programi - sah-zveza.si usposabljanja strokovnih... · averbakh, y. (1994): chess endings:...

Pripravila Aljoša Grosar in Matjaž Mikac (oktober 2016) na osnovi programov usposabljanja strokovnih

delavcev v šahu (avtor: Iztok Jelen, 2011) 1

PROGRAMI

USPOSABLJANJA STROKOVNIH DELAVCEV V ŠAHU

Področje vzgoje in izobraževanja ter treniranja



Kazalo:

A. Programska shema usposabljanja ............. 3

B. Strokovne podlage

1. Knjige, strokovni članki

2. Spletna učilnica z učnimi e-gradivi, načrti in didaktičnimi

pripomočki za triletni program izbirnega predmeta šah v slovenski

osnovni šoli

3. Računalniški šahovski igralni, izobraževalni in podatkovni

programi

............. 4

............. 4

........... 10

........... 10

C. Programi usposabljanja

1. Strokovni delavec 1 – šahovski mentor

2. Strokovni delavec 2 – šahovski inštruktor

3. Strokovni delavec 3 – šahovski trener

........... 11

........... 11

........... 14

........... 17



A. PROGRAMSