo samo del odnosov, torej tudi samo del razpoložljivih struktur (lastnosti). N. pr.: NOMENKLATURA VZORCA 1 NOMEKLATURA VZORCA 2 A PROBLEMI DRUŽBE A PROBLEMI UPORABNIKOV B PROBLEMI PODJETIJ B PROBLEMI SPEC. SISTEMA C PROBLEMI UPORABNIKOV C PROBLEMI GENERALNEGA IZVAJALCA D PROBLEMI SICS D PROBLEMI SZTIJ 3.1. KONGRUENCA PROBLEMOV Kongruenca (naraščanje, zraščenost) predstavlja sestavo večih generacij delovanja nekega sistema, rezultatov delovanja teh generacij ter njih ureditev glede na intenzivnost delovanja kot dominantne lastnosti. Posledice delovanja teh procesov so imele čas delovati preko okolja povratno na same sistema in so vplivale na njihov razvoj. Vzorci se hierarhično uredijo v posamezne ravni, kjer se v eni varni nahajajo tisti objekti, ki imajo enake hierarhične lastnosti. Sl. 4. Vzorec kongruence problemov

- 13 - Posamezni objekti pa se lahko uredijo tudi na drug način. 3.2. RELACIJE PROBLEMOV Posamezni objekti se po svojih lastnostih, ki so med seboj primerljive (ne obstajajo dominantne lastnosti), uredijo po enakih lastnostih v gruče, kjer se gruče medsebojno primerjajo. Sl. 5. Vzorec relacij med lastnostmi problemov

3.3. KONSISTENCA PROBLEMOV Ob urejanju pa se pojavijo tudi strukture, ki nimajo določenih lastnosti, ali jih še niso pridobile, ali pa so jih že izgubile. Zato ostanejo poleg preje navedenih struktur še druge, ki niso razporejene, ali pa so samo deloma razporejene. Ker niso identificirane glede na lastnosti, jih imenujmo problemi: problemi posameznikov, problemi dokumentalistov, problemi strok, problemi struktur DO problemi razvitosti (stopnje razvitosti) problemi dinamike razvoja problemi financiranja problemi efikasnoti sistemov problemi izobraževanja problemi mednarodnih vplivov problemi svetovnih vplivov problemi ..... S hierarhičnimi ali relacijskimi modeli ni mogoče zadovoljivo rešiti celotne problematike, saj ostane preveč problemov odprtih. Konsistentnost modela je ogrožena. Strukture moramo po njih lastnostih diferencirati na enem nivoju, da so medsebojno primerljive, moramo jih pa ločiti po globalnih funkcijah v procese, zaščito procesov, motivacijo procesov in stopnjo razvoja procesov.

- 14 - Če pa postavimo v center dogajanja tiste strukture, ki morajo relativno imeti največ relacij, s tem pa tudi največ diverznih procesov, pri čemer bo tudi relativna intenzivnost teh diverznih procesov v centru največja, potem lahko postavimo v center kompleksnejše in hitrejše procese, ostale (primitivnejše in počasnejše pa v okolje, kjer tvorijo zaščitne procese. Z delnim preoblikovanjem dosežemo sledeče: Enega od problemskih nivoje izenačimo s stanjem v njegovem okolju (izravnamo lastnosti) ter razlike izničimo ter tako zmanjšamo problem za en nivo, pri tem pa identificiramo procese, ki so za to potrebni. Ugotovimo, da s tako transformacijo ni mogoče doseči drugega, kakor da povečamo razlike med preostalimi komponentami sistema oz. njihovimi lastnostmi. Sl. 6. Redukcija problema

V kolikor naš primer posplošimo in interpretiramo na dogajanja v naši družbi, pa to pomeni, da mimo problemov naše družbe ni mogoče reševati nobenih ostalih problemov. To zopet ni mogoče. Očitno so problemi družbe in strokovni problemi med seboj sicer vezani, po drugi strani pa tudi neodvisni problemi. Vsak sam lahko kot integritetni del družbe, v konsenzu z njo, v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki jih je podpisala naša država, izvaja tisto, kar je s konvencijami določeno. Država je pristopila k mednarodni standardizaciji kot enakopravna članica, ne uporablja pa mednarodnih standardov, saj je uporaba odvisna n. pr. od stopnje razvoja, hotenj in motivacij družbe itd. Vsakdo pa lahko uporablja standarde, izdeluje po standardih izdelke za druge naroč-nike izven sistema, itd.

- 15 - Torej lahko deluje vsakdo na določen način izven države, vendar še vedno v okviru drugih globalnih državnih sistemov (carina, zakonodaja, itd.) na višjem nivoju. Če pa državna zakonodaja in procesi to preprečujejo, niso v skladu z podpisanimi konvencijamo, pomeni to krizo sistema. Kriza ima pa dinamične značilnosti in ima vedno tendenco, da se širina na ostale dele sistema, na vseh nivojih. Entropije ni mogoče zniževati na nižjih nivojih, če so jo ustvarili višji nivoji. Nižji nivoji delujejo najmanj z isto stopnjo entropije, kot višji nivoji, (takrat kadar sami delajo idealno), običajno pa dodajo še svojo lastno entropijo. Če je entropija obeh sistemov, nadsistema in mezosistema, relativno enaka, potem se te entropije med seboj množijo (ne seštevajo) v svojih strukturah. Mogoče pa je tudi, da eden od obeh sistemov ne pusti entropiji drugega, da preide v njegovo notranje področje. Torej obstajajo sistemi, ki so sicer različno urejeni, med seboj različno strukturirani in zaščiteni, med njimi nastopajo meje, ki so nepropustne. Tedaj se entropije seštevajo. Če pa so meje delno propustne, se nekateri deli seštevajo, drugi množijo. Najmanjšo entropijo celotnega, globalnega sistema dosežemo torej takrat, kadar so sistemi avtonomni, med seboj ločeni in sodelujejo na principu enakopravnosti. Obstoja pa še ena možnost. Nek podsistem se naveže mimo lastnega nadsistema še na nek drug nadsistem. To pa je mogoče samo s preoblikovanjem. Tak sistem se mora postaviti na obrobje svojega lastnega nadsistema, prevzeti mora lastnosti drugega nadsistema ter kongruentne lastnosti obeh nadsistemov spojiti, ostale pa izločiti. Predstavljajmo si tak sistem kot zrcalni sistem obstoječemu celovitemu sistemu, ki je zrcaljen okoli objekta D, ki sedaj dobi novo zrcalno obliko, ima pa še isto pozicijo glede na prvotni sistem, z enako velikostjo in enoko gostoto. Sl. 7. Zaščita z vezavo na dva nadsistema

- 16 - Lahko pa si sedaj predstavljamo celoten sistem tudi tako, da je sedaj sistem D dobil obojne lastnosti. Lastnostim, ki jih je že imel kot sistem D je dodal še lastnosti, ki jih zahteva transparentna funkcija v zrcalnem sistemu D, in ga sedaj označimo kot sistem D'. Torej je postal sistem D, sistem z dvojno polarizacijo proti dvema nadsistemoma (nadrejenima sistemom). 3.4. VAROVANJE V avtonomnih sistemih torej lahko dosežemo varovanje objektov tudi z delno propustnimi koncentracijami (selektivno propustnimi), ne pa samo z zaprtimi, membranskimi sistemi. Kjer zadošča za varovanje koncentracija, je nesmiselno vzeti višjo stopnjo varovanja (membrane). Pri tem pa dosežejo avtonomni sistemi s selektivno propustnimi zaščitami in selektivno motivacijo maksimalne strukturirane efekte ob najmanjši uporabi resursov. Sl. 8. Zaščita avtonomnega sistema

a problemi posameznikov, b problemi dokumentalistov, c problemi strok, d problemi struktur DO, e problemi razvitosti (stopnje razvitosti), f problemi dinamike razvoja, g problemi financiranja, h problemi efikasnoti sistemov, i problemi izobraževanja, Taka razporeditev omogoča visoko kompatibilne, hitro prilagajajoče se strukture. Nasledja faza se izvrši sama zelo hitro. Posamezne podstrukturne dejavnosti (problemi) se polarizirajo gle-

- 17 - de na razpoložljive centralne sisteme in se pridružijo centralnim problemom kot specializirani objekti. Objekti ostanejo samostojni, se prepolarizirajo na kak centralen objekt in tekom časa prepolarizirajo na kak drug centralen objekt. Če je polarizacija v funkciji reševanja problemov, potem je ta prepolarizacija permanentna, obnjena vedno k novim nalogam (problemom). Torej postanejo podobjekti gibljivi deli napram centralnim objektom. Tako dosežemo visoko gibljivost in prilagodljivost. Po drugi strani pa morajo imeti celotni sistemi vse lastnosti, ki jih zahteva reševanje take celovite problematike. Torej so zahteve po diverzifikaciji na fleksibilno delujočih objektih večje kot v specializiranih permanentno vključenih objektih. Tako dosežemo večjo varnost delovanja na dva načina: prvič z dvojno povezavo navzven pri kateri ena povezava lahko odpove, pa je sistem še vedno vezan na enega od razpoložljivih nadsistemov in drugič z lastno samozaščito. Lahko pa sta tudi obe dve varovanji izvedeni paralelno, saj se med seboj ne izključujeta, če sta kompatibilni. Izključujeta se samo v toliko, kolikor sta nekompatibilna. 3.5. POVEZOVANJE, NAPREDOVANJE IN STRATIFIKACIJA (poravnavanje, gladenje, uravnavanje,nadvrednotenje,utilizacija) Posamezne dvojne funkcije povezujemo v celotne procese po principu, da predstavlja izhod ene funkcije vhod v drugo funkcijo. Pri tem upoštevamo variacijo procesov in celotno funkcijo (glavni vhod - start, glavni izhod - cilj). Za izvedbo uporabljamo odnose med globalnim in prezentnim problemom. Globalizacija problemov naj nam pokaže vplive globalnih problemov na prezentne probleme in obratno, vplivi prezentnih problemov na globalne probleme. Vzamemo vzorec: cilj = rešen problem Problem: mora biti definiran na nivoju prezentnega problema in na nivoju globalnega problema Primer: montaža sklopljivih delov v serijski proivod- nji. Potrebno je izbrati primeren postopek, ki se ga bo dalo avtomatizirati, potem izde- lek vzdrževati do konca njegove življenske dobe, izdelek nato izničiti in posamezne su- rovine nadvrednoti (reciklirati). Primer ta- kih zahtev je izdelava, uporaba in izničenje avtomobilov, gospodinjskih strojev, itd.

- 18 - ANALIZA: nastopa vrsta podproblemov, ki so med seboj v očitni povezavi, potrebno je najti glavno funkcijo in njene kompleksne povezave in medsebojne vplive, načine vrednotenja uspešnosti celotne in posameznih podfunkcij ter posameznih udeležencev (n. pr.: avtomobilske industrije, uporabnikov, zaščite okolja, ob največji možni zadostitvi teženj posameznih udeležencev. Problem je trinivojski: 1 nivo: nadsistemi in : vplivi mezosistemov na okolje in okolja na nadprocedure mezosisteme mezosistemi in : resursi, proizvodnja, uporaba, izničenje, mezoprocedure nadvrednotenje mikrosistemi in: resursi: delo, materiali, energija mikroprocedure prostor, čas, ..... 2. nivo: proizvodnja: izdelava delov, poddobavitelji, montaža, preskušanje uporaba: preskušanje, redna uporaba, izredna uporaba, vzdrževanje, popravila... zavarovalnine, servisiranje, .... 3. nivo:

- redna uporaba: vožnja, - nesreče, - odpoved vozil, ... - izničenje: pokopališča avtomobilov - skeleti v okolju - onenaževanje okolja z oljem - nadvrednotenje: reciklaža karoserij - stiskanje karoserij - Shredder naprave - toplenje karoserij - deli obnovljivi - obnavljanje vozil - deli rabljeni - reciklaža olj - reciklaža kovin - reciklaža nekovin - reciklaža stekla - reciklaža umetnih mas - reciklaža ......

- 19 - Ko problem delno strukturiramo, ugotovimo, da je prevelik, da bi ga mogli optimirati. Obvezno se moramo specializirati. Potrebno je probleme specializirati, zmanjšati, razrezati na manjše kose, da bi bili obvladljivi.... Vprašamo se lahko, ali je problem kot celota sploh obvladljiv. Medsebojni vplivi predirajo najmanj tri globalne nivoje, ki imajo še vedno nekaj podnivojev, pri katerih se posamezni elementi pojavljajo na vseh nivojih. To je tipičen primer, ki se ga ne da reševati s takim strukturiranjem, saj vedno naletimo na nove relacije, nove težave, nedorečenosti, prepletanje. Problem na tako visokem nivoju ni predvidljiv v vseh detajlih, nastopajo riziki v vseh elementih. Zaradi prepletenosti nastopa niz kolizij. 3.6. PROCESI IN FUNKCIJE Poleg struktur, so kot druga osnovna danost najbolj pomembni procesi, ki potekajo na raznovrstnih strukturah in ki jih te strukture omogočajo. Strukture in procesi so osnovne entitete (danosti) sistemov. Gibanje objektov v okviru določenih naravnih zakonitosti (funkcij) imenujemo procese. Naravni procesi so vedno vezani na komplesne nedefinirane strukture, njih medsebojne vplive, vzroke, posledice, itd. Vendar naravni procesi potekajo po zakonitostih, ki jih je mogoče ekstrahirati. Čim bolj procese in njih medsebojno povezavo poznamo, tem bolje je mogoče izločiti posamezne zakonitosti. Matematične in logične predstavitve takih procesov pa predstavljajo modeli takih procesov, ki se lahko bolj ali manj ujemajo z dejanskimi naravnimi procesi, ki potekajo v njihovem okolju. Prve značilnosti procesov, ki so običajno najbolj očitne, razpoznamo najprej. Zato se poslužujemo pristopov, ki jih omogočajo odprti sistemi. Pri tem smatramo odprte sisteme za take, o katerih že nekaj vemo, nekaj pa nam je še nepoznanega. Torej imajo definirane in nedefinirane funkcije. Zato si najprej oglejmo odnose med objekti, nosilci, in pripadajočimi lastnostmi (značilnostmi). 3.7. DVOJNOST IN CELOVITOST FUNKCIJE Značilnost informacijskih procesov je tudi, da jih lahko delimo na več delov (objektov, nosilcev), ne da bi pri tem trpela celotna funkcija v informacijskem smislu. Seveda je pri vsaki taki delitvi narejena neka sprememba, ki ima svoje vplive. Delitev ene funkcije na dve funkciji pomeni razdeljevanje, oddaljevanje, to pa pomeni delno različnost funkcij, specializacijo funkcij. Ker imamo po delitvi dva objekta, sta ta dva objekta delno enaka, v nekaterih funkcijah komplementarna.

- 20 - Po drugi strani pa med novima objektoma nastopajo relacije, ki jih preje ni bilo. Posledica teh sprememb so predvsem daljši operacijski časi procesov kot celote, po drugi strani pa so možni večji defekti. Tak primer je produkcijski proces, ki združuje dvojne lastnosti. Sl. 9. Primer: produkcijski proces

1 RESURSI 2 PROCESI 3 CILJI 4 KONTROLA 5 VODENJE 3.8. SKUPNE LASTNOSTI: - ciljna usmerjenost - komunikativnost - analitične sposobnosti - realizacijske sposobnosti - prilagodljivost situaciji in okolju Deljena funkcija: kontrola in vodenje Proces, ki nima deljene funkcije kontrole in vodenja ima samoregulativno funkcijo, dočim ima deljeni proces regulativno funkcijo, ki uporablja zunanje vplive za vodenje procesa.

- 21 - 3.9. SAMOREGULATIVNI PROCESI Sl. 10. Samoregulativni proces

3.10. REGULATIVNI PROCES Z VPLIVOM OKOLJA Sl. 11. Regulativni proces z vplivom okolja

Samoregulativni proces uporablja za regulacijske vplive resurse, ki jih uporablja tudi sam glavni ali osnovni proces, kateremu je namenjen, dočim uporablja regulativni proces z zunanjim vplivom okolja tiste resurse, ki mu jih daje vsaj deloma okolje (to so predvsem informacije in energija). Tako za zadovoljevanje krmilne funkcije izberemo eno izmed obeh oblik regulacijskega procesa. Katero bomo izbrali, je odvisno od zunanjih zahtev, ki jih mora regulacijska funkcija aplicirati. Če pa naletimo na nek sistem, ki ga identificiramo in analiziramo, lahko že samo na osnovi njegove strukture (vzorca) ugotovimo, kakšne so njegove funkcije in lastnosti. Te sicer ne moremo kvantificirati, lahko jih pa kvalificiramo. Za kvantifikacijo funkcij moramo imeti podatke o celonem objektu in okolju, za kvalifikacijo pa nam zadošča že vzorec. Razdruževanje funkcije ali njena nasprotna oblika združevanje funkcij, pride v upoštev predvsem takrat, kadar želimo funkcije preoblikovati. Zato jih moramo najprej diverzificirati in specializirati. Tako specializirane funkcije pa nato ponovno strnimo

- 22 - v nov vzorec, ki odgovarja ciljanim funkcijam. Tako dobimo novo strukturo procesa, z novimi lastnostmi. Tipične strukture torej opravljajo tipične funkcije. Strukture so torej nosilci funkcij, ki lahko opravljajo procese. Če bodo procese opravljali ali ne pa je odvisno od zunanjih okoliščin. Strukture so torej informacije, ki povedo, kako se bo določen proces odvijal pod vplivom zunanjih okoliščin. Kakšne pa morajo biti zunanje okoliščine, da se v nekem sistemu vršijo procesi, pa določajo odnosi (relacije) med nadsistemom in samim sistemom. Nadsistem in sam sistem (mezosistem) morata imeti na razpolago ustrezne resurse, morata imeti usrezno strukturo in morata biti v ustreznem statičnem in dinamičnem stanju. Tipične strukture se dajo sestavljati v ustrezne vzorce (objekte, sisteme) in ustrezne procese, da dosežemo različne cilje. 3.11. PRODUKCIJSKI PROCES Produkcijski proces se torej razvije iz enostavnejših procesov. Ko pa zahteve narastejo (količinske zahteve, zahteve po kakovosti, zahteve po krajših dobavnih časih. ... in začne več ljudi izvrševati vzporedno ali zaporedno iste ali pa specializirane operacije, se začneta deliti tudi kontrola (predvsem kvalitete in količine) od upravljanja procesa, ki dodaja vplive okolja. Torej je produkcijski proces tipičen primer regulativnega procesa z vplivom okolja. 3.12. FUNKCIONALNI NIVOJI ALI NAČINI FUNKCIONIRANJA: Funkcionalni nivoji informacijskih sistemov so: #A statistični nivo #B sintaktični nivo #C semantični nivo #D pragmatični nivo #E apobetični nivo 3.24.1. STATISTIČNI NIVO (A) delovanja predstavlja fukcioniranje sistema na tak način, da daje od sebe kvantifikacijske rezultate, ki se pojavljajo na primarnem toku, torej med resursi in rezultati. Sistem torej deluje v svojem okolju avtonomno.

- 23 - 3.12.2. SINTAKTIČNI NIVO (B) delovanja pomeni povezovanje enega sistema z drugim v verigo delovanja ter rezultat takih povezav kot celote. 3.12.3. SEMANTIČNI NIVO (C) delovanja pomeni paralelno delovanje takih sistemov ter rezultat takega delovanja kot celote. 3.12.4. PRAGMATIČNI NIVO (D) delovanja pomeni celovito delovanje dveh ali več takih sistemov v mreži, z vsemi svojimi funkcijami, pri čemer se vsak sistem specializira za neko vrsto delovanja in to delovanje tudi pospešuje. 3.12.5. APOBETIČNI NIVO (E) delovanja pomeni doseganje rezultatov enega takega sistema preko drugega sistema, kjer je šele drugi sistem povezan z direktnimi funkcijam, pri tem pa interna povezava teh dveh sistemov ni eksplicitna (zapo-redna, paralelna, nadrejena). V tem slučaju dosega prvi sistem svoje rezultate samo preko drugega sistema. Ti načini delovanja sistemov predstavljo sistemske značilnosti posameznih sistemov in njih stopnjo razvitosti, ki se pojavlja predvsem v kooperativnih lastnostih sistemov. Te pa so pomembne pri veččlenskih, večuporabniških, večoperacijskih sistemin, kot višje razvitih sistemih. 3.13. VIŠJE RAZVITI SISTEMI IN NJIH LASTNOSTI Skupno delovanje dveh ali več sistemov bazira na lastnostih posameznih sistemov. V kolikor so posamezni sistemi zmožni sodelovanja, potem se lahko razvijejo višje razviti sistemi. Za delovanje višje razvitih sistemov so torej pomembne lastnosti nad semantičnimi (variacije sistemov). Iz semantičnih lastnosti (variant sistemov) se v višje razvitih sistemih razvije specializirano delovanje dveh ali več sistemov kot celote, kjer se vsak sistem specializira za določene funkcije. Iz sintaktičnih lastnosti se razvijejo verige sistemov, ki se lahko fleksibilno prilagajajo danim zahtevam. Iz pragmatičnih lastnosti se razvijejo kompleksno organizirani sistemi, kjer so posamezni sistemi tako organizirani in urejeni glede na svoje lastnosti, da so možne povezave v višje razvite oblike z več hierarhičnimi stopnjami, ki se lahko organizirajo v posamezne lupine za izvajanje specializiranih funkcij ali dejavnosti, usmerjenih predvsem v poslovne procese.

- 24 - Iz apobetičnih lastnosti se razvijejo ciljne usmerjenosti in tiste kooperativne lastnosti, ki so možne porazdeljevati rizike in rendite delovanja med posamezne udeležence glede na njihov prispevek. Torej so ti nadgrajeni pragmatični procesi taki procesi, ki so usmerjenimi predvsem v rendite delovanja, ter s tem v zagotavljanje rasti celotnega kooperativnega sistema. Vse zgoraj navedene značilnosti so torej splošne značilnosti informacijskih sistemov, ki se jim morajo pokoravati vsi informacijski nivoji, vsi informacijski sistemi in vsi deli teh sistemov. Specifičnost sistemov in njih delovanja pa se odraža predvsem v delovanju v okviru posameznih lupin funkcioniranja. 3.14. PROFESIONALNI KODEKS ETIKE IN DELOVANJA SICS Posamezne lupine povezuje med seboj predvsem način ponašanja, ki mora biti za celoten sistem,ki ima v svoji najvišji možni obliki eksperni značaj, etika in morala delovanja vseh prizadetih. Tak način delovanja obstoja na področju svetovalne dejavnosti v mednarodnih krogih že dokaj dolgo, izkušnje so ustaljene in definirane s kodeksom etike. Tak kodeks, povzet po svetovalni dejavnosti, uporablja tudi SICS. Je kratek in jedrnat, in se je izkazal kot praktičen in uspešen pripomoček. VELJA ZA VSE AKTIVNOSTI SICS S PODROČJA POSLOVANJA IN KOMUNICIRANJA S PARTNERJI ALI STRANKAMI (GRADNJA BAZ PODATKOV, IZOBRAŽEVANJE, SVETOVANJE, POSREDOVANJE INFORMACIJ IN DOKUMENTOV, INFORMACIJSKE ANALIZE IN EKSPERTIZE) VSEM PARTNERJEM SICS JE PREPOVEDANO: * poslovati ali komunicirati na neodgovoren način ali tako, da bi bila oškodovana kateri koli partner ali stranka. * Posledice in odgovornost za svoje delovanje prelagati na svoje partnerje. * sprejemati kakršno koli trgovsko posredovanje oz. posredovalnino. * prenašati zaupne informacije svojih klientov na kakršno koli drugo mesto (vsi podatki o problemih in aktivnostih klientov ali partnerjev so zaupni, razen tistih, ki so izrecno navedeni kot podatki za objavo). * zaračunavati ali prejemati plačila na kakršni koli drugi osnovi kot je to splošno veljavno ali določeno v okviru profesionalne dejavnosti. * Delati karkoli, kar se je v nasprotju s statusom lastne profesije.

- 25 - DOLŽNOST PA: * seznaniti partnerja ali stranko o predvidljivih posledicah njegovih zahtev. * seznaniti partnerja o vzrokih in posledicah procesov, ki jih opravljamo skupaj ali posamično. 4. SISTEMSKI PRISTOPI K REŠEVANJU PROBLEMOV 4.1. MODEL DOGAJANJ MED PONUDNIKOM IN UPORABNIKOM Splošni dogodki se v okviru informacijskih sistemov vežejo na dva načina: na potrebe v informacijski verigi in na potrebe v okolju. Tako nastopata za sedanje delovanje znanstveno tehničnih informacijskih sitemov na področju strojništva dva okolja: - okolje, ki se je prvotno razvilo iz uporabe znanstveno tehnične informatike za potrebe biibliografskih dejavnosti in - okolje, ki se je razvilo iz uporabe računalništva za inženirske dejavnosti v okviru strojništva (CAD, CAM, CAP, CAQ, ...). Da bi omogočili sodelovanje med obema okoljema smo razvili model, ki se navezuje na filozofijo prenosa (ponudbe) fizičnih in umskih izdelkov in storitev, to pa je istočasno okolje, ki ga razvija sistem EDIFACT.

- 26 - Sl. 12. Model dogajanj med ponudnikom in uporabnikom

- 27 - (nadaljevanje slike s prejšnje strani)

- 28 - 4.2. GENERACIJE RAZVOJA V razvojnih procesih se pojavljajo generacije, ki so definirane s spremembo celovitosti informa-cijskega sistema in njegovih delov. Nek koncept delovanja traja toliko časa, dokler ga lahko spreminjamo in ima popravljanje (prilagajanje danim zahtevam) določen smisel. Ko pa s prilaganji (popravili, spremembami) ni več mogoče doseči opaznih izboljšav, ali ko s specifič-nimi popravili celo poslabšamo globalne lastnosti sistema, moramo koncipirati nov sistem, ki bo odgovarjal novim globalnim pogojem in bodo spremembe dajale pozitivne rezultate. Tako pridemo do posameznih generacij razvoja. V dosedanjem razvoju SICS so se pokazale 4 generacije, ki so istočasno tudi generacije razvoja okolja (informacijske dejavnosti). Sl. 13. Hierarhični prikaz razvoja generacij Generacijski razvoj se začne na najnižji stopnji razvoja in se generacija naklada na generacijo. Pri tem je potrebno, da po svoji količini narašča prvotna genericija naprej, če želimo nanjo naložiti naslednje generacije. Razvoj predhodnih generacij omogoča razvoj naslednjih generacij. Če prvotne generacije odmrejo, vsebujejo njih naslednice lastnosti predhodnih generacij. Vendar po nekaj generacijah začenjajo odmirati tudi lastnosti predhodnih generacij, če se te ne uporabljajo (po njih ni zahtev, zahteve dajo manjše rezultate kot pa je potrebno vzdrževanje starih generacij, itd.) ali če jih naslednje generacije vsebujejo implicitno.

- 29 - Sl. 14. Logični prikaz razvoja generacij

Hierarhični in logični prikaz razvoja generacij kažeta, da v celotnem sistemu ostanejo še vedno vse dosedanje generacije, a tudi predvidene bodoče generacije imajo isto značilnost. Generacijski prikaz je torej časovni prikaz razvoja, tako v zgodovini sistema, kot tudi v njegovi bodočnosti. Najbolj reprezentativna je vedno mezogeneracija, to je generacija, ki je sedaj v polnem delova-nju. Pri tem so generacije, ki daleč zaostajajo že zelo pomanjklive, saj niso ažurne. Zahteve po njih običajno sploh več ne obstajajo, vedno pa so tako majhne, da niso v ravnotežju s potrošnjo resursov, ki so za vzdrževanje teh zastarelih struktur in procesov potrebni. Zato se zastareli sistemi običajno arhivirajo kot baze podatkov, ne obstaja pa več niti računal-niška oprema, niti tej opremi pripadajoča programska oprema, s katero so bili podatki proce-sirani. Računalniška in programska oprema nove generacije pa ne seže več kot dve generaciji nazaj. Tako postanejo take zastarele baze vprašljive tako po svoji vsebini, kot po svoji konsi-stenci in kogruenci z obstoječimi novimi generacijami. Če bi želeli vzdrževati take baze, bi morali praktično ponovno obdelati vse dokumente na nov način, ki ga zahteva nova generacija. To pa ni mogoče iz dveh nasprotujočih si zahtev. Novi podatki zahtevajo običajno z obdelavo po novi generaciji več kapacitet, kot predhodne. Zato se moramo odločiti ali bomo obdelovali nove podatke ali stare podatke. Vedno prevladajo novi podatki, saj so zahteve po teh večje. Stari podatki pa vedno bolj zastarevajo. Tako obstajajo v delovanju vedno tri generacije: generacija, ki je zastarela in se opušča; genera-cija, ki je trenutno najuspešnejša in se največ uporablja; ter generacija, ki se pripravlja za bodoče reševanje celovitih problemov.

- 30 - Ker poteka razvoj nekaj časa v eni smeri, nato v drugi smeri,ter neprestano spreminja svojo smer in intenzivnost, je tudi bodočnost razvoja negotova, tako časovno, kot tudi vsebinsko. Nastopajo torej razvojni riziki. 4.3. PREGLED INFORMACIJSKIH GENERACIJ 1-GENERACIJA: 1 2-FUNKCIJSKE ZNAČILNOSTI pridobivanje primarnih dokumentov, dokumentiranje, vnašanje podatkov preko luknjanih medijev (trak, kartice), računalniške obdelave v paketno orientiranih procesih. 3-tipični poklici sodel. ŠTUDENTI NOTRANJE ZNAČILNOSTI Začenja se uvajati računalništvo v informacijske procese. Dokumentiranje se prilagodiračunalniško podprti obdelavi podatkov 5-ZUNANJE ZNAČILNOSTI: tipični primarni računalniški batch procesi in izdelki, ki jih ti procesi zmorejo: SDI, bilteni 6-vrste obdelav: paketne

7-vhodni mediji: paketne

8-izhodni mediji: papir, mikrofilm, mikrofiš

9-pogostost vnašanja: mesečno

10-cikel ažuriranja baz: mesečno

11-cikel vprašanj: tedensko

12-izdekli: SDI, RP, kazala

13-vrste baz: bibliografske

14-software: SAIDC

15-hardware: mainframe računalnik SYBER

16-komunikacije: pošta

17-organizacija: hierarhična

18-informacijski sistem: SAIDC

19-baze podatkov: SAIDC-ST

- 31 - 20-osebje: dokumentalisti, luknjačice, operaterji, sistemski operaterji, programerji, vodstveno osebje 21-aktivnosti: SPLOŠNE 22-opredelitev osebna: podložnik - nadrejeni 23-dejavnost osebna: ISKANJE INFORMACIJ, DAJANJE INFORMACIJ 24-način dela: uporabnik definira vprašanje v prostem jeziku, dokumentalist pa ga prevede v logični jezik baze, ki jo namerava uporabiti 25-tipičnost vprašanj: ALI IMATE KAJ O ...... 26-vsebina dokumentiranja: KDAJ, KAKO, KDO, KJE, KAJ 27-finančni izvori: budžet državni, budžet združenj, budžet podjetniški, 28-bistvena značilnost: Delo iz ročno urejanih kartotek, značilnih za prejšnje ročno dokumentalistično delo podprto s kartotekami se prenese na računalniško obdelavo in možnosti, ki jih nudi računalnik. 29: 30: ----------------------------------------------------------- 1-GENERACIJA: 2 2-FUNKCIJSKE ZNAČILNOSTI: pridobivanje primarnih dokumentov, dokumentiranje, vnašanje podatkov (preko terminalov), računalniške obdelave v paketno orientiranih procesih, iskanje informacij preko terminalov, računalnik ostane paketno orientiran. 3-tipični poklici sodel.: PROFESORJI, PODIPLOMCI 4-NOTRANJE ZNAČILNOSTI: Začenja se uvajati online sistemi, povezuje se z mednarodnimi hosti, dokumentiranje še vedno poteka na formularje, kontrola zapisa na formularjih, luknjani trak zamenja vnos preko terminala 5-ZUNANJE ZNAČILNOSTI: začenja se uvajati ORS (online retrival system), pojavi se host in vendor sistem

- 32 - 6-vrste obdelav: paketne, online obdelave 7-vhodni mediji: paketne, online obdelave 8-izhodni mediji: papir, mikrofilm, mikrofiš, maske 9-pogostost vnašanja: mesečno 10-cikel ažuriranja baz: mesečno 11-cikel vprašanj: online, maske, offline printi 12-izdekli: papir, mikrofilm, mikrofiš, maske 13-vrste baz: bibliografske 14-software: SAIDC 15-hardware: mainframe računalnik, modem (telefon) 16-komunikacije: pošta, telefon, modem, 17-organizacija: hierarhična 18-informacijski sistem: SAIDC 19-baze podatkov: SAIDC-ST 20-osebje: dokumentalisti, vnašalke (terminal), operaterji, sistemski operaterji, programerji, vodstveno osebje 21-aktivnosti: SPECIALISTIČNE 22-opredelitev osebna: birokratizem 23-dejavnost osebna: ONLINE ISKANJE PROBLEMOV SKUPAJ Z UPORABNIKOM 24-način dela: uporabnik definira problem splošno, nedorečeno v specifični strokovni latovščini; dokumentalist - informacijsski posrednik prevede uporabnikov definicijo v logično obliko, ki jo zahteva določen ORS in izvede online računalniško poizvedbo. V kakovost definicije problema se posrednik ne spušča 25-tipičnost vprašanj: RAD BI ZVEDEL, ČE OBSTAJA KAJ NA TO VPRAČANJE (uporabnik definira problem na problemskem nivoju v specifičnem jeziku (strokovni latovščini), dokumentalist ga prevede v online jezik in eksekutira 26-vsebina dokumentiranja: KDAJ, KAKO, KDO, KJE, KAJ

- 33 - 27-finančni izvori: budžet državni, budžet združenj, budžet podjetniški, pojavijo se direktni financerji na nivoju hosta-vendorja 28-bistvena značilnost: Dela se s tezavri, ki se nekaj let ne menjajo. Zato je možen še vnos preko obrazcev, saj dokumentalist uporablja kot referenco tezaver in klasifikacijski ključ. Pripomočki so torej lahko v papirni obliki. Sistem se zelo počasi spreminja, strukture se zelo počasi spreminjajo. Prilagajanje vsebinskih struktur zahtevam ni mogoče, ampak so zahteve podane vnaprej. 29: 30: ----------------------------------------------------------- 1-GENERACIJA: 3 2-FUNKCIJSKE ZNAČILNOSTI: pridobivanje primarnih dokumentov, dokumentiranje, vnašanje podatkov v mikroračunalnike, računalniške obdelave na mikroračunalnikih, nato prenos na host sistem, kjer se obdelajo paketno, na hostu so baze dostopne preko ORS, iskanje informacij vezano na mreže za prenos podatkov (DATEX-P, JUPAK), išče se s pomočjo mikroračunalnikov in telekomunikacijske oprema tako na lastnem mikroračunalniku, kot na na domačih host sistemih in na mednarodnih host sistemih. Nastopijo komunikacijski protokoli VT 100, VT 200, VT 400 ... Host sistem začne opravljati nalogo vendorja 3-tipični poklici sodel.: EKSPERTI, SPECIALISTI, VODJE PROJEKTOV 4-NOTRANJE ZNAČILNOSTI: Začenja se uvajati online sistemi, povezuje se z mednarodnimi hosti, dokumentiranje poteka preko mikroračunalnika , kontrola vnosa poteka preko mikroračunalnika, na formularje, tesavri in klasifikacijski sistemi so na računalniških medijih direktno dostopni dokumentalistom, kontrolerjem, uporabnikom 5-ZUNANJE ZNAČILNOSTI: začenjajo se pojavljati tipični poklici: information dealer, information brocker, informacijski svetovalec, informacijski ekspert

- 34 - 6-vrste obdelav: paketne, online, analitične, ekspertne 7-vhodni mediji: paketne, online, analitične, ekspertne 8-izhodni mediji: offline printi, online printi, CD-ROM 9-pogostost vnašanja: mesečno, tudi 14-dnevno in tedensko 10-cikel ažuriranja baz: mesečno, tusi 14-dnevno in tedensko 11-cikel vprašanj: online, trenutno 12-izdekli: SDI, RPO, RPM, RPMR, strukurirani izhodi 13-vrste baz: bibliografske, faktografske, mešane, baze znanja 14-software: STEVE, IC-INFO, ekspertni sistemi (lupine) 15-hardware: host računalnik, mikroračunalnik, mreže (LAN, WAN) 16-komunikacije: pošta, telefon, JUPAK, telefaks 17-organizacija: Celična, distribuirana, večnivojska in večlupinska. Funkcije porazdeljene po celotnem sistemu (distribuirane) in specializirane, koncentrirane v posamezne module za opravljanje celotitih funkcijskih področij. Izrazite so posamezne lupine in dobra povezava med lupinami. 18-informacijski sistem: SOCRATES, IC-INFO, ekspertni sistemi, integrirani sistemi 19-baze podatkov: MECH, MEDO, MEUP, MENA, MERA, MECO, ... 20-osebje: dokumentalisti, posredniki, svetovalci eksperti, vendorji, sistemski operaterji, programerji, vodstveno osebje. Osebje je specializirano, vendar tudi splošno dobro usposobljeno za opravljanje drugih del v sistemu, da lahko sistem fleksibilno prilagaja svoje delovanje spreminjajočim se zahtevam. 21-aktivnosti: EXPERTNE 22-opredelitev osebna: tehnokratizem (problemi in njih vzroki in posledice)

- 35 - 23-dejavnost osebna: REŠEVANJE PROBLEMOV SKUPAJ Z UPORABNIKOM IN EKSPERTOM S TEGA PODROČJA, KI MODERIRA DEJAVNOST 24-način dela: uporabnik definira problem splošno in specifično, dokumentalist poda in preveri strukture, pregleda dinamiko problema; področni ekspert ugotovi, katere stvari niso možne ali so zelo malo verjetne 25-tipičnost vprašanj: nastopajo problemi, ne več posamezna vprašanja 26-vsebina dokumentiranja: ZAKAJ, kdaj, kako, kdo, kje, kaj, KAKŠEN, KOLIKO, S ČIM 27-finančni izvori: budžet državni, budžet združenj, direktni uporabniki na stopnji problemov 28-bistvena značilnost: Pojavijo se računalniško vodeni listingi za posamezne kontrolirane pojme, saj se uvede kontrola na mestu vnosa. Dokumentalist spreminja strukturo pripomočkov s predlogi za nove strukture, ki do sedaj še niso bile uveljavljene, potrdi pa jih nadrejeni sistem, ki jih tudi realizira. Delo poteke v več nivojih interaktivno. Posledece tega so vedno novi deskriptorji, nove strukture. Sistem postane dinamičen. Popravlja se napake ki so bile preje narejene, strukture se čisti. Vse delo poteka s strokovno usposobljenimi delavci, ki morajo obvladati spreminjanje struktur. Dokumentalist uporablja za vnos dobro preverjena pravila gradnje, ki jih mora obvladati (mora se jihnaučiti, razumeti in obvladati). Pri tem se ta pravila počasi spreminjajo, dopolnjujejo. Bistvo se torej prenese iz počasi se spreminjajočih vsebinskih struktur, na počasi se spreminjajoča pravila za gradnjo baz podatkov, pri katerih mora dokumentalist aktivno sodelovati. Sistem vnašanja je delno integriran, voden s centralnega računalnika. Baze so razdeljene v tri hierarhične stopnje: baze osnovnih podatkov, baze kontrolnih podatkov; baze pravil gradnje baz podatkov so v papirni obliki (standardi, pravila gradnje, itd.) 29: 30: -----------------------------------------------------------

- 36 - 1-GENERACIJA: 4 2-FUNKCIJSKE ZNAČILNOSTI: pridobivanje primarnih dokumentov, dokumentiranje, OCR - skaniranje primarnih dokumentov, uporaba umetne inteligence za razpoznavanje značilnosti, avtomatično indeksiranje, kontrola avtomatična + ročna predelava informacij za različne vrste uporabnikov specifično, različni izhodni mediji, različne vrste uporabnikov, obvezna uporaba delovnih postaj z inteligentnim softverjem, obvezne hierarhično strukturirane telekomunikacijske mreže, inteligenten software za retrival tako na strani hosta kot na strani uporabnika. Obvezno delo na dveh nivojih (foreground in background rutine). 3-tipični poklici sodel.: RISK MANAGER, PROJECT MANAGER, CONTROLLER 4-NOTRANJE ZNAČILNOSTI: Online sistem specifičen, interaktiven, računalniki integrirani in povezani z gatewayi, UNMA struktura (aparaturno neodvisna), baze integrirane v področja, dohodi preko inteligentnih predprocesorjev, odgovori preko inteligentnih posprocesorjev, paralelno proceserinanje , večstopenjsko procesiranje, multiprocesorski sistemi, ... 5-ZUNANJE ZNAČILNOSTI: Tipični poklici uveljavljeni: information dealer, information broker, information analyst, information expert, host sistem poklici, vendor sistem poklici. Poklici delujejo integrirano glede na potrebe uporabnika, uporabnika preko omrežij preklapljajo naprej toliko časa, da so ciljne funkcije zadoščene ali da so dosežene omejitve (stroški, termini, ...) 6-vrste obdelav: interaktivne, ekspertne, analize, predstavitve grafične 7-vhodni mediji: interaktivni, ekspertni, analize, predstavitve grafične 8-izhodni mediji: monitoring-video predstavitve, grafika, govorni vnos in iznos 9-pogostost vnašanja: trenutno

- 37 - 10-cikel ažuriranja baz: trenutno, interaktivno 11-cikel vprašanj: vprašanja v naravnem jeziku, interaktivno, govorni sistemi,.. 12-izdekli: baze, video interaktivni sistemi, ... 13-vrste baz: integrirani sistemi - branžni sistemi, problemsko usmerjeni databank sistemi, .. 14-software: (UNMA (Unified Network Management Architecture)) AND (UNIX - 4. generacije) AND (SQL TOOLSETS, * software, STEVE, IC-INFO 15-hardware: host računalniki, serverji (lahko večnivojski), delovne postaje, integrirana omrežja; predprocesorji, postprocesorji 16-komunikacije: optične komunikacije, ISDN širokopasovni, videotelefon; so na nivoju ISO/OSI referenčnega modela, 17-organizacija: homeotipna AND celična. Izrazita je uporaba umetne inteligence, zato je organizacija podrejena modelom delovanja in od njih odvisna. Zaradi visoke informatizacije, zelo fleksibilna, prilagojena hitro se spreminjajočim se zahtevam, zato deluje predvsem na področju rizikov (risk managementa. Riziki distribuirani, prevzemanje rizikov je lokalno, da ne seže globlje v sistem. S tem varuje organizacija vitalne, najpomembnejše funkcije in jih ščiti pred kolizijami in preobremenitvami. Organizacija je usmerjena k renditom. Organizacija omogoča sodelovanje različnih organizacijskih struktur, z različnimi procesi preko vmesnih struktur in procesov (vmesniki, emulatorji) 18-informacijski sistem: SOCRATES, ekspertni sistemi, integrirani sistemi, omreženi sistemi, optimizacijski sistemi, predstavitveni sistemi... 19-baze podatkov: MECH, MEDO, MEUP, MENA, MERA, MECO, ...; baze pravil okolja, baze pravil znotraj sistema, baze omejitev, baze relacij med okoljem in notranjostjo, baze predstavitvenih možnosti, baze kriterijev za vrednotenje,.....

- 38 - 20-osebje: eksperti za zajemanje podatkov, eksperti za vrednotenje podatkov, eksperti za sodelovanje z uporabniki (public relations, eksperti za reševanje problemov, sistemski operaterji, programerji, vodstveno osebje. Osebje ima veliko izkušenj, je razporejeno glede na svoje sposobnosti, predvsem glede na izkušnje na posameznih profesionalnih področjih delovanja. 21-aktivnosti: JOINT VENTURE 22-opredelitev osebna: partnerstvo 23-dejavnost osebna: SKUPNI RIZIKI, SKUPNI PROFITI 24-način dela: uporabnik definira svoje želje, skupaj z managerjem definirajo možnosti, informatik pregleda strukture, dinamike struktur, rizike ter preveri želje uporabnikov. Nato skupaj organizirajo celotno dejavnost kot partnerji, sodelujejopri ustvarjanju in delitvi realizacijskih rizikov. 25-tipičnost vprašanj: nastopajo projekti, ne več posamezna vprašanja ali problemi 26-vsebina dokumentiranja: ZAKAJ, kdaj, kako, kdo, kje, kaj, kakšen, koliko, s čim, dokumentiranje je vezano na model SOCRATES 27-finančni izvori: budžet državni, budžeti zbornic in združenj, budžet podjetniški, uporabniki, PARTNERJI, AKCIONARJI 28-bistvena značilnost: začenja se uveljavljati umetna inteligenca. Za spremembe se vgradi pravila sprememb v datoteko pravil, po katerih sistem deluje. Ta pravila se napram prejšnji generaciji lahko hitro spreminjajo, zato jih mora biti sistem sposoben ob priklopu delovne postaje ažurirati. Torej se prenese delo na gradnjo pravil, predlaganje in potrjevanje novih pravil, ki so kot ažurna verzija vedno na razpolago na sistemu. Dokumentalist torej vnaša dokumente pod ažurirano bazo pravil in kontrolira rezultate, glede na kvaliteto pravil. Sistem vnašanja je polno integriran, voden s centrlanega računalnika. Baze so razdeljene v tri hierahične stopnje:

- 39 - baze osnovnih podatkov, baze kontrolnih podatkov, baze pravil gradnje baz podatkov. 29: 30: ---------------------------------------------------------------- 4.4. OPAŽANJA: Primerjave značilnosti posameznih generacij pokažejo,da je mogoče tako heterogene zahteve, kot jih postavlja pričujoči projekt (različni jeziki, različne kulture, različni načini mišljenja, različna generacijska razvitost, različni cilji posameznikov, skupin, podjetij, republik, itd.; ralične finančne možnosti, kadrovske možnosti, itd.; reševati samo s pristopi četrte generacije, ki ima za to na razpolago ustrezne resurse, orodja, pripomočke, itd. Paradoksalnost tega stanja pa je, da zahteva največja vlaganja v najsodobnejše zmogljivosti, pri najnižje razvitih delih sistema, ki celoten sistem potem zavirajo, da ne more dosegati najvišjih ciljev. Interesantni so pa samo najvišji cilji (celovita rešitev, najbolj heterogenih struktur v dinamičnih in naddinamičnih, rizičnih procesih) saj lahko sama ta zadosti vsem zahtevam. Paradoksalnost je predvsem v tem, da je rešitev možna samo v najbolj zahtevnem sistemu, imamo pa na raspolago minimalne resurse. Rešitev takega paradoksalnega stanja je samo v preseganju paradoksalnega stanja, to pa je poiskati rešitve izven tega stanja, kajti znotraj teh rešitev obstojajo rešitve samo za posameznike. Edina možna rešitev je, da prideje resursi za take rešitve izven sistema, od struktur, ki so za take sisteme zainteresirane in motivirane in ki od takih sistemov pričakujejo ustrezne rendite, ki bodo njim služili za njihovo sistemsko delovanje. V kolikor teh resursov ni, je vsaka rešitev utopična, lokalna, samozadostna, začasna .... 5. MOŽNI PRISTOPI 5.1. MOŽNI PRISTOPI K GRADNJI BAZ PODATKOV V JUGOSLAVIJI 1. dosedanje baze podatkov so na različnih nivojih pri različnih graditeljih baz podatkov, ki imajo različne interese.

- 40 - 2. možnosti integracij področja strojništva: a. na host sistemu v okviru istega področja **potem mora biti host sistem urejen področno ne samo po bazah podatkov n.pr. TEHNIKA - strojništvo, kemija, elektrotehnika Business - Mechanical Engineering, Chemical Enginnering, ..... b. na nivoju skupine baz podatkov, ki so matrično urejene po istih principih (skupna klasifikacija, skupna ...., skupaj za različna področja na istem hostu: n.pr. STROJNIŠTVO - MECH bibiliografski podatki MEPA podatki o podjetjih MEPR podatki o izdelkih in storitvah . . KEMIJA - CE.. bibiliografski podatki CEPA podatki o podjetjih CEPR podatki o izdelkih in storitvah . . ELEKTROTEHNIKA - EECH bibiliografski podatki EEPA podatki o podjetjih EEPR podatki o izdelkih in storitvah . . c. na nivoju posameznih baz podatkov na istem hostu d. na nivoju posamezne baze podatkov na različnih hostih e. na nivoju baz podatkov v okviru podjetniških informacijskih sistemov f. na nivoju mikroračunalniško dosegljivih in distribuiranih baz podatkov SOCRATES omogoča vse take ureditve, namen SICS je omogočiti vse te ureditve za celotno področje Jugoslavije na področju strojništva. Iz tega pa izvirajo tudi posamezne razdelitve in posamezne obveznosti: 1. gradnja na vseh nivojih mora biti kompatibilna; 2. gradnja na vsakem nivoju mora zadoščati poslovnim, informacijskim, organizacijskim, motivacijskim in funkcionalnim zahtevam celotnega sistema;

- 41 - 3. celoten sistem mora imeti svoja sidra (nadsisteme), kamor se celotni sistem navezuje. Za področje strojništva obstojata dve sidri, prikazani na naslednji sliki, s katerima mora biti kompatibilen: Sl. 15. Sidra specializiranega informacijskega sistema za strojništvo SSS = Specializirani sistem za strojništvo FIZ TECHNIK = Fahcinformationssystem Technik e.V., Frankfurt/ Main, Zvezna republiikas Nemčija 5.2. ORGANIZACIJA SISTEMA Celoten informacijski sistem lahko smatramo kot branžni informacijski sistem, ki povezuje vse prizadete sfere na določenem področju, v specifičnem smislu na področju strojništva. Ker se specifični sistem nahaja znotraj globalnega sistema, ga lahko organizacijsko uvrstimo v področje tehnike, saj ima največ sorodnosti s svojimi sosednjimi področji in od tu tudi dobiva resurse za svoje delovanje ter dobavlja svoje izdelke sosednjim področjem, ta pa te izdelke spet uporabljajo v svojih procesih. Zaradi povezanosti je potrebno upoštevati sedanji nivo razvoja v različnih okoljih v Jugoslaviji na eni strani, po drugi strani pa cilje in tendence razvoja družbenih sistemov, saj so informacijski sistemi tudi del družbenih sistemov. 5.3. TENDENCE RAZVOJA V SVETU: 1. Obstaja očitna težnja po integraciji pretoka blagovnih in intelektualnih storitev in izdelkov in reševanja teh integracij z integriranimi informacijskimi sistemi na svetovnem nivoju, podprtih z ustreznimi informacijskimi sistemi, standardiziranimi z ISO:

- 42 - - EDIFACT, ISO 7935 - VANS = Value Added Network Services - X.400, X.500 protokol - ANSI ASC X.12 - CMEA - .... 2. Mednarodna standardizacija na področju informacij, telekominikacij in računalništva se vedno bolj integrira in postaja vedno bolj obvezujoča, saj pomeni nekompatibilnost glavno prepreko v pretoku informacij. 3. Prikazi so večjezikovni, prilagojeni posamezni državi. Obstajajo očitne jezikovne težave, ki se jih poskuša reševati s skupnimi klasifikacijami, kjer je pomen (semantika) klasifikacijske postavke isti v vseh jezikih. Zato se mora nomenklatura prilagoditi semantiki klasifikacijske postavke, da ne pride do redundance pojmov. Zato se semantika in pomen posameznih pojmov hitro spreminjajo. 4. V teh sistemih je določena (standardizirana tudi sintaksa, da ne pride do pomote pri avtomatič-nem prevajanju in istopomenskosti. Zato se morajo rešitve informacijskega sistema za področje strojništva nahajati znotraj teh rešitev, da nebi preprečevale pretok informacij, pretok blaga in pretok storitev, ter da bi te pretoke pospeševale kot integrirano celoto. Zato mora biti sistem načrtovan tako, da bo odgovarjal vsem tem tendencam razvoja in da bo omogočal vključevanje na posameznih stopnjah razvoja osebkom, ki se tudi nahajajo na različnih stopnjah razvoja. Zato mora biti sistem grajen od spodaj navzgor proti mednarodnim informacijskim sistemom, da omogoča vključevanje in rast posameznikom, delovnim skupinam, institucijam, narodom, državam itd. kot ciljnim funkcijam. Tak od spodaj navzogor grajen sistem pa se mora pokoravati preje omenjenim načelom gradnje informacijskih sistmeov(standardizacija). Zato je začetek delovanja vedno pri subjektu, njegovih lastnostih, njegovih zmogljivostih, rezervah, rizikih, itd., ki se nato združujejo v lastnosti, zmogljivosti, rizike, ... delovnih skupin, lete v lastnosti, zmogljivosti, .... inštitucij, itd. 5.4. REALIZACIJSKE MOŽNOSTI 1. REALIZACIJSKE MOŽNOSTI OBSTAJAJO SAMO ZA TISTE LASTNOSTI, ZMOGLJIVOSTI, RIZIKE, REZERVE, KI SO SKUPNE ORGANIZACIJSKIM STRUKTURAM IN CILJNIM FUNKCIJAM. 2. MOŽNOSTI MORAJO BITI VEDNO VEČJE KOT SO CILJI.

- 43 - Sl. 16. Realizacijske možnosti Glede na zgornje zakonitosti, je potreno pridobivanje možnosti od zunaj in lastno ustvarjanje možnosti, da se bodo lahko realizirale kot cilji. 5.5. ANALIZA STANJA Izbrani koordinator predstavlja informacijsko najbolj razvito institucijo na področju strojništva. Ta institucija bazira na delovanju posameznih delovnih enot, te na delovanju posameznih delovnih timov, ti pa na posameznih osebkih. Zato je nujno, da se celotno delovanje postavi na osnove najmanjšega možnega subjekta, t.j. posameznega človeka in njegove atribute, ki se bodo nato združevali navzgor v atribute delovnih skupin, enot, ..... To delovanje pa lahko definiramo na najnižjem nivoju šele na nivoju poslovanja take organizacijske strukture, torej s poslovno lupino. 5.6. LUPINE DELOVANJA SISTEMA Delovanje sistema se odvija v sistemskih lupinah. Delovanje poteka podobno, kot v hierarhično organiziranih sistemih potekajo hierarhični nivoji. Posamezna lupina opravlja določene funkcije, ki so običajno profesionalizirane, s tem pa tudi specializirane. Procesi potekajo v verigah skozi te lupine tako, da je vsak člen procesa vezan na eno lupino. Lupine med seboj povezujejo predvsem posamezne profesije kot predstavnike posameznih lupin, ki predstavljajo potem multifunk-cionalnost, multidisciplinarnost delovanja (managerje - poslovna lupina, informatike – informa-cijska lupina, organizatorje - organizacijska lupina....

- 44 - Sl. 17. Lupine delovanja sistema LN lupina narave (vesolje, zemlja, kontinent, ..) LD družbena lupina LP poslovna lupina LI informacijska lupina LO organizacijska lupina LM motivacijska lupina LF funkcinalna lupina V poslovni lupini se delovanje internih sistemov primerja z njihovo uspešnostjo v okolju, v katerem delujejo. Poslovna lupina mora zagotavljati pogoje delovanja notranjim lupinam (informacijski, organizacijski, motivacijski, funkcionalni), ob pogojih, ki jih nudi okolje te lupine, t.j. družbeno okolje. Tako lahko ugotovimo, da mora biti vsak informacijski sistem del nekega poslovnega sistema, ki ga preživlja, mu omogoča delovanje, za katerega cilje ta sistem deluje, kar predstavlja apobetični nivo delovanja informacijskega sistema, oz. sistemske lastnosti kot so: smoternost, smiselnost, koristnost, racionalnost. Ta zbir lastnosti mora imeti vsaka organizacijska stopnja kot: posamezna oseba, delovna skupina, enota, inštitucija, ...... če želi biti v soglasju s svojim okoljem. Zvezni projekt SZTIJ mora torej svoje cilje definirati tudi na podjetniškem nivoju, definirati mora svoje zahteve, svoje strukture, itd. in jih uskladiti z družbenim nivojem (družbeno lupino), kateri je namenjen. Če želimo, da bodo sistemi v okviru tega projekta delovali kot naravni sistemi (v okviru lupine narave), mora imeti za to na razpolago sredstva, ki bodo omogočala permanentno delovanje vseh spodnjih nivojev do višine ciljev, ki jih zvezni nivo zahteva po svoji strukturi in dinamiki.

- 45 - Količina razpoložljivih resursov, njih permanentna razpoložljivost, ter definicije ciljev omejuje celotno delovanje informacijskih sistemov v poslovni, s tem pa tudi v vseh notranjih lupinah. Poleg permanetnih sredstev pa morajo biti na razpolago tudi sredstva za iniciacijo, zagon in izničenje sistema. Šele permanentni izvori resursov (sredstev), njih zadostna količina, zanesljivost in kvaliteta omogočajo načrtovanje, iniciacijo in aplikacijo smoternih, smiselnih, koristnih, racionalnih, ... informacijskih sistemov. Pri tem pa moramo vedeti, da obstoja še faza ko se bodo ti sistemi iztrošili in jih bo potrebno pokopati. Zato morajo pa biti na razpologago tudi resursi, ki jih morajo zagotoviti viri, ki so bili potrebni za delovanje sistemov, saj je izničenje del celotnega cikla. Po drugi strani pa omogoča gradnja sistema od spodaj navzgor druge pristope in druge možnosti. Sistem, ki se gradi od spodaj navzgor ima možnosti neprestanega prilagajanja okolju in izkori-ščanja efektov svojega delovanja v okolju preko povratne zveze in se ponaša kot kibernet, s tem pa sam sebi zagotavlja razvoj ob ustreznih rizikih. Ta razvoj se usmerja vedno tja, kjer so naj-višji efekti ob najmanjši porabi resursov. To pa pomeni v našem slučaju uveljavljanje v trž-nem okolju. Sistem si zagotavlja delovanje z renditi lastnega delovanja, deloma pa tudi zago-tavlja rast sorodnih sistemov in svojega okolja (emerzijska značilnost procesov) in se ponaša tako, kot živ organizem (naravni organizem), ki lahko v svojem okolju preživi, životari, ali pa se razvija in razmnožuje in s tem vpliva tudi sam na svoje okolje. Bilanca takega delovanja od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor na vseh nivojih delovanja in preko vseh lupin nam lahko pove, kakšno dinamiko bo sistem lahko imel v bodočnosti, če upoštevamo tako razvoj sistemov od spodaj navzgor, kakor tudi sistemov od sgoraj navzdol. Če bi hoteli razvijati sistem od zgoraj navzdol, bi nam morali biti znani vsi zunanji pogoji za časa življenske dobe sistema že vnaprej, da bi ga lahko projektirali. To pa je v našam nestabilnem, kaotičnem okolju v tem času nemogoča predpostavka. Gradnja sistema od spodaj navzgor pa vzame tako spreminjajoče in kaotično okolje kot realno stanje v katerem poiskuša poiskati možnosti delovanja razvoja in razmnoževanja na osnovi naravnih zakonitostih živih organizmov. Sistem se v tem slučaju opremi (iz svojega okolja, iz predhodnih faz delovanja) z vsemi lastnostmi, ki so potrebne za preživetje (nujno potrebnimi resursi) do faze lastnega razmnoževanja, potem pa se ga prepusti okolju, od koder črpa resurse. Če je okolje ugodno, se sistem potem razmnožuje, če pa ne, pa nekaj časa životari, nato pa odmre.

- 46 - S tem pa postane tudi analiza obstoječega stanja v Jugoslaviji nesmiselna, saj se družbeno stanje tako hitro spreminja v primerjavi z razvojem informacijskega sistema, da deluje razvoj per-manentno v okviru že nerealnih, zastarelih ciljev in pogojev, če že ne kot kaotični sistem, ki mu njegovo delovanje ni mogoče predvideti, še manj pa ga je mogoče kontrolirati. SICS se je že ob ustanovitvi odločil, da bo deloval od spodaj navzgor in se v tej smeri tudi razvijal. Zato se nahaja sedaj na dokaj visoki stopnji razvoja, ki je prilagojena potrebam uporab-nikov in sorazmerno malo od krovnih organizacij. Že od samega začetka je imel predvideno postopno rast, vendar vedno v mejah pragmatičnih in apobetičnih ciljev. Ko se je v obdobju 1970-1973 ustanavljal in konsolidiral "Savez naučnih organizacija Jugoslavije" in je bila ustanovljena pristojna komisija za informatiko, so bila v l. 1974. na zveznem nivoju razdeljena posamezna področja, in takrat je bila SR Slovenija izbrana za nosilca informacijskega sistema na področju elektrotehnike in strojništva. Takrat je Razisko-valna skupnost Slovenije izbrala Fakulteto za strojništvo kot nosilca informacijskega sistema za strojništvo, le-ta pa Katedro za kibernetiko in obdelovalne sistema, ta pa je odprla delovni nalog in postavila nosilce naloge, ki so morali ta cilj realizirati. Ta organizacijsko- formalni del dejav-nosti je bil realiziran v obdobju od 1974. do 1976., ko je SICS začel delovati kot ena izmed večih delovnih skupin, sestavljena iz treh ljudi, ki naj bi to nalogo rešila. Ta skupina je postavila sledeče cilje: - sistem naj se najpreje uvede na Fakulteti za strojništvo z vsemi tistimi funkcijami, procesi in informacijskimi izdelki, ki jih tak sistem mora imeti, da lahko zadovoljuje potrebe uporabnikov (oddajnikov in prejemnikov informacij); - za vsako izmed dejavnosti naj se zadolži enega asistenta iz katedre za področje delovanja katedre; - ko bo sistem lahko deloval na tem nivoju, naj se razširi najprej na celotno Slovenijo, nato pa na celotno Jugoslavijo. Tako so bile v l. 1976. določene osebe, ki bi morale to delo uresničiti in začela se je graditi baza podatkov za področje strojništva (SAIDC-ST). V l. 1977. so bili usvojeni vsi procesi in izdelki, ki jih ti procesi lahko zagotovijo (SDI, bilteni in retrospektivne poizvedbe). V l. 1978 smo pritegnili k gradnji in uporabi baze druge raziskovalne organizacije in oddelke iz Slovenije, ter naslednje leto (l. 1989.) izšolali več dokumentalistov iz teh delovnih organizacij za tako delo. S tem smo dejavnost v Sloveniji profesionalizirali. V l. 1980. pa smo organizirali posvetovanje (MAŠINDOK 80) o znanstveno tehnični informatiki na področju strojništva in povabili k sodelovanju vse zainteresirane v Jugoslaviji. Na tem posvetovanju so bile podane smernice za razvoj tega sistema na nivoju države in ugotovljene možnosti razvoja.

- 47 - Začele so se aktivnosti po skoraj vseh republikah: SR Hrvatska: Fakultet strojarstva in brodo-gradnje, Zagreb in Đudo Đaković, Slavonski Brod; SR BiH: Institut Hasan Brkić, Zenica in Mašinski fakultet, Sarajevo; SR Srbija: Mašinski fakultet, Beograd in Zavodi Crvena Zastava, Kragujevac, SR Črna gora: Mašinski fakultet, Titograd, SAP Vodvodina: Tehnički fakultet, Novi Sad. Tako so bila postavljena že pred enim desetletjem jedra, kjer naj bi se začel razvoj sistema znanstveno tehnične informatike na področju strojništva v Jugoslaviji, predvsem tam, kjer je bil za to izražen interes. V letih 1980. do 1983. je bilo več sestankov, kjer se je ugotavljalo možnosti in potrebe razvoja pri posameznih zainteresiranih institucijah. Ustrezne fakultete po posameznih republikah in SAP naj bi bile centri razvoja zaradi raziskovalnih dejavnosti, ki so jo na le-teh opravljali. Te fakultete bi morale začeti delovati slično, kot se je to začelo na Fakuleti za strojništvo v Ljubljani, od tam naj bi se celoten sistem tudi širil in usklajeval po celotni Jugoslaviji, tam naj bi bila tudi namešče-na ustrezna baza podatkov (na Republiškem računskem centru) dostopna vsem kreatorjem in uporabnikom v online procesu. Posamezne fakultete bi morale po teh dogovorih poskrbeti za: - najmanj eno osebo, ki bi se profesionalno ukvarjala polni delovni čas s temi nalogami; - poskrbeti bi morale za financiranje te osebe s strani republiških finančnih virov in finančnih virov svojih uporabnikov; - te osebe bi morale začeti delovati po isti dinamiki in enakem obsegu dejavnosti kot v Ljubljani. Tako bi se sistem transparentno širil naprej in se razvijal. Vendar do tega ni prišlo. V nobeni republiki ali SAP ni bila imenovana ustrezna oseba, ni se našlo finančnih sredstev za eno osebo, itd. Že po treh letih so dejavnosti skoraj popolnoma zamrle. Ostale so samo še dejavnosti v nekaterih večjih delovnih organizacijah, vezane na njihove razvojne inštitute (n.pr. v Đuri Đakoviću, Slavonski brod; Zavodih Crvena Zastava, Kragujevac, itd.) na samih fakultetah pa je ostalo vse na nivoju knjižnične dejavnosti. Tako je razvoj sistema v smeri širjenja v Jugoslaviji zamrl. Vendar pa je po posameznih delovnih organizacijah proizvodnega tipa obstajal interes in možnosti za raziskovalno delavnost in z njo tudi za informacijsko dokumentacijsko dejavnost. Pojavile so se nove organizacije (UNIS, Sarajevo; IMR, Rakovica;. itd.), ki so samostojno začele uvajati to dejavnost, našle so primerne ljudi, da so to dejavnost pripeljali do uspešnega delovanja (čeprav so običajno v začetku imeli ljudi, ki še niso bili v stanju pripeljati to dejavnost do uspešnega delovanja).

- 48 - Postalo je očitno, da zmorejo to dejavnost, pripeljati do uspešnega konca samo ljudje, ki so stro-kovnjaki na svojem področju, dovolj energični in sposobni, da realizirajo take projekte. Postalo je očitno, da morajo imeti managerske sposobnosti, kajti ta dejavnost se je razvijala samo tam, kjer so bili taki ljudje. Očitno je postalo, da fakultete takih ljudi nimajo, da so cilji in da so tendence delovanja ljudi na fakultetah usmerjena v druge cilje. Očitno je postalo tudi, da morajo biti ljudje prisiljeni od zgoraj navzdol, da morajo to dejav-nost izvrševati, če želimo, da se bo razvijala v pravo smer, saj pomeni višja organizacijska oblika višjo stopnjo razvoja nekega sistema, ki jo je mogoče doseči samo z večjimi vlaganji, tako osebnim vlaganjem tistih oseb, ki tak sistem organizirajo, kot oseb, ki morajo zagotoviti delovanje okolja, v katerem se tak sistem razvija. Če nista izpoljena oba dva pogoja, se tak sistem ali ne rodi, ali pa ne preživi. TOREJ JE MOŽEN SAMO PRISTOP, KI DELUJE OD ZGORAJ NAVZDOL IN OD SPODAJ NAVZGOR. OBA MORATA BITI USKLAJENA, ČASOVNO V ISTI FAZI RAZVOJA, DELOVATI MORATA SINERGETIČNO, DA DOBIMO USTREZNE REZULTATE. V letu 1981. sta obstajali dve smeri razvoja: ekstenzivna v smeri geografskega širjenja sistema v Jugoslaviji in intenzivna v smeri notranje rasti sistema. Obe dve smeri sta se začeli razvijati. Ker smer razvoja po l. 1983. ni bila več smiselna v smeri ekstenzivnega razvoja in aktivnosti niso bile dovolj intenzivne v geografsko širjenje sistema v Jugoslavijo, so bile kapacitete porabljene za geografsko širjenje v svet. Po analizi, ki nam je dala najprimernejšega možnega partnerja, smo se odločili za sodelovanje in to tudi vzpostavili s Fachinformationszentrum Technik e.V., Frankfurt/Main, Nemčija. Tam smo se priključili kot aktivni sodelavci, začeli vnašati izbrane dokumente predvsem jugoslovanskega izvora in koristiti njihove storitve ter sodelovati pri skupnih razvojnih problemih. Po drugi strani pa smo ravno zaradi teh povezav in zaradi lastnih notranjih razvojnih potreb po razvoju sistema, ki bi bil v nekaj letih konkurenčen partnerskemu sistemu FIZ TECHNIK in primeren za enakopravno sodelovanje na svetovnem nivoju, šli v intenziven razvoj lastnega integriranega informacijskega sistema, kompatibilnega s sistemom FIZ TECHNIK in tudi z drugimi svetovnimi sistemi v okviru lastnih možnosti. V tem času so bili podpisani sporazumi o nadaljnjem razvoju informacijskega sistema na področju strojništva z nekaj inštitucijami v Sloveniji, čeprav so bile povabljene tudi inštitucije iz drugih delov Jugoslavije. Ker se je znanstvenotehnična informatika v drugih delih Jugoslavija razvijala počasneje kot v Sloveniji, drugi še niso dosegli take stopnje, da bi bilo tako sodelovanje možno pod enakopravnimi pogoji. Drugi še niso rešili financiranja preko svoje repub-

- 49 - liške raziskovalne skupnosti, če so jo že sploh imeli. To je bila druga glavna prepreka za razvoj informacijskih sistemov v drugih delih Jugoslavije (prva je bila primeren človek) v tem času. Tako so se začele rojevati prve lastne rešitve, lastna realizacija sistemov in lastni rezultati, ki so jih ti sistemi dajali, začela se je rojevati kooperacija z drugimi partnerji v sistemu. Porajati se je začelo tudi intenzivnejše sodelovanje z ostalimi informacijskimi področji v Sloveniji, za kar je bila ustanovljena Poslovna skupnost za znanstveno tehnično informatiko, ki je reševala te probleme in koordinirala razvoj med posameznimi področji v republiki. Rezultat vseh teh prizadevanj pa je bil integriran informacijski sistem, ki smo ga poimenovali SOCRATES. 5.7. STANJE V JUGOSLAVIJI Dotok finančnih sredstev v celovito dejavnost na nivoju specializiranih sistemov je po količini in kontinuiteti nezadovoljiv. Profesionalizacija ni mogoča, saj sredstva ne zadoščajo niti za eno permantno zaposleno osebo za eno področje. To pomeni, da bo ena oseba ali delala še druge posle, ali ne bo profesionalna, ali ..... Ob toliko možnostih se običajno realizira najslabša, ta pa je: NE BOMO IMELI NOBENE OSEBE, KI BI SE S TEM PROFESIONALNO IN POLN ČAS UKVARJALA S TO PROBLEMATIKO, KI BI ŽIVELA SAMO OD SVOJEGA DELA, BILA LAHKO TOREJ AVTONOMNA IN ODVISNA OD USPEŠNO IZVEDENIH DELOVNIH NALOG. S tem pa postaja današnja situacija skoraj identična situaciji pred enim desetletjem in ima največjo možnost, da bo tudi ravno toliko uspešna. Obstaja pa po posameznih republikah (ne po vseh) dovolj možnosti za razvoj posameznih oseb na tem področju in za razvoj ustreznih delovnih skupin, da bi bil štart na nivoju posameznikov lahko uspešen. 5.8. POGOJI USPEŠNOSTI 1. Osebe ali delovne skupine morajo biti kreativne in uspešne že sedaj; 2. Osebe morajo delovati v inštitucijah, ki podpirajo njihovo delo in uspešno uporabljajo rezultate njihovega dela;

- 50 - 3. Financirati se morajo iz svojih lastnih dejavnosti in sme zunanje finaciranje predstavljati samo sredstva, ki usmerjajo in podpirajo usmeritev k skupnemu delu; 4. Osebe morajo biti sposobne skupnega delovanja in pripravljene za osmislenje skupnega delovanja preko trga (tako informacijskih, kot tudi fizičnih izdelkov). 5. Pogoji združevanja ne smejo biti vezani na finančno odvisnost, temveč na večjo uspešnost skupnega dela, kot pa je lahko uspešnost dela poedine osebe (samo takrat je združevanje smiselno). 6. Osebe morajo biti usmerjene k dinamičnim funkcijam (informacijskemu pretoku, pospeševanje dejavnosti, prevzemanje odgovornosti in rizikov, itd.) in ne k statičnim funkcijam (zbiranje informacij, hranjenje informacij, itd.) 5.9. POSLOVNE FUNKCIJE SICS SICS se mora ponašati kot podjetje, t.j. poslovno zaključeno delovanje (časovno, finančno zaključeno delo), ki ponavlja iste dejavnosti ob spremenjenih zunanjih in notranjih pogojih: zunanji pogoji se spreminjajo zaradi delovanja višjih, paralelnih in podrejenih dejavnosti), notranji pogoji se spreminjajo zaradi spreminjanja hranjenih resursov - znanja, financ, itd.) Da bi SICS lahko uspešno deloval, mora opravljati naslednje poslovne funkcije višjega reda: controlling in risk management. Controlling se ukvarja s kontroliranjem in krmiljenje uspešnosti delovanja podjetja preko renditov delovanja, risk management se ukvarja z detekcijo in analizo rizikov, ki jim bo podjetje v bodoče izpostavljeno in krmiljenju notranjih dejavnosti tako, da bi bili za podjetje ti riziki realizirani v čim manjši meri. Ob tem, da opravlja funkcije višjega reda, pa mora opravljati tudi vse normalne poslovne funkcije; prodaja, nabava, vodenje, upravljanje, itd. Sodelovanje z drugimi delovnimi skupinami je lahko uspešno samo takrat, kadar so izpolnjeni že preje omenjeni pogoji. To pa drži za zunanje in notranje pogoje. Notranji pogoji v CICS morajo biti identični, kot so zunanji pogoji, da jih je mogojče primerjati, kontrolirati, voditi. Zato mora imeti poslovna lupina lasten informacijski sistem (informacijsko lupino), s katerim vpliva na ostale lupine, da spreminjajo svojo lastno strukturo in se prilagajajo danim pogojem (spreminjajo medsebojne povezave in način delovanja v organizacijski lupini, kontrolirajo hitrost in specifiko sprememb (motivacijska lupina) in spreminjajo svoje dotedanje funkcije (funcijska lupina).

- 51 - Vsaka od lupin pa ima tudi direktne, kontrolirane povezave s sorodnimi objekti z identičnimi lastnostmi in identično ureditvijo. Vsem tem zahtevam pa odgovarja integrirani informacijski sistem SOCRATES, ki je bil razvit za takšne potrebe. 6. INTEGRIRANI INFORMACIJSKI SISTEM SOCRATES SOCRATES = Specialized Organisation, Communication, Research & development, Automation, Texturing and Evaluation System 6.1. UVOD V SISTEM SOCRATES Integrirani informacijski sistem SOCRATES odgovarja na sodobne tendence razvoja informa-cijskih sistemov v okoljih prilagojene izdobave informacij (Just-in-time delivery). Običajna procedura razvoja od vrha navzdol je zamenjana z razvojem od spodaj navzgor, ki koncentrira operacije na kooperacijo med uporabnikom in ponudnikom, ki se razvije v sistem za hitro in prilagojeno dobavo informacij ter profesionalno reševanje problemov skupaj z uporabniki na osnovi sistemov skupnega znanja, tako uporabnikov o lastnih problemih,kot informacijskih espertov o informacijskih pristopih o reševanju problemov, ki se razvijejo v odprte sisteme znanja. 6.1.1. CILJI RAZVOJA SISTEMA SOCRATES Razvoj knjižničnih, dokumentalističnih, raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na eni strani, ter problemi uporabnikov na drugi strani, ter razvoj informatike, računalništva in telekomunikacij na tretji strani so pripeljali do naslednjih strateških razvojnih ciljev: 1. Integracija v vedno višje integracijske strukture in integracija informacijskih procesov (CIM = Computer Integrated Manufacturing). 2. Telekomunikacijsko medsebojno povezovanje različnih informacijskih sistemov (Standardi-zacija komunikacij in informacijskih sistemov v protokolih (MAP = Manufacturing Automation Protocol, TOP = Technical Office Protocol, EDIFACT = Electronic Data Interexchange For Administration, Commerce and Transport); 3. Uporaba metod, ki omogočajo fleksibilno prilagajanje vedno večjim lastnim in zunanjim potrebam; 4. Uporaba vedno bolj sofisticiranih, inteligentnih tehnik umetne inteligence na področju diagnosticiranja napak, prilagajanja, odločanja in ukrepanja.

- 52 - 5. Visok nivo zagotavljanja kvalitete, zanesljivosti in varnosti delovanja. 6. Polna kompjuterizacija (avtomatizacija) procesov. 7. Povečevanje avtonomije, samoodgovornosti,samokontrole in samoadaptacije internih procesov in osebkov v avtonomnih enotah s pomočjo funkcionalno strukturiranih izdelkov in storitev. 8. Povečevanje pretoka informacij v avtonomnih modularno organiziranih enotah. 6.1.1.1. OPERATIVNI CILJI: 1. reševanje uporabnikovih problemov skupaj z uporabniki 2. postopna funkcijska rast lastnega sistema 3. sodelovanje z drugimi sistemi 4. povečevanje dinamike razvoja 5. zmanjševanje skupnih rizikov 6.1.1.2. KONTROLIRANE ENTITETE: 1. neznanje 2. šlamparija 3. neracionalnost 4. nesmiselnost 5. nesmoternost 6. nekoristnost 6.1.2. MOŽNOSTI Možnosti razvoja so bile v zadnjih desetih letih kontinuirno zasledovane, posebno na področjih multidisciplinarnih pristopov kooperativnega dela z uporabniki in partnerji v informacijskem sistemu, skupinskega dela in proizvodne filozofije (vodenje procesov). Celoviti informacijski sistem SOCRATES je zasnovan kot multikooperativni, objektno trinivojski (podsistem, sistem (mezosistem), supersistem), petstopenjskem načinu delovanja (statistična, semantična, sintaktična, pragmatična in apobetična stopnja), petlupinski (funkcionalna, motivacijska, organizacijska, informacijska in poslovna lupina), ki delujejo na primitivnem nivoju in nad njim delujočimi kompleksnimi, celično delujočimi integrativnimi principi:

- 53 - Sl. 18. Celični informacijski sistem

A ADAPTACIJA B OSNOVE, ZVROKI, INICIACIJE C KONTROLA E EFEKTI, POSLEDICE G CILJI REZULTATI, TARČE, PONORI P PROCESI R IZVORI, VIRI

- Procesi so funkcionalno urejeni; - Funkcijsko urejeni procesi so integrirani v celovit sistem; - Zaščitna ovojnica (opna, membrana) ločuje zunanje procese (procese okolja) od notranjih procesov; - Celoviti sistem se sestoji iz notranjih procesov, zunanjih procesov in zaščitnih procesov, ki delujejo kot dinamično uravnotežena, neločljiva celota (podsistem v celici, celica v svojem okolju). 6.1.3. SPLOŠNE ZAHTEVE: Sistem mora biti grajen modularno tako, da ga je mogoče širiti na več načinov: - neomejeno po številu podatkov v bazi - majhne omejitev po številu polj v zapisu (do 500 polj) - omejitve dolžine celotnega zapisa na 1600 znakov, kar pa je možno povečati v specifičnih primerih. Ti cilji morajo biti izvedeni v sledečih sistemskih stopnjah:

- 54 - 6.1.3.1. Sistemska stopnja 1 - individualna delovna postaja, ki je specializirana za različne vrste standardnih del na področju knjižnic, dokumentacijskih centrov, arhivov, raziskovalnih in razvojnih nalog, ki omogoča osebi, ki tako delovno postajo uporablja (operaterju), profesionalne delovne pogoje, in se lahko pričakujejo profesionalni rezultati. 6.1.3.2. Sistemska stopnja 2 - informacijska celica, ki mora integrirati delovanje delovnih postaj, jih medseboj povezati v celoto in povezati med seboj specifične strokovnjake v delovno skupino, ki deluje kot sistem v treh smereh: - horizontalno v procesne verige od nastanka ideje, pridobivanja izvorov (predvsem informacij), raziskav, razvoja, planiranja proizvodnje, proizvodnje, distribucije izdelkov,uporabe izdelkov in servisiranje leteh, do razgradnje izdelkov in reciklaže izvorov; - horizontalno v strokovne procese s povezovanjem procesov z enako naravo, (n. pr. raziskovalno dejavnost v multidisciplinarne skupine, ki delujejo kot informacijski eksperti); - vertikalno v hierarhično integrirane funkcionalne lupine, ki izvajajo primarne funkcije, motivacije teh funkcij, organizacijo, informatizacijo in ekonomske dejavnosti. To stopnjo sestavlja minimalno ena delovna postaja, vendar jih je običajno 5 do 7 in jih povezuje lokalna mreža za prenos podatkov (LAN). 6.1.3.3. Sistemska stopnja 3 - gospodarsko neodvisne skupine, podjetja, inštitucije, itd. kot so knjižnice, dokumentacijski centri, arhivi, raziskovalne inštitucije, itd. Ta sistemska stopnja je sestavljena minimalno iz dveh delovnih postaj, organizirana v najmanj dve informacijske celice, ki jih povezuje medseboj podjetniška mreža za prenos podatkov MAN (MAN = Middle Area Network),vendar lahko deluje na razširjenem celičnem nivoju (na lokalni mreži za prenos podatkov). 6.1.3.4. Sistemska stopnja 4 - neodvisni branžni informacijski sistemi, združenja, itd. kot so kovinsko predelovalna industrija, avtomobilska industrija, elektronska industrija, itd.; združenje strojnih inženirjev, združenje električnih inženirjev, itd. Ta stopnja je sestavljena iz ponudniškega sistema (host sistema), ki deluje na nivoju telekomunikacijske mreže za prenos podatkov WAN (WAN = Wide Area Network) kot so JUPAK, DATEX-P, itd., ali kot privatne telekomunikacijske mreže (n.pr. DECNET).

- 55 - 6.1.3.5. Sistemska stopnja 5 -državne in meddržavne aktivnosti, ki so odvisne od organizacijskih prizadevanj na področju standardizacije, zakonodaje, priporočil, projektov, itd. 6.2. INDIVIDUALNE DELOVNE POSTAJE Na nivoju posameznih delovnih postaj so razvite in koncentrirane naslednje specifične aktivnosti: - delovna postaja za vnos podatkov, kjer so razviti trije značilni nivoji delovanja: * vnos teksta in grafike (statistični nivo) * indeksiranje in sistemsko odvisne operacije (semantični nivo) * višji nivoji operacij: kontrolne in prilagoditvene operacije (sintaktični nivo - kompozicija in dekompozicija) - delovna postaja za ponovno pridobivanje informacij (data retrieval), kjer so značilni štirje nivoji zahtevnosti: * nivo pridobivanja bibliografskih podatkov; * nivo informacijskega posredništva (informacijski posredniki); * nivo reševanja problemov (informacijski svetovalci); * nivo informacijskih analiz in sintez, informacijskih ekspertiz, itd. (informacijskih ekspertov); - administrativna delovna postaja (pridobivanje in oskrba z informacijami); - delovna postaja za raziskave in razvoj. Vsi ti tipi delovnih postaj so oskrbljeni z enotno računalniško in programsko opremo. Delovne postaje so opremljene z mikroračunalniki z MC68000 procesorji ali 80386 procesorji, pri čemer obstoja težnja k spremembi na procesorje 386 in 486. Osnovna programska oprema je doma razviti programski paket STEVE (ST EVent Editir - sistem za urejanje teksta, slik in baz podatkov) izveden v več verzijah in prilagojen več stopnjam razvoja, vsebuje okoli 560 ukazov. Razvojna programska oprema je SOCRATES, ki vsebuje informacijske strategije, razvojne sisteme in dodatne sistemske operacije, oblikovan kot odprt sistem, ki ima ukaze integrirane v štiri module (vnos podatkov, izdajanje podatkov, ekspertni modul, in administrativni modul).

- 56 - 6.2.1. MODUL ZA VNOS PODATKOV: Modul za vnos podatkov lahko deluje s svojimi internimi pomnilniki (RAM), zunanjimi pomnil-niki (trdimi in gibkimi diski), priključen je na LAN in tako na celični računalniški sistem in preko tega na podjetniške in javne mreže za prenos podatkov. Tako lahko prenaša podatke iz in na višje sistemske stopnje. Funkcionalne povezave: - na celični mikroračunalniški 386/33 sistem, ki upravlja z lokalno mrežo za prenos podatkov in celični informacijski sistem, ki omogoča delovanje višjih funkcij integriranega informacijskega sistema: kontrole in adaptacije baz podatkov razvojnih funkcij, pragmatičnih in apobetičnih funk-cijski lupin, integracijo v okolje in komuniciranje z okoljem ter aktivnosti gospodarske lupine. - vmesnik na jugoslovanski knjižnični informacijski sistem YUBIB, kjer so hranjeni in dostopni centralni katalogi; - povezave z branžnim informacijskim sistemom, kjer se nahajajo in so dostopne kooperativno grajene baze podatkov predvsem poslovnega značaja; - povezave proti mednarodnim host sistemom (DATASTAR, FIZ TECHNIK, itd.), kjer so dostopne mednarodne kooperativno in centralno grajene baze podatkov. Operacije v tem modulu (kot tudi v ostalih modulih) se izvajajo v okolju sistema SOCRATES (globalno okolje z lokalnimi cilji, direktnimi kontrolami in adaptacijami, simulacijami vzrokov in posledic, motivacijskimi (indukcijskimi in dušilnimi) efekti. Lokalne kontrolne in adaptacijske funkcije so: - uporaba različnih formatov,oblikovanih kot maske za monitorje, prilagojenih raznim informacijskim potrebam za različne ciljne informacijske sisteme, različnim tipom vhodnih dokumentov ali računalniško generiranih informacij in raznim preddoločenim informacijskim izvorom; - uporaba ažuriranih list (pregledov) kontroliranih pojmov, ki jih operater na delovni postaji (dokumentalist, informatik) lahko razširi z predlaganimi novimi pojmi, ki morajo biti sprejeti s strani nadrejene kontrolne stopnje (celični nivo), ki nato izda novo ažurirano listo kontroliranih pojmov; - uporabo pravil konsistenčnosti sistema SOCRATES, ki se dopolnjujejo vzporedno z kontrolirani pojmi; - uporabo liste (pregleda) internih okrajšav; - uporabo liste (pregleda) splošno uveljavljenih okrajšav;

- 57 - - uporabo strokovnega klasifikacijskega ključa; (z zgoraj omenjenimi operacijami se kontrolira in prilagaja semantični nivo) - uporaba adaptivnih sistemov, ki omogočajo spremembe podatkov in njih povezave glede na razne ciljne sisteme (sintaktični editor); - uporaba operacijskih verig, (lista pomembnih, preskušenih verig ukazov za razne ciljane izdelke ali funkcije); Tako se izvaja pragmatični nivo. Apobetični nivo v tem modulu ni pomemben. Lokalne funkcije delovne postaje se v ozadju upravljajo s pomočjo lokalnega kontrolnega sistema, ki kontrolira porabo resursov, kontrolira naročila (potrebe uporabnikov). 6.2.2. MODUL PONOVNEGA PRIDOBIVANJA INFORMACIJ Modul ponovnega pridobivanja informacij (information retrieval module) je prilagojen izvajanju naslednjih ciljnih funkcij: - pridobivanju podatkov z lokalno hranjenih baz podatkov, - pridobivanju podatkov preko online informacijskih sistemov in hostov, - pripravi podatkov za predstavitev uporabnikom, - analizi informacij glede na zahtevane in/ali s strani operaterja izbranih strategij, - izvajanju internih kontrolnih in adaptivnih procedur. Te ciljne funkcije so specializirane glede na razna okolja funkcioniranja: * na pogoje delovanja v knjižnicah, kjer se lahko odgovarja na enostavna vprašanja (kot n.pr.: "Ali imate kaj o ........") in kjer se potem proces običajno obrne proti izposoji primarnih dokumentov in odgovarjajočim informacijskim sistemom; * na pogoje informacijskega posrednika (information dealer), kjer se rešuje enostavne probleme, vendar se zahteva online pridobivanje informacij na domačih in tujih hostih, kjer se odgovarja na vprašanja kot: "Ali je mogoče dobiti kakšen dokument o ........ (uporablja se specialna strokovna terminologija, vprašanja so konsistentna). * na pogoje informacijskega svetovalca, (information broker), kjer se rešuje kompleksne pro-bleme, kjer prevladujejo zahteve po kooperativnem znanju o problemih in problemi ne morejo biti točno definirani. Problemi morajo biti definirani na več načinov, tako da dobimo spekter odgovorov, ki imajo običajno nasprotujoč značaj in/ali paradoksalne izjave.

- 58 - * na pogoje informacijskih ekspertov, kjer se kompleksni odgovori analizirajo in sintetizirajo, kjer se naredi dekompozicija podanih struktur in ponovne možne kompozicije struktur, kjer se informacije vrednoti na možne vzroke in posledice, itd.; kjer se uporabljajo ekspertne metode in orodja, kjer o ekspertize končen rezultat, kjer je potrebno sodelovanje dveh ali več ekspertov, osebno znanje in izkušnje, kjer se morajo uporabljati specialne analitične metode, in kjer odigra profesionalni kodeks etike dominantno vlogo. Lokalne kontrolne in adaptivne funkcije so: - uporaba raznih izhodnih dokumentov v obliki mask na monitorjih ali formularjih, prilagojenih raznim izhodnim protokolom, potrebam uporabnikov in ciljnim funkcijam, prilagojeni specifičnim procesom; - uporaba raznih zbirk (list) kontroliranih pojmov, strokovne klasifikacije, standardnih in lokalnih okrajšav (akronimov) itd., za interpretacijo (pojasnilo) podatkov, ki jih operater lahko prilagodi specifičnim zahtevam ali pogojem; - uporaba konsistenčnih pravil sistema SOCRATES, ki se jih lahko tudi prilagodi specifičnim zahtevam (razširi) glede na primerjavo transparentnosti in konsistence globalnih odgovorov (klasifikacija) in specifičnih odgovorov (kontrolirani pojmi); - uporaba standardnih informacijskih izdelkov, ki jih lahko izvedemo z enostavnimi procedurami ("filozofija: pritisni na gumb"), kjer so specifični podprocesi združeni v verige ukazov (v avtonomno funkcionalno celoto) in predstavljajo rutino s specifičnim rezultatom in se grupa takih "pritiskov na gumb" (funkcijske tipke) uporabi za izdelavo končnega informacijskega izdelka; - uporaba standardnih strategij, kjer se verige ukazov združujejo v zaključene člene, ki jih je mogoče uporabljati za skupine informacijskih izdelkov, ki so prilagojeni specifičnim potrebam posameznih baz podatkov ali skupini baz podatkov (branžnih informacijskih sistemov),ki se rešujejo kot problemski vzorci; - uporaba metod informacijskih analiz in strategij za reševanje problemov z namenom optimiza-cije informacijskih mrež in izdelave ekspertiz kot optimalnih odgovorov (optimizacija konsisten-ce, minimiranje tveganj, multivalentnosti delno rešenih problemov, postopnega reševanje problemov, zmanjševanje kaotičnih nivojev, verige odločitev (tabele odločanja), itd.); - avtomatizacija in informatizacija ekspertnega dela in procedur, kjer niso potrebne odločitve; - pridobivanje podatkov, ki jih uporabljajo drugi deli integriranega sistema, drugi moduli istega sistema, in s katerimi se razvija integrirani sistem SOCRATES;

- 59 - Tako se izvajata pragmatični in apobetični funkcionalni nivo. Apobetični nivo postaja tako najpomembnejši in služi z ostalimi moduli celotnemu sistemu SOCRATES v apobetični funkciji, istočasno pa ostalimi modulom kot dobavitelj podatkov za njihov nadaljnji razvoj in kot pripo-moček za raziskave in vodenje (adaptacijo) celotnega sistema in/ali posameznih modulov. Delovanje lokalne funkcije delovnih postaj za ponovno pridobivanje informacij kontrolira v ozadju kontrolni podsistem, ki kontrolira porabo resursov, kontrolira naročila (informacijske potrebe uporabnikov), generira kontrolne podatke za lokalni in globalni sistem, nudi podatke za adaptacijo sistema za naročila in izbor primarnih dokumentov, skupaj s celotnim vhodnim modulom, nudi podatke za pospeševanje ali zaviranje (dušenje) glede na celotne pretočne čase in posamezne udeležence v posaeznih delnih procesih (reference), nudi podatke za ukinjanje posameznih delnih procesov ali rezultatov (ukinjanje ali zamenjava posameznih informacijskih izdelkov, nudi podatke za prestrukturiranje procesov, itd. Za vse te aktivnosti so bile kreirane štiti centralne zbirke podatkov sistema SOCRATES, ki delujejo na celičnem nivoju in večinoma niso dostopni končnim uporabnikom izven sistema in omogočajo ponavljanje posameznih operacij ali izdelave posameznih delov protokolov ali celovitih protokolov, tako posameznim uporabnikom kot tudi vodstvu informacijskega sistema. Te zbirke in pripadajoči informacijski procesi omogočajo polno povračljivost (kontrolo) procesov, njih simulacijo ob variaciji vzrokov ali posledic, ob različnih pogojih okolja, itd. 6.2.3. ADMINISTRATIVNI MODUL administrativni modul je sestavljen iz procesov, ki so namenjeni dokončevanju izdelkov, kot: namizno založništvo, grafični predstavitvi podatkov, predstavitvi v načinu "kar vidiš tudi dobiš", preformatiziranju podatkov, itd. in je koncentriran predvsem na administrativni delovni postaji. Administrativna delovna postaja služi internim in eksternim potrebam in kot služnostna postaja zahtevam informacijske celice. Tukaj se informacije, ki niso del informacijskega sistema SOCRATES ali niso združljive s tem sistemom preformatirajo, ali prepišejo, ali celo popolnoma ročno predelajo v informacije združljive s sistemom SOCRATES ali pa tudi obratno: predelajo se v informacije združljive z drugimi zahtevami glede na zahteve nadrejenih struktur. Ta delovna postaja je vezana na celični računalniški sistem in deluje z enako programsko opremo kot ostali moduli, vendar mora biti dopolnjena z programsko opremo za dodatne zahteve drugih, nekompatibilnih sistemov. Ta modul (delovna postaja) je pomembna predvsem takrat, kadar so okolja delovanja informacijske celice nerazvita in je potrebno veliko dela prevajati na druge nekompatibilne nivoje.

- 60 - 6.2.4. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DELOVNA POSTAJA Ta delovna postaja je popolnoma opremljena z vsemi moduli, saj so bili vsi moduli razviti na tej postaji. Na tej postaji pa vsi moduli niso polno ažurirani z ostalimi moduli, saj se ti dostikrat za specifične potrebe razvijajo avtonomno. Vendar so vse funkcije, ki so kompatibilne s celičnim sistemom, sistemom SOCRATES in informacijskimi izdelki prisotni. Predvsem pa so na razpolago razvojne verzije in variante, ki jih je možno uporabljati tudi za druge razvojne cilje ali stopnje razvoja. Omogočajo simulacijo posledic pod različnimi cilji, pogoji, strategijami, uporabljenimi metodami. itd. Ta delovna postaja lahko deluje tako kot druge postaje iste generacije in lahko popolnoma zamenja druge delovne postaje v njih funkcioniranju in služijo za rezervo ostalim sistemom v slučaju njih izpada. Za to delovno postajo se uporavlja dva mikroračunalniška sistema: ATARI s procesorjem MC86000 za razvoj do konca leta 1990. in mikroračunalniški sistem 386/33 po tem času. Oba sistema imata različno programsko opremo in različen razvojni status (generacijo razvoja). Ta delovna postaja lahko zamenja celični računalniški sistem v internem delovanju brez fizičnih intervencij v sistem. S fizičnimi intervencijami v sistem lahko popolnoma zamenja celični računalniški sistem, samo velik del podatkov je potrebno naložiti v pomnilnike. 6.3. CELIČNI INFORMACIJSKI SISTEM Celični informacijski sistem mora integrirati delovanje posameznih delovnih postaj in podpirati medsebojno delovanje delovnih postaj s komunikacijami, po drugi strani pa jim mora omogočati specializacijo za posamezna funkcionalna področja. Celični informacijski sistem mora integrirati delovanje posameznih delovnih postaj in podpirati medsebojno delovanje v smeri naraščajoče specializacije za posamezna funkcionalna področja na eni strani, po drugi strani pa komunikacije med posameznimi delovnimi postajami, med posameznimi delovnimi postajami in celičnim računalniškim sistemom, ter med celičnim računalniškim sistemom in nadrejenimi sistemi. Integracija avtonomnih delovnih postaj je razvita kot tridimenzionalni (volumski) integracijski model v odprtem sistemskem okolju ISO/OSI referenčnega modela. Nadrejeni sistemi so uporabljeni kot paralelno hierarhično urejeni sistemi, ki imajo enak hierarhični status, ki daje delovanju celičnega informacijskega sistema njegove omejitve, zakonitosti delovanja, robne pogoje, itd.

- 61 - Celični informacijski sistem komunikacijsko podpira: - notranje delovanje z lokalno mrežo za prenos podatkov (LAN); - zunanje delovanje z mrežami za prenos podatkov: * JUPAK mrežo kot priključek na javna omrežja za prenos podatkov * DECNET mrežo kot priključek na privatne mreže za prenos podatkov * mrežo za prenos podatkov na nivoju podjetja, ki jo upravlja ustrezen mikroračunalniški sistem. Funkcionalne povezave (informacijske povezave) za dejavnosti ponujanja in nabave informacij so izvedene na: * host sistem jugoslovanskega knjižničnega informacijskega sistema YUBIB, ki povezuje sodelujoče partnerje z njihovim glavnim računalniškim sistemom, kjer se vnašajo identifikacijski podatki za vsako knjižnično enoto na online način in se jih ponuja drugim partnerjem; * host sistem IC-INFO, ki deluje kot gateway na sistem YUBIB, kjer so uporabnikom v online procesu na razpolago baze podatkov sistema SOCRATES in kjer se razvijajo dejavnosti branžnega informacijskega sistema. * mednarodni host sistem FIZ TECHNIK, Frankfurt/Main, Nemčija, kjer so na ponudbo tudi podatki o jugoslovanskih objavah, predvsem na bazi DOMA (DOkumentation MAschinenbau); Na nivoju informacijske celice niso direktno dostopne vse ciljne funkcije ter kontrolne in adaptivne funkcije, ki so razpoložljive na nivoju posameznih delovnih postaj, so pa dostopne nekatere funkcije, ki jih na delovnih postajah ni mogoče generirati: - funkcije ekspertne in razvojne delovne postaje so omejene na funkcije, ki ne zahtevajo procedur umetne inteligence; - večje so možnosti, ki jih ponuja zmogljiv večuporabniški, večvečoperacijski sistem, kjer je poraba časa za določene operacije veliko manjša (do 100 krat) in zato delovne postaje težijo k možnim in smiselnim operacijam na tem nivoju; - sistem informacijske celice generira pripomočke za delovanje delovnih postaj (ažurirane liste kontroliranih pojmov, klasifikacijski sistem in njegove liste, liste standardnih in internih okrajšav, zbirko konsistenčnih pravil, itd.; - centralne zbirke podatkov sistema SOCRATES: * zbirko MEUP, ki definira podatke o uporabnikih;

- 62 - * zbirko MENA, ki definira podatke o naročilih in njih realizaciji, kjer so hranjeni vsi podatki za polno ponovljivost naročil, ki jo sestavljajo del podatkov o uporabnikih,podatki o problemih uporabnikov, stopnji realizacije teh problemov, uporabljenih definicij problemov, statusu problemov, statistiki realizacije, uporabljenih virih in izvorih, itd. * zbirka MERA, kjer se hranijo podatki o poslovnem nivoju (strukturiani podatki o stroških in cenah, časih izvedb, itd.); * zbirka MECO, kjer so hranjeni podatki o sistemskih ciljih in doseganju teh ciljev s pomočjo storitev in izdelkov: kateri vnosi so bili zadeti, kdo je te vnose kreiral, itd. - vse zbirke podatkov sistema SOCRATES, ki se uporabljajo na tem nivoju, so kontrolirane na konsistenco, strukturirane in so dostopne uporabnikom v online procesu samo pod določenimi pogoji in omejitvami kot partnerjem sistema SOCRATES. 6.4. VIŠJE INTEGRACIJE IN NIVOJI AVTONOMNOSTI Informacijska celica je lahko integrirana v razna okolja kot funkcijsko zaokrožena organizacijska enota: - v okolje knjižnic, kot ekspertna skupina za področje odnosov z javnostjo (referalna dejavnost, reševanje problemov uporabnikov, itd.) - v okolje raziskovalnih in razvojnih institucij kot specialist za posamezne funkcije za plasiranje in pridobivanje informacij, vrednotenje informacij, za direktno integracijo v raziskovalne skupine, ki delajo na raziskovalnih projektih, itd.; - v okolje podjetij z multifunkcionalnimi aktivnostmi za reševanje problemov vodenja na nivoju razvoja strategij vodenja, rizikov razvoja, itd. ali pa lahko delujejo kot samostojne avtonomne svetovalne inštitucije, ki ponujajo svoje storitve in izdelke na prosti trg. Zaradi visoke avtonomnosti in polne modularne strukture in procesov delovnih postaj, se lahko delovne postaje same pojavijo kot avtonomne informacijske celice, kot specializirane enote za reševanje specifičnih problemov ali specifične storitve. Potrebne so samo manjše adaptacije sistemov, tako na strani strojne, kot tudi programske opreme (potrebno je priključiti modem direktno na mikroračunalnik in potrebno je naložiti odgovarjajočo komunikacijsko programsko opremo). Posebno uspešne so se izkazale take informacijske celice (delovne postaje) pri uporabi na področju poslovnih aplikacij, kjer so se iskale tržne luknje, pripravljali proizvodni programi, itd.

- 63 - 6.5. POGOJI UPORABE Visoka avtonomnost in polna modularnost imata pozitivne in negativne posledice, ki se pojavijo zelo hitro in imajo velik direkten učinek na sistem sam in indirektno preko sistemske zaščitne ovojnice na svoje okolje zaradi zelo kratkih informacijskih pretočnih časov. Specializacija teh sistemov je posebno občutljiva na naslednje faktorje: - motivacija osebja, ki se ukvarja s temi sistemi; - znanje in izkušnje: analitičnega načina mišljenja (celovitega načina mišljenja), ki je rezultat predhodno opravljanih del; - komunikativne sposobnosti udeležencev teh procesov za skupinsko delo (kooperativno delovanje). Glede na te pogoje je delovanje teh sistemov posebno občutljivo na človeške faktorje, ki vplivajo na rast teh sistemov in na rast posledičnih procesov (polarizacija, diferenciacija, koncentracija, diverzifikacija, razdelitev, rast delno avtonomnih v polnoavtonomne enote). Eksterni pogoji (pogoji okolja) vplivajo na rast s podobnimi procesi rasti in če so interni in eksterni procesi v sinergetični razvojni fazi, lahko ti sistemi eksplodirajo. Vendar so procesi razviti tako, da se s svojimi lastnostmi prilagajajo svojemu okolju z lastnimi samokontrolnimi in avtoadaptivnimi mehanizmi na tak način, da lahko ta sinergizem dušijo z zamaknitvijo lastne faze kot regulacijskim faktorjem. Tako je fleksibilno prilagajanje glavna lastnost teh sistemov v celoviti sistemski arhitekturi. Procesi so torej razviti kot homeotipi. Tako mora biti osebje, ki manipulira s takimi sistemi zelo skrbno izbrano in pri tej selekciji morajo biti upoštevane vse ciljne funkcije, izšolano in izvežbano, da take funkcije opravlja zanesljivo in uspešno. 6.6. GRADNJA SPECIFIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Specifični informacijski sistemi se delijo predvsem na njihov namen in področja uporabe: 1. Na knjižnične procese, vezane predsvsem na knjižnični informacijski sistem YUBIB, mednarodno izdobavo in izposojo, domačo izdobavo knjižničnega gradiva, itd. z ustreznimi informacijskmi procesi za oskrbo s primarnimi dokumenti. Ti procesi temeljijo predvsem na posedovanju primarnih dokumentov, ne pa na pretoku informacij. 2. Na procese v dokumentacijskih in informacijskih centrih, namenjenih posredovanju in/ali/ne hranjenju informacij, ki ba zirajo predvsem na sekundarnih, terciarnih, informacijah, in so ali pa

- 64 - tudi niso pokriti s primarnimi dokumenti in temeljijo predvsem na pridobivanju informacij izven sistema. Ti procesi temeljijo predvsem na tem, da sami dokumentov ali informacij nimajo, pač pa so jih sposobni poiskati in pridobiti izven lastnega sistema.Torej temeljijo na pretoku informacij. 3. Na informacijske procese obdelave pridobljenih informacij, prilagajanju informacij zahtevam in sposobnostim uporabnikov (svetovanje, ekspertno delo, izobraževanje, vodenje projektov. Vse tri so zelo kompleksne, imajo veliko značajev, veliko oblik, veliko stopenj razvoja, ..... 7. BAZE PODATKOV Zaradi čim lažje obdelave informacij in uspešnega prenosa podatkov, so bili izdelani trije sistemi baz podatkov, ki so prilagojene celovitim dosedanjim potrebam na področju strojništva: - centralne zbirke, vezane na avtomatizacijo in zagotavljanje kvalitete informacijskih storitev, ki predstavljajo centralni del sistema SOCRATES. - bibliografske baze podatkov, namenjene klasičnim bibliografskim zahtevam in nad njimi nadgrajenim zahtevam, povezanih predvsem z raziskovalnim in razvojnim delom, katerih nosilec je baza MECH; - hibridne baze podatkov, namenjenje predvsem tržnim dejavnostim podjetij, povezav raziskav in proizvodnje, ponujanju kompletnih storitev v življenskem ciklu izdelka od nastanka ideje, raziskav, razvoja, proizvodnje, montaže, distribucije, servisiranja do izničenja izdelkov, katerih nosilec je baza MEBU; Baze so organizirane modularno glede na njihov namen tako, da kot celota sestavljajo možnosti za avtomatizirano reševanje problemov za določen namen in so medsebojno kompatibilne. Baze so sestavljene iz posameznih zbirk, ki kot celota tvorijo določeno bazo podatkov. 7.1. PREGLED CENTRALNIH ZBIRK PODATKOV SISTEMA SOCRATES Za integrirano delovanje celovitega sistema SOCRATES so poleg specifičnih ZBIRK podatkov potrebne centralne baze podatkov: - zbirka uporabnikov MEUP - zbirka naročil MENA - zbirka računov MERA - zbirka kontrolnih podatkov in procesov MECO

- 65 - Te zbirke so zaprte. Z razvojem sistema in prehodom sistema SOCRATES na večuporabniški, javni sistem, bodo podatki iz teh zbirk dostopni tudi samim uporabnikom, vendar vsakemu uporabniku samo njegovi lastni podatki. Te zbirke sedaj gradi graditelj in ponudnik baz podatkov sam, uporabniki pa sporočajo svoje zahteve (naročila) preko telefona, telefaksa, teleksa, po pošti ali v direktnih dogovorih. V bodoče pa naj bi jih gradili uporabniki sami, saj bi sami predstavili samega sebe (podatki o uporabniku), svoje probleme (podatki o problemih), komitenti pa bi jim dajali svoje izdelke in storitve ter le-te zaračunavali (računi in obračuni) vse skupaj pa naj bi kontroliral računalniški sistem (kontrole). 7.1.1. ZBIRKA MEUP Zbirka MEUP je zbirka uporabnikov, kreirana tako, da je dostopna vsem uporabnikom sistema SOCRATES. Obsega poleg splošnih podatkov iz zbirke MEPA (baza MEBU) še nekaj specifičnih podatkov, vezanih predvsem na osebne podatke o uporabniku kot osebi, a tudi ne vseh podatkov iz te zbirke. Namenjena je za komuniciranje uporabnikov s sistemom SOCRATES in znotraj tega sistema. Baza vsebuje naslednje podatke: 1DB priimek in ime uporabnika: 2DN št. uporabnika: 3ED datum vnosa: 4AS št.izvajalca: 5LA jezik: 6ID identifik. št. uporab.: 7PK prejšnja .ident. št. upor.: 8ST status uporabnika: 9as korporacija: 10asc koda korporacije: 11in podjetje: 12inc koda podjetja: 13un enota: 14unc koda enote: 15de oddelek: 16dec koda oddelka: 17pe priimek in ime nadr. osebe: 18pec koda osebe (iz 1DB): 19CS korporat. značnica instit.: 20CC koda alokacije: 21AD naslov (pošta): 22tel telefon: 23tlx teleks: 24tnw mreža za prenos podatkov: 25fax telefaks: 26cab telegram: 27ad ulica, št.:

- 66 - 28DL distribucijska alokacija: 29FDp žiro račun osebni: 30FDi žiro račun podjetja: 31PR cene-popusti: 32Re pripombe: 33NDu zaporedna št. v MEUP: 34CHP spremembe (predhodne): 35CHF spremembe (napovedane): 36: 37: 38: 39: 40: ---------------- BAZA MEUP JE JAVNA. Sedaj je grajena iz treh skupin zapisov, od katerih ima vsaka svoje pogoje in dopustne procese: MEUP1: vsebina: vsi ažurni direktni prejemniki ali posredniki storitev SICS (dispečerji, INDOK službe, . ...),ki so permanentni naročniki, ali preko katerih pošiljamo informacijske izdelke in storitve končnim uporabnikom format: MEUP obdobje: ažurno stanje sprotno št. zapisov: 81 MEUP2: vsebina: vsi končni naročniki izdelkov ali storitev SICS. (končni uporabniki, nosilci problemov, izvajalci, ..), ki rešujejo probleme, zahtevajo informacije, .. format: MEUP obdobje: od 1.5.88. do 20.12.1990 št. zapisov: 98 MEUPS: vsebina: Študenti kot naročniki izdelkov ali storitev format: MEUP obdobje: od 1.5.90. do 20.12.1990 število zapisov: 25 7.1.2. ZBIRKA MENA Zbirka MENA je zbirka naročil uporabnikov, kreirana tako, da nadaljuje podatke iz zbirke MEUP in je dostopna samo direktnemu uporabniku in pooblaščenim osebam v sistemu SOCRATES. Bazo je kot strukturo možno postaviti na drug host, ni pa možno prenesti podatkov. Obsega strukturirane podatke o naročilih, ki predstavljajo protokolo odvijanja naročil, sodelovanja med uporabnikom in izvajalcem naročila (svetovalcem), ki jih nato kot napotke uporabljamo pri gradnji lastnih baz podatkov kot ciljne funkcije, za nadaljnje dele informacijskih procesov (analize, ekspertize, obračunavanje, itd.).

- 67 - Podatki zbirke MENA: 1DB Priimek in ime uporabnika: 2DN št. uporabnika: 3ED datum vnosa: 4AS št.izvajalca: 5LA jezik: 6ID identifik. št. uporab.: 7PK prejšnja .ident. št. upor.: 8ST status uporabnika: (prazno) 9as korporacija: (prazno) 10asc koda korporacije: (prazno) 11in podjetje: (prazno) 12inc koda podjetja: (prazno) 13un enota: (prazno) 14unc koda enote: (prazno) 15de oddelek: (prazno) 16dec koda oddelka: (prazno) 17pe Priimek in ime nadr. osebe: (prazno) 18pec koda osebe (iz 1DB): (prazno) 19CS korporat. značnica instit.: (prazno) 20CC koda alokacije: (prazno) 21AD naslov (pošta): (prazno) 22tel telefon: (prazno) 23tlx teleks: (prazno) 24tnw mreža za prenos podatkov: (prazno) 25fax telefaks: (prazno) 26cab telegram: (prazno) 27ad ulica, št.: (prazno) 28DL distribucijska alokacija: (prazno) 29FDp žiro račun osebni: (prazno) 30FDi žiro račun podjetja: (prazno) 31PR cene-popusti: 32Re pripombe: 33NDu zaporedna št. v MEUP: 34CHP spremembe(predhodne): (prazno) 35CHF spremembe(napovedane: (prazno) 36: (prazno) 37: (prazno) 38: (prazno) 39: (prazno) 40: (prazno) 41NL št. vprašanja zaporedna: 42PC klasifikacija vprašanja: 43PN info sistem: 44BN baza: 45BC zbirka: 46TN izdelek, storitev: 47TC izbrana komunikacija: 48PP napovedana cena,datum: 49AB opis problema: 50RE pripombe(zahteve):

- 68 - 51DAC datum računa: 52NAC štev. računa: 53CL zapore: 54VD datum zapore: 55NA naslov vprašanja: 56NX definicija vprašanja: 57DN delovni nalog: 58NZ naslov nadr. naloge, namen: 59HS št. naročila, datum: 60LS gesla: 61ŠS št. storititve, datum: 62ZD zadetki: 63PK pokazano: 64IZ izpisano: 65QN št. online poizvedbe: 66SE računalniški čas: 67WO delo: 68NDn zaporedna št. v MENA: 69 obračun v din, datum: ------------------- obdobje: od 1.5.88. število zapisov: 191 letni prirastek: 25 ažuriranje: dnevno 7.1.3. ZBIRKA MERA [Računi] Zbirka računov MERA obsega kompletne podatke o opravljeni storitvi oziroma protokol o izdelavi informacijskega izdelka. Izpolnjena ima vsa polja, ki omogočajo identifikacijo opravljenih procesov, pridobljene in porabljene resurse, in posamezne stroškovne postavke oz. cene, poleg tega pa celoten pregled stroškov. Z arhiviranjem podatkov v zbirki MERA in dostopom podatkov iz te zbirke drugim zbirkam sistema, smo informacijsko verigo odprli, tako, da je mogoče probleme predefinirati in spreminjati, ter tako generirati "NOVOSTI". To vodi v adaptacijo, saj je sistem na tem mestu odprt novim funkcijam, dodajanju ali odvzemanju funkcij, kot glavno značilnost odprtih sistemov. Tako postaja v okviru sistema SOCRATES zbirka MERA v bistvu zapis napredovanja problemske rešitve, kontrola porabljenih resursov ter neformatiziran protokol celotnega dela v okviru enega problema. Zbirka vsebuje 85 podatkov: osnovnih, komunikacijskih, strukture uporabnika, strukture problemov, probleme procesiranja, protokol spremembe definicij, stroškovne in časovne strukture. Podatki zbirke MERA so: 1DB Priimek in ime uporabnika: 2DN št. uporabnika:

- 69 - 3ED datum vnosa: 4AS št.izvajalca: 5LA jezik: 6ID identifik. št. uporab.: 7PK prejšnja .ident. št. upor.: 8ST status uporabnika: 9as korporacija: 10asc koda korporacije: 11in podjetje: 12inc koda podjetja: 13un enota: 14unc koda enote: 15de oddelek: 16dec koda oddelka: 17pe Priimek in ime nadr. osebe: 18pec koda osebe (iz 1DB): 19CS korporat. značnica instit.: 20CC koda alokacije: 21AD naslov (pošta): 22tel telefon: 23tlx teleks: 24tnw mreža za prenos podatkov: 25fax telefaks: 26cab telegram: 27ad ulica, št.: 28DL distribucijska alokacija: 29FDp žiro račun osebni: 30FDi žiro račun podjetja: 31PR cene-popusti: 32Re pripombe: 33NDu zaporedna št. v MEUP: 34CHP spremembe(predhodne): 35CHF spremembe(napovedane: 36: 37: 38: 39: 40: 41NL št. vprašanja zaporedna: 42PC klasifikacija vprašanja: 43PN info sistem: 44BN baza: 45BC zbirka: 46TN izdelek ali storitev: 47TC izbrana komunikacija: 48PP napovedana cena,datum: 49AB opis problema: 50RE pripombe(zahteve): 51DAC datum računa: 52NAC štev. računa: 53CL zapore:

- 70 - 54VD datum zapore: 55NA naslov vprašanja: 56NX definicija vprašanja: 57DN delovni nalog: 58NZ naslov nadr. naloge, namen: 59HS št. naročila, datum: 60LS gesla: 61ŠS št. storitve, datum: 62ZD zadetki: 63PK pokazano: 64IZ izpisano: 65QN št. online poizvedbe: 66SE računalniški čas: 67WO delo: 68NDn zaporedna št. v MENA: 69 obračun v din: 70CED cena dela din/h : 71CEK cena komunikacijed/min: 72CER cena računal. časd/min: 73CMD cena izpis RPM d/kos: 74CDD cena izpis RPMR d/kos: 75COD cena izpis RPO d/kos: 76CMFK cena izpis RPOO d/kos: 77CDFK cena izpis RPOR d/kos: 78: 79 stroški dela (din): 80 stroški komunikacij(din): 81 stroški rač. časa (din): 82 stroški izpisov (din): 83 končna cena brez popusta: 84 datum obračuna: 85: Podatki te zbirke so tajni, saj vsebuje zaupne podatke o delu eksperta z uporabnikom (podležejo etičnemu kodeksu svetovalnega dela), dostopni podatki pa so uporabnikom na razpolago v zbirki MEUP [Uporab-niki] (40 podatkov) ter deloma tudi na poslovni bazi MEBU [Mechanical Engineering BUsiness]. Zbirka bo v bodoče dostopna samemu uporabniku direktno na sistemu SOCRATES. format: MERA obdobje: od 23.11.90. do 31.12.90. število zapisov: 30 letni prirastek: 7.1.4. ZBIRKA MECO [Mechanical Engineering COntrol] Za kontrolo celotnega sistema in posameznih baz podatkov je bila v okviru sistema SOCRATES razvita zbirka MECO, ki omogoča nadzor in izvaja posledične funkcije. Namenjena je poslovnim funkcijam v znanstveno tehničnih informacijskih sistemih: trženju, prilagajanju problemom, motivaciji sodelavcev. Baza vsebuje: - evidenco zahtevane in uporabljene tematike,

- 71 - - evidenco zadetkov po osebah, ki so dokumente vnesle v zbirko, - evidenco uporabnika, ki je podatek uporabil, - evidenco dokumentalista, ki je podatek vnesel v bazo, - evidenco o dinamiki uporabe baze. Zbirka vsebuje sledeče podatke: 1 Številko uporabnika: 2 datum uporabe: 3 številko informacijskega posrednika: 4 informacijski sistem(host, banka pod.): 5 baza podatkov: 6 del baze podatkov: 7 vrsta storitve: 8 evidenčne številke izpisanih zadetkov: 9 dokumentalist/število zadetkov: Primer v komprimirani obliki: 598·17. 1.1990·001·SOCRATES·MECH··RPMR·227, 228, 400, 430, 432, 488, 575, 705, 747, 748, 951, 1092, 1173, 1184, 1363, 1589, 1622, 1760, 2373, 2389, 2390, 2689, 2690, 2691, 2697, 2779, 3004, 3006, 3075, 3136, 3168, 3253, 3254, 3296, 3649, 3654, 4575, 4880, 4895, 5043, 5347, 5413, 5442, 5443, 5444, 5445, 5446, 5447, 5448, 5699, 5750, 5751, 5752, 5764, 5765, 5766, 5957, 6165, 6249, 6465, 6583, 6587, 7001, 7296, 7650, 7651, 8091, 8544, 8562, 8568, 8958, 8989, 8990, 8991, 8993, 8994, 8995, 8997, 9028·001;46, 547;31, 548;2 --------------- Primer v formatirani obliki: 1: 598 2: 17. 1.1990 3: 001 4: SOCRATES 5: MECH 6: 7: RPMR 8: 227, 228, 400, 430, 432, 488, 575, 705, 747, 748, 951, 1092, 1173, 1184, 1363, 1589, 1622, 1760, 2373, 2389, 2390, 2689, 2690, 2691, 2697, 2779, 3004, 3006, 3075, 3136, 3168, 3253, 3254, 3296, 3649, 3654, 4575, 4880, 4895, 5043, 5347, 5413, 5442, 5443, 5444, 5445, 5446, 5447, 5448, 5699, 5750, 5751, 5752, 5764, 5765, 5766, 5957, 6165, 6249, 6465, 6583, 6587, 7001, 7296, 7650, 7651, 8091, 8544, 8562, 8568, 8958, 8989, 8990, 8991, 8993, 8994, 8995, 8997, 90289: 001;46, 547;31, 548;2 --------------- Iz te zbirke bodo izvajani naslednji posledični procesi: - preverjanje vsebine baz podatkov glede na zahteve uporabnikov (iskane tematike) - preverjanje skladnosti zahtev s ponudbo informacij (katere tematike niso iskane, a jih baza vsebuje in obratno),

- 72 - - preverjanje uporabe primarnih dokumentov na sekundarnem nivoju, - nagrajevanje dokumentalistov glede na iskane, zadete dokumente. Zbirka je že zasnovana,vendar vse potrebne izvedbene (posledične) funkcije še niso programirane, saj so odvisne predvsem od razvoja okolja, manj od samega informacijskega sistema SOCRATES. Integracija v okolje pomeni, da se mora tudi okolje obnašati predvidljivo, eksaktno, regulativno, da ga je mogoče matematično in logično modelirati ter programirati posamezne funkcije. To pa v sedanjem času ni mogoče (vsaj pri nas ne), saj so motilne vrednosti prevelike. Zbirka je ostala v zasnovi, realizacija je za sedaj kritična: - možno jo je direktno uporabljati samo za baze grajene v okviru sistema SOCRATES; - Host sistem, kjer je največje povpraševanje bi moral tak sistem vgraditi, da bi lahko dajal podatke nazaj graditelju baz podatkov, vendar IC-INFO še ni razvit da take mere, da bi bilo to mogoče, še manj pa sistem ATLASS (YUBIB). - zbirka bo mogoče zaživela v nekaj letih. Ta zbirka bo dobila svojo vrednost šele takrat,ko bo uveljavljen sistem EDIFACT, ki zagotavlja kompatibilnost notranjih struktur, sistema z zunanjimi strukturami in ureja njih delovanje. Takrat, bo ta baza lahko tudi zaživela. Razvoj centralnih zbirk sistema SOCRATES se torej nahaja na meji med tretjo in četrto generacijo (tik pred uporabo jezikov 4. generacije). 7.2. GRADNJA BIBLIOGRAFSKIH IN POSLOVNIH BAZ PODATKOV Gradnja baz podatkov se odvija v skladu s sistemom SOCRATES, ki zagotavlja apobetični nivo delovanja, torej v naprej določene ciljne funkcije v okviru kooperacije uporabnik - informatik. Zato je prilagojena štirim glavnim ciljem: 1. oskrbi uporabnikov z bibliografskimi informacijami preko ustreznih računalniško podprtih komunikacijskih procesov z ustreznimi izdelki in storitvami. 2. oskrbi uporabnikov s tržnimi informacijami (kontakti, izdelki storitve), potrebnih za redno razpolož-ljivost podatkov za uporabniške, računalniško podprte informacijske procese (računalniško konstru-iranje = CAD, računalniško podprta proizvodnja = CAM, računalniško podprto zagotavljanje kvalite-te = CAM, računalniško podprto zagotavljanje kakovosti = CAQ, računalniško projektiranje in plani-ranje proizvodnje = CAP, računalniško vodenje, upravljanje in nadzor proizvodnje = PPS, itd). 3. vodenje in upravljanje lastnih kompjuteriziranih informacijskih procesov (zaprte baze podatkov), ki omogočajo fleksibilno prilagajanje celotnega sistema danim možnostim in zahtevam uporabnikov. 4. kooperacija z uporabniki in uporabnikov med seboj, pri reševanju uporabniških problemov s strukturiranjem, informacijskimi analizami in sintezami ter pritegnitvi ustreznih ekspertov, ki omogočajo kvalitetno reševanje problemov.

- 73 - V bodočnosti se že kažejo tudi nove, mnogo bolj intenzivne aplikacije informacij v telekomunikacijsko podprtih avtomatiziranih procesih v okviru avtomatizacije proizvodnje, kjer bo človek izločen iz direktne uporabe informacij, in bo izvajal predvsem nadzorne in adaptivne funkcije v teh sistemih (strateški razvoj, analiza rizikov, itd.). Taki sistemi se začnejo z uvajanjem sistema EDIFACT, ki posega direktno v funkcije, navedene v zgornji točki 2. 7.2.1. BIBLIOGRAFSKE BAZE PODATKOV 7.2.1.1. BAZA MECH Baza MECH nadomešča od leta 1986. bazo SAIDC-ST. Zaradi prehoda na drugače strukturirane in karakterizirane baze podatkov, je bilo potrebno uskladiti celotni informacijski sistem in preurediti bazo tako, da so omogočene enostavne medsebojne komunikacije na celotnem področju strojništva in da je možno uporabiti prenos informacij na različnih nivojih, tako vertikalno, kot tudi horizontalno. Baza je grajena po svoji strukturi v dveh generacijah drugi in tretji, kar je odvisno predvsem od kvalitete vhodnih dokumentov. Slabo strukturirani, ciljno neusmerjeni, formalno in vsebinsko slabo urejeni in pomanjkljivi dokumenti, ne morejo biti bolje obdelani, kot pa so pa izdelani sami primarni dokumenti. Omejitve, ki jih postavlja kvaliteta primarnih dokumentov so preslikane v zapise baze in to jih razvršča v različne generacije. Baza je grajena v slovenščini, vendar je omogočena tudi gradnja v drugih jezikih (v kolikor bodo za to možnosti in potrebe). stanje per: 31.12.90. Obdobje 1986-90 zapisov 12347 letni prirast v l.1990. 3206 ažuriranje mesečno Podrobnejši opis baze je v prilogi z naslovom: NAVODILA ZA IZDELAVO BAZE MECH Baza je uporabnikom dostopna v dveh sistemih: - na Informacijskem centru kot host & vendor sistemu IC-INFO, file 5, v online informacijskem procesu in ustreznih storitvah: SDI, online iskanje informacij (rešerširanje z možnostjo petih standardiziranih izhodnih formatov, običajnih v mednarodnih online procesih ali poljubnem uporabniško definiram formatu. - v SICS na mikroračunalnikih, v okviru specializiranih informacijskih izdelkov in storitev SICS, kjer je uporaba definirana, procesirana in protokolirana z centralnimi bazami MEUP, MENA, MERA, MECO) in dostopna v obliki standardiziranih izdelkov in storitev nadrejenega sistema SOCRATES. (Ažurirana ponudba izdelkov in storitev sistema SOCRATES je podana s katalogom in ustreznim cenikom uporabnikom na zahtevo).

- 74 - Poleg tega je baza uporabnikom na razpolago na gibkih diskih, ki jih nato uporabniki sami vgradijo v lastne informacijske sisteme. 7.2.1.2. ZBIRKA MEMO Z začetki kompjuterizacije knjižnice smo začeli izdelovati novo zbirko podatkov v okviru baze MECH imenovano MEMO (Mechanical Engineering MOnographies), ki je namenjena za poslovanje v okviru knjižnice in podporo knjižničnih informacijskih procesov. Zbirka je kompatibilna z ostalimi bazami v okviru informacijskega sistema SOCRATES. Zbirko smo začeli preskusno polniti v l. 1986. redno pa s 1.9.88. stanje per: 20.12.90. Obdobje 1986-90 zapisov 1452 letni prirast 1989-1990 402 ažuriranje mesečno Baza je zaključena s 01.09.90. Od tedaj naprej pa so podatki v YUBIB sistemu. Baza je arhivirana. Baza je izgubila svoj pomen. Monografije so sedaj dostopne na sistemu YUBIB, ostali del (biblio-grafije), ki je vezan na interno poslovanje posameznih podjetij, pa se nahaja na bazi MECH. 7.2.1.3. BAZA MEDO Baza MEDO vsebuje vse sekundarne dokumente, ki jih vnašamo v bazo DOMA (Dokumentation Maschinenbau) in predstavlja vnos podatkov predvsem jugoslovanskega izvora v mednarodne informacijske sisteme. V letu 1987. smo začeli na lastno pobudo vnašati dokumente v bazo DOMA preko mikroračunalnika. Tako smo prišli do podatkov, ki jih sami vnašamo na računalniškem mediju. Vnašamo dokumente v polnem formatu z abstrakti, prevedenimi naslovi, indeksiranje poteka na treh nivojih (glavna gesla, kontrolirani pojmi po tezavru FIZ Technik in nekontrolirani, prosti pojmi) in klasificiranih po strokovnem klasifikacijskem ključu za področje tehnike (FIZ Technik). Baza je grajena v angleščini in nemščini. Baza je grajena predvsem v drugi razvojni generaciji, tako kot sama baza DOMA. Baza omogoča iskanje po vseh besedah v zapisu, namenjena je za podporo pri izobraževanju in hitrih, nezahtevnih iskanjih skupaj z bazo MECH, s katero je kompatibilna v glavnih poljih (skupen vhodni format in izhoden format se razlikuje samo v identifikacijskem delu). Vsebinska polja so pomensko enaka, ne pa jezikovno. Baza je kompatibilna v sistemu SOCRATES. Baza pokriva predvsem dokumente, ki so objavljeni v revijah, ki izhajajo v Jugoslaviji.

- 75 - Naziv revije [14JC] [26STRORT] J. of heat recovery syst. 53120 TIB-ZO787 KGH Klimatizacija grejanje hladjenje 61177 Procesna tehnika 67961 Manufacturing Systems 54444 Strojarstvo 54094 Strojniški vestnik 19181 TIB-ZZ286 Tehnika 19330 stanje per: 31.12.90. Obdobje 1986-90 zapisov 795 letni prirastek 190 ažuriranje polletno BAZA JE DOSTOPNA SAMO INTERNO Baza se uporablja za definicije problemov in strukturiranje problemov, gradjo slovarjev (nemščina, angleščina), razčiščevanje pomena posameznih pojmov in oblikovanje deskriptorjev, itd. (podatki so dostopni javno preko online sistema FIZ Technik, Frankfurt/Main, baza DOMA). 7.2.2. BRANŽNI INFORMACIJSKI SISTEM IN PRIPADAJOČA BAZA PODATKOV MEBU [Mechanical Engineering BUsiness] Prizadevanjem za informatizacijo strojništva kot branže, ki smo jih začeli že leta 1984. in gradnji bibliografskih baz podatkov, namenjenih predvsem za to, da bi uporabniki našli primarni dokument, ki se nahaja običajno v knjižnici, in šele nato ugotovili, koliko ta dokument dejansko lahko rešuje uporabnikove probleme, smo razširili na dejansko ponudbo fizičnih in umskih izdelkov in storitev na področju strojništva. S tem naj bi raziskovalno delo dobilo podatke o povezovanju raziskovalnega dela s trgom (zahteve po informacijah), uporabniki pa možnost, da ponudijo svoje izdelke in storitve, da gradijo kooperacijske sposobnosti, se specializirajo za določeno področje, itd. Pojavili so se problemi, ki jih bibliografske baze podatkov ne poznajo, saj so le-te namenjene predvsem prvim fazam produkcijskega procesa (raziskave in razvoj): 1. Že ob samem koncipiranju se je pojavilo vprašanje sodelovanja s sosednjimi področji, kjer strojništvo (kovinsko predelovalna industrija, strojegradnja, avtomobilska industrija, itd.) dobiva resurse in kamor prodaja svoje izdelke in storitve, saj večina informacijskih tokov ne poteka v okviru branže, temveč med posameznimi branžami. Zato je bilo potrebno zastaviti koncept sistema širše, kot pa samo znotraj strojništva.

- 76 - 2. Povezave v svet so postajale vedno bolj informatizirane, začeli so se pojavljati sistemi za celovit promet s proizvodi in njihova informacijska podpora, ki se razvija naprej v sistem EDIFACT. 3. Skupni razvoj je šel v celovito ponudbo izdelkov in storitev tako intelektualnih kot fizičnih v okviru skupnega globalnega sistema. Zato je tudi nastal problem povezovanja celotnega področja v enovite pristope, ki naj bi uporabljali po možnosti iste pripomočke, isto opremo, isto osebje, itd. Tako je bil uveden skupen klasifikacijski ključ, namenjen tako za intelektualne, kot tudi fizične izdelke in storitve, ki predstavlja enega od bodočih skupnih pripomočkov pri gradnji takih baz podatkov. Izdelani in aplicirani bodo morali biti še drugi klasifikacijski ključi, druge nomenklature, druge karakterizacije, itd. Dosedanji celotni informacijski sistem v SICS še vedno ni tako visoko integriran, saj sistem kot celota še ni dovolj diverzificiran, da bi to ciljno nalogo lahko rešili v celotnem obsegu. Potrebno pa je tudi, da se celotno okolje tako razvije, saj drugače ta sistem ne bo v soglasju s svojim okoljem in bo v tem okolju nastopal kot tujek. Celoten sistem je še vedno deljen na dva podsistema: sistem bibliografskih podatkov in sistem poslovnih podatkov (ki naj bi bil sposoben dajati bibliografskemu sistemu pragmatično in apobetično funkcijo). Vsak od teh sistemov ima svojo osnovno bazo podatkov, okrog katere se potem gradijo podatkovni sistemi, ki tvorijo nato podatkovno variabilne in odprte strukture. Oba sistema sta grajena tako, da jih podpira ista programska oprema, ki pa je za vsak del posebej prirejena, vendar v celoti integrirana v banko podatkov, podprto s centralnimi zbirkami podatkov. Vendar bo v bodoče potrebno celotno področje ponovno prestrukturirati glede na nove standarde, novo programsko in komunikacijsko opremo, ki se je sedaj že začela pojavljati na zapadnem tržišču in bo postala standard tudi za nas. Baza MEBU je bila prvotno zasnovana kot enovita baza. V letu 1990. pa je bila zaradi pragmatičnih vzrokov (čim preje dati uporabnikom podatke, ki so že dovolj zanesljivi in sposobni za prenos) razdeljena na dve zbirki: - zbirko podjetij MEPA [Mechanical Engineering Producers and Announcements] in - zbirko izdelkov MEPR [Mechanical Engineering PRoducts]. Zaradi hitre družbene preobrazbe v naši deželi, je bilo potrebno bazo MEBU narediti bolj prilagodljivo in podatke strukturirati

- 77 - tako, da postanejo skupine podatkov med seboj bolj neodvisne. To omogoča boljšo kotrolo in upravljanje z bazami podatkov in pestrejše informacijske izdelke. Nad posameznimi zbirkami so bile urejene medsebojne relacije in operacije, ki omogočajo delovanje celotnega sistema MEBU kot branžnega informacijskega sistema, podprtega z računalniško programsko opremo, ki deluje na osnovi banke podatkov (Data Bank System). To omogoča porazdelitev posameznih podatkov po celotni bazi podatkov ter uporabo katerega koli podatka definiranemu uporabniku (ki je upravičen do dostopa do določenega podatka) v vnaprej določeni obliki in vsebini (v končni izvedbi poln ISO/OSI model). Iz baze je mogoče izdelovati sledeče informacijske izdelke oz. storitve: 1. baza podatkov, izdana na disketah, ki jih je mogoče uporabljati na mikroračunalnikih, 2. baza podatkov dosegljiva na host sistemu preko online procesa in preko mrež za prenos podatkov (JUPAK in DECNET), 3. katalog podjetij strojne industrije in njihovih izdelkov ter storitev (tiskana oblika baze), 4. razni standardni informacijski izdelki (SDI, rešerše, bilteni, razni uporabniško določeni profili, itd. S tem je podana osnova za kompjuterizacijo pisarniškega dela. Baza je odprtega značaja, tako da jo posamezni uporabniki lahko dopolnjujejo s svojimi podatki (preko kontroliranega vhodnega modula sistems SOCRATES). Baza bo izdana v obliki kataloga, predvidoma enkrat letno, vendar šele takrat, ko bo tako popolna, da bo reprezentativna.V tej verziji bodo samo bolj pomembni podatki. Baza bo v končni verziji grajena v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini in nemščini. V prvi fazi je samo v slovenščini, da bo mogoče celoten sistem in gradivo vsebinsko in procesno uskladiti in kontrolirati v širšem krogu uporabnikov. UPORABNOST: Baza (v vseh oblikah) je namenjena: - celoviti predstavitvi strojne industrije, tako doma kot v inozemstvu; - iskanju partnerjev in njihovih dejavnosti; - pomoči konstrukterjem in projektantom pri iskanju posameznih izdelkov, ki jih potrebujejo pri svojem delu; - poenotenju nomenklatur in klasifikacij, ki bodo usklajene s tistimi, ki so že ali pa še bodo potrebne pri poslovanju s skupnim evropskim trgom po l. 1992.; - nabavnim službam pri izboru najugodnejšega ponudnika (variante izdelkov, performance izdelkov,...); - komjuteriziranemu poslovanju v podjetjih; - podpori drugim funkcijam podjetij in njihovim združenjem.

- 78 - Poleg teh direktnih namenov pa je mogoče preko ostalih baz v sistemu SOCRATES preverjati tudi uporabnost razvojnih in raziskovalnih projektov, saj se v izdelkih odraža uporaba tega dela (pragmatični in apobetični nivo). To bo mogoče z uporabo že idejno zasnovane baze podatkov za vodenje projektov (MEVR), ki integrira raziskovalne, razvojne, preskusne, prototipne in uvajalne aktivnosti v celovit proces in naj bi omogočila prehod na višje integracijske nivoje (EDIFACT). Ne nazadnje, naj bi celoten sistem služil tudi kot metodološki model za druga področja informacijskih dejavnosti. 7.2.2.1. ZBIRKA MEPA [Mecanical Engineering Producers and Announcements V zbirko MEPA je do sedaj vnešeno 108 podjetij, predvsem za testiranje celotnega sistema. Med vnosom se je zbirka stalno razvijala in prilagajala danostim, novim zahtevam, itd., dokler se spremembe niso umirile. Tako je število polj iz začetnih 40 naraslo na 54. V sedanji fazi razvoja vsebuje zbirka naslednje podatke: 1DB-zbirka: 2DN-št. zapisa: 3ED-datum vnosa: 4SD-status izpisa: 5AS-št dokumentalista: identifikacijski podatki 6LA-jezik: 7ID-identifikacija: 8PC-klasifikacija izdelka: 9PK-prejšnja identifik.: 10ST-status: 11PN-naziv izdelka: 12BN-naziv dejavnosti: dejavnosti in aktivnosti 13BC-koda dejavnosti: podjetij 14TN-naziv aktivnosti: 15TC-koda aktivnosti: 16as-združenje,družba,SOZD: 17asc-koda družbe, SOZDa: 18in-podjetje, OZD: 19inc-koda podjetja: 20un-enota-TOZD: organizacija podjetij 21unc-koda TOZD: 22de-oddelek: 23dec-koda oddelka: 24pe-oseba: 25pec-koda osebe: 26CS-korporat. značnica: 27CC-koda alokacije: 28AD-naslov (pošta): 29tel-telefon: 30tlx-telex: 31tnw-JUPAK:

- 79 - 32fax-telefax: komunikacije 33cab-telegram: 34ad-ulica, št.: 35DL-distribuc. lokacija: 36FD-žiro račun: 37YF-leto osnovanja: 38NE-št. zaposlenih: osnovni podatki 39BU-letni fin. promet: 40LS-legalni status podjet: 41MAG-direktor generalni: 42MAS-direktor prodaje: vodilno osebje 43MAF-finančni direktor: 44REB-registr. dejavnosti: 45AB-abstrakt: registracija podjetja 46RE-pripombe: 47CHP-spremembe (predhod): 48CHF-spremembe (napoved): 49CL-zapore: 50VD-datum zapore: 51HS-izvorni citat: 52SC-dopolnlni citati: 53-dohodek po glavi: generirano iz 38NE in 39BU 54-strukturna koda-podj.: generirano iz 17,19,21,23,25 --------------------------- Pri gradnji nastopa ogromno težav, ki izvirajo iz neznanja, površnosti, neracionalnosti, nesmoternosti, nekoristnosti, zastarelosti delovanja naših podjetij. Tako je bilo na primer ugotovljeno, da nekaj podjetij sploh več ne obstaja, da jih je nekaj v stečajnem postopku, da so podjetja, ki še komaj obstajajo in ne odgovarjajo na nobeno zahtevo, itd. Tako je treba predvideti, da bo v sedanjih razmerah z zbirko zelo veliko dela predvsem pri vzdrževanjem podatkov, zato bo verodostojnost zbirke marsikdaj vprašljiva (posebno v kataloški obliki). Po drugi strani pa se je že sedaj izkazalo, da je baza uporabna za kompjuterizirano poslovanje, saj je bila direktno uporabljena za kominuciranje z uporabniki že tekom izgradnje baze, žal samo preko pošte. Izkazalo pa se je tudi,da je stopnja kompjuterizacije na uporabniški strani (v podjetjih) zelo nizka, da je potrebno vse reklamacije reševati telefonično, saj večina podjetij ne razpolaga z računalniškimi komunikacijami, če pa jih že ima, jih uporablja za druge, specifične namene. Izkazalo se je tudi, da je formalno

- 80 - stanje podjetij (registracije) pomanjkljivo (registrirani so za veliko širši spekter del, kot pa ga opravljajo; registrirani so tako, da določene dejavnosti ne smejo opravljati, registracije ne vsebujejo eksplicitno del, ki jih opravljajo, da so registracije zastarele, itd.), da nimajo ustreznih prospektov in katalogov za celoten program izdelkov in storitev, ki jih ponujajo, itd. Že sedaj je bilo ugotovljeno, da so podjetja registrirana po svojih željah ne pa po svojih sposobnostih, da sposobnosti niso preverjene (s strani tustih inštitucij, ki so registracijo izdale), da na take registracije ni mogoče graditi informacijsko zagotavljanje kvalitete v hitrih računalniško podprtih procesih, da je takim podjetjem otežkočeno sodelovanje z razvitim svetom zaradi generacijske razlike in tako so lahko samo poddobavitelji (trabanti) v okviru različnih internih informacijskih sistemov mednarodnih podjetij, da niso zmožni zagotavljati visoke kakovosti v visoki tehnologiji, itd. Zbirka bo razširjena še na komplementarne dejavnosti strojništva, da bi bilo možno zagotoviti še več globalnih funkcij podjetja: nabava, preverjanje izdelkov, atestiranje, raziskave in razvoj, itd. in sicer na: - projektantska, inženiring in razvojna podjetja - spremljevalne dejavnosti:testiranje in preverjanje izdelkov, - druga komplementarna področja, ki so potrebna v strojni industriji: elektrotehnične in elektronske komponente, informacijski servisi (CAD, CAM, CAP, CAQ, CAE, ...), področje materialov za strojno industrijo, itd. stanje per: 31.12.90. Obdobje 1990-91 zapisov 108 letni prirastek ažuriranje permanentno 7.2.2.2. ZBIRKA MEPR [Mechanical Engineering PRoducts S pomočjo izkušenj in opravljenega dela na zbirki MEPA so končane osnovne priprave za gradnjo baze MEPR (izdelki kovinsko predelovalne in strojne industrije v okviru posameznih proizvajalcev). Vendar predvidevamo, da se bodo pri tem problemi z uporabniki še potencirali, saj se skoraj vsa podjetja komaj prebijajo skozi vsakdanje težave in ne mislijo na jutri, na sodobne poslovne pristope, itd. Ta zbirka je kot del baze MEBU po svojem konceptu uresničljiva z računalniško in komunikacijsko opremo 4. generacije, saj morajo pri gradnji in vzdrževanju pravočasno in konsistentno sodelovati uporabniki in graditelji baze na vseh nivojih, če naj bo ta baza del branžnega informacijskega sistema. Riziki so torej v tej bazi zelo visoki, saj so to riziki branžnih informacijskih sistemov kot ene izmed najbolj zahtevnih informacijskih oblik.

- 81 - Podatki baze MEPR z razvojnim projektom je bilo predvideno, da bi zbirka MEPR imela v končni sestavi naslednje podatke: ozn. slovenski naziv polja angleški naziv polja ------------------------------------------------------------- 01DB: zbirka v bazi file 02ND: Številka citata No. of citation 03ED: Datum obdelave prim. dok. entry date 04AS: Koda dokumentalista No. of documentalist 05LA: Koda jezika language code 06IP: Identif. proizvajalca producer's identification 07ID: Identifikacija izdelka product ident. No. 08SP: Status izdelka product status code 09PC: Klasifik. izdelka int. internal product classif. 10PI: Identifik. izdelka int. internal ident. No. 11AL: Nivo sestave level of assembling 12PN: Naziv izdelka product nomenclature 13BN: Naziv dejavnosti facility & service name 14BC: Koda dejavnosti facility & service code 15TN: Naziv aktivnosti type of acctivity 16TC: Koda aktivnosti code of acctivity 17AB: Abstrakt abstract 18RE: Pripombe remarks 19CS: Korporativna značnica corporative source 20AC: Koda alokacije alocation code 21HS: Izvorni citat source citation 22LS: Dopolnilni citati supplement citation 23CPP: Predhodne spremembe changes (previous) 24CPF: Napovedane spremembe changes (predicted) 25CL: Zapore closure 26VD: Datum veljavnosti zapore closure date 27: rezerva free 28DA: Koda obveščanja information code 29NCL: klasifikacija NIMEXE NIMEXE classification 30NNO: nomenklatura NIMEXE NIMEXE nomenclature 31CC: strokovna klasifikacija professional classific. ------------------------- Ta oblika zapisa je bila projektirana v l. 1989. in se še zelo spreminja. Končna oblika je še nejasna, saj imamo sedaj pripravljen koncept šele za prvi izhod, t.j. katalog izdelkov. Sedanja oblika in vsebina je prilagojena predvsem sodelovanju z uporabniki, ki naj bi preverili vnešene podatke o svojih izdelkih in predstavljajo že tretjo stopnjo razvoja. Do končne oblike predvidevamo še tri stopnje (kontrolo s strani uporabnikov, dopolnitev s novimi uporabniki in novimi podatki (klasifikacijami, ki še vedno niso do-končno določene; s podatki, ki jih bodo zahtevali više razviti sistemi, itd.) in združevanje v bazo MEBU. Zgradba baze se bo torej med samo izdelavo in uporabo vedno spreminjala, zato mora biti ta baza dina-mično grajena kot rekurzivni sistem in bo reprezentativna samo na računalniških medijih v online sistemih z interaktivnimi pristopi. Torej morajo biti uporabniki in graditelji usposobljeni in opremljeni za inter-aktivno delo z dinamičnimi rekurzivnimi sistemi.

- 82 - Sedaj ima zbirka (projektirani podatki) naslednje podatke: ----------------------- 01DB: zbirka podatkov 01DB 02ND: Številka citata 02ND 03ED: Datum vnosa sek. dok. 03ED 04EDP: Datum ažuriranja 05AS: Koda dokumentalista 04AS 06LA: Koda jezika 05LA 07-Številka področja: 08-Naziv področja: 09-Koda področja: 10-Sestavna stopnja: 11CS-Korporativna značnica: 19CS 12CC-Klasifikacija izdelka: 31CC 13-Naziv izdelka: 12PN 14-Namen izdelka: 15-Področje uporabe: 16-Oznaka izdelka: 17-Dodatni opis izdelka: 18-Tehnični parametri: ------------------------- Vidimo, da zbirka že sedaj zelo odstopa od projektirane oblike. Predvidevamo, da se bo število podatkov povečalo v celoti še za okoli 50 %, predvsem pa, da karakterizacija in podatki odstopajo od projektirane oblike. V online obliki naj bi imel izpis naslednje podatke: ------------------------ Baza: DB: ·2· Številka citata ND: ·1· Datum vnosa ED: ·3· Izvor HS: ·21· Jezik LA: ·5· Naziv izdelka ali storitve PN: ·12· Nivo sestave AL: ·11· Status izdelka SP: ·8· Strokovna klasifik. CC: ·31· NIMEXE klasifikac. NCL: ·29· SIC klasifikacija SIC: Ident. izdelka int. PI: ·10· klasif. izdelka int. PC: ·9· Proizvajalec CS: ·19· Koda alokacije AC: ·20· Opis izdelka ali storitve AB: ·17· Naziv dejavnosti BN: ·13· Koda dejavnosti BC: ·14· Naziv aktivnosti TN: ·15· Koda aktivnosti TC: ·16· Ident proizvajalca IP: ·6·

- 83 - Primer: Baza: DB: MEPR Številka citata ND: 6 Datum vnosa ED: 890918 Izvor HS: Jezik LA: SN Naziv izdelka ali storitve PN: termo kontejner ######### (tip: ######) Nivo sestave AL: 1 Status izdelka SP: 1 Strokovna klasifik. CC: EFF NIMEXE klasifikac. NCL: ######## SIC klasifikacija SIC: ######## Ident. izdelka int. PI: klasif. izdelka i. PC: Proizvajalec CS: EMO, Celje Koda alokacije AC: YU-CE Opis izdelka ali storitve AB: termo kontejner, namenjen za avtonomno posredovanje toplotne energije, moč do 5 MW Naziv dejavnosti BN: proizvodna podjetja Koda dejavnosti BC: 400 Naziv aktivnosti TN: ponudba izdelkov Koda aktivnosti TC: 130 Ident proizvajalca IP: ###-###-###-###-### ------------------------------------------------------------- V zbirko je v tej fazi vnešeno: stanje per: 15.02.91. Obdobje 1990-91 zapisov 1911 letni prirastek ažuriranje permanentno 7.3. TUJE BAZE PODATKOV Ker se SICS ukvarja tudi z informacijskim posredništvom in svetovanjem uporablja tudi online dosegljive baze podatkov. Te uporablja ali direktno preko unline pristopov, ali pa jih pridobi od drugih informacijskih posrednikov. Zaradi specializacije je delo sedaj deljeno na dva dela:

- 84 - 1. Sam SICS posreduje direktno podatke iz host sistemov FIZ TECHNIK in DATASTAR, za baze, ki se nahajajo na teh dveh sistemih in za katere je usposobljen vsaj deloma in ima na razpolago ustrezno znanje in informacije (priročniki, "modri listi", itd. SICS ponuja predvsem bazo DOMA, ki jo aktivno soustvarja in vnaša vanjo podatke predvsem jugoslovanskega izvora s področja strojništva. 2. Preko Informacijskega centra, kot partnerskega sistema posreduje, ali pa uporabnike direktno napoti, da rešujejo: Patentno problematiko poreko ustreznih baz podatkov, ki so online dostopne, ali online poizvedbe, preko drugih host sistemov, h katerim ima let-ta urejene pristope. Pregled vseh baz podatkov je podan v bazi DATABASE INDEX, dostopne na host sistemih IC-INFO, ATLASS, URC. Izpis iz te baze, ki vsebuje tiste baze podatkov, ki jih ponuja SICS, so v posebni prilogi. Pri tem je potrebno posebaj upozoriti, da obstoja še niz drugih baz, ki pa so ali specifične, ali pa imajo specifične pristope. Zato se velikokrat poslužujemo drugih informacijskih centrov, ki imajo take baze podatkov, ali imajo do njih urejene pristope, saj je poznavanje posamezne baze je pri njenem izkoriščanju dominantnega značaja. 8. INFORMACIJSKI IZDELKI Informacijski izdelki se ločujejo od informacijskih storitev po svoji zaključenosti, tako funkcionalni, kot tudi vsebinski. Storitve se opravljajo na tistih dejavnostih, ki jih ni mogoče opredeliti kot dokončen posel. 8.1. DIREKTNO OBVEŠČANJE DIA (Direct Information Access) Dokumentalist obvešča uporabnike direktno na njihov naslov po komunikaciji, ki jo zahteva narava problema oz. sporočila. Ta storitev je namenjena predvsem nujnim poslovnim aktivnostim. Na to dejavnost se je potrebno posebej naročiti, saj zahteva ažurno pregledovanje informacijskih izvorov in direktno označevanje vsakega vnosa z direktnim ciljem, ki mora biti obveščen o pričujočem dokumentu. Sporočeni podatki so še surovi, nekontrolirani. Obveščanje poteka enkrat tedensko preko pošte, v posebnih primerih pa preko telefona, telefaksa, teleksa, ali mreže.

- 85 - 8.2. OBVEŠČANJE V INTERVALIH SDI (Selektivna diseminacija informacij) Uporabniki se lahko naročijo na občasno obveščanje glede na izbrano problematiko. Ob vsakem ažuriranju baze se izpišejo vse novosti, ki so prispele med dvema ažuriranjima. Pogostost ažuriranja je odvisna od baze (baza MECH ima mesečno ažuriranje). Tako so uporabniki sproti obveščeni o novostih. To storitev se izvaja predvsem iz lastnih baz podatkov, lahko pa se naroči tudi na baze, ki so dostopne preko online procesa. Naročilo na SDI je mogoče izvesti direktno na baze pri hostu IC-INFO s pomočjo online procesa, ali z rednim naročilom na SICS, ki za naročnika definira probleme, jih prevede v ustrezno računalniško sprejemljivo obliko in jih shrani na računalnik. Sporočila dobiva naročnik direktno iz hosta IC po pošti. 8.3. STANDARDNI PROFILI SP Uporabniki se lahko naročijo na strokovne profile, ki prinašajo občasno sve informacije iz določenega strokovnega področja določenega s klasifikacijskim ključem. Ker prihaja na posameznih področjih več informacij, so neka področja pogosteje objavljena (mesečno), neka pa bolj poredko (trimesečno). Vsak zvezek vsebuje do 50 objav. Uporabniki lahko izbirajo samo standardne, vnaprej definirane in ponujene profile, drugače morajo uporabiti SDI. 8.4. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE RP Na zahtevo naročnikov se izdelujejo retrospektivne poizvedbe (rešerše) na lastnih in tujih bazah podatkov. Na lastnih bazah obstojajo naslednje možnosti: 1.direktno na mikroračunalniku, v kolikor so baze majhne, specializirane in ne preobsežne. Ta oblika je dostopna samo preko delavcev SICS. 2.prek online procesov na Informacijskem centru, kjer so baze dostopne uporabnikom v online procesu. Ta druga oblika je dostopna oporabnikom ali direktno preko telekomunikacij ali pa preko delavcev SICS, kjer ti opravijo računalniško delo (delo informacijskega posrednika, svetovalca, eksperta). Tako so omogočene sledeče poizvedbe: 8.4.1. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE MIKRORAČUNALNIŠKE RPM Izdelane so iz lastnih baz podatkov predvsem baze MECH. Število izpisov je omejeno na 100, na posebno zahtevo lahko tudi več (kar je potrebno navesti v opombah v evidenci naročila). Vsebujejo: dopis, definicijo zahtevka, izpis zadetkov v formatu ALL, obračun in račun.

- 86 - 8.4.2. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE MIKRORAČUNALNIŠKE RAZŠIRJENE RPMR Vsebujejo: dopis, definicijo problema, računalniški izpis relevantnih zadetkov in sortirana frek-venčna kazala po deskriptorjih, strokovni klasifikaciji in avtorjih, obračun in račun. 8.4.3. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE ONLINE RPO na informacijskem sistemu FIZ TECHNIK e.V., Frankfurt/Main. Poizvedbe se izvedejo na bazah, ki so izvajalcu dobro poznane, za katere ima pripomočke, t.j. strojništvo in sorodna področja. To so predvsem baze, kjer sodelujemo tudi pri gradnji in jih dobro poznamo. Za te baze so poizve-dovalni procesi računalniško sprogramirani, kjer ti programi omogočajo direkten avtomatiziran pristop, obdelavo pridobljenih podatkov in izdajo teh podatkov. Vsebujeju: dopis, definicijo problema, izpis zadetkov (do 35 zadetkov), obračun in račun. 8.4.4. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE ONLINE OSTALE RPOO iz informacijskih sistemov DATASTAR, Bern in FIZ TECHNIK e.V., Frankfurt/Main. Vsebujejo baze, ki so izvajalcu manj poznane, za katere nima razen splošnih pripomočkov nobenih drugih. Število izpisov je omejeno na 35, na posebno zahtevo lahko tudi več. Vsebujeju: dopis, definicijo problema, izpis zadetkov, obračun in račun. 8.4.5. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE ONLINE RAZŠIRJENE RPOR iz baz podatkov navedenih v RPO. Poizvedbe so s posebnimi programi mikroračunalniško obde-lane in izdelana so dodatna frekvenčna kazala, sortirana po avtorjih, klasifikacijah, deskriptorjih, letih objave.Na posebno zahtevo (predvsem pri drugostopenjskih nadaljnjih online poizvedbah) se izdela tudi taka kazala po drugih poljih, drugih bazah, itd. Število izpisov je omejeno na 35, na posebno zahtevo lahko tudi več. Vsebujeju: dopis, definicijo problema, izpis zadetkov in frekvenčnih kazal, obračun in račun.

- 87 - 8.5. NESTANDARNI INFORMACIJKI IZDELKI Na posebno zahtevo se izdeluje druge informacijske izdelke, ki jih omogoča računalniška tehnologija, kot so na primer bibiliografije za določena podjetja, stroke, pregledi, itd., ki so odvisni od uporabnikovih zahtev in možnosti SICS. 9. STORITVE 9.1. INFORMACIJSKE EKSPERTIZE ANA Informacijske ekspertize so izdelki, ki uporabljajo diagnostične, analitične in sintetične procese za analizo problemov. Za osnovo služijo računalniško pridobljeni podatki z raznih baz podatkov. Podatki se najprej uredijo tako, kot to zahteva narava problema. Na isti način se analizira in uredi tudi definicija problema. Primerjave struktur, procesov in relacij pokažejo stopnjo transparentnosti med problemi in možnimi rešitvami, oz. posameznimi variantami rešitev. Na ta način je možno analizirati celovitost problemov, kavzalnost problemov (vzroki-posledice), dinamiko problemov na poti izvori-ponori (lastnosti objektov, kolizije objektov, defektnost (pomanjkljivost, šibkost) struktur in procesov, atributi objektov, parametri procesov, itd.) Za ekspertize je na razpolago poseben modul v sistemu SOCRATES, ki omogoča aplikacijo različnih metod, tako za postavljanje hipotez, kakor tudi za preverjanje le-teh. Deloma omogoča tudi simulacijo strukturnih sprememb. Rezultati so posredovani v obliki ugotovitev in primerjav uporabe medsebojno neodvisnih metod, ki potrjujejo (kvantificirajo) odstopke. Ekspertize uporabljamo za: - določevanje celovitosti nalog/problemov, - določevanje težišč, koncentracij nalog/problemov - diverzifikacije nalog/problemov - razrez na več manjših, med seboj odvisnih nalog/problemov - integracijo večih med sebojno delno odvisnih nalog/problemov - določevanje dinamičnih veličin (kritični časi, kritične hitrosti, riziki, .....) V okviru ekspertiz se izvaja tudi dodatne raziskave, ki so potrebne za reševanje kompleksnih problemov in se eventuelno pri-

- 88 - tegne k sodelovanju posamezne eksperte za posamezna področja. Tako se delo lahko odvija tudi multidisciplinarno, interdisciplinarno in multiinstitucionalno. 9.2. SVETOVANJE CON SVETOVANJE UPORABNIKOM PRI REŠEVANJU PROBLEMOV in uporabi inforacij, pridobljenih z informacijskih sistemov in uporabi informacijskih ekspertiz za reševanje problemov. SVETOVANJE UPORABNIKOM PRI GRADNJI LASTNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV, povezanih s študijem problemov uporabnikov ter kreativne uporabe informacijskih procesov v institucijah uporabnikov, gradnji uporabnikovih informacijskih sistemov in podobno. SVETOVANJE EKSPERTOV pri reševanju problemov na specifičnih področjih, integrirano v informacijske sisteme od definicije problemov do raziskovalne podpore pri eventuelno potrebnih nadaljnjih ali dopolnilnih raziskavah. 9.3. IZOBRAŽEVANJE EDU (bo razdelano v nadaljnjem tekstu) 9.4. NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO DTP Za lastne potrebe razvito namizno založništvo (Desk-Top Publishing) omogoča opravljanje storitev tudi drugim interesentem. 10. INFORMACIJSKI PRIPOMOČKI Med informacijske pripomočke sodijo tista pomagala, pripomočki in računalniška orodja, ki jih uporabljamo ob gradnji baz podatkov, ali ob iskanju informacij in omogočajo povezovanje posameznih delov informacijskega sistema med seboj. Gradijo se ali vzporedno z informacijskimi procesi, ali pa se zgradijo vnaprej, da potem v nadaljnih fazah povezujejo celoten sistem, ga poenostavljajo ali pa celo sploh omogočajo njegovo delovanje. Med te pripomočke sodijo predvsem klasifikacijski ključi, navodila za izdelavo in uporabo posameznih baz podatkov ali celi celotnih sistemov, liste deskriptorjev, slovarji posaeznih baz podatkov, itd. Tako kot sistemi in baze podatkov, se tudi pripomočki ažurirajo in prenavljajo. Glede na njihovo zahtevnost po ažurnosti, so ali del samih baz podatkov na host, sistemih, in/ali so dostopni na gibkih diskih, in/ali pa v papirni obliki kot samostojne publikacije.

- 89 - 10.1. STROKOVNI KLASIFIKACIJSKI KLJUČ 1990 Za integracijo celotnih vsebinskih struktur (zbirke podatkov, baze podatkov, banke podatkov, avtomatizacija procesov), je bil izdelan klasifikacijski ključ, ki naj bi povezoval celotno področje strojništva. Ta ključ je navezan na ključ baze Dokumentation Maschinenbau (DOMA) pri Fachinformationszentrum Technik e.V., Frankfurt/Main in s tem na za nas najpomembnejše mednarodne informacijske sisteme in strukture. Ta ključ je bil najprej preveden in smiselno usklajen z nomenklaturo baze MECH na nivojih 1. in 2. na katerem ga uporablja baza MECH. V letu 1990. pa je bil glede na razširitev dejavnosti na področja baze o dejavnostih podjetij in baze izdelkov podjetij kovinsko predelovalne in strojne industrije Slovenije preveden še 3. in 4. nivo. Nomenklatura ključa je bila usklajena s strani 6 recenzentov. Ker je izšel v mesecu novembru nov ključ, je bil obstoječi ključ predelan na nov obseg, ki obravnava celotno tehniko ter izdan nato v l. 1991. Ključ obsega: - vodenje in organizacijo podjetij, - strojništvo in proizvodno tehniko, - informacijsko tehnologijo, - medicinsko tehniko, - kovinske materiale, - steklo, keramiko in ognjevarne materiale, - tekstilno tehnologijo, - elektrotehniko in elektroniko, (v prilogi) 10.2. NAVODILA BAZE MECH 1990 (v prilogi) 10.3. DESKRIPTORSKO KAZALO BAZE MECH 1990 Deskriptorsko kazalo baze MECH je dostopno v vseh treh oblikah: Na online sistemu IC-INFO, kjer je baza na razpolago vsem uporabnikom v online procesu; na disketah kjer se ažurira najmanj kvartalno, ter v obliki samostojne publikacije, kjer se izda enkrat letno.

- 90 - 11. ONLINE DOSTOPNOST BAZE MECH in MOŽNOSTI ENAKEGA DOSTOPA ZA DRUGE BAZE PODATKOV SIC STROJNIŠTVA - HOST & VENDOR SISTEM IC-INFO Baza MECH je online dostopna javnosti na gostiteljskem računalniku (Informacijskem Servisu, Host Service) IC-INFO, ki ga je zgradil in z njim upravlja Informacijski Center, Kardeljeva pl. 17, Ljubljana. IC-INFO je trenutno eden od treh informacijskih servisov, ki delujejo v Jugoslaviji, oziroma v Sloveniji. Ostala dva sta IZUM Maribor (ATLASS) in RCUM Ljubljana (TRIPS). Vsak od omenjenih ima svojo programsko opremo; uporabniški vmesnik IC-INFO je močno podoben DIALOGovemu, s tem tudi ATLASSovemu, ki je skoraj identičen DIALOGovemu, TRIPS pa je različen. IC-INFO programska oprema je v celoti razvita v IC, ATLASS prav tako v celoti v IZUMu, medtem, ko je TRIPS kupljen v tujini. Vsi trije so po zmogljivostih popolnoma kompatibilni trenutnemu povprečnemu stanju v svetu. Telekomunikacijska dostopnost IC-INFO (podobno pa je tudi pri ostalih dveh) je mogoča skozi: - JUPAK javno mrežo za prenos podatkov v YU, - DECNET zasebna omrežja za prenos podatkov, v katerih je trenutno permanentno ali občasno povezanih do 200 računalnikov DEC ali podobnega tipa iz vse Jugoslavije, - modem, priključen na komutirano telefonsko omrežje. Na tak način je dostop omogočen pretežnemu delu uporabnikov računalniške opreme pri nas (samo v Sloveniji nad 5.000 terminalom in/ali osebnim računalnikom). Poleg MECH (baza št. 2) so na IC-INFO hostu javnosti dostopne predvsem baze podatkov na področju industrijske lastnine, za kar je IC-INFO specializiran (za razliko od ostalih dveh hostov, ki nista specializirana na nek tip podatkov ali baz podatkov). Dodatno je na IC-INFO na voljo referenčna (indeksna) baza podatkov o bazah podatkov, dostopnih javnosti v Sloveniji preko kateregakoli slovenskega javnega ponudnika - informacijskega posrednika, centra. Baze podatkov na hostu IC-INFO so: 11.1. DATABASES INDEX (DATAINDEX) Databases Index je baza podatkov trenutno iz Slovenije online dosegljivih baz podatkov, ne glede na to, kje na svetu se nahajajo. Pogoj za tako dostopnost je ponudba enega slovenskih informacijskih centrov, ki ima pogodbo z gostiteljem (hostom, informacijskim sistemom) kjerkoli na svetu. Ista baza podatkov je lahko dosegljiva na različnih hostih, dostikrat tudi v različni obliki (časovni obseg, iskalni jezik, indeksiranje, izpisni formati, itd). Uporabniki lahko pri slovenskem posredniku (vendor) naročijo informacijske poizvedbe v navedenih bazah podatkov, prav tako pa lahko uporabijo bazo podatkov kot refe enco o v svetu obstoječih in nam operativno dostopnih bazah podatkov.

- 91 - Online ponudba baz podatkov v svetu, zajeta v tej bazi podatkov se izredno hitro spreminja, zato je veljavna vedno le online mesečna verzija Databases Index baze podatkov. V bazi podatkov ne nastopajo zapisi o načelno dostopnih bazah podatkov, ki pa iz praktičnih ali formalnih razlogov (na primer prepoved uporabe iz Jugoslavije) dejansko niso dostopne. Baza podatkov je v angleščini. DATABASES INDEX je na voljo uporabnikom tudi na ATLASSu. 11.2. MECH (natančneje opisana drugod) 11.3. YU-TRADEMARKS YU Trademarks vsebuje bibliografske podatke vseh Jugoslovanskih blagovnih znamk, objavljenih v rubriki 'Znamke' Patentnega glasnika Zveznega Zavoda za Patente. Bazo podatkov gradi Informacijski Center v Ljubljani. V patentnem glasniku ugotovljene napake se pri vnosu v bazo podatkov popravljajo, kadar je mogoče ugotoviti iz drugih podatkov pravo vrednost. 11.4. YU-MODELS YU MODELS vsebuje bibliografske podatke vseh modelov, objavljenih v rubriki 'Modeli' Patentnega glasnika Zveznega Zavoda za Patente. Bazo podatkov gradi Informacijski Center v Ljubljani. V patentnem glasniku ugotovljene napake se pri vnosu v bazo podatkov popravljajo, kadar je mogoče ugotoviti iz drugih podatkov pravo vrednost. 11.5. YU-PATENTS (YUPAT) YU Patents vsebuje patentne bibliografske podatke vseh Jugoslovanskih patentnih prijav in podeljenih patentov, objavljenih v rubrikah: A: 'Pregled prijav patentov, ki so na vpogled'; B: 'Objava patentnih prijav' in C: 'Patenti' Patentnega glasnika Zveznega Zavoda za Patente. Baza podatkov vsebuje tudi pravni status (prenehanje veljavnosti) patentov, gradi pa jo Informa-cijski Center v Ljubljani. Naslovi patentnih dokumentov, objavljenih pred 1.1.1977 so samo v originalni obliki, od takrat dalje pa so prevedeni v angleščino, prevajamo jih v Informacijskem Centru. Odkar Zvezni Zavod za Patente objavlja patentne dokumente vrste 'A' (od 1986 leta) obstojajo v bazi podatkov poleg prevedenih tudi originalni naslovi. Napake, ki so v Patentnem glasniku se pri vnosu v bazo podatkov popravljajo kadar je pravo vrednost mogoče ugotoviti iz drugih podatkov , oziroma v sodelovanju z INPADOCom (napake v IPC) ali Zveznim Zavodom za Patente (numerične in datumske napake).

- 92 - 11.6. ITALPAT ITALPAT vsebuje bibliografske podatke italijanskih patentnih in modelnih prijav. V bazi podatkov so tako modeli (modeli utilita) kot vzorci, design modeli (modeli ornamentale). Bazo podatkov gradi Informacijski Center na osnovi dokumentacije, zbrane in objavljene preko italijanskih regionalnih gospodarskih zbornic iz cele Italije. Zapisi se vnašajo v bazo podatkov s časovnim zamikom med 6 in 12 meseci od dneva prijave, torej prej, kot so v skladu z mednarodnimi konvencijami in italijanskim patentnim zakonom prijave objavljene (18 mesecev od dneva prijave). Baza podatkov je ekskluzivna, saj nikjer drugod na svetu ti podatki v obliki online baze podatkov niso drugače dostopni. V mednarodnih patentnih bazah podatkov so sicer v omejenem obsegu dostopni bibliografski podatki o v Italiji podeljenih patentih, vendar šele bistveno kasneje, s časovnim zamikom 4 do 7 let. 11.7. PAT** (**=leto) 11.8. PAT** (**=leto) 11.9. PAT** (**=leto) PAT** baze podatkov so enoletni deli INPADOC mednarodne patentne baze podatkov, vendar brez JP (Japonski) dokumentov. INPADOC je najpopolnejša svetovna patentna baza podatkov, v njej so patentni bibliografski podatki patentnih dokumentov iz 51 držav na svetu in 3 mednarod-nih organizacij (glej listo v nadaljevanju!). Bazo podatkov gradi INternational PAtent DOcumen-tation Center na Dunaju. Patentne bibliografske podatke mu dobavljajo nacionalni patentni uradi ali druge ustrezne organizacije (Jugoslovanske podatke dobavlja Informacijski Center) večinoma v računalniško čitljivi obliki. INPADOC patentne bibliografske podatke kontrolira, standardizira in gradi skupno bazo podatkov. Vsakemu zapisu v bazi podatkov ustreza svoj patentni dokument, ki je lahko nepreverjena ali preverjena patentna prijava ali podeljen patent. Iz nekaterih držav so vključeni poleg patentnih tudi modelni dokumenti. IC-INFO programska oprema je v stalnem razvoju. Letos inštalirana verzija 2 omogoča dodatno, k standardnim možnostim (uporaba običajnih Bool-ovih operatorjev, konteksni operatorji za iskanje po prostem tekstu, izpisovanje rezultatov na različne načine, kot so offline, online ali download, oziroma v različnih standardnih ali uporabniško določenih formatih) še: - cluster search: hkratno uporabo več, med seboj sorodnih baz podatkov kot eno navidezno bazo; sistem za razliko od običajnega svetovnega stanja ne dopušča poljubne kombinacije baz podatkov v cluster, temveč le take, kjer je to glede na njihovo strukturo in vsebino smiselno, - numerično iskanje (po številkah in območjih, zlasti pomembno pri patentnih bazah podatkov) ali datumih,

- 93 - - preprosto naštevanje alternativnih pojmov (sinonimov) pri iskanju, brez eksplicitne uporabe ustreznega Boolovega operatorja, Kmalu pa bodo na voljo tudi najmodernejša trenutno poznana svetovna orodja na tem področju, kot je frekvenčna analiza najdenih množic vmesnih rezultatov (hits) po kateremkoli kriteriju in uporaba delnih rezultatov za dodatno iskanje (podobno kot na sistemu SOCRATES). 12. OMEJITVE PRVE FAZE RAZVOJA Prva faza razvoja SS (specializiranega sistema) naj bi po projektni nalogi predstavljala: - cilje SS - omejitve SS - meje SS in sistemsko analizo stanja v Jugoslaviji: - opis stanja znanstvenega informiranja v Jugoslaviji in v inozemstvu - opis obstoječih baz podatkov v Jugoslaviji - identifikacijo ključnih baz podatkov in informacijskih izvorov v inozemstvu - zahteve za razširjenje obstoječega stanja. Ker so preje omenjene zahteve za vse SS iste, izhodiščna stanja za vsak posamezen SS pa različna in specifična, je potrebno v bistvu prejšnje stanje posameznega SS prilagoditi novim zahtevam v tistih segmentih, v katerih bi bilo to oportuno. 12.1. KONTROLA CILJEV PRVE FAZE RAZVOJA ---------------------------------------------------------------- CILJI RAZVOJA MORAJO BITI PERMANENTNO KOORDINIRANI NA USKLAJENOST POTREB IN MOŽNOSTI, KAJTI DRUGAČE BOMO RAZVIJALI MOŽNOSTI, KI JIH NE POTREBUJEMO IN OBRATNO, IMELI BOMO POTREBE, KI JIH NE BOMO MOGLI REALIZIRATI. ---------------------------------------------------------------- PRVA NALOGA VODENJA SICS JE: KOORDINACIJA CILJEV, DINAMIKE IN STRUKTURE RAZVOJA

- 94 - 12.2. CILJI RAZVOJA 1.a. ponovna postavitev celovitih pristopov - razvijati vse informacijske nivoje, potrebne za delovanje celovitega sistema; - narediti selektiven dostop vsakomur, ki zmore določen nivo in ima po njem potrebe ter možnosti razvoja; - urediti izbor, vrednotenje in usposabljanje (izobraževanje, izpopolnjevanje in trening) za profesionalno osebje, za funkcionalno, motivacijsko, organizacijsko, informacijsko in poslovno lupino, da si bodo sposobni sami priskrbeti resurse v svojem okolju, kreirati in izdelovati izhode, razvijati in upravljati lastne informacijske sisteme v okviru integriranih informacijskih sistemov. - organizirati preverjanje usposobljenosti osebja za napredovanje iz nivoja v nivo, za vsak nivo posebej. 12.2.1. RAZVOJ PROFESIONALNEGA OSEBJA Da bi se lahko izpolnilo gornje zahteve, bo SICS vsako leto razpisal programe usposabljanja. Usposabljanje osebja se smatra kot redno poslovno dejavnost SICS, ki se izvaja v okviru naravnih zakonitosti sistema SOCRATES. Partnerji nosijo stroške šolanja, ter smatrajo usposabljanje osebja kot normalno dejavnost za zagotavljanje dinamike razvoja lastnih informacijskih sistemov, ki bodo kompatibilni z integriranimi informacijskimi sistemi branže (in stroke) v kateri se nahajajo. Usposobljeni naj bi bili za uvajanje posameznih informacijskih in poslovnih jeder, ki bi predstavljala nukleuse razvoja podobnih sistemov v lastnih inštitucijah. Partnerji smatrajo celotno dejavnost kot investicijsko dejavnost z dolgoročnim značajem, zato mora taka dejavnost dajati rendite. Merilo investicijske dejavnosti je doba vračanja posameznega rendita in dobiti, ki jih okolje prejema od delovanja takega sistema. To osebje bi moralo biti sposobno motivirati okolje za implementacijo informacijskih sistemov kot sredstva razvoja okolja v katerem živijo ter aktiviranja že razpoložljivih ali pridobljivih resursov. Okolje v katerega morajo biti taki sistemi vsajeni pa mora nuditi resurse za tak razvoj in sicer: - Ustrezno osebje tista sfera, ki bo uporabljala znanstvenotehnično informatiko kot faktor razvoja subjektov, ki pripradajo temu okolju;

- 95 - - Ustrezna finančna sredstva zagotovijo republike in institucije, ki jim ti kadri pripadajo in bodo od delovanja teh kadrov prejemali rendite; (varianta: finančna sredstva zagotovi federacija) - Ustrezen program in izvedbo funkcionalnega izobraževanja pa zagotovi SICS. Posamezni financerji bodo presojali, ali se usposabljanje izplača ali ne za vsak specifičen primer. Tako bo usposabljanje neprestano pragmatično kontrolirano s strani uporabnikov. Tako bo imel možnost vsak posameznik, da se bo usposabljal pod realnimi pogoji, saj bo moral svojo uspešnost že vnaprej dokazovati naročniku, ta pa ga bo izobraževal tako, kot je to potrebno za reševanje nalog. 12.2.1.1. FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje je osnovano kot blokovno izobraževanje obstoječega osebja, ki se morajo izobraziti za delo z informacijskimi sistemi, vsak na svojem nivoju in v svoji specifični funkciji, ki je potrebna za uspešno odvijanje in nadaljnje delovanje celotnega predvidenega sistema. Razdeljeno je na več specifičnih profilov, ki so potrebni za posamezne nivoje opravljanja in vodenja takih sistemov in vključevanje le-teh v redno delovanje institucij. Izobraževanje poteka v okviru posameznih funkcij. Izobraževanje se odvija na dva načina: seminarsko in v obliki delavnic (workshops), razdeljeno na posamezne bloke. Organizirali bomo sledeče seminarje: a. Seminar za dokumentaliste, namenjen za usposabljanje dokumentalistov za dokumentiranje vhodnih informacij na nivoju druge generacije razvoja sistema. Trening se izvaja na vhodnem modulu informacijskega sistema SOCRATES - petdnevni. b. Seminarji za dokumentaliste, namenjeni usposabljanju le-teh za delo z uporabniki, definiranju uporabniški problemov, reševanju problemov uporabnikov, uvajanju uporabnikov v informacijske analize in povečevanju efektivnosti lastnih informacijskih procesov. Trening se izvaja na izhodnem modulu informacijskega sistema SOCRATES - petdnevni. c. Seminar druge stopnje za dokumentaliste, namenjen za usposabljanje dokumentalistov za dokumentiranje vhodnih informacij na nivoju tretje generacije razvoja sistema. Trening se izvaja na vhodnem modulu informacijskega sistema SOCRATES. Seminar je petdnevni.

- 96 - d. Seminar druge stopnje za dokumentaliste, namenjen za usposabljanje dokumentalistov za delo na online informacijskih sistemih (IC-INFO, ATLASS), za uporabo informacijskih storitev in njih oblikovanja za končne uporabnike glede na njihove zahteve in uporabo informacijskih analiz za reševanje problemov s pomočjo znanstveno tehnične informatike. Trening se izvaja na izhodnem modulu informacijskega sistema SOCRATES. Seminar je petdnevni. e. Seminar za organiziranje,upravljanje in razvoj informacijskih podsistemov v okviru sistema SOCRATES. Seminar je namenjen za povezovanje in podporo vhodnega in izhodnega modula sistema SOCRATES in je usmerjen v organizacijsko,informacijsko in poslovno lupino sistema. Trening se izvaja na razvojnem modulu. Seminar je petdnevni. f. Informativni seminarji za uvajanje uporabnikov v informacijske možnosti in njih osnove. Ta seminar (blok) je namenjen vsem uporabnikom in vodstvenim delavcem v institucijah, upravi in združenjih, ki morajo take sisteme ali direktno uporabljati, ali podpirati, ali od njih zahtevati informacije. Je informativnega značaja, vzpodbuja k kreativnosti, urejanju in reševanju problemov. Seminar je dvodnevni. Obseg prvostopenjskih seminarjev: Uvod Prenos znanja Informacijski procesi Nekaj teoretičnih osnov informacijskih sistemov Preoblikovanje informacijskih sistemov Informacijske strukture in strukturiranje informacij Celična organizacija Matrična struktura Javni informacijski sistemi Knjižnični informacijski sistemi Informacijski centri Gradnja baz podatkov Zbiranje informacij Bibliografske baze podatkov Faktografske baze podatkov Ekspertni sistemi Računalniška obdelava baz podatkov Računalniški izhodi Uporaba informacijskih sistemov in baz podatkov Priprava problemov za informacijske poizvedbe Iskanje informacij v informacijskih centrih Informacijske analize in strukturiranje Metode informacijskih analiz Frekvenčna metoda ali metoda rasti Strukturiranje v miselne vzorce Morfološka metoda ali matrična metoda Cluster metoda

- 97 - Drevesna struktura Mrežna struktura in mrežne tehnike Kibernetske metode Simulacijske tehnike Povezovanje metod informacijskih analiz Kako uporabljamo informacije pridobljene iz inf. sist. Kako do primarnih dokumentov Preoblikovanje informacijskih procesov in vplivi Prilagajanje organizacije informacijskim strukturam Definiranje ciljev, kriterijev in vplivnih veličin. Definicije problemov in njih strukturiranje Prezentiranje problemov in rešitev (osebne interpretacije) Patentna informatika (samo za vodilne delavce) Obseg drugostopenjskih seminarjev : interirani informacijski sistemi integritete sistema SOCRASTES moduli sistema SOCRATES povezovanje informacijskih procesov zagotavljanje kvalitete, razpoložljivosti in fleksibilnosti protokoli branžni informacijski sistem faktografske baze podatkov in zbirke podatkov formiranje lastne baze podatkov, njeni podatki pripomočki za gradnjo baz podatkov (klasifikacije, liste) zaščita podatkov medsebojno komuniciranje, praktične vaje na mikroračunalniku poslovna lupina in poslovne funkcije sistema povezave z drugimi informacijskimi sistemi na področju stroj- ništva. Ti seminarji se vršijo v dveh variantah: 1. za vodilne delavce 2. za informacijske analitike in eksperte Podrobnejša vsebina seminarja, kraj in čas seminarjev se prilagodi vrsti uporabnikov. Med posameznimi seminarji se morajo udeleženci doma v svojih institucijah aktivno ukvarjati z dejavnostmi, ki jih posamezen modul obravnava. Že pred prihodom na seminar, se morajo pripraviti za aktivno sodelovanje na seminarjih in te priprave, ki predstavljajo izhodiščno znanje, obsegajo: * X dni analizo informacijskih potreb v lastni instituciji, * X dni analizo dokumentacijske strukture svoje institucije, * X dni analizo organizacijske strukture svoje institucije, * X dni oblikovanje integriranega inf. sistema svoje institucije, (informacijski tokovi, nosilci informacij, oblikovanje dokumentov, tipizacija dokumentov, itd.)

- 98 - Delo poteka v SICS in po institucijah, ki jim udeleženci seminarjev pripadajo. Seminarji so samo uvedba v načine dela, uporabo računalnika za reševanje problemov, uporabo pripomočkov za gradnjo in uporabo baz podatkov, ki jih morajo udeleženci seminarjev aplicirati v lastnih institu-cijah. So samo metode dela in tiste začetne aktivnosti, ki naj bi razčistile skupno delovanje v okviru integriranega informacijskega sistema. Seminarje podolnjujejo skupni sestanki osebja, ki z bazami upravljajo in jih kreirajo ter dopolnilna funkcionalna izobraževanja. Osvežitveni seminarji in trening (delavnice, workshops): Prvi dve stopnji poskrbita za znanje in razumevanje v posamezni profesionalni sredini, osvežitve-ni seminarji in trening pa za usposabljanje posameznikov za določene naloge. Izvedeni so v obliki delavnic (workshop). Te delavnice so prirejene specifičnemu problemskemu krogu za usposabljanje na nekem modulu sistema SOCRATES. Po izvedenih delavnicah izda SICS naročniku atest s protokolom o usposabljanju in ovrednotenju usposobljenosti posamezneg¯ udeleženca delavnice za določene funkcije (module), ki delujejo v okviru integriranih informacijskih sistemov SICS. 12.2.2. RAZVOJ OPREME, OPREMA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZAČETNA OPREMA Oprema se sestoji iz komunikacijske, računalniške in programske. Vendar kot celota ta delitev ni pomembna. Pomembno je, da ima uporabnik opremo s katero lahko uspešno rešuje svoje naloge: - kot avtonomni subjekt, ki je za določene naloge odgovoren, - kot integritetni del celote (delovne skupine, enote,institucije,.. Ko se bo uporabnik šolal, bo začel delati na opremi, ki jo ima SICS, na SICS bo lahko dobil vso programsko opremo, ki jo bo montiral na računalniškem sistemu na delovno postajo v svoji lastni instituciji, ki mu bo omogočala avtonomno delovanje, nato šele telekomunikacijsko povezovanje v svoje lastne integritete. Torej bo morala biti delovna postaja v prvi vrsti kompatibilna z opremo SICS, šele potem z opremo lastne inštitucije preko ustreznih vmesnikov. Vse druge poti so se izkazale kot nekonkurenčne. Tako je uporabnik že po enem dnevu po izdobavi kompletne opreme sposoben narediti prvi posel, doba vračanja vloženega kapitala začne teči takoj, doba vračanja je zelo kratka, saj sta tako uporabnik kot SICS zainteresirana, da uporabnik čim hitreje začne uspešno delovati. S tem je zagotovljena rentabilnost naložbe tak posel. Sedanja oprema je vezana pri posameznih institucijah na cilje teh institucij. Ker so bili ti do sedaj divergentni, je ta oprema zelo pestra, ne odgovarja pa v večini slučajev zahtevam postavljenim v SS sa strojništvo, še manj pa je mogoče medsebojno interdisciplinarno povezovanje. Še danes je večina sistemovakozvanih mainframe sistemov, ki so vezani samo navznoter s svojo t lokalno

- 99 - mrežo za prenos podatkov. Omejitve so postavljene že na statističnem nivoju (nabori znakov) za same bibliografske baze poadtkov. Večina je nekompatibilna med seboj na prenosu grafike (različne firme dobaviteljev = različni pred- in postprocesorji). Skratka nekompatibilnost je zelo visoka na vseh nivojih: na nivoju računalniške opreme, na nivoju programske opreme (operativni sistemi, sistemi za upravljanje baz podatkov, informacijski sistemi). Tako ne preostane nič drugega, kot povezovanje na najnižjem nivoju, ki zadošča obema zahtevama: zahtevam firme in zahtevam SS. Tem zahtevam pa odgovarjajo sodobni zmogljivejši mikroračunalniki, ki delujejo kot avtonomne delovne postaje, povezane v posamezne mreže (lokalne, podjetniške, javne, ... ) Usposabljanje in vlaganje v opremo je mogoče časovno uskladiti, to pa pomeni, da je mogoče uskladiti tudi finančne resurse in njih obračanje. Doba vračanja je bila do sedaj za posamezne delovne postaje 6 mesecev v SICS za sisteme ATARI, dočim je za sisteme 386/33 doba vračanja na nivoju delovne postaje več kot 3 leta, na nivoju celičnega računalnika pa 2,2 leti. Do te faze razvoja so sposobni dokumentalisti delovati kot avtonomni subjekti in združevati rezultate svojega dela na stopnji njihovih izdelkov in storitev v resurse njihovega okolja (inštitucije, projekti, posli). Šele po tej dobi postanejo uporabniki sposobni uvajati drugo opremo, tako računalniško, kot tudi programsko ter integrirati celotno dejavnost v integrirane informacijske sisteme namenskih institucij. Vendar se mora tudi ta faza razvoja dogajati v celoti v okviru standardov (kot so n.pr. UNMA = United Network Management Architecture), ki jih uporablja SICS in so prilagojeni evropskim izvedenkam svetovnih standardov (n.pr. UN/ECE in ISO, delovna grupa W4, ekspertna grupa GE1 sistem UN/EDIFACT, zahodnoevropska enačica EDIFACT - ameriška inačica je ANSI ASC X.12, - vzhodnoevropska inačica je CMEA). /3273, 6697, 8421, 8902, 8903, 10889/ SICS razmišlja o tem, da bi nudil uporabnikom celoten paket: hardware, software, komunikacijsko opremo in izšolano osebje za neko končno ceno na ključ, kar pomeni, da se managementu ne bi bilo potrebno ukvarjati s to problematiko. Največje tveganje še vedno nosi uporabnik sam. V kolikor izbere za usposabljanje ljudi, ki potem predvidenih del ne bodo zmogli izvrševati kvalitetno in uspešno, bo imel skoraj ista vlaganja, kot če bi usposabljal visokokvalitetne ljudi, izplen pa bo ob visokokvalitetnih ljudeh mnogo višji, kot ob nesposobnih ljudeh. Čim više uporabnik cilja, tem višje je tveganje. Prve stopnje zmore skoraj vsaka oseba, ki je strokovno uspešna na svojem delovnem mestu, potem pa so riziki vedno višji. Do informacijskega eksperta traja pot več kot 12 let od začetka prve stopnje, doživi pa jo zelo redko kdo.

- 100 - Za primerjavo: v Nemčiji so registrirani 3 informacijski eksperti, 38 informacijskih svetovalcev in ocenjeno okoli 4000 informacijskih posrednikov (online priključkov na host sisteme). 12.2.3. PROFILI OSEBJA: 12.2.3.1. DOKUMENTALISTI Vrste del, ki jih lahko opravlja: - vnos sekundarnih dokumentov v baze podatkov pod samokontrolo - gradnja lokalne baze podatkov prilagojene potrebam institucije na katero je vezan - ponovno iskanje dokumentov v lastni bazi podatkov in v kooperativno grajeni bazi podatkov pri kateri sodeluje - vzdrževanje arhiva lastnih primarnih dokumentov, na katerega je kooperativno grajena baza navezana. - avtonomno izvaja dela na nivoju delovne postaje ( moduli: za vnos informacij, za ponovno pridobivanje informacij, administrativni modul) 12.2.3.2. DOKUMENTALIST II Vrste del, ki jih lahko opravlja: - obvlada vsa dela dokumentalista I - vodi gradnjo kooperativno grajene baze podatkov, - izvaja kontrolno-adaptivno funkcijo gradnje baze podatkov - izdeluje vsa pomagala za gradnjo baz podatkov - sodeluje pri razvoju in upravljanju informacijskega sistema - uporablja vse online sisteme na hostih, kjer so montirane baze sistema SOCRATES - koordinira posamezne modularne funkcije na celičnem nivoju - avtonomno izvaja in upravlja posamezne funkcije celičnega nivoja - sodeluje pri izvajanju funkcij na nivoju delovne postaje za raziskave in razvoj 12.2.3.3. INFORMACIJSKI POSREDNIK - obvlada vsa dela dokumentalista I. - obvlada dela na online sistemih (online jezike na vsaj dveh zunanjih in dveh domačih hostih) - obvlada reprezentativne baze podatkov za njegovo področje delovanja na preje omenjenih hostih - obvlada delo z uporabniki do višine praktičnega reševanja enostavnih problemov.

- 101 - 12.2.3.4. INFORMACIJSKI SVETOVALEC - obvlada vsa dela informacijskega posrednika - obvlada kooperativno delo ekspertnih skupinah - obvlada kompleksno reševanje problemov skupaj z uporabniki - obvlada teorijo in prakso teoretične informatike - obvlada analitične metode dela - obvlada raziskave in razvoj informacijskih sistemov in baz podatkov - obvlada spreminjanje in optimizacijo sistemov - obvlada kodeks profesionalnega dela. 12.2.3.5. INFORMACIJSKI EKSPERT - obvlada vsa dela informacijskega svetnika - obvlada dekompozicijo in kompozicijo kompleksnih problemov - obvlada izdelavo informacijskih ekspertiz, metode controllinga in risk managementa, vodenja velikih kompleksnih projektov. 13. POVEZOVANJE AVTONOMNIH PARTNERJEV V INFORMACIJSKI SISTEM Posamezne osebe, ki so dobro izšolane in trenirane se vključuje v informacijske sisteme s svojimi aktivnostmi, ki morajo biti medsebojno koordinirane in upravljane. Delovati morajo kot solisti v orkestru. Morajo biti sposobne, da nastopajo kot posamezni solisti in morajo biti sposobne da delujejo v orkestru. Kot posamezniki morajo odigrati vlogo, ki je predpisana s partituro, v orkestru pa morajo biti sposobni delovati v okviru zahtev dirigenta. Sl. 19. Aktivnosti partnerjev - avtonomnih informacijsko dokumentacijskih delavcev

- 102 - Torej morajo biti posamezni delavci kot celota sposobni reševati cilje skupine v katerih delajo. Najmanjša taka skupina je informacijska celica /B6/. Posamezniki se v celoten sistem lahko vključujejo s svojo celotno dejavnostjo, za katero so usposobljeni. Sl. 20. Organizacijsko-funkcionalno povezovanje INFO delavca (parnerja).

Povezovanje je večslojno, multifunkcionalno, multidisciplinarno, dinamično, da omogoča celot-nemu sistemu tudi večciljno, multikriterialno delovanje. Pri tem odigrajo posebno vlogo lingvistični centri, ki morajo reševati predvsem jezikovne probleme na nekem področju v okviru nekega jezika, vzajemno s posameznimi specializiranimi sistemi.

- 103 - Sl. 21. Funkcije lingvističnega centra - povezovanje področij in jezikov

Šele z rešeno jezikovno problematiko je mogoče nato reševati strokovne probleme (sl. 20.). Lingvistični centri morajo graditi slovarje, določevati terminologijo napram drugim jezikom, pojmovno področje (semantiko pojmov glede na različna aplikacijska področja. Organizirani morajo biti za vsak jezik posebej. Kako so organizirana na nacionalnem nivoju je irelevantno. V Sloveniji vrši to funkcijo SAZU (Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti). Pri vključevanju posameznih partnerjev veljajo določena pravila, ki omogočajo uspešnost delovanje tako posameznikov kot celotne nadgradnje. 13.1. DIVERZIFICIRANOST OKOLJA: Različnosti v mednarodnem informacijskem komuniciranju je vezana na specifične značilnosti na različnih nivojih in v različnih lupinah. Te je najlaže reševati od spodaj navzgor, saj se lotimo predvsem tistih, ki morajo biti rešene že ob samem začetku, da sistem sploh lahko začne delovati brez kolizij. 13.1.1. RAZLIČNI NABORI ZNAKOV IN KOD Različni nabori znakov so potrebni v prenosu in implementaciji podatkov na statističnem nivoju. Glede na to, da je ta nivo najbolj standardiziran, saj je potrebno večino teh odločitev vgraditi že v same hardverske strukture (pisalniki, čipi, itd.), morajo biti znani tudi končni cilji in udeleženci. Ker posega ta standardizacija na tri standardizacijska področja (ZDA, zapadna Evropa, vzhodna Evropa) in je pričujoči specializirani sistem namenjen vsem tem trem področjem, je potrebno poiskati rešitve, ki odgovarjajo tako globalno, kot specifično. Zato je ta problem reševan predvsem sproti ob razvoju sistema v obliki zahtev proti

- 104 - dobaviteljem računalniške, programske in informacijske opreme. Možnosti realizacije takih zahtev pa potem določajo stopnjo rasti sistema, saj je ta direktno odvisna od realizacije teh rešitev. Sistem SOCRATES je že definiral in realiziral del teh zahtev, ki so bile do sedaj predvsem prilagojene dosedanji razsežnosti sistema. Ta je upošteval vse jugoslovanske znake v latinici, deloma tudi cirilske znake v srbohrvatskem jeziku. Ni pa še upošteval makedonščine in njenih cirilskih znakov. Nadaljnjim študijam in razvoju preostane vključitev še teh dveh delov. Pri tem pa se je potrebno zavedati zmogljivosti kodnih sistemov. Do sedaj je bila uporabljena v zapisih na nivoju sistema SOCRATES največ polna osembitna koda z 256 znaki. V komunikacijskem sistemu na nivoju IC-INFO pa samo polovičen 128 znakoven zapis v ASCII kodi. Vsi ostali znaki so bili transkribirani. Podrobnejši študiji v obdobju samega štarta sistema bo prepuščeno, kako bodo rešeni ti problemi. Morali pa bodo rešeni predvsem zunaj specializiranih sistemov, kjer se bo morala odvijati kot permanentna standardizacijska dejavnost. 13.1.2. RAZLIČNI JEZIKI V l. 1980. je bila izdelana analiza homogenosti srbohrvaškega jezika na vzorcu 400 pojmov iz strojništva. Tedaj je bilo na tem vzorcu ugotovljeno 28 % različnosti med obema jezikoma. Torej jezik ni dovolj homogen, da bi ga bilo mogoče strokovno uporabljati na tem nivoju kot enoten jezik na področju dokumentiranja. Zaradi večje točnosti je potrebno vsak jezik narediti informacijsko homogen in urediti semantične relacije. Torej je potrebno narediti slovar (listo),ki bo upoštevala te značilnosti jezikov. Sintaksa (na informacijskem nivoju) v bazi MECH je za vse jezike čim bolj enaka, zato pa nastopajo pri različnih jezikih različna odstopanja. To pomeni, da liste izjem za različne jezike vsebujejo različne pojme in morajo biti grajene za vsak jezik posebej. Različnim načinom mišljenja, različnemu problemskemu okolju, različnim zahtevam je potrebno torej postaviti nasproti sistem, ki naj bi omogočil skupno delovanje, ki naj bi predstavljal skupni informacijski sistem. Skupnim funkcijam je potrebno postaviti nasproti avtonomne funkcije in jih medsebojno povezati v učinkovit informacijski sistem. Pri tem delimo celoto lahko na: skupne strukture in avtonomne strukture skupne procese in avtonomne procese skupna pravila in avtonomna pravila . . . .

- 105 - Skupne lastnosti tvorijo globalni del sistema, avtonomne lastnosti pa specifične dele sistema. Vse te strukture njih razčlenitev glede na skupne in avtonomne lastnosti so namenjene doseganju ciljev preko izdelkov in storitev, preko informacijskih vhodov in izhodov, v enotnih protokolih, v enotnem načinu delovanja, kot je to že prikazano v sistemu SOCRATES in host & vendor sistemu IC-INFO, ki sta kot fleksibilna, adaptivna sistema vsak na svojem področju prilagojena celovitim, različnim frakcioniranim zahtevam na različnih nivojih in v različnih lupinah. /3724, 4920, 6426, 9940, 10846, 10867/ 13.2. DELOVANJE GOSTITELJA (HOSTA) IN PONUDNIKA (VENDORJA) (HOST & VENDOR) V celovitem sistemu, ki sodeluje s sistemom SOCRATES mora gostitelj (host) in ponudnik (vendor) odigrati celovito host & vendor funkcijo.Ta celovita funkcija pomeni povezavo obeh sistemov, tako hosta, kot tudi modulov sistema SOCRATES. Tako celovito funkcijo imenujmo host & vendor. Celovita funkcija ima naslednje module: 1. oskrba uporabnikov z informacijami v online procesu 2. telekomunikacijska funkcija (elektronska pošta) 3. povezava z drugimi informacijskimi sistemi (Gateway funkcija) 4. povezava z graditelji baz podatkov (interaktivna) 5. povezava z informacijskimi posredniki 6. povezave z računalniškimi in komunikacijskimi posredniki 7. oskrba graditeljev baz podatkov z povratnimi informacijami s strani uporabe, potrebnimi za:

nadaljnji razvoj sistema, pospeševanje razvoja in zmanjševanje rizikov (informacije o uporabi baz podatkov v oblki posebne baze podatkov, kjer so navedeni statistični podatki o uporabi, specificirani tako, da je možno: avtorsko nagrajevanje dokumentalistov za njihovo delo, da je možno ugotoviti specifiko uporabe in tendence razvoja uporabe po posameznih izvorih in iskanje novih izvorov, itd.

8. funkcija trženja baz podadtkov (rekalme, sejmi, itd. 9. funkcija obračunavanja storitev uporabnikom 10.funkcija protokoliranja potekov in predstavitve delovanja celovitega sistema skupaj z bazami podatkov, ki jih ponuja. 11.oskrba vseh udeležencev sistema z informacijami o razvoju branže. Sedanje stanje razvoja host & vendor sistema ni zadovoljujoče. Funkcija hosta se danes smatra samo kot paralelna funkcija ob gradnji baze podatkov, graditelji baz podatkov pa naj bi si vse informacije priskrbeli direktno od uporabnikov. Dejansko so pa graditelji baz podatkov povezani z uporabniki preko host sistemov, zato morajo ti odigrati celovito vlogo, ne pa samo računalniški del.

- 106 - V celovitem modelu kot je SOCRATES se zahteva tudi od host sistema, da je razvit do take mere, da je mogoče celotne funkcije, ki jih izvaja SOCRATES, posredovati preko host sistema, kjer so tudi drugi graditelji baz podatkov in druga področja in sicer morajo funkcionirati paralelno vse lupine, funkcije in nivoji: - nivoji funkcionalnosti: statistični, semantični, sintaktični, pragmatični in apobetični; - lupine funkcioniranja: funkcionalna, motivacijska, organizacijska, informacijska in poslovna Potrebna je skrb za enoten software in povezavo tega z aplikacijskimi področji ter multifunkcio-nalno napredovanje softverja v smeri ISO/OSI referenčnega modela (predvsem 5. do 7. stopnja). Potrebna je komunikacijska kompatibilnost z drugimi aplikativnimi - paralelnimi področji: kompatibilnost za prenos grafike (standardi za Videotex, ISDN ozkopasovni, ISDN širokopasovni, IGES,..) Potrebno je poskrbeti za software, ki je neodvisen od proizvajalcev in izdelan v okviru (predvsem evropskih norm): UNMA = Unified Network Management Arhitecture, UNIX, itd., da bo možna uporaba obstoječe opreme evropskih proizvajalcev, kamor spadajo tudi jugoslovanski proizvajalci in vključevanje v evropske standarde, s tem pa v evropske informacijske sisteme, in preko teh tudi v evropske gospodarske sisteme. Skrbeti mora za kompatibilnost z MAP, TOP, EDIFACT,... sistemi, ki omogočajo avtomatizacijo tovarn, razpoložljivost medijev, vpliv informacij na družbo, gospodarsko planiranje, povezavo s tržnim gospodarstvom, družbeno sožitje, druge informacijske tehnike, funkcije regulatorjev, standardizacijo [MCA = Micro Channel Architecture, EISA = Extended Industrial Standard, GSM = Groupe Special Mobile, itd.], kar je pomembno predvsem za tiste specializirane sisteme, ki so povezani direktno z gospodarstvom (vsi tehnični in gospodarski sistemi). Tako zahteven in obsežen splet funkcij pa lahko doseže samo integrirana host in vendor funkcije (host & vendor funkcije). 13.2.1. NAČELA DELOVANJA, GRADNJE IN RAZVOJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA NIVOJU HOST & VENDOR-ja 13.2.1.1. Poslovna lupina mora imeti svoj podsistem za identifikacijo, predvidevanje, načrtovanje in vodenje rizikov. 13.2.1.2. Poslovna lupina mora imeti svoja pravila igre, metodologijo in kontrolo, po katerih deluje.

- 107 - 13.2.1.3. Sistem kot celota mora imeti svoje vodstvo, ki ga sestavljajo vsi aktivni člani sistema kot partnerji sistema, ki je organiziran na dveh nivojih: - nivo poslovnega vodstva (upravni odbor),ki je profesionalno in - nivo partnerjev sistema (delničarjev sistema), ki so kot avtonomni partnerji odgovorni samo samemu sebi. 13.2.1.4. Sistem mora imeti odgovorno osebo, ki interpretira delovanje sistema navzven, se pove-zuje z višjimi organizacijskimi strukturami, vodi politiko obveščanja, mobilizacije in motivacije celotnega sistema in okolja v katerem sistem deluje in s tem skrbi za image sistema ter je za svoje delovanje odgovoren poslovnemu vodstvu. 13.2.1.5. Sistem mora biti grajen transparentno in modularn o in v skladu s standardi in tenden-cami razvoja v mednarodnih razmerah, predvsem v Evropi, ter se v ta razvoj aktivno vključevati. 13.2.1.6. Sistem mora imeti razdelane kriterije in postopke za vrednotenje delovanja sistema, ki bodo zagotavljali možnosti rasti sistema. 13.2.1.7. Sistem mora delovati po načelih interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti, konsensa, sodelovanja in skupnega načrtovanja ciljev. 13.2.1.8. Sistem mora biti hierarhično in matrično (morfološko) strukturiran, enostaven v svoji gradnji, da je lahko obvladljiv, da ga je možno avtomatizirati in integrirati v višje sisteme. 12.2.1.9. Sistem mora omogočati optimizacijo, postopno rast in obvladovanje rizikov. 13.2.1.10. Vodenje rizikov je področje poslovnega vodstva sistema. 13.2.1.12. Pri definiciji rizikov mora biti upoštevana zgornja meja rizikov. Riziki se določajo na osnovi znanstveno tehničnih informacij,brez upoštevanja socialnih motivov (resnični riziki), vodstvo pa doda socialne momente. 13.2.1.13. Vodstvo mora biti pripravljeno sprejemati rizike, kar omogoča njegovo permanentno izobraževanje in dopolnjevanje potrebnih znanj. Politika vodstva mora bazirati na redukciji rizikov, zato morajo biti riziki del njegove javne politike. Osnova je resnični riziko (faktorji rizika), ne pa osebno sprejemanje rizika nase. 13.2.1.14. Osebe, ki ne sprejemajo rizikov ali jih nenadzorovano povzročajo, ali jih prelagajo na druge, so izločene iz direktnega procesa odločanja, pošljejo se na izobraževanje (instruktažo), kjer dobijo nove, potrebne informacije za sprejemanje rizikov. Proces odločanja poteka po stopnjah: zna- ti, razumeti, obvladati, odločati. Osebe, ki te stopnjevane odgovornosti ne sprejemajo ne morejo biti partnerji sistema. a.. Strukture sistema so deljene na statične, dinamične, motivacijske in rizične, kar omogoča dinamično, fleksibilno, kontrolirano in adaptivno delovanje in življenje sistema v konkurenčnem okolju.

- 108 - b.. Način delovanja znotraj sistema je kooperacijski in ne tekmovalni. 13.2.1.15. Informacije morajo biti zbrane na najvišjem še dopustnem nivoju. Varovanje informacij mora biti izvedeno po principu drevesne strukture, kjer so dostopne samo do najvišje točke v nivoju strukture, vse paralelne strukture od najvišje točke ne dobe informacij. To omogoča smoterno delovanje, gradnjo in zaščito informacijskih verig. 13.2.1.16. Za varnost sistema so zadolžene vse osebe, vsaka na svojem nivoju. 13.2.1.17. Vsi nivoji morajo imeti modularno strukturo. Zaradi optimizacije in boljšega efekta mora biti sistem grajen trasparentno z drugimi, mednarodnimi sistemi na področju strojništva, in na področju ZTI, kar omogoča in pospešuje sodelovanje med sistemi, s tem pa njegovo rast. Organizacijska struktura mora biti fleksibilna in dinamična na osnovah avtonomnih partnerjev in celične organizacije (nevronalni sistemi). 13.2.2. VSEBINSKA IN TERITORIALNA ORGANIZACIJA SISTEMA Poleg že preje omenjenih lingvističnih centrov, ki morajo posamezna poimenovanja za posamezne pojme jezikovno uskladiti v nacionalnem jeziku in multidisciplinarnem obsegu, nastopa še strokovna uskladitev v okviru lastne stroke in njeno navezovanje nevzven. Med obema tema funkcijama pa tudi nastopajo dejavnosti, ki medsebojno povezujejo obe dejavnosti: lingvistično in strokovno. Tipična taka povezava je strokovni ključ Tehnika 90, ki predstavlja povezovanja tehničnih področij med seboj na nacionalnem in mednarodnem nivoju. (V prilogi) Vse te dejavnosti se združujejo pri gradnji baz podatkov, kot eni izmed najpomembnejših dejavnosti tako posameznika, kot informacijske celice,kot speciliziranega centra in kot host & vendor sistema. 13.2.3. NALOGE PODROČNEGA CENTRA: Posamezniki ali informacijske celice se lahko vežejo direktno na graditelja baze podatkov, in/ali na področni lingvistični center in/ali na host vendor sistem, vendar samo kot uporabniki. Kot graditelji, kooperanti pri gradnji baz podatkov, kot partnerji sistema pa se morajo vezati na vmesno stopnjo, ki je organizirana na nivoju republike, dežele, regije. Torej je geografsko in organizacijsko pogojena s specifičnim jezikom, s specifičnimi organizacijskimi in poslovnimi funkcijami, s specifičnimi družbenimi razmerami, vendar deluje v okviru enakih naravnih funkcij.

- 109 - Naloge in funkcije takega področnega centra so: 1. lingvistična ureditev svojega jezikovnega področja 2. oskrba uporabnikov z informacijskimi izdelki in storitvami (informacijami), interpretiranih v jeziku svojega področja (n. pr.: vnos SDI profilov), 3. izvrševanje nalog vezanih na celotno področje informacijskega sistema za strojništvo v interpretaciji s svojega lingvističnega področja. - izobraževanje (lastne interpretacije); - oskrba z lastnim softverjem (lastne interpretacije skupnega softvera); - oskrba z pripomočki: *prevod klasifikacije v svoj jezik, *prevod deskriptorjev v svoj jezik; - kontrola vhodnih dokumentov; - gradnja lastnega dela vezanega na lastne lingvistične značilnosti v okviru skupnih jezikovnih značilnosti (deskriptorski slovarji, tezavri, liste lingvističnih pravil, itd.; - gradnja lastnega dela baz podatkov, specifičnih za lastne potrebe, ki so lahko zaprti za druge dele celovitega sistema, so pa grajeni po enotnih pravilih z isto programsko opremo in pred- stavljajo samo zbirke podatkov v okviru ene izmed baz celovitega sistema in so dostopne določenemu krogu uporabnikov pod enovitimi pristopi in pogoji. Področni center deluje poslovno samostojno, vendar izkorišča storitve in informacijske strukture, procese, izdelke in storitve preko host & vendor sistema. Kriteriji njegovega delovanja (od zgoraj navzdol)so: 1. integriteta poslov in ciljna usmerjenost (aktualnost); 2. kvaliteta zapisov predvsem kvaliteta indeksiranja v lastnem jezikovnem področju in navezanost na druga jezikovna področja; 3. ažurnost delovanja; 4. stroški poslovanja ; 5. kvantiteta zapisov in uporabe baz ali zbirk; 6. integriranost procesov in stopenj kompleksnosti glede na zahtevane in realizirane izstopne storitve.

- 110 - 13.2.4. LASTNE BAZE PODATKOV Zakaj graditi lastne baze podatkov, če pa lahko dobimo podatke preko online sistemov bistveno ceneje, hitreje, podatki so kvalitetnejši, ...? Zakaj graditi lastne informacijske sisteme? Zakaj uporabljati lasten software? Zakaj uporabljati lasten hardware? . Zakaj sploh živeti????? Če želimo sami živeti, potem moramo delovati. Če želimo uspešno delovati, potem moramo biti primerljivi z drugimi, da lahko primerjamo uspešnost. Če želimo uspešno delovati, potem moramo imeti za to pogoje. Pogoji pa sami od sebe ne nastanejo. - Lahko nam jih ponudijo drugi, - lahko pa si jih sami ustvarimo, - lahko pa oboje (dajo jih drugi in si jih sami ustvarimo. Če pa želimo nekaj ustvariti, potem moramo vedeti kaj bomo naredili. To pa zahteva definicijo problemov, ustvarjanje možnosti za uresničitev rešitev, itd. Torej rabimo informacije o zunanjih sistemih, dogodkih, problemih, ... in o notranjih možnostih. Zunanja informacije nam lahko ponudijo zunanji sistemi, lahko nam ponudijo tudi informacije o nas, vendar gledane z njihovih stališč, z vidika njihovih sistemov, itd. Ne morejo pa nam dati informacij o nas z našega vidika, informacij o njih z našega vidika. Torej če želimo živeti, delovati in uspešno ustvarjati, skratka obstajati, moramo imeti lastne informacije o nas samih in o našem okolju. Noben drug subjekt ne more živeti namesto nas. Z okoljem je pač potrebno živeti v dialogu, del dialoga pa je lastno znanje, lastne informacije, lasten način življenja, lastni modusi izražanja, lastna kultura, itd., skratka lastna identiteta, ki se izraža preko lastnih entitet, lastnih lastnosti,... Pravico do obstoja ima vsako bitje, ki je sposobno preživeti, ima pravico biti avtonomno, ima se pravico odpovedati delu svoje avtonomnosti v korist drugih skupnih lastnosti, če postane tako bolj uspešno. Obstojajo pa neka merila, kaj je dovoljeno, in kaj ni dovoljeno, kakšna so pravila tekmovanja, da ne povzročimo svojemu okolju, sebi samemu in svojim partnerjem težave in izgube. Te pa definira kodeks etničnega in moralnega delovanja.

- 111 - 13.2.5. KAKO GRADITI LASTNE BAZE PODATKOV? V svetu so danes moderni pristopi modularni principi gradnje, ne samo baz podatkov, temveč praktično povsod, kjer nastopa človeška kreativnost. Ti principi se izkažejo posebno še takrat, kadar uporabljamo računalniško podprte sisteme, kjer so združljivost, fleksibilnost in podobne višje lastnosti komponent urejene po nekih naravnih zakonih. Zato gradimo baze tako, da bi tem principom odgovarjale. Združljivost baz podatkov med seboj in z bazami izven sistema, ki pa jih v svojih ciljnih funkcijah in procesih tudi uporabljamo in pripadajo običajno izbranim nadrejenim izvornim sistemom ali nadrejenim ciljnim sistemom, pomeni preprečevanje kolizij,skrajševanje časov, pravilno razumevanje rezultatov informacijskih procesov itd. Zato je informacijski sistem SOCRATES narejen na teh principih in uporablja vedno zbirne baze podatkov kot ciljne funkcije. Zbir določenih združljivih baz podatkov omogoča verige informacijskih procesov, ki jih je mogoče komjuterizirati. Zato so kratki časi online obdelav, pa tudi zanesljivost pridobivanja rezultatov, ki jih lahko spremljajo protokoli o teh procesih, glavna prednost takih baz podatkov. 13.3. GENERACIJE GRADNJE BAZ PODATKOV Ob izdelavi baze podatkov se pojavljajo generacije, ki so definirane s spremembo celovitosti informacijskega sistema in njegovih delov. Nek koncept delovanja traja toliko časa, dokler ga lahko spreminjamo in ima popravljanje določen smisel. To dosežemo takrat, ko s popravili ni več mogoče doseči izboljšav ali celo poslabšamo lastnosti sistema. Te značilnosti so najbolj izrazite pri deskriptorjih. N. pr.: popravljanje deskriptorjev ima v okviru določenega sistema za kontrolo in popravljanje samo toliko časa smisel, dokler z uvajanjem novih sprememb ne naredimo več napak, kot jih je bilo pred tem. V nasprotnem slučaju imamo več napak in za to, da smo to dosegli, smo morali vložiti še resurse. Tako postaja delo paradoksalno. Potrebno je menjati celoviti koncept delovanja, ki omogoča zopet nove performance. Menjavo takega celotnega načina delovanja pa imenujemo generacijo. 13.3.1 GENERACIJE INDEKSIRANJA Indeksiranje je razvito v štirih generacijah, od teh jih v bazi MECH uporabljamo samo še zadnji dve. Baza SAIDC-ST je bazirala na drugi generaciji, vendar ta za celovite zahteve uporabnikov ni več zadoščala.

- 112 - 1. generacija. pomeni indeksiranje na nivoju knjižničnega informacijskega sistema in na nivoju indeksiranja z luknjanimi karticami. Baze podatkov se gradi skoraj enako kot se je preje gradilo kartoteke, uporabi se samo računalnika tehnologija ne pa novi informacijski načini. Uporablja se tri do štiri indekse širokega pomena, ki tvorijo gesla ali ključne besede. Indeksi so zbrani v listi indeksov, in so na strokovnem področju dobro poznani. Običajno so take liste tudi mednarodno razširjene. Zaradi splošnosti in neselektivnosti pojmov so spremembe zelo počasne. 2. generacija pomeni indeksiranje na nivoju uporabe prvih baz podatkov oz. uvajanja računalniško podprtih informacijskih sistemov. Indeksov je več (6-20), vezanih na listo deskriptorjev in običajno tudi na tezaver. Zaporedje deskriptorjev je poljubno, vsi deskriptorji imajo enako prioriteto (isti rang). Običajno se uporablja ob polnem formatu, kjer povezavo med deskriptorji podaja abstrakt, ki tvori torej reduciran pomen dokumenta.Deskriptorji so namenjeni predvsem iskanju dokumentov preko iskalnih sistemov za ponovno pridobivanje informacij (batch in online sistemov). Deskriptorji se na svoj značaj lahko nahajajo v več poljih, kjer ima vsako polje svoje specifične karakteristike in smoterne procese. Spremembe deskriptorjev so dokaj hitre, vendar nastopajo skupaj stari in novi deksriptorji. Ker je sistem neprimeren za spremembe starih deskriptorjev (statičen sistem), se napak, ki smo jih naredili v predhodnih obdobjih ne popravlja, zato jih je vedno več. Visoko frekventirani deskriptorji imajo okoli sebe polno napak z nizkimi frekvencami. Stara poimenovanja se rada vleče naprej, čeprav je nastopila bistvena sprememba, tako ni mogoče že po nomenklaturi ločiti novejših dosežkov od starejših. 3. generacija pomeni strukturirano indeksiranje, kjer je potrebno poleg dokumenta in znanja imeti še pravila za vrednotenje primarnih dokumentov. Pravila za vrednotenje vsebujejo dve skupine pravil: vsebinska in formalna. Vsebinska pravila določajo kateri in kakšni dokumenti so sprejemljivi za bazo podatkov, kako morajo potekati procesi dokumentiranja in slično, da baza lahko zadrži predvideno kvaliteto. Formalna pravila določajo statistično, semantično in sintaktično zgradbo baze podatkov v fazi gradnje in ponudbe.

- 113 - Baze so strukturirane, pri tem so deskriptorji strukturirani v vzorce. V teh bazah zaporedje deskriptorjev ni več poljubno, temveč drevesno orientirano glede na probleme, ki ga primarni dokumenti obdelujejo. Drevesne strukture lahko preidejo tudi v modelne strukture, vezane na sistem obdelave dokumentov (n.pr. model SOCRATES). Za ugotavljanje vsebine ni več potreben abstrakt, saj mora biti indeksiranje tako kvalitetno, da mora abstrakt popolnoma nadomestiti. Obstojajo pa opombe, ki niso direktno vezane na primarni dokument, temveč na procese obdelave informacij, ki omogočajo operaterju (dokumentalistu), da beleži ugotovitve tekom procesov, ki se nato spet lahko sistematično obdelajo in tako pride do novih, dodatnih pravil. Ta generacija je torej dinamična. Baza, ki dela v tej generaciji se stalno spreminja, saj je samoadaptivna. Deskriptorji nastajajo in izginjajo, saj jih zamenjujejo novi deskriptorji (samo pod določenimi pogoji, ki so določeni s pravili). V tej generaciji še ne nastopajo avtomatični analizatorji in generatorji pravil, pravila se generirajo preko človeške analize. 4. generacija pomeni polno aplikacijo modela, pravil indeksiranja, kriterijev in postopkov (protokolov) za ugotavljanje popolnosti, konsistentnosti, ažurnosti, aktualnosti, ..... indeksiranja. Zapisi v tej generaciji vsebujejo še podatke, ki omogočajo kontrolo in adaptacijo (časovne in kvalitativne opredelitve). Deskriptorji so poleg struktur omenjenih v 3. generaciji opremljeni še z modelnimi strukturami, ki predstavljajo modelne značilnosti, da je potem mogoče primarne dokumente vrednotiti, zasledovati v njih dinamiki, kaotiki itd., ter jih končno vrednotiti na pomankljivosti, performance, racionalnost, smiselnost, itd. V tej generaciji dobijo opombe spet nov značaj, saj se pojavijo ob sistemu in ne več ob posameznem vnosu. V opombah se pokažejo odstopanja od neregularnosti, kjer je potem potrebno preko analiz reševati celovito regularnost sistema. V tej generaciji je možno graditi večjezikovne slovarje z ustrezno informacijsko konsistenco, saj je možno upoštevati semantična polja v različnih jezikih različno. Ta generacija je torej samoadaptivna na nivoju deksriptorjev, saj sama kontrolira popolnost in konsistentnost indeksiranja. V tej generaciji že nastopajo avtomatični analizatorji in generatorji pravil. Da bi bilo mogoče to realizirati moramo ob procesih generirati nekaj zbirk podatkov (list), ki omogočajo tako delo.

- 114 - Vrste list: liste obstoječih deskriptorjev, liste predlaganih deskriptorjev, liste spremenjenih deskriptorjev, liste obstoječih pravil: lista semantičnih pravil, lista sintaktičnih pravil; liste predlaganih pravil: lista semantičnih pravil, lista sintaktičnih pravil; liste spremenjenih pravil: lista semantičnih pravil, lista sintaktičnih pravil; lista vseh deskriptorjev lista regularnih deskriptorjev lista neregularnih deskriptorjev (izjeme, fraze) liste neregularnosti: - semantika neregularna (posamezni pojmi niso pravilni v celotnem deskriptorju) pridevniška, glagolska oblika ??? - sintaktika neregularna (povezava med deskriptorji, oz. vrstni red posameznih delov deskriptorjev ni pravilen Vrstni red procesiranja: procesiranje celotnih procesov - procesiranje podprocesov - procesiranje list: Najprej procesiramo neregularnosti, nato regularnosti. Neregularnosti tako sprejmemo kot regularnosti. Pravila pa nam odgovorijo: Kako tvorimo gruče pojmov ???? Kako tvorimo strukture čopaste ???? strukture drevesne ???? strukture matrične ???? Kako tvorimo semantiko pojma, ???? Kako tvorimo okolje pojma ???? Kako tvorimo družine pojmov ???? sorodne pojme ???? stopnje sorodnosti ???? Kako uredimo ........ Kako ločimo ........ Kako identificiramo ........

- 115 - Pri tem nastopajo naslednje strukture: a.) Primitivne strukture: GRUČA POJMOV je skupina pojmov, ki imajo nekaj skupnega, vendar niso urejeni po kakem pravilu. N. pr.: vsi deskriptorji, ki predstavljajo nek dokument in so razvrščeni v nekem polju): teksture, teksturiranje, matrice sočasnosti, značilnosti tekstur, definicije tekstur, postopki tekturiranja, analize teksturne, informacijske analize, modeli matematični, matrice Co-Occurance, Computer Vision, razpoznavanje vzorcev, umetna inteligenca, značilnosti površin, napake površin, podvzorci, teksteli, površine tehnične, vpliv procesov, strukture VRSTA POJMOV je skupina pojmov, urejenih po naraščajočem ali padajočem zaporedju, običajno abecedno urejenih pojmov: analize teksturne Computer Vision definicije tekstur informacijske analize matrice Co-Occurance matrice sočasnosti modeli matematični napake površin podvzorci postopki tekturiranja površine tehnične razpoznavanje vzorcev strukture teksteli teksture teksturiranje umetna inteligenca vpliv procesov značilnosti površin značilnosti tekstur ČOP POJMOV, predstavlja vse pojme, ki imajo skupen začetek in so urejeni po določenem pravilu ali postopku: N.pr.: (baza MEDO - lista kontroliranih pojmov) Ukaz za to je: #29- (naziv korena-trancation)

- 116 - #1-Abgas? Abgas· Abgaskühler· Abgaskühlung· Abgasreinigung· Abgastemperatur· Abgasturboaufladung· Abgasturbolader· dobimo čop identov IZSEK POJMA, predstavlja vse pojme, ki imajo nekaj skupnih znakov kjer koli v deskriptorju in so urejeni po določenem pravilu ali postopku: N.pr.: (baza MEDO - lista kontroliranih pojmov) Ukaz za to je: #29- (naziv korena-trancation) #1:temperatur (v modusu t = T) Abgastemperatur· Abgastemperatur· Arbeitstemperatur· Außentemperatur· Betriebstemperatur· Dichte Temperaturverhalten· Hochtemperaturreaktor· Innentemperatur· Lagertemperatur· Lufttemperatur· Raumtemperatur· Sätigungstemperatur· Sättigungstemperatur· Temperatur· Temperaturabhängigkeit· Temperaturbereich· Temperaturbeständigkeit· Temperaturdehnung· Temperaturdifferenz· MATRIKA POJMA, je zbir vezanih pojmov, kjer je določen osnovni pojem postavljen v svoje polje identov, ki je matrično urejeno glede na osnovni pojem (skupno značilnost) pojma:

- 117 - N. pr.: b. Kompleksne strukture: DREVO POJMA je: s tezavrom določena semantična in sintaktična ureditev pojma, v enem ali več jezikih. N. pr.: iz tezavra DOMA /A4/

Temperatur O Zustandsgröße U absolute Temperatur U Anlaßtemepratur U Außentemepratur U Betriebstemperatur U Dampftemperatur . V Hochtemperaturtechnik V Klimatechnik V Meerwasserentsalzung . ----------------------------------- Vse te strukture generiramo z vrsto procedur, ki se izvajajo postopno in imajo niz vmesnih in tudi naknadnih faz, ki so pomembne pri definicijah problemov, generiranju in analizah informacij:

- 118 - N.pr.: rezultat dobimo lahko v obliki zbirke podatkov: temperatur·Abgas·· temperatur·Arbeits·· temperatur·Aussen·· temperatur·Außen·· temperatur·Betriebs·· temperatur·Hoch·reaktor· temperatur·Innen·· temperatur·Lager·· temperatur·Luft·· temperatur·Raum·· temperatur·Sätigungs··######### temperatur·Sättigungs·· Temperatur·Dichte·verhalten· Temperatur··· Temperatur··abhängigkeit· Temperatur··bereich· Temperatur··beständigkeit· Temperatur··dehnung· Temperatur··differenz· Tako pridemo do korena njegovih predpon in njegovih dodatnih opredelitev, s tem pa smo prišli do čopa pojma. Nato lahko ugotovimo, da smo prišli do dveh definicij: KAJ: - Temperaturabhängigkeit = odvisnost temperaturna - Temperaturbereich = področje temperaturno . . KAKŠEN: - Abgastemperatur = temperatura odpadnih plinov = temperatura plinov odpadnih - Arbeitstemperatur = temperatura delovna . Tako postopoma pridemo do ekstrahiranja pravil, saj so ta sedaj postala očitna: Jezik: DE 1·Samostalniki (objekti) se pišejo z veliko začetnico 2·Če ni velika začetnica dekriptor ne more biti samostalnik, torej objekt, ampak samo relacija, dodatek, pripona, ... 3·Kaj je dodatek odloča njegova pozicija . Tako ekstrahiramo pravila na sintaktičnem nivoju. Pravila na semantičnem nivoju moramo sami definirati med gradnjo baze podatkov, torej že med indeksiranjem, saj moramo poznati obstoječo strukturo, in v kolikor ta odstopa, jo moramo razporediti ali med izjeme ali med nova pravila.

- 119 - TOREJ JE GRADNJA PRAVIL, DESKRIPTORJEV, BAZ PODATKOV IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV VZAJEMNO DELO, MEDSEBOJNO POVEZANO IN MOČNO ODVISNO OD ZNANJA, S KATERIM RAZPOLAGAMO. Pri tem pa ugotovimo, da predstavlja čop pojma izhodišče za iskanje določenih struktur, ki so združene v gruče. Ugotovimo lahko, da ima določena gruča lahko tudi več čopov (temperatur in Temperatur), torej jo tudi lahko poiščemo na različne načine in skozi to lahko pridemo do različ-nih rezultatov. Da bi pa to čim bolj onemogočili, izberemo in prepišemo robne pogoje, pod kate-rimi moramo procese izvajati, da bi bil prenos med proizvodnjo baz podatkov in njeno uporabo, čim zanesljivejši. 13.3.2. GRADNJA VEČJEZIKOVNEGA SLOVARJA Namen gradnje multilingvističnega slovarja je jezikovno združevanje in poenotenje celotnega poimenovanja v okviru neke zbirne baze podatkov, ki je grajena v več jezikih. Osmisli in racio-nalizira vnašanje podatkov in iskanje informacij. Podatki naj bi se vnašali v enem jeziku, dostop-ni pa naj bi bili v vseh drugih jezikih, Zato je potrebno zgraditi vmesne strukture, ki naj bi take procese omogočale. Pri tem mora odigrati vlogo tudi lingvistični center, na katerem se medse-bojno povezujejo definicije za posamezne pojme.Torej bi moral biti grajen tak večjezikovni slovar vzajemno med posameznimi specializiranimi sistemi, ki so odgovorni predvsem za vsebino baz podatkov, in med lingvističnim centrom, ki bi moral biti odgovoren za semantiko posameznega pojma med posameznimi specializiranimi sistemi. Dosedanji razvoj je podpiral predvsem poenotenje in povezave med angleščino, nemščino in slovenščino. Kot osnova sta enakopravno upoštevani angleščina, ki je grajena predvsem frazno, ter nemščina, ki je grajena predvsem morfološko. Izkoriščane so bile različne lastnosti posamez-nega jezika, da bi lahko obogatili informacijske izhode in omogočili kvaliteto prenosa informacij na različnih nivojih, pri tem pa čim manj izgubljali informacije. Glede na to, da naj bi bilo celot-no področje kompjuterizirano, se je iskalo predvsem tiste lastnosti, ki so dajale najboljše lastnosti v okviru računalniškega procesiranja informacij in sodelovanja človek - računalnik. Z razširitvijo na druge jezike pa bo moral vsak jezikovni center paralelno pregledovati in usklaje-vati svoj nacionalni jezik z angleščino in nemščino (na področju strojništva), ter svojim nacional-nim jezikom. Paralelno pa bo moral pregledovati tudi, kaj so definirali drugi jezikovni centri in bo moral z njimi sodelovati pri poimenovanju novih pojmov. Večjezikovni slovar se gradi iz multilingvistične baze podatkov po naslednjih principih, ki vlada-jo na razširjeni tretji generaciji razvoja sistema:

- 120 - 1. V vsa polja, ki so odvisna od jezikov se vnese specifične jezikovne definicije: - v polje TI se vnese originalni naslov - v polje TE se vnese angleški naslov - v kolikor originalni naslov ni tudi v nacionalnem jeziku, se originalni naslov prevede v nacionalni jezik - v polju glavnih gesel (6MH) se vnese glavna gesla v jezikih, ki jih zahteva baza ali zbirka podatkov. - v polju kontroliranih pojmov (29CT) se vnesejo deskriptorji v naslednjem zaporedju: * nacionalni (vezan na oznako jezika indeksiranja (31LN) * ustrezen angleški deskriptor [xxx xxx] * ustrezen nemški deskriptor {yyyy yyyyy} Deskriptorji morajo biti grajeni po pravilih najmanj tretje generacije razvoja. Ogljemo si tak zapis v vnosnem formatu baze MECH! 1DB: MC 2ED: 900616 3NL: xxx 4AS: 001 5CC: HA, KA 6MH: 7AU: Lindecker, J. 8CS: 9TI: Das Genfer Modell - ein Schichtenmodell fuer den Informationsbereich 10NT: 11ET: 12LA: DE 13DT: 02 14JC: 00002 15JT: Tech Rundsch 16PU: 17VO: 82 18PY: 90 19VN: 22 20RN: 21PA: 12 22PG: 6 23sl: 24tab: 25ref: 26IC: 27TH: 28AB: 29CT: model ženevski [Geneve model] {Genfer Modell}, modeli večnivojski [multiple layer model] {Mehrschichtenmodell}, družba komunikacijska [communication society] {Kommuni-kationsgesellschaft}, teorija informacijska [information theory] {Informationstheorie}, OSI model [OSI model] {OSI Modell}, protokoli komunikacijski [communication protocol] {Kom-munikationsprotokoll}, lingvistika [linguistics] {Linguistik}, komunikacije človeške [human

- 121 - communication] {Kommunikation (menschlich)}, model trinivojski [three layer model] {Dreischichtenmodell}, model petnivojski [five layer model] { Fünfschichtenmodell}, model sedemnivojski [seven layer model] { Siebenschichtenmodell}, Watzlawick Paul, Maslow Abracham, nivo statistični [statistical layer] {statistische Schicht}, nivo sintaktični [syntactical layer] {syntatische Schicht}, nivo semantični [semantical layer] {semantische Schicht}, nivo pragmatični [pragmatical level] {pragmatische Schicht}, nivo apobetični [apobetic layer] {apobetische Schicht}, potrebe človeške [human needs] {Bedürfnis (menschlich)}, software, kompatibilnost [compatibility] {Kompatibilität}, operacijski sistemi [operation system] {Betriebssystem}, arhitekture PC, MCA, EISA, UNIX, software aplikacijski [application software] {Anwendungssoftware}, vpliv softwarea [influence (software)] {Einfluß (Software)}, multifunkcionalnost [multifunctionality] {Multifunktionalotät}, mediji komunikacijski [medium (communication)] {Kommunicationsmedium}, Videotex, ISDN ozkopasovni, ISDN širokopasovni, GSM, EURODIC-ATOM, pošta elektronska, [electronic post] {elektronische Post}, komunikacije pisarniške {Bürokommunikation}, avtomatizacija tovarn [automation (factory)] {Automatisierung (Fabrik)}, razpoložljivost medijev [availability (medium)] {Verfügbarkeit (Medium)}, vpliv informacij, vpliv na družbo, gospodarstvo plansko, gospodarstvo tržno, sožitje družbeno, tehnike informacijske, funkcije regulatorjev, standardizacija 30UT: MCA = Micro Channel Architecture, EISA = Extended Industrial Standard, GSM = Groupe Special Mobile 31LN: 1 32SI: 075 33ND: yyyyy 34ZA: 35OP: 36: 37: 38: 39: 40: 41: 001 Tega nato spremenimo v komprimirano obliko lokalnega formata sedanjega sistema SOCRATES (v STEVE): ------------------ MC·900616·xxx·001·HA, KA··Lindecker, J.··Das Genfer Modell - ein Schichtenmodell fuer den Informationsbereich···DE·02·00002·Tech Rundsch··82·90·22··12·6·······model ženevski [Geneve model] {Genfer Modell}, modeli večnivojski [multiple layer model] {Mehrschichtenmodell}, družba komunikacijska [communication society] {Kommunikationsgesellschaft}, teorija informacijska [information theory] {Informationstheorie}, OSI model [OSI model] {OSI Modell}, protokoli komunikacijski [communication protocol] { Kommunikationsprotokoll}, lingvistika [linguistics] {Linguistik} , komunikacije človeške [human communication] {Kommunikation (menschlich)}, model trinivojski [three layer model] { Dreischichtenmodell}, model

- 122 - petnivojski [five layer model] { Fünfschichtenmodell}, model sedemnivojski [seven layer model] { Siebenschichtenmodell}, Watzlawick Paul, Maslow Abracham, nivo statistični [ statistical layer] {statistische Schicht}, nivo sintaktični [syntactical layer] {syntatische Schicht}, nivo semantični [semantical layer] {semantische Schicht}, nivo pragmatični [pragmatical level] {pragmatische Schicht}, nivo apobetični [apobetic layer] {apobetische Schicht}, potrebe človeške [human needs] {Bedürfnis (menschlich)}, software, kompatibilnost [compatibility] {Kompatibilität}, operacijski sistemi [operation system] {Betriebssystem}, arhitekture PC, MCA, EISA, UNIX, software aplikacijski [application software] {Anwendungssoftware}, vpliv softwarea [influence (software)] {Einfluß (Software)}, multifunkcionalnost [multifunctionality] { Multifunktionalotät}, mediji komunikacijski [medium (communication)] {Kommunicationsmedium}, Videotex, ISDN ozkopasovni, ISDN širokopasovni, GSM, EURODIC-ATOM, pošta elektronska, [electronic post] {elektronische Post}, komunikacije pisarniške {Bürokommunikation}, avtomatizacija tovarn [automation (factory)] {Automatisierung (Fabrik)}, razpoložljivost medijev [availability (medium)] {Verfügbarkeit (Medium)}, vpliv informacij, vpliv na družbo, gospodarstvo plansko, gospodarstvo tržno, sožitje družbeno, tehnike informacijske, funkcije regulatorjev, standardizacija·MCA = Micro Channel Architecture, EISA = Extended Industrial Standard, GSM = Groupe Special Mobile·1·075·yyyyy········ --------------- V kontrolnem postopku mora dokumentalist odkriti v večjezikovnem slovarju za vsak jezik posebej, ali je pod podobno oznako že kak enak ali podoben izraz (semantika). Posebno pomembno je to v angleščini, ki je grajena zelo pogosto frazno in ne morfološko,kot je običajno grajena nemščina. Potem je potrebno za vsak jezik posebej razčistiti, ali se ujema konsistenca pojma v vseh treh jezikih. To ugotovimo tako, da mora biti celota vsebina pojma v vseh treh jezih enaka. V kolikor odstopa v enem jeziku (je v enem jeziku akronim, v drugem pa nekaj drugega, je v enem jeziku sinonim, homonim... v drugem pa ne, je potrebno obdelati celotno polje, ter vnesti sinonimne oznake v vsakem jeziku posebej na relacijski način. Skratka potrebno je razčistiti kompletne relacije v pojmih med tremi jeziki (nacinalnim, angleškim in nemškim). Te tehnologije pa ne bomo podrobneje obravnavali tukaj, saj presega projektno nalogo. Kontrola in strojne obdelave v centru, ki gradi baze podatkov pa potem te posamezne vnose pregledajo, potrdijo ali spremenijo in iz njih izdelajo skupne liste - slovarje. Iz zgornjega zapisa bi bil potem skupni slovar, dostopen na host sistemu, takle:

- 123 - arhitekture mikroračunalniške·architecture (microcomputer)·Architektur (Mikrorechner) avtomatizacija tovarn·automation (factory)·Automatisierung (Fabrik) družba komunikacijska·communication society·Kommunikationsgesellschaft EISA·EISA·EISA EURODIC-ATOM·EURODIC-ATOM·EURODIC-ATOM funkcije regulatorjev·function (controller)·Funktion (Regulator) GSM·GSM·GSM gospodarstvo plansko·plan economy·Planwirtschaft gospodarstvo tržno·market economy·Marktwirtschaft ISDN ozkopasovni·ISDN (narrow bend)·ISDN (Schmalband) ISDN širokopasovni·ISDN (wide bend)·ISDN (Breitband) kompatibilnost·compatibility·Kompatibilität komunikacije človeške·communication (human)·Kommunikation (Mensch) komunikacije pisarniške·comunication (office)·Bürokommunikation lingvistika·linguistics·Linguistik Maslow Abracham·Maslow Abracham·Maslow Abracham MCA·MCA·MCA mediji komunikacijski·medium (communication)·Kommunicationsmedium model OSI·model OSI·Modell OSI model petnivojski·five layer model· Fünfschichtenmodell model sedemnivojski·seven layer model·Siebenschichtenmodell model trinivojski·three layer model· Dreischichtenmodell model ženevski·Geneve model·Genfer Modell modeli večnivojski·multiple layer model·Mehrschichtenmodell multifunkcionalnost·multifunctionality·Multifunktionalotät nivo apobetični·apobetic layer·apobetische Schicht nivo pragmatični·pragmatical level·pragmatische Schicht nivo semantični·semantical layer·semantische Schicht nivo sintaktični·syntactical layer·syntatische Schicht nivo statistični·statistical layer·statistische Schicht operacijski sistemi·operation system·Betriebssystem elektronska pošta·electronic post·elektronische Post potrebe človeške·human needs·Beduerfniss (menschlich) protokoli komunikacijski·communication protocol·Kommunikationsprotokoll razpoložljivost medijev·availability (medium)·Verfügbarkeit (Medium) software·software·Software software aplikacijski·application software·Anwendungssoftware sožitje družbeno··Zusammenleben (gesellschaftlich) standardizacija·standardization·Normung tehnike informacijske·technics (information)·Informationstechnik teorija informacijska·information theory·Informationstheorie UNIX·UNIX·UNIX Videotex·Videotex·Videotex vpliv informacij·influence (information)·Informationseinfluß vpliv na družbo·influence (society)·Einfluß (gesellschaftlich) vpliv softwarea·influence (software)·Einfluß (Software) Watzlawick Paul·Watzlawick Paul·Watzlawick Paul ---------- Paralelno z večjezikovnim slovarjem pa bi bil lahko na podrejenem lokalnem jezikovnem centru potem strojno obdelan ali kompleten zapis ali pa tudi samo nacionalni zapis, kot n. pr.:

- 124 - 1DB: MC 2ED: 900616 3NL: xxx 4AS: 001 5CC: HA, KA 6MH: 7AU: Lindecker, J. 8CS: 9TI: Das Genfer Modell - ein Schichtenmodell fuer den Informationsbereich. 10NT: 11ET: 12LA: DE 13DT: 02 14JC: 00002 15JT: Tech Rundsch 16PU: 17VO: 82 18PY: 90 19VN: 22 20RN: 21PA: 12 22PG: 6 23sl: 24tab: 25ref: 26IC: 27TH: 28AB: 29CT: model ženevski modeli večnivojski, družba komunikacijska, teorija informacijska, model OSI, protokoli komunikacijski, lingvistika, komunikacije človeške, model trinivojski, model petnivojski, model sedemnivojski, Watzlawick Paul, Maslow Abracham, nivo statistični nivo sintaktični, nivo semantični, nivo pragmatični, nivo apobetični, potrebe človeške, software, kompatibilnost, operacijski sistemi, arhitekture mikroračunalniške, MCA, EISA, UNIX, software aplikacijski, vpliv softwarea, multifunkcionalnost, mediji komunikacijski, Videotex, ISDN ozkopasovni, ISDN širokopasovni, GSM, EURODIC-ATOM, elektronska pošta, komunikacije pisarniške, avtomatizacija tovarn, razpoložljivost medijev, vpliv informacij, vpliv na družbo, gospodarstvo plansko, gospodarstvo tržno, sožitje družbeno, tehnike informacijske, funkcije regulatorjev, standardizacija 30UT: MCA =Micro Channel Architecture, EISA = Extended Industrial Standard, GSM = Groupe Special Mobile 31LN: 1 32SI: 075 33ND: yyyyy 34ZA: 35OP: 36: 37: 38: 39: 40: 41: 001

- 125 - oziroma v komprimirani obliki: ------------- MC·900616·xxx·001·HA, KA··Lindecker, J.··Das Genfer Modell - ein Schichtenmodell fuer den Informationsbereich···DE·02·00002·Tech Rundsch··82·90·22··12·6·······model ženevski modeli večnivojski, družba komunikacijska, teorija informacijska, model OSI, protokoli komunikacijski, lingvistika, komunikacije človeške, model trinivojski, model petnivojski, model sedemnivojski, Watzlawick Paul, Maslow Abracham, nivo statistični nivo sintaktični, nivo semantični, nivo pragmatični, nivo apobetični, potrebe človeške, software, kompatibilnost, operacijski sistemi, arhitekture mikroračunalniške, MCA, EISA, UNIX, software aplikacijski, vpliv softwarea, multifunkcionalnost, mediji komunikacijski, Videotex, ISDN ozkopasovni, ISDN širokopasovni, GSM, EURODIC-ATOM, elektronska pošta, komunikacije pisarniške, avtomatizacija tovarn, razpoložljivost medijev, vpliv informacij, vpliv na družbo, gospodarstvo plansko, gospodarstvo tržno, sožitje družbeno, tehnike informacijske, funkcije regulatorjev, standardizacija·MCA =Micro Channel Architecture, EISA = Extended Industrial Standard, GSM = Groupe Special Mobile·1·075·yyyyy········001 --------------- 13.3.3. ZBIRNE BAZE PODATKOV Zato ima vsaka zbirna baza podatkov svoje zbirke podatkov, ki so urejene tako, da kot celota dajejo najboljše rezultate glede na uporabo informacij, ki jih vsebujejo. Tej zbirni bazi podatkov pripadajo določena pravila karakteriziranja in indeksiranja, semantična in sintaktična pravila, ki so glede na stopnjo razvoja sistema baz podatkov, v okviru neke zbirne baze podatkov, enotno urejena. 13.3.4. SINTAKTIČNA PRAVILA IZDELAVE DESKRIPTORJEV 3. GENERACIJE: 1. mesto - objekt ali proces (KAJ) samostalnik, samostalniška oblika glagola /baza MECH, lista kontroliranih pojmov/ stružnice, struženje (enomestni deskriptorji so običajno tudi deskriptorji prve in druge generacije)

- 126 - 2. mesto - pojasnilo, relacija, pridevnik (KAKO, KAKŠEN) stružnice avtomatične·9 stružnice dvovretenske·3 stružnice enovretenske·5 stružnice fleksibilne·2 stružnice kopirne·1 stružnice odpisane·1 stružnice poligonske·2 stružnice posebne·2 stružnice precizne·4 . -------------------------- struženje aluminija·2 struženje batov·2 struženje diamantno·8 struženje elektroerozivno·1 struženje fino·14 struženje frezalno·4 struženje gredi·4 struženje grobo·2 struženje in frezanje·2 struženje in vrtanje·1 struženje izkovkov·2 struženje jekel·7 struženje keramike·1 struženje kompletno·3 struženje kompozitov·1 struženje končno·1 . -------------------------- (Dvomestni deskriptorji so običajno tudi deskriptorji druge generacije, vendar samo po svoji vsebini, ne pa po svojem redosledu - sintaksi. Pri tem sta za tretjo generacijo določena redosled v samem deskriptorju in redosled deskriptorjev v polju z strukturo polja). 3. mesto - namen, ali podrobnejša (specifična opredelitev splošnejšega pojma (ZA KAJ) (če drugo mesto odpade, potem tretje mesto stopi na drugo mesto) (drugo in tretje mesto je smoterno deliti v dva samostojna deskriptorja. Prednost ima oblika s tremi deskriptorji. V kolikor je celoten tribesedni deskriptor daljši kot 40 mest, ga razdelite na dva samostojna deskriptorja. V tribesednih deskriptorjih se nahaja največ izjem, ki niso sintaktično grajeni po teh pravilih. Te izjeme nastopajo zaradi narave računalniško podprtih sistemov in cilja: grupirati (s sortiranjem) deskriptorje v čim bolj reprezentativne vzorce (čope).

- 127 - Zato dobimo take deskriptorje: informacijski sistemi integrirani, proizvodni sistemi integrirani, stružilno frezalni centri,... kjer nastopajo deksriptorji kot fraza, ki se pri sortiranju postavi na pravo mesto, kjer jo po njeni vsebini najverjetneje začnemo iskati. 4. mesto je vezano vedno na frazo,ki bi drugače lahko spremenila pomen, torej so to vedno deskriptorji-fraze (uveljavljeni pojmi) in jih torej ne smemo razložiti na več deskriptorjev, če pa že to naredimo, mora poleg razloženih dekriptorjev ostati tudi cela fraza. Pri tem morajo v tretji generacijo ostati vsi čopi skupaj in mora nastopati najprej polno definirani pojem potem pa njegovi razdeljeni deli, ki so običajno splošnejši pojmi. Za izvajanje takih operacij, ki omogočajo obdelavo podatkov in s tem tudi ustvarjanje novih informacij pa nastopajo tudi procesi, ki so potrebni za tvorjenje struktur, njih preslikavanje, prikazovanje, itd. Te procese mora vsebovati programska oprema s katero je potem omogočena tvorba takih struktur, ki pa se nahaja tudi na različnih stopnjah razvoja. Soodvisnost razvitosti programske opreme, razpoložljivih struktur in stopnje razvoja problemov je torej očitna. 14. ZAHTEVE RAZVOJA SZTIJ Sistem znanstvenega in tehničnega informiranja Jugoslavije (SZNIJ) ima naslednjo sestavo: A KIS Knjižnični informacijski sistem B ZTI Znanstveno tehnični IS C DRI drugi relevantni sistemi D IIS Inozemski (tuji) IS E SZTIJ Sistem znanstveno tehničnih informacij Jugoslavije F sistem družbenega informiranja Jugoslavije

- 128 - Sl. 22. Sistem znanstveno tehničnih informacij Jugoslavije

Sistem znanstveno tehničnih informacij Jugoslavije vsebuje sisteme Knjižnični informacijski sistem, Znanstveno tehnični informacijski sistem in druge relevantne informacijske sisteme. Pri tem je SZNIJ del družbenih informacijskih sistemov na eni strani in del mednarodnih informacijskih sistemov. Zgoraj prikazani sistem predvideva povezavo mednarodnih sistemov (inozemskih - tujih sistemov) in znanstveno tehničnih IS preko SZTIJ in naj sistemi ZTI nebi imeli nobene direktne povezave. To pomeni strogo hierarhično ureditev (cluster sistem). Tako stanje s strokovnega vidika ni mogoče. Že sedaj je sistem za strojništvo močno direktno povezan z mednarodnimi sistemi. Torej obstoja dvojna paralelna, vzajmena, istočasna povezava specilaiziranih sistemov: na mednarodne in na SZNIJ. Zato mora postati SZNIJ del mednarodnih sistemov, delovati v okviru in vzajemno s temi sistemi in ne paralelno z njimi. Ker je SZNIJ predmet tega projektiranja, ga postavimo v sredino kot jedro dogajanja, v katerega potem naknadno vkjučujemo ostale sisteme. Če pri tem upoštevamo gradnjo informacijskih sistemov od spodaj navzgor se nam ponudi logična slika takega pristopa, ki je podana v sl. 23.

- 129 - Sl. 23. Vključevanje SZNIJ v ostale informacijske sisteme

Specializirani sistemi, ki so del SZNIJ morajo biti glede na svoje cilje in funkcije med seboj povezani v neko celoto, tako kot so ostali sistemi. Morajo pa imeti tudi neke odnose do ostalih sistemov. V sedanji stopnji razvoja, med posameznimi sistemi ni nekih trdnih vezi, saj so vsak za sebe grajeni pod različno filozofijo pristopov, pod različnimi cilji. Skupna jim je le komunikacijska in do neke mere tudi računalniška oprema. Ker so posamezni specializirani sistemi v različnih stopnjah razvoja, je sedaj možno narediti tudi računalniške povezave na različnih funkcionalnih nivojih in na različnih lupinah funkcioniranja. Vendar to presega delovanje enega samega specializiranega sistema. Mogoče pa je do neke mere vskladiti računalniško in programsko opremo: Če primerjamo delovanje zgoraj podanega specializiranega sistema za strojništvo (SSS), ugotovimo, da se SSS naslanja samo na inozemske (tuje) IS in SZTIJ, torej na dve osnovni strukturi in ne na štiri, kot je predvideno z SZTIJ. Bibliografski sistem in družbeni sistem informiranja nista direktno vezana na SSS, temveč sta dostopna uporabnikom samo preko telekomunikacijskega sistema in sta torej paralelna sistema. Torej je SSS informacijsko (direktno) neodvisen od teh dveh sistemov. Če je sistem informacijsko neodvisen, so potem neodvisni tudi vsi spodnji nivoji (organizacijski, motivacijski in funkcijski). Torej je tak sistem maksimalno fleksibilen, neodvisen od uspehov drugih sistemov. To pa pomeni, da je varnost delovanja takega sistema večja, kot če bi bili vsi ti sistemi informacijsko povezani (ali pa še celo povezani na nižjih nivojih).

- 130 - Tako stanje je podobno kot v drugih državah. Posamezni sistemi navedeni v sl. 22. morajo biti samostojni, da se ne prilagajajo eden drugemu in s tem trošijo nepotrebne resurse za medsebojno delo, ki običajno ne prinaša rezultatov. Ciljne funkcije posameznih sistemov so preveč divergentne, da bi bilo smoterno integrirati sisteme kot celoto na informacijskem nivoju. 15. OPREMA Oprema v celotnem specializiranem sistemu bazira na: 1. Že obstoječi opremi v celotnem sistemu, sestavljenem iz naslednjih podstruktur: - oprema v celotnem sistemu (komunikacijska) - oprema pri host sistemu (računalniška in programska) - oprema graditelju baze podatkov (računalniška in programska) - oprema pri lingvističnih centrih - oprema pri specializiranih nosilcih za posamezna podpodročja - oprema pri posameznih aktivnih članih sistema Ker pomeni oprema eno od osnovnih potreb, po drugi strani pa lahko tudi osnovno prepreko (nekompatibilnost) za sodelovanje med posameznimi partnerji v sistemu, bo najprej poenoten oz. dopolnjen tisti del opreme, ki je nujno potreben za avtonomno gradnjo baz podatkov pri posameznih partnerjih. To pa predstavlja istočasno tudi najcenejši del opreme, z največjo rentabilnostjo investicij. Ker so integrirani sistemi vezasni na zunanje uporabnike in tudi na dve zunanje nadsistema (ATLASS in FIZ TECHNIK) ter dva paralelna sistema (IC-INFO in RCU Ljubljana), ki vsi razpolagajo z že sedaj delujočo programsko opremo, bo potrebno uskladiti celotno programsko opremo glede na kompatibilnost, kar sedaj ni izvedeno v dovolj veliki meri. Ker poteka večina poslovnih sistemov, s tem pa tudi uporabnikov poslovnih informacij na IBM kompatibilnih strojih, ostali deli procesov pa na DEC sistemih, postaja vprašanje vmesnikov (prevajalnikov, predprocesorjev, postprocesorjev, emulatorjev, ...) vedno bolj pomembno. Ta problem se bo reševal s postopno standardizacijo opreme. 15.1. OPREMA V CELOTNEM SISTEMU SZTIJ se mora razširiti na gateway sisteme, ki povezuje posamezne host sisteme med seboj v učinkovit sistem. Namenjena je za povezovanje med posameznimi specializiranimi sistemi, in med posamez-nimi deli celovitega sistema (YUBIB, Specializirani sistemi, Sistem javnerga informiranja). Ta mora rečiti skupni jezik ponovnega povpraševanja (Queery language) za celovite probleme, kot je n.pr. SQL. ter nabaviti ustrezno programsko opremo, tako komunikacijsko, kot ražunalniško in progrmasko.

- 131 - Ta del ne bomo posebno obravnavali, saj je predmet nadrejenih sistemov, njih razvoja in prilagajanja danim razmeram in zahtevam vseh informacijskih udeležencev. 15.2. OPREMA PRI HOST SISTEMU Ker prevzame host sistem funkcijo distributerja informacij(pragmatična funkcija), graditelji baz podatkov pa samostojno funkcijo zbiranja in ponudbe informacij preko host sitemov (apobetična funkcija), deloma pa tudi direktno posredovanje informacij za bolj zahtevne baze podatkov in specializirane baze podatkov, za baze podatkov v času razvoja, za kooperativne funkcije v informacijskem sistemu, za kontrolne in adaptivne funkcije sistema, mora biti oprema na host sistemu prilagojena takemu vzajemnemu delovanju med host sistemom in graditeljem baze podatkov na eni strani, na drugi strani pa mora biti prilagojena delovanju preko gateway sistemov z drugimi hosti. Zato v tej fazi razvoja tudi ta oprema še ne more biti specificirana, saj niti ni dovolj kvalitetno določen funkcijski nivo tako delujočega sistema v takem obsegu. (Določen je samo za bibliografski del predvsem v okviru sistema YUBIB in za najenostavnejši del ponudbe informacij, kar pa ne zadošča celovitim zahtevam podanim s sistemom SOCRATES. 15.3. OPREMA PRI GRADITELJU BAZE PODATKOV Ta oprema je že opisana v prejšnjem tekstu glede na svojo funkcionalnost. A. Obstoječa oprema v okviru Fakultete za strojništvo, ki se uporablja za komunikacijske potrebe SICS: - mikroračunalnik MicroVAX II, se uporablja kot telekomunikacijski koncentrator s 16 priključki, od tega tri za SICS, line printer, direktni priključek na računalnike v hiši in na Računalniškem centru Univerze v Ljubljani, DECNET priključek - telefax fax:(061) 218 567 (na FS) - telex tex:32240 FAKSTR (na FS) - JUPAK priključek X.28 B. Oprema v samem SICS-u: - 1 mikroračunalnik generacije 386, nosilec internega informacijskega sistema v SICS, na katerega so priključeni spodaj navedeni računalniki in ima naslednje karakteristike:

- 132 - mikroprocesor 80386, 33 MHz RAM 8 MB 1 trdi disk 320 MB 8 priključkov RS 232 1 gibki disk 5.25" 1 gibki disk 3.5" 1 tračna enota (kasetna) - 1 mikroračunalnik PC-AT, IBM kompatibilni; trdi disk 30 MB - 1 ATARI ST, 4MB; trdi disk 20 MB - 3 ATARI ST, 2MB; trdi disk 20 MB - 4 iglični tiskalniki (različni tipi) - 1 laserski printer C. Predvidena dopolnilna oprema: C.1.MicroVAX 3100-20/E s trdim diskom 0.62 Gb, 76.000.- DEM tračna in DAT enota, 12 Mb RAM, in 16 pri ključki za mikroračunalnike kot avtonomne enote in za priključke v MAN sistem (Middle Area Network) in WAN (JUPAC, JUNAC, DECNET) in LAN kot nosilca notranje mreže v SICS z operacijskim sistemom VMS 1 operacijski sistem UNIX 6000.- DEM 3 Pisalniki EPSON LQ 850 (z dodajalnikom papirja) 3.000.- DEM LQ 1010 2.000.- DEM DFX 5000 (heavy duty) 6.700.- DEM 1 programski paket DBMS Oracle 16.800.- DEM 1 programski paket ISIS 150.- DEM uporabniški programi razni 4.200.- DEM Oprema mora biti poenotena v okviru: - SZNIJ kot nosilca in - FIZ TECHNIK (IBM kompatibilnost na nivoju sistemov PC-AT, 286, 386 in 486 sistemov in ATARI sisteme Podrobnejša cena se določi po uskladitvi sistemov. Orientacijska cena 114.850.- DEM

- 133 - C.2. 2 kom mikroračunalnika generacije 386 (uključena v LAN in njegovega nosilca MicroVAX 3100-20/E za kompatibilno po vezovanje s IBM kompatibilnimi sistemi v okviru interne mreže za prenos podatkov z naslednjimi karakteristikami: procesor 80386, 25 MHz RAM 4 MB 1 trdi disk 110 MB 2 priključka RS 232 1 gibki disk 5.25" 1 gibki disk 3.5" 36.218,00 DEM software za gornje sisteme: - SCO UNIX (oprating + development system) 12000.- DEM - EVE/X 4000.- DEM ------------- skupaj: 52.218.- DEM Skupaj točka C. 114.850 + 52.218 = 167.068.- DEM ============= 15.4. OPREMA PRI LINGVISTIČNIH CENTRIH Ta del opreme je neodvisen od ostalega dela sistema, saj so kontakti med specializiranim sistemom in lingvističnim centrom predvsem izvedeni v obliki posvetovanj, izmenjav posameznih list, itd. To lahko poteka tudi brez računalniške opreme, saj so potrebni predvsem osebni stiki. 15.5. OPREMA PRI SPECIALIZIRANIH NOSILCIH ZA POSAMEZNA PODPODROČJA IN PRI POSAMEZNIH AKTIVNIH ČLANIH SISTEMA Ta oprema bo v začetku enotna in bo enaka kot pri graditelju baz podatkov. oz. kompatibilna z opremo, navedeno v točki 6.2. Vsak od sodelujočih partnerjev pa bo lahko delal tudi na svoji lastni opremi, vendar bo moral biti osposobljen za izmenjavo informacij in ustrezno opremljen.

- 134 - Predvidene institucije, ki bi morale imeti tak sistem: JUPAK/DECNET 1. Mašinski fakultet, Beograd (sistem 386) nima 2. Zavodi Crvena Zastava, Kragujevac (sistem 386) ima 3. IMT, Rakovica (ATARI ali sistem 286) nima 4. Ivo Lola Ribar, Beograd (ATARI ali sistem 286) nima 5. EMO, Celje (že ima opremo ATARI) ima 6. Gorenje, Velenje (sistem 286) ima 7. TAM, Maribor (sistem 286) ima 8. Fakultet strojarstva, Slavonski Brod (sistem 386) nima 9. UNIS, Sarajevo (sistem 386) ima PRIMERNA OPREMA za posameznega partnerja je: Varianta 1. Mikroračunalnik ATARI MEGA STE 4 - procesor 68000, 16 MHz - 4 MB RAM spomina - trdi diski kapacitete 48 MB - iglični pisalnik EPSON 6600.- DEM Programska oprema: - programski paket STEVE V 3.3 1000.- DEM --------------- varianta 1. skupaj: 7600.- DEM Varianta 2. Mikroračunalnik generacije 386 (vključen v LAN in JUPAK ali preko modema v telefonsko omrežje) z naslednjimi karakteristikami: procesor 80386, 25 MHz RAM 4 MB 1 trdi disk min. 110 MB 2 priključka RS 232 1 gibki disk 5.25" 1 gibki disk 3.5" 18.300.- DEM - Operacijski sistem SCO UNIX (operating system + development system) 6.000.- DEM - Programski paket EVE/X 2.000.- DEM ------------- varianta 2. skupaj: 26.300.- DEM

- 135 - (4. sistemi 386 V obeh slučajih je potrebna telekomunikacijska oprema in priključek: - ali JUPAK priključek minimalno X.28, 2400 Baude - ali telefonska linija * modem 300/1200 Baude Priključek in ceno definira PTT po trenutnih pogojih in specifiki lokacije uporabnika. Varianta 3. Mikroračunalnik generacije 286 ali AT V skrajnem slučaju, je mogoče izdelovati vnos podatkov preko zastarelih računalnikov AT (286) s programsko opremo MC-DOS in lastnimi programskimi paketi. Vendar ti običajno ne omo-gočajo kontrole baz podatkov pri aktivnem vnosu. Poleg tega so ti računalniki zelo počasni in omogočajo samo gradnjo majhnih segmentov baz podatkov. Ti računalniki so predvsem primerni za online iskanje informacij, torej pasivno uporabo. Minimalna hitrost teh računalnikov mora biti 16 MHz. - Programski paket EVE 808 po 1 aplikaciji 1.000 DEM 15.6. STANJE RAZVOJA IN PREDLOGI DRUGIH PARTNERJEV SICS je pred pričetkom popisa pogodbe o izdelavi specializiranega sistema povabil k sodelovanju vse zainteresirane uporabnike specializiranega sistema za strojništvo. Vendar se nekaj od interesentov ni javilo. Predvsem se ni javil od SZNIJ izbrani koordinator za področje motornih vozil (Zavodi Crvena Zastava, Kragujevac). Ta se je javil šele v mesecu februarju, ko je bilo projektiranje že v veliki meri gotovo. Predlogi drugih parnerjev so podani v zapisniku sestanka z drugimi partnerji, z dne 14.11.90. Ker na sestanku ni bilo nekaterih partnerjev, bo potrebna po uskladitvi projekta z drugimi specializiranimi sistemi v okviru SZNIJ, predvsem kar se tiče računalniške in komunikacijske opreme ter funkcij, ponovna predelava projekta.Ob tej ponovni predelavi projekta pa bodo vključeni tudi novi zainteresirani partnerji. Predlogi drugih partnerjev so bili upoštevani v večini slučajev kar se tiče predlaganih funkcij. Vendar večine struktur, ki so jih partnerji predložili ni mogoče direktno upoštevati zaradi prevelike specifičnosti. Ker pa je prelagani sistem generalno bolj razvit, upošteva indirektno večino partnerskih zahtev. Ker je koordinacija v predlaganem sistemu izvedena centralno v okvi-

- 136 - ru specializiranega sistema za strojništvo in obsega poleg področij strojništva tudi sodelovanje z drugimi sistemi, predvsem tehničnimi (glej Klasifikacijski ključ Tehnika 90) in so predvidene enotne baze podatkov, ne pa področno deljene, saj samo enotne baze podatkov lahko zagotavljajo kvaliteto baz podatkov (ki jo je mogoče računalniško nadzirati in krmiliti) ter nadaljnji konsistentni razvoj specializiranega sistema. Seveda pa je gradnja baz dispergirana. Tako bodo funkcije krmiljene in adaptirane iz centra specializiranega sistema, vendar bo lahko vsak partner gradil svoje lastne baze podatkov, dopolnjeval obstoječe s svojimi specifičnimi podatki (zaprte informacije), kar zagotavlja partnerjem dovolj avtonomnosti pri reševanju specifičnih problemov in prilagajanju tem problemom. Zapisnik sestanka je v prilogi. 16. ZAKLJUČEK Na osnovi zahtev projektne naloge, ki definira prvo fazo projektiranja sistema, je SICS izdelal analizo sedanjega stanja razvoja predvsem v Jugoslaviji in tendenc ter možnosti razvoja v okviru sedanjih družbenih razmer in v okviru naravnih danosti. Upoštevane so bile sedanje mednarodne dejavnosti. Tako je bila projektna naloga s strani izvajalca razširjena na tak celovit obseg, ki lahko omogoča realne osnove za gradnjo in delovanje informacijskega sistema za področje strojništva tudi v sedanjih kaotičnih in negotovih okoliščinah, s predvidevanjem okoliščin, ki se bodo pojavile po razpletu sedanje družbene krize v Jugoslaviji. Predvidene so bile tiste osnove razvoja sistema, ki omogočajo delovanje tudi v širših krogih mednarodnega sodelovanja, ki bi bile lahko podprte s strani meddržavnih dejavnosti, saj so postavljena na osnove gospodarskega in znanstvenega sodelovanja, ki lahko poteka tudi med sicer konkurenčnimi subjekti na nivoju informacijskih sistemov. Osnove bazirajo predvsem na prirodnih danostih in že razvitih in ponekod že usvojenih stopnjah razvoja, ki se lahko širijo na druge subjekte in podobne družbene sredine, ki imajo enake globalne, vendar tudi različne specifične cilje. Čim bolj so cilji posameznih subjektov (individualnih in skupinskih) različni, tem več bo stopenj medsebojenga zbliževanja sistema in njegovih delov. Neminovno je,da se bomo morali vključiti in aktivno sodelovati pri gradnji evropskih informacijskih sistemov in najti v njih svoje mesto, saj bomo sicer postali gospodarski in znanstveni otok. Zato so predvidene predvsem povezovalne značilnosti (kompatibnlnost), njih strukture ter dinamika. Dinamika posameznih stopenj razvoja je postavljena predvsem v medsebojne kavzalne povezave, torej v položaje, ki omogočajo določen razvoj, ki pa same po sebi niso zadosten pogoj, da bi se posamezne stopnje tudi uresničile. Za uresničevanje bo potrebna volja po sodelovanju, ki je danes dušena s strani družbenih dogodkov ter možnosti, ki si jih bomo sami ustvarili..

- 137 - Glede na zgoraj navedene cilje so bili podani dostikrat okvirji, ki presegajo področje samega strojništva, ne pa tudi njegovih globalnih interesov povezovanja z drugimi področji, predvsem v okviru tehnike, prirodoslovja in gospodarstva. Povezovalne značilnosti vodijo do integriranih sistemov, ki so se danes močno uveljavili in je njih stopnja razvitosti, tako že udejanjena, kot tudi previdena, podana v tem projektu.

- 138 - 17. PREDRAČUN STROŠKOV [DM] --------------------------------------------------------------- AKTIVNOSTI 1.leto izvajanja 2. leto izvjanja ! Izvor financiranja / stroškiv Kdin ! SSR Drugi SSR Drugi 01. Konstituiranje in upravljanje 486 486 486 48602. Izgradnja BP - specializirane 90 180 120 240 - skupne 1944 1944 2500 250003. Retrospek.izgr.BP 90 90 04. Izvajanje ostalih inform. dejavnosti, izdelkov in storitev

486 486 800 800

05. Nabava in vzdržev. računal. in komun. opreme pri YUK

1837 1837 490 490

06. Rač. in komun. opr. AS potrebne za izgrad. spec. BP

964 964 964 964

07. Komun. stroški za povezavo s host SNTIJ in svetovnimi host sistemi

225 225 225 225

08. Nabava pripomočkov 160 320 0 16009. Izpopolnjevanje in usposabljan. kadrov 486 972 243 48610. Nabava primarnih dokumentov in ref. literature

ni upoš tevana

ni upoš tevana

ni upoš tevana

ni upoš tevana

11. Organizacija sestankov 146 146 146 14612. Investicije v del. prostore 680 680 0 0 Skupaj 1-12 ! ! ! ! ! 7594 8330 5974 6497================================================================

- 139 - REFERENCE Reference, ki niso zajete v bazi MECH: A. Splošne: /A1/ anonim.: Fachordnung Technik, Klassifikation Fachordnung Technik 1990; Fachinformationszentrum Technik, Frakfurt/Main, D; 191990/ /A2/ anonim.: Richtlinien zur Literaturauswertung; Fachinformationszentrum Technik, Frakfurt/Main, D; 191989/ /A3/ anonim.: Einheitliche Indexierungsrichtlinien - Richtlinien zum Indexieren mit den FIZ-Technik-Thesauri; Fachinformationszentrum Technik, Frakfurt/Main, D; 191989/ /A4/ anonim.: Thesaurus Maschinenbau - DOMA; Fachinformationszentrum Technik, Frakfurt/Main, D; 191986/ /A5/ aninim.: DIN 1463, Erstellung und Eiterentwicklung von Thesauri, Nov. 1987 /A6/ anonim.: DIN 2330, Begriffssysteme und ihre Darstellung, Apr. 1980 /A7/ anonim.: DIN 2331, Begriffe und Benneungen, Allgemeine Grundsaetze, Mar. 1979 /A8/ anonim.: DIN 32705, Klassifikationssysteme, Erstellung und Weiterentwicklung von Klassifikationssystemen, Jan. 1987 /A9/ anonim.: JUS I.B1.010, Obrada podataka - Proširenja skupova znakova za razmenu podataka kodiranih sa 7 i sa 8 bitova, (=ISO 2022-1986), 1987 ---------------------------------------------------------------- B. Specifične, uporabljene pri dokumentih referiranih v C. /B1/ Atkins, P.W.: The second Law, New York, 1984, (z mnogimi referencami) /B2/ Banič, I.: Evropa lahko preživi brez nas mi brez nje ne moremo, Telex, (1989) 10, str. 26-36 /B3/ Eigen, M.; Gardiner, W.; Schuster, P.; Winckler<596>Oswatitsch, R.: The origin of genetic information, Scientific American, 1981 (4), str.78-94 /B4/ Grabec, I.: Predavanje o dosežkih lastnega raziskovalnega

- 140 - dela na področju disipativnih sistemov. Delo še ni objavljeno. (maj 1988). /B5/ Jarc, V.; Justin, B.; Stušek, A.: Baza Fluid, Predprojekt, interno gradivo Informacijskega centra, Ljubljana, junij 1985 /B6/ Jarc, V.: Znanstveno tehnična informatika, I. del: Osnove Založil Informacijski center p.o., Ljubljana, sep. 1985. /B7/ Malić. D.: Kibernetska termodinamika, Gradjevinska knjiga, Beograd, 1976. /B8/ Shigeo Shingo: Nova japonska proizvodna filozofija, Jugoslo- vanski zavod za produktivnost, Beograd 1985. /B9/ Schneider, R.: Vertriebslogistik - Voraussetzung fuer Just- in-Time-Produktion; Zeitschrift fuer wirtsch. Fer- tigung, (1987) 2, str 87-93 /B10/ Suppan-Borowka, J.: MAP unter der Lupe - die MAP-Konzeption, Technische Rundschau (1986) 37, str. 68-77 /B11/ Zeppelin, W.von: Informatinstechnische Einbindung einer NC- Werkzeugmaschine in eine rechnergestuetzte Betrieb- sorganisation; Zeitschrift fuer wirtsch. Fertigung, (1987) 2, str. 87-93 /B12/ anonim.: Hondin pohod po svetu, Telex, 13 (1989), str. 47-50 --------------------------------------------------------------- C. Računalniški zapisi /primarni dokumenti/: /C1/ Jarc, Valentin: Seminar za direktorje, Poster; Ljubljana, 13.-17.06.86; Ljubljana, Fakulteta za strojništvo. /C2/ Jarc, Valentin: Seminar za direktorje, Gradivo za seminar; Ljubljana, 13.-17.06.86; Ljubljana, Fakulteta za strojništvo. /C3/ Jarc, Valentin: OSNOVE INFORMACIJ,3. DEL (interni dokument), file: OSNOVE.ZTI, izdelan 870605, ažuriran 870806. /C4/ Jarc, Valentin· REŠLJIVOST PROBLEMOV (interni dokument), file: razisk3.abf, izdelan kot priprava za predstavitev 881006, dopolnjen 890204, 890224, 890324 /C5/ Jarc, Valentin: The Global Integrated Informatin System SOCRATES (interni dokument, priprava za predavanje na Messachusetts Institute of Technology (14th Biennal IATUL Conference July 1991), file: pred2mit.101, izdelano 901231. /C6/ Jarc, Valentin: The Global Integrated Informatin System

- 141 - SOCRATES (interni dokument, oddano za objavo referata na Messachusetts Institute of Technology (14th Biennal IATUL Conference July 1991), file: pred4mit.101, izdelano 910205. /C7/ Jarc, Valentin; OSNOVE RASTI NARAVNIH SISTEMOV (interni dokument, namenjen za planiranje strategije razvoja SICS, file: razsis.002 izveden iz file raziskav.arh /871015/ in razisk.abc /880401/ izdelano: 900203 - Radovljica /C8/ Jarc, Valentin: PROJEKT -Razvoj delovnih strojev in naprav, Naloga: RAZVOJ SISTEMA ZA RACIONALNO PROIZVODNJO, KOOPERACVIJO IN OSKRBO S KOMPONENTAMI ZA STROJEGRADNJO, 1. etapa, Naročnik: ZPS, Titovi zavodi LITOSTROJ, n.sol.o.; Ljubljana, 890412 /C9/ Jarc, Valentin: GLOBALNI INTEGRIRANI INFORMACIJSKI SISTEM SOCRATES (Specialized Organisation, Communication, Research & deve lopment, Automation, Texturing and Evaluation System), Ljubljana, december 1987. Interni dokument, računalniški zapis. /C10/Jarc, Valentin: INFORMACIJSKA RAST LASTNOSTI IN SPOSOBNOSTI SISTEMOV, interni dokument, računalniški zapis Z00271, 27.5.-3.6.88., Zapora do 30.06.93. D. Reference zajete v bazi MECH: /xxx/ Ividenčna številka v bazi MECH - [33ND] /11/ Ohlbach, H.J.: The Markgraf Carl Refutation Procedure; Univ., Karlsruhe, D; 1982/ /12/ Siekmann J., Livesey M.: Termination and Decidability Results for String Unification; Univ., Essex, GB; 1975/ /13/ Siekmann, J.: String-Unification, Part 1; Univ., Essex, GB; 1975/ /14/ Walther, Ch.: The Markgraf Karl Refutation Procedure for an Automated Theorem Prover; Univ., Karlsruhe, D; 1982/ /15/ Walther, Ch.: Ein mehrsortiger Resolutionskalkuel mit Paramodulation; Univ., Karlsruhe, D; 1984/ /16/ Eisinger, N.: A Pragmatic Module Concept for INTERLISP; Univ., Karlsruhe, D; 1982/ /17/ Buerckert, H.-J.; Wang, H.; Zheng, R.: MKRP: A Performance Test by Working Mathematicians; Univ., Karlsruhe,

- 142 - D; 1983/ /18/ Herold, A.: Soem Basic Notions of First-Order Unificaton Theory; Univ., Karlsruhe, D; 1983/ /19/ Ohlbach, H.J.; Wrightson: Solving a Problem in Relevance Logic with an Automated Theorem Prover; Univ., Karlsruhe, D; 1983/ /20/ Siekmann, J.: Unification of Commutative Terms; Univ., Karlsruhe, D; 1976/ /21/ Livesey, M.; Siekmann J.: Unificaton of Sets and Multisets; Univ., Karlsruhe, D; 1976/ /22/ Raufels, P.; Siekmann, J.: Unification of Idempotent Functions; Univ., Karlsruhe, D; 1978/ /23/ Raufels, P.; Siekmann, J.; Szabo, P.; Univericht, E.: A Short Survey on the State of the Art in Matching and Unification Preoblems; Univ., Karlsruhe, D; 1979/ /24/ Siekmann, J.; Szabo, P.: The Equivalence of Term Rewriting System and Type-0 Grammars; Univ., Karlsruhe, D; 1979/ /25/ Eisinger, N.; Kasif, S.; Minker, J.: Logic Programming: A Parallel Approach; Univ., Karlsruhe, D; 1981/ /26/ Siekmann, J.; Szabo, P.: Universal Unification and a Classification of Equational Theories; Univ., Karlsruhe, D; 1982/ /27/ Guntram, U.: Korrekte Implementierung abstrakter Datentypen durch Moduln in hoeheren Programmiersprachen; Univ., Bohn, D; 19x/ /28/ Beilken, Ch.; Mattern, F.; Spenke, M.: Entwurf und Implementierung von CSSA; Univ., Kaiserslautern, D; 19/II /29/ Grieneisen, H.: Eine algebraische Spezifikation des Software-Produkts INTAKT; Univ., Kaiserslautern, D; 1982/ /30/ Siekmann, J.; Szabo, P.: Universal Unification and regular equation ACFM Theories; Univ., Karlsruhe, D; 1981/ /31/ Voss, H.: Programming in a Distributed Environment: A Collection of CSSA Examples; Univ., Kaiserslautern, D; 1982/ /32/ Beierle, Ch.; Voss, A.: Canonical Term Functions parameterization-PY-Use for the Specifications of Abstract Data Types; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/ /33/ Beierle, Ch.; Voss, A.: Parameterization-by-use for hierarchically structured objects; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/

- 143 - /34/ Beierle, Ch.; Gerlach, M.; Voss, A.: Parameterization without Parameters in: The Hystory of a Hierarchy of Specifications; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/sep /35/ Petersen, U.: Elimination von Rekursionen; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/ /36/ Kruetzer, G.: An Approach to Parameterizated Continuous Data Types; Univ., Kaiseslautern, D; 1983/maj /37/ Goebel, R.: A Completion Procedure for Globally Finite Term Rewriting Systems; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/ /38/ Gerlach, M.: A Second-Order Matching Procedure for the Practical Use in a Program Transformation System; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/ /39/ Beilken, Ch.; Mattern, F.; Spenke, M.: Entwurf und Implementierung von CSSA, Teil A: Konzepte; Univ., Kaiserslautern, D; 1982/ /40/ Beilken, Ch.; Mattern, F.; Spenke, M.: Entwurf und Implementierung von CSSA, Teil B: CSSA Sprachebeschreibung; Univ., Kaiserslautern, D; 1982/ /41/ Smolka, G.: Completeness and confluence properties of Kowalsski s clause graph calculus; Univ., Karlsruhe, D; 1982/ /42/ Walther, CH: Elimination of redundant links in extended connection graphs; Univ., Bonn, D; 1982/ /43/ Walther, Ch.: A many-orted calculus based on resolution and paramodulation; Univ., Bonn, D; 1982/ /44/ Schrupp, W.; Tamme, J.: Spezifikation und abstrakte Implementierung des Aufbereitungsteils von INTAKT; Univ., Kaiserslautern, D; 1983/ /45/ Beierle, Ch.: Synthesizing minimal programs from traces of observable behaviour; Univ., Bonn, D; 1981/ /46/ Biundo, S.; Blaesius, K.-H.; Eisinger, N.: The Markgraf Karl Refutation Procedure, Karl Mark GRAPH; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /47/ Thomas, Ch.: RRLab - Rewrite rule labor; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /48/ Matheis, H.: Ein interaktives und syntaxorientiertes Eingabesystem fuer algebraische Spezifikationen; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /49/ Kruetzer, G.: Algebraic domain equations for specifications containing inequational axioms; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /50/ Book, R.; Siekmann, J.: On the unification hierarchy;

- 144 - Univ., Karlsruhe, D; 1984/ /51/ Boley, H.: A treatment of collection data as constructor algebras; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/okt /52/ Reinfrank, M.: Distributed constraint propagation: A case study; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /53/ Raufels, P.: Foundation of expert systems for conceptional design in mechanical engineering; Univ., Kaiseslautern, D; 1984/okt /54/ Olthoff, W.: ModPascal Report; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /55/ Olthoff, W.: Semantics of ModPascal; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/dec /56/ Sommer, W.: Komponenten des interaktiven Systems SPESY zur Unterstuetzung integrierter Programm-Spezifikation und -Verifikation (Band II) ; Univ., Kaiserslautern, D; 1984/ /57/ Ohlbach, H.-J.: Theory unification in abstract clause graphs; Univ., Kaiserslautern, D; 1985/ /343/ Jarc, V.(ma): Delovanje specializiranega INDOK centra za strojništvo v letu 1984.; Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, YU; 1984/ /344/ Jarc, V.: Povečanje efektivnosti informacionih sistema i procesa uvodjenjem novih metoda rada; ; 1985/ /347/ Kornhauser, A.(ed); Adamič, Š.(ed); Jarc, V.(ed); Justin, B.(ed); Kobe, T.(ed); Kokole, J.(ed); Levovnik, V.(ed): Znanstveno in tehnično informiranje v Sloveniji; ; 1985/ /348/ Jarc, V.: Poročilo o delovanju specializiranega informacijskega centra za strojništvo v l. 1985.; Fakulteta za strojništvo, Ljubljana; 1985/ /349/ Jarc, V.: Znanstveno tehnična informatika, I. del:Osnove; ; 1985/ /419/ Peklenik, J.: Kibernetizacija dela - strateška smer industrijskega razvoja Slovenije; Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, YU; 1985/ /510/ Richter, H.-J.: Weltweit Wissen abrufen; ; 1986/10 /515/ Menges, G.; Schlede, K.; Klee, J.W.: Werkstoffauswahl und Dimensionierung mit Datenbanksystem; ; 1986/15 /673/ Schwaertzel, H.; Lehmann, E.: Industrielle Nutzung wissensbasierter Systeme; ; 1986/13 /674/ Kastens, U.: Anwendungen intelligenter Uebersetzungsgeneratoren; ; 1986/13 /825/ Bullinger, H.-J.; Litke, H.-D.: Professionelles Informationsmanagement im Unternehmen; ; 1986/18 /829/ anonim.: Der zielgerichtete Weg zur Neugestaltung der

- 145 - Unternehmen; ; 1986/19 /907/ anonim.: Mit vereinten Kraeften; ; 1986/43 /1054/ Brehm, P.: Informatik in der Haustechnik; ; 1986/33 /1336/ Wietersheim, B.; Schulte-Hillen, J.: Das elektronische Detektiv-Spiel; ; 1986/82 /1337/ anonim.: Zugang zum Wissen der Welt; ; 1986/82 /1338/ anonim.: Das Mehr-Kammer-Prinzip; ; 1986/82 /1339/ Kunze, H.-P.: Gehobenes Wissen; ; 1986/82 /1340/ Ellenrieder, J.: Wahl-Strategie; ; 1986/82 /1406/ Schmitz, U.: Wirtschaftlicher produzieren; ; 1986/87 /1442/ Lindecker, J.: Sieben Saeulen der Informatik; ; 1986/45 /1562/ anonim.: Programmieren im Pool; ; 1986/96 /1644/ Kaeser, A.: Informatik in der flexiblen Fertigung; ; 1986/51 /1718/ Mey, H.: Der Eintritt in das Informationszeitalter; ; 1987/1/2 /1817/ Blaser, A.: Datenbanksysteme aus Benutzersicht: Es bleibt noch viel zu wuenschen uebrig; ; 1987/7 /1884/ Sturz, W.: Elektronische Datenbanken fuer die informationstechnische Nutzung; ; 1987/2 /1993/ Sauerbrey, G.: Daten und Information vom kleinen Unterschied mit grosser Wirkung; ; 1987/9 /2100/ Jochen, H.-G.: Bisher nur Ansaetze; ; 1987/28 /2121/ Zachmann, W.F.: Die Zukunft gehoert den PC-Netzen; ; 1987/15 /2122/ Schwaertzel, H.: Trends in Softwareentwicklung und -anwendung; ; 1987/15 /2123/ Meier, A.; Waelchli, A.: Verwaltung technischer Objekte in einer relationalen Datenbank; ; 1987/15 /2124/ Bayer, R.: Datenbanktechnologie fuer Expertensysteme; ; 1987/15 /2325/ Kitamura, K.: Intelligent buildings in Japan; ; 1987/21 /2326/ Kuendig, A.: Die Herausforderung neuer Kommunikationstechniken: eine Herausforderung fuer wen; ; 1987/21 /2382/ Stehle, P.: Mittel und Systeme zur informationstechnischen Durchdringung in Produktionsunternehmen; ; 1987/3 /2384/ Bauernfeind, U.: Integrierte Datenverarbeitung in einem mittelstaendischen Fertigungsbetrieb; ; 1987/3 /2472/ Jarc, V.: Granski i regionalni informacijski sistemi; ; 1987/1 /2612/ Syrbe, M.: Informationstechnik - Chance und Verantwortung; ; 1987/29 /2739/ Petry, E.: Wo steht die Datenbankforschung?; ; 1987/36

- 146 - /2847/ anonim.: Entwicklung der Informatik an der Universitaet Freiburg; ; 1987/38 /2848/ Weltz, F.: Die Zeitbombe tickt - Konfliktpotential beim Einsatz neuer Buerotechnik; ; 1987/38 /2850/ anonim.: Neue Datenbank Gestaltungswissen Buero; ; 1987/38 /2995/ Bartl, R.; Weule, H.: Entwicklung einsatzfaehiger Diagnose-Expertensysteme; ; 1987/41 /2997/ Poeppel, J.: Wie veraendert die informationstechnische Herausforderung die Investitionsstrategien in der Fabrik der Zukunft; ; 1987/10 /2999/ Steinmetz, R.: Rechnerintegriertes Mnanagement bei einem Elektromotorenhersteller; ; 1987/10 /3035/ Spasič, Ž.: CIM - koncept za fabrike budučnosti: primer za industriju 14. oktobar - Kruševac; ; 1987/9 /3109/ Reuter, A.F.: Buerokommunikation 87 - Anbieterstrategie: kraeftig paddeln; ; 1987/42 /3213/ anonim.: Aufwind an der Elbe; ; 1987/89 /3273/ Diercks, J.: Transportzeiten reduzieren; ; 1987/93 /3322/ Haefner, K.: Menschliche Kreativitaet und Kuenstliche Intelligenz; ; 1987/49 /3382/ Pannekamp, X.: Mit sich reden lassen; ; 1987/99 /3484/ Habel, Ch.: Raum in natuerlichesprachlichen Systemen; ; 1988/1/2 /3699/ Wolframm, F.W.: Infos fuer den Boss; ; 1988/15 /3704/ Spur, G.(ma); Wieneke-Toutaoui, B.: Rechnerunterstuetztes Planungssystem fuer die Auslegung von Fertigungsanlagen; ; 1988/15 /3724/ Kauffels, F.-J.: System-Anwendungsarhitekturen oder Verteilte Systeme; ; 1988/9 /3773/ anonim.: Toolmanagement bekommt ein neues Gesicht; ; 1988/11 /3777/ Kiratli, G.: Expertensysteme in der Fertigungstechnik; ; 1988/11 /3829/ Behrens, U.: In die Produktion integriert; ; 1988/22 /3832/ Eversheim, W.; Erkes, K.F.: Modellierung als Hilfsmittel bei der Planung flexibler Fertigungsanlagen; ; 1988/22 /3845/ Krogoll, T.; Pohl, W.: CLAUS - ein Lernkonzept fuer CNC; ; 1988/12 /3851/ anonim.: ; ; 1988/12 /3934/ anonim.: CIM - Fabrik der Zukunft; ; 1988/28 /3936/ Schaeuble, O.W.: Electronic Banking; ; 1988/28 /3980/ Ungerer, H.: Chnacen eines ordnungspolitischen Konsenses in Europa; ; 1988/17

- 147 - /3981/ Kuendig, A.: Das neue Schweizer Fernmeldegesetz im internationalen Umfeld; ; 1988/17 /4045/ Stušek, A.; Bordon, M.; Zorč, V:: Postopki projektiranja hidravličnih in pnevmatičnih naprav: Zasnova računalniške zbirke standardov in priporočil za fluidno tehniko; ; 1983/ /4087/ Rueff, M.: Unbeschreibbares wird klassifieziert; ; 1988/33 /4099/ Koenig, W.; Herres, W.U.: Werkstueckfehler anhand messbarer Prozesskenngroessen erkennen; ; 1988/34 /4102/ anonim.: Hallen-Slalom; ; 1988/35 /4103/ anonim.: Vernetzte Systeme; ; 1988/35 /4109/ Laschet, A.; Krass, M.: Schwingungen simulieren; ; 1988/36 /4112/ Milberg, J.(ma); Eubert, P.: DYLAM-Laser-Messsystem zur Aufzeichnung dynamischer Vorgaenge; ; 1988/36 /4149/ Scheer, A.-W.: Von CIM zum Unternehmensdatenmodell; ; 1988/20 /4151/ Glinz, M.: Emotionales und Rationales im industriellen Software-Engineering; ; 1988/20 /4152/ Fruehauf, K.; Ludewig, J.; Sandmayr, H.: Software-Management-Prinzipien; ; 1988/20 /4189/ Frommherz, B.; Hornberger, J.: Automatische Erzeugung von Vorranggraphen; ; 1988/24 /4201/ Shanker, B.: Globale Umverteilung von Arbeit und Produktion; ; 1988/25 /4202/ Rubinstein, R.: Computertechnologie im Jahr 2000 ; ; 1988/25 /4203/ Faehrich, K.-P.: Software-Ergonomie: Stand der Technik und Perspektiven; ; 1988/25 /4257/ Filetin, T.: Sustavno odlučivanje o izboru materiala; ; 1988/2 /4284/ anonim.: Do it youself; ; 1988/50 /4298/ Holder, M.: Systemunabhaengig programmieren; ; 1988/52 /4302/ anonim.: Am liebsten von Hand; ; 1988/53-54 /4309/ Eversheim, W.; Kettner, P.; Becker, T.: Auswahlentscheidungen fuer flexible Fertigung; ; 1988/53-54 /4313/ Spur, G.; Vieweger, B.; Wienecke-Toutaoui, B.: Simulationssystem fuer flexible Fertigungssysteme mit automatisiertem Werkzeugfluss; ; 1988/6 /4333/ Reuter, A.F.: Dre lange Weg vom Personal Computer zum persoenlichen Computer; ; 1988/27 /4349/ Faber, H.; Bracht, U.: CAD-gestuetzte Fabrikplanung; ; 1988/5

- 148 - /4422/ Zgonc, K.; Grabec, I.: Kaotično nihanje Froudovega nihala; ; 1988/1-3 /4437/ Volkholz, V.: Mehr Pluralismus in der CIM-Entwicklung; ; 1988/30-31 /4440/ Bullinger, H.-J.; Fahnrich, K.-P.; Niemeier, J.: Die Informatik erfasst das ganze Unternehmen; ; 1988/30-31 /4442/ Browa, H.: Effizientete Innovation durch Marktforschung; ; 1988/32 /4451/ Schneyder, R.: Menschen in Bewegung setzen; ; 1988/32 /4492/ Eversheim, W.(ma); Wienand, L.: Komfortable PC-Benutzerprogramme fuer eine ueberbetriebliche Werkzeugdatenbank; ; 1988/61-62 /4643/ Illingworth, Valerie(ed): Dictionary of Computing; Oxsford University Press, Oxsford, GBR; 1986/ /4696/ Stevanovič, V.; Papič, L.: Primena logičko-stohastičkih modela proračuna pouzdanosti složenih tehničkih sistema; ; 1988/3/4 /4751/ Seitz, P.: Computer mit neuronalen Netzwerken - Denkmaschinen; ; 1988/36 /4752/ Faehnrich, K.-P.; Groh, G.; Thines, M.: Einsatz wissensbasierter Systeme in der rechnergestuetzten Produktion; ; 1988/36 /4753/ Furter, R.; Baggi, D.: Wissensbasierte Kurveninterpretation in der Thermoanalyse; ; 1988/36 /4761/ Weule, H.; Ochs, M.: Wissensbasierte Planung und Konfigurierung technischer Systeme; ; 1988/37 /4762/ Mohnhaupt, M.: Die Repraesentation von Ereignissen; ; 1988/37 /4763/ Ade, F.; Ilg, M.: Das Verstehen grafischer Dokumente; ; 1988/37 /4786/ Dietrich, W.: Anforderungen an CIM-faehige Produktionsplanungs- und -steuerungssysteme; ; 1988/9 /4848/ anonim.: Mikroelektronik und kuenstliche Intelligenz; Akademie-Verlag Berlin, DDR; 1987/ /4849/ anonim.: Zbornik radova 10. Medjunarodnog simpozija KOMPJUTER NA SVEUČILIŠTU, Cavtat, 6-10 Junij 1988; Sveučilišni računski centar, Zagreb, YU; 1988/ /4920/ Merrifield, B.: FCIM Gemeinschaftsanlage fuer Klein- und Mittelbetriebe; ; 1988/38 /4926/ Aschmoneit, E.-K.: Kugeldetektor weist Bildung schwerer Elemente nach; ; 1988/38

- 149 - /4929/ Charwart, H.J.; Gatzenmeier, O.: Grafik fuer benutzerfreundliche Produktiondleittechnik; ; 1988/38 /4937/ Kubicek, H.: Sachzwang ISDN; ; 1988/38 /4945/ Muthsam, H.: CIM - Komponeneten zur Planung und Steuerung; ; 1988/9 /5025/ Erkes, K.F.: Flexible Fertifungssysteme mit Hilfe von Referenzmodellen planen; ; 1988/80 /5065/ Ruprecht, R.: Der Lehrende ist immer auf der Suche; ; 1988/41 /5066/ anonim.: Geometriebasierte Wiedeerholteinsuche mit Fouerier<596> Deskriptoren; ; 1988/41 /5067/ Wirtz, A.: Wer weniger messen will, muss besser messen oder Pruefplanung will gelernt sein; ; 1988/41 /5111/ Lockemann, P.C.: Datenbanken : Kommunikationsmedium in der rechnerintegrierten Fertigung; ; 1988/45 /5112/ Lindecker, J.: Datenbanken - Bruecken ueber Raum und Zeit; ; 1988/45 /5114/ Spur, G.; Mertinf, K.; Suessenguth, W.: Wege zu einem unternehmensspezifischen Referenzmodell der rechnerintegrierten Fertigung; ; 1988/10 /5117/ Schramm, F.W.: PPS-System als erster Schritt zum gesamtbedtrieblichen Informationssystem; ; 1988/10 /5130/ Groth, U.; Klueg, H.: Produktivitaetsanalyse indirekter Bereich; ; 1988/11 /5157/ Milačič, Vladimir.R: Teorija projektovanja tehnoloških sistema, proizvodni sistemi III; Mašinski fakultet Univerziteta u Beogradu, JUPITER-zajednica, Beograd, YU; 1987/ /5162/ Klein, A.: Automation Reaches Sterling Heights At Chrysler; ; 1987/12 /5184/ anonim.: AMTEST Electronic Instrumentation; Amtest House, Chertsey, GB; 1986/ /5194/ Kohonen, Teuvo: Self-Organization and Associative Memory; Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, D; 1988/ /5205/ Parrish, D.J.: Opening A Dialoque Between FMS and CIM; ; 1988/5 /5208/ Bejan, A.: A Second Look AT the Second Law; ; 1988/5 /5211/ Blech, R.A.: Hypercluster - Parallel Procesing for Computational Mechanics; ; 1988/5 /5218/ Klein, A.: A Solid Groove - Feature-Based Programming Of Parts; ; 1988/3 /5291/ Schoeller, M.: CIM-Brueckenschlag; ; 1988/85 /5294/ Eversheim, W.; Haermeyer, Th.; Jacobs, S.; Batzer, K.:

- 150 - Werkzeugauswahl im Griff; ; 1988/85 /5295/ Weck, M.(ma); Struck, D.: Ein Werkzeug fuer die wissensbasierte Konstruktion und Planung; ; 1988/85 /5297/ Kampf, W.: Normteil-Aktivitaet; ; 1988/86 /5324/ anonim.: Vereinbaren und motivieren; ; 1988/90 /5326/ anonim.: Informationen online beschaffen; ; 1988/90 /5332/ Goerke, M.: Fuehrungsinstrument; ; 1988/90 /5347/ Boll, G.; Eberle, N.: Konzeption, Evaluation, Einfuehrung und Trends; ; 1988/48 /5352/ Steiner, F.: Transport als verbindende Logistikfunktion; ; 1988/48 /5365/ Reuter, A.F.: Der lange Weg vomPersonal Computer zum persoenlichen Computer, 3. Teil; ; 1988/49 /5420/ anonim.: Sistem naučnih i tehnoloških informacija Jugoslavije - Studija izvodljivosti; Savez inženjera i tehničara Jugoslavije, Beograd, YU; 1988/ /5555/ Dalluege, C.-A.; Hubmann, E.: Chancen und Risiken; ; 1988/97 /5557/ Dangelmaier, W.; Domm, M.: CIM und fexible Montage; ; 1988/50 /5558/ Wiendahl, H.-P.; Winkelhake, U.: Planungshilfsmittel fuer die Montageautomatisierung; ; 1988/52 /5560/ Vester, F.: Vernetztes Denken, Planen und Handeln; ; 1989/1 /5561/ Sauerbrey, G.: Funktionen integrieren - der erste Schritt zu CIM; ; 1989/1 /5618/ Spur, G.(ma); Nickolay, B.: Co-Occurance-Matrizen zur automatisierten Oberflaechenpruefung; ; 1988/95 /5624/ anonim.: Operation 92 laeuft; ; 1988/97 /5626/ Overdiek, H.: Die Rechnung geht auf; ; 1988/97 /5637/ Dalluege, C.-A.; Hubmann, E.: Chancen und Risiken; ; 1988/98 /5688/ Schopper, H.: Naturwissenschaft und Glaube - Dialog oder Konfrontation; ; 1988/52 /5872/ Humpert, B.: Neuronale Nethwerke: ein neuer Stern am Computerhimmel; ; 1989/2 /5873/ Hoermann, A.; Hugel, Th.; Meier, W.: Intelligente, fehlertolerante Robotersysteme; ; 1989/2 /5875/ Humm, O.: Null-Heizenergie-Haus mit neuartigem Solarkollektor; ; 1989/3 /6109/ Hirsch-Kreinsen, H.: Verschiedene Pfade der Entwicklung; ; 1989/6 /6202/ Baggi, D.L.: KI in der Schweiz - oder der Schlaf der

- 151 - Gerechten; ; 1989/8 /6204/ Waller, S.: Computersrchitekturen und Kommunikationsnetze in der Produktion; ; 1989/8 /6220/ Eversheim, W.; Ottenbruch, P.: Bearbeitung von Norm- und Zukaufteilen mit CAD; ; 1989/20 /6222/ Eversheim, W.; Thome, G.: Fabrikplanung durch Kopplung von Simulation und CAD; ; 1989/20 /6385/ Volk, H.: Vorteile muessen verkauft werden; ; 1989/22 /6391/ anonim.: Die Zeit ist reif; ; 1989/22 /6424/ Schuh, G.; Becker, T.; Caesar, C.: Integrierte Beherschung der Varientenvielfalt; ; 1989/26 /6426/ Lay, G.; Michler, Th.; Schilling, A.: Die Integration von CAD und PPS; ; 1989/11 /6449/ Kuehnle, H.; Fuchs, R.-M.: Ein Verfahren zur kapazitaetsorientierten Auftragsbildung fier eine getaktete Mehrprodukt-Montagelinie; ; 1989/2 /6462/ Warnecke, H.-J.; Dangelmaier, W.; Kuehnle, H.: Disposition von Stueckgutprozessen - Versuch einer Systematisierung; ; 1989/3 /6571/ Smith, L.H.: Is Consulting for You; ; 1989/3 /6605/ Westkaemper, E.: Strukturen von CIM-Systemen mit integrierter Auftragsabwicklung. Iz: CAD-CAM-CIM; ; 1989/3 /6630/ Link, M.: Biotest einfach gemacht; ; 1989/27 /6659/ Bunke, H.; Stolze, M.: Kuenstliche Intelligenz in der technischen Praxis; ; 1989/14 /6681/ Koch, J.H.; Koopmann, F.: Komfortabler Schriftverkehr; ; 1989/30 /6697/ Schumann, H.-J.: Am heissen Draht; ; 1989/32 /6817/ Morozov, V. A.(ed); Penin, V. M.(ed): Vičislenije metodi i sistemi obrabotki danih na EVM; Izdajateljstvo Moskovskovo Universiteta, Moskva, SU; 1988/ /6947/ Kitamura, K.: Der Einfluss der Japanerin auf die Enmtwicklung neuer Produkte; ; 1989/17 /6974/ Hoermann, A.: Steuerung und Arhitektur von autonomen Systemen; ; 1989/20 /6996/ Geier, W.; Litschig, P.: Die Bedeutung von UNIX in der technischen Informatik; ; 1989/22 /7312/ Faessler, H.; Schweitzer, G.: Es regt etwas hiter den staehlernen Stirnen; ; 1989/28 /7460/ Raudsepp, E.: How To Delegate Effectively; ; 1989/8 /7546/ Mraz, S.J.(ed): Engineers Turned Entrepreneurs; ; 1989/10 /7799/ Čerič, Vlatko(ed); Lužar, Vesna(ed); Mildner, Vesna(ed): Proceedings of the 11th International symposium - Computer at the University, Cavtat, YU, June 5-9,

- 152 - 1989; University Computing Center, Zagreb, YU; 1989/ /7811/ Čerič, Vlatko(ed); Lužar, Vesna(ed); Mildner, Vesna(ed): Proceedings of the 11th International symposium - Computer at the University, Cavtat, YU, June 5-9, 1989; University Computing Center, Zagreb, YU; 1989/ /8033/ Jeschko, A.: EG-Forschungsprogramme - ein Ritt auf dem Tiger; ; 1989/31 /8056/ Mittelstrass, J.: Information oder Wissen; ; 1989/36 /8057/ anonim.: Zukunftsorientierte Technologien in der Vorfertigung von Rohrleitungen; ; 1989/36 /8061/ Held, R.: Ist Kreativitaet in CIM-Projekten gefordert oder ueberfluessig; ; 1989/36 /8077/ Kneschaurek, F.: Eine besondere Volkswirtschaftslehre fuer Fuehrungskraefte; ; 1989/37 /8099/ anonim.: Die amerikanische Regierung bezeichnet 22 Schluesseltechnologien fuer die nationale Sicherheit; ; 1989/38 /8112/ Weltz, F.; Bollinger, H.; Ortmann, R.G.: Qualitaetsforderung im Buero: Eine Herausforderung, die weh tut; ; 1989/39 /8119/ Wallmueller, E.: CASE: noch keine Garantie fuer Qualitaetssoftware; ; 1989/39 /8120/ Stoll, W.: Interoperabilitaet in Kommunikationssystemen: Die Oeffnung offener Systeme; ; 1989/39 /8314/ Kopelent, M.: Zuviel Schau Schadet nur. Analyse eines Messestandes; ; 1989/68 /8421/ Schaele, M.; Warsch, C.: Am Fabrik nicht haltmachen. Unternehmensuebergreifende Kommunikation durch Datenfernuebertragung; ; 1989/70 /8541/ Kostelič, A.: Teorija proizvoda - znanstvena osnova razvoja proizvoda; ; 1989/2/3 /8553/ Mittelstrass, J.: Wohin geht die Hochschulforschung; ; 1989/40 /8568/ anonim.: Staerkere Gewichtung der Informationsphase bringt Risikoreduktion; ; 1989/41 /8576/ anonim.: Dynamische simulation von Prozessen; ; 1989/41 /8577/ Gronwald, K.-D.: Facility Management; ; 1989/41 /8579/ Schad, Th.: Von der Computer Aided Documentation zum Computer Aided Development - Von CAD zum CAD; ; 1989/41 /8581/ Rohreh, H.: Wuensche und Anliegen eines Forschers; ; 1989/42 /8582/ Leuenberger, Th.: Die Schweiz auf dem Stumpengleise; ;

- 153 - 1989/42 /8591/ Mil, R.: Glaubwuerdigkeit an erster Stelle; ; 1989/42 /8601/ Thomas, H.: Wirklichkeit als Inszenierung; ; 1989/44 /8602/ Seghezzi, H.D.: Damit uns die Technik nicht entgleitet; ; 1989/44 /8607/ Heer, A.: Anwendunggerecht, richtig und rechtzeitig; ; 1989/44 /8755/ Koch, J.H.; Koopmann, F.: Druckreife Dokumentation; ; 1989/74 /8774/ Gibson, S.(ed): Celebrating 60 Years of Design Engineering; ; 1989/18 /8828/ Zentner, R.: When Competition Crosses Legal Limits; ; 1989/20 /8901/ Stotz, H.: Guter Rat ist teur?; ; 1989/80 /8902/ Pfeifer, T.; Gimpel, B.: Unternehmensuebergreifend; ; 1989/79 /8903/ Pfeifer, T.; Koeppe, D.: Integration und Kommunikation; ; 1989/79 /8960/ Schroeder, N.: Zukuenfte als Entscheidungsgrundlage; ; 1989/46 /8962/ Roman, I.: Verteilete Datenverarbeitung im Netz; ; 1989/46 /9048/ Scharf, P.; Neuhaeuser, W.: Handhabung modular; ; 1989/6 /9096/ Koch, J.H.; Koopmann, F.: Intelligente Ablage; ; 1989/85 /9145/ Gitt, W.: Information gehoert zum wesen des Lebenden; ; 1989/47 /9147/ Soehlker, K.J.: Public Relations schaffen echte Werte; ; 1989/48 /9153/ Takamiya, H.; Franck, Th.: Just-in-time fuer Manager: Fliessen lassen; ; 1989/48 /9157/ Sepan, P.: CNC-System mit Drang nach Erweitern; ; 1989/48 /9164/ Warnecke, H.-J.; Jacobi, H.F.; Schmidt, Th.H.: Wie wird ein Computersystem zum Experten; ; 1989/49 /9165/ Frey, R.L.: Die Zukunft des Wirtschaftsstandorts Schweiz; ; 1989/50 /9172/ Hoehler, G.: Paedoyer fuer eine visionaere Unternehmensstrategie; ; 1989/51/52 /9173/ Moldaschl, M.: Mit Potemkinschen Doerfern in die Zukunft; ; 1989/51/52 /9176/ Pott, U.: New Marketing: Schaumschlaegerei oder Verkaufsphilosophie; ; 1989/51/52 /9274/ Koch, J.H.; Koopmann, F.: Virus - Attacken gezielt begegnen; ; 1989/93-94 /9290/ Schoenfeld, R.: Werkstoffe gezielt einsetzen; ; 1989/96 /9351/ Joy, D. A.: The Multivendor Connection; ; 1989/10

- 154 - /9405/ Jarc, Valentin: Delovanje specializiranega INDOK centra za strojništvo v letu 1989; Fak. za strojništvo, Ljubljana, YU; 1989/ /9559/ Poretti, A.: Der Ingenieur im Wirtschaftsgeschehen; ; 1990/1 /9565/ Kneschaurek, F.: Konjunkturaussichten 1990 - laengerfristige Perspektiven; ; 1990/1 /9566/ Hatschek, R.: Neue Techniker - Funktion des Unternehmers in der Gesellschaft; ; 1990/2 /9570/ Weiss, R.: Begriffe us dem frmeden Kleincomputerwelt; ; 1990/2 /9571/ Grimm, F.; Bunke, H.: Software verienfacht die Anwendung von Software; ; 1990/2 /9572/ Huerlimann, W.: Verbeugen ist besser als Sanieren; ; 1990/2 /9573/ Volk, H.: Wer nicht Wissen zunummt, nimmt ab; ; 1990/2 /9574/ anonim.: Dienstleistungen zur Thematik EG-Binnenmarkt; ; 1990/2 /9583/ Seliger, G.: Produktionsmanagement: Vermittlung zwischen Technik und Arbeit; ; 1990/3 /9640/ Czichos, Horst(ed): Huette. Die Grundlagen der Ingenieurwissenschaften; Springer Verlag, Berlin, D; 1989/ /9761/ Radaj, D.; Michel, P.: Werden Computer wie Menschen sein oder Menschen wie Computer; ; 1990/5 /9762/ Suppan, J.: An der Schwelle zur Fehlentscheidung; ; 1990/5 /9764/ Pfeiffer, W.; Weiss, E.: Wie man mit der Firts-Strategie der Zeitfalle entkommt - Zeit als strategische Ressource nutzen; ; 1990/6 /9779/ Lindecker, J.: Chancen und Risiken in der Kommunikationsgesellschaft; ; 1990/7 /9925/ Branica-Todorovič, Dj.: Funkcionalni pristup tehničkom tekstu na engleskom jeziku; ; 1989/4-6 /9926/ Hercezi-Skalicki, M.: Algoritam kao element ua uspešnije razumijevanje stručne literature na stranom jeziku; ; 1989/4-6 /9927/ Klaes, G.: Wissen ist Macht; ; 1989/4 /9929/ Sell, R.; Fuchs, P.: Arbeiten mit Computer - Ein Modell zur Beteiligungsqualifizierung; ; 1990/10 /9930/ Bratschitsch, R.; Dapunt, G.: Industrial Design - Die inneren Werte am Aeuseren zeigen; ; 1990/10 /9933/ Brosch, P.F.: Immer mehr Bewegung in der Werkzeugmaschine; ; 1990/10 /9939/ Dreyfuss, H.: Die(vielleicht vergebliche) Suche nach

- 155 - Kuenstlicher Intelligenz; ; 1990/11 /9940/ Feller, A.H.: Optimierungshilfe im Loesungsraum; ; 1990/11 /10461/ Štambuk, Vladimir: Kibernetika s informatikom; NIRO Privredni pregled; 1989/ /10520/ Han, Stjepan (ed); Stefanovič, Slobodan V.(ed): Informatika i produktivnost; Savez inženjera i tehničara Jugoslavije, Beograd; 1988/ /10552/ Barthelmes, H.; Buettner, P.: Fachinformation und Datenbanken; ; 1990/1 /10839/ Schumann, M.; Beathge-Kinsky, V.; Neumenn, U.; Springer, R.: Systemregulierer als strategische Schluesselgroesse; ; 1990/17 /10845/ Kern, S.; Keller, G.: Funktionsintegration durch Plannungsinseln - Geplant wird auf allen Rbenen; ; 1990/17 /10846/ Lockemann, P.C.: Datenbanksysteme fuer die rechnerintegrierte Fertigung - Das Ei des Kolumbus ist noch nicht gefunden; ; 1990/17 /10847/ Laszlo, E.: Arbeiten mit Netzwerken: globales Denken oder Isolation; ; 1990/18 /10852/ Kauffels, F.-J.: Von Hand ist nichts mehr zu machen; ; 1990/18 /10863/ Kuenzle, U.: Projektmanagement - eine Unternehmung im Unternehmen - Ein Projekt, ein Subunternehmen auf Zeit; ; 1990/19 /10867/ Eversheim, W.; Schmetz, R.: Grundlagen zur Planung von Werkstoff- und Verfahrensinnovation - Kostenvorteile durch technische Innovation; ; 1990/20 /10889/ Hostettler, R.: Die PTT fassen Fuss im VANS-Geschaeft; ; 1990/27 /10890/ Henger, G.: Electronic Publushing mit Grossrechnewrn; ; 1990/27 /10891/ Iff, A.; Garanin, A.: Kaffex - ein Expertensystem fueer die Konfiguration von Anlagen - Offerte in zwei Stunden; ; 1990/27 /10904/ Lindecker, J.: Das Genfer Modell - ein Schichtenmodell fuer den Informationsbereich; ; 1990/22 /10910/ Vajna, S.: CIM Modelle im Vergleich; ; 1990/23 /10927/ Unseld, S.: Risiken und Chancen der Kuenstlichen Intelligenz - KI-ja, aber wo und wieviel; ; 1990/25 /10941/ Gottschalch, H.: Human-Centered CIM Systems - Produktionsarbeit in CIM-Strukturen; ; 1990/26

- 156 - /10943/ Kunz, J.: Werkstoffdatenbanken und -informationss<steme auf Disketten - Wissen abrufbar; ; 1990/26 /11302/ Sedlacek, L.; Scheidegger, A.; Zellweger, L.: Das Trigonmodell oder der Einbezug des Menschen in CIM; ; 1990/34 /11493/ Grabec, Igor: Empirical modeling of natural phenomena by a self-organizing system; Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, Boston, London; 1990/ /11517/ Grabec, Igor: Modeling of natural phenomena by a self-organizing system; ; 1990/ /11553/ Bullinger, H.-J.: Kriterien fuer den Produkterfolg - Die Qualitaet des F +E-Managements bestimmt die Wettbewerbsfaehigkeit; ; 1990/37 /11571/ Globig, M.: Von der Quantenphysik zur Quantentechnik - Ballistische Elektronen; ; 1990/37 /11574/ Smith, R.; Petela, E.A.; Spriggs, H.D.: Minimization of environmental emissions through improved process integraton; ; 1990/4 /11577/ Benstead, R.; Sharman, F.W.: Heat pumps and Pinch Technology; ; 1990/4 /12027/ Schoenwald, B.: Innovation durch Organisation - Integrierte Forschung und Entwicklung als Grundlage wettbewerbsfaehiger Innovationen; ; 1990/40 /12033/ Feizlmayr, A.H.; Hinterhuber, H.: Vorausplanen ist besser als nachzahlen; ; 1990/40 /12037/ Mueller, M.A.: Ich weiss, dass ich nichts weiss - automatische Roboterprogrammierung mit expliziter Beruecksichtigung der Unsicherheiten der Objektpositionen; ; 1990/40 /12042/ Scheibli, P.W.: Integration ist auf allen Ebenen angesagt - Organisation der Normung; ; 1990/41 /12046/ Eversheim, W.; Kiesewetter, S.A.: Strategien zur integrierten Produktion - Integration der Produktion in Unternehmen des Sonder- und Anlagenmaschinenbaus (Teil 1); ; 1990/41 /12057/ Dirkmann, H.W.: Den informationstechnischen Wandel in Nutzen am Arbeitsplatz ummuenzen; ; 1990/42 /12060/ Weltz, F.: Die Herrschaft der Zahlen - Verfuegbarkeit von Daten in Unternehmen; ; 1990/42 /12065/ Radaj, D.: Zukunft durch Ethik in Wirtschaft und Technik; ; 1990/43 /12066/ Wildemann, H.: Die Fabrik als Labor - Synchronisation und Simltanitaet von Entwicklung, Produktion und Zulieferung; ; 1990/43

- 157 - /12082/ Weltz, F.: Der Traum von der absoluten Ordnung und die doppelte Wirklichkeit der Unternehmen; ; 1990/45 /12343/ Kitamura, K.: Neue Chancen fuer Koerperbehinderte; ; 1990/48 /12434/ Jarc, V.: Delovanje specializiranega indok centra za strojništvo v letu 1990 in program za leto 1991; Fak. za strojništvo, Ljubljana, YU; 1990/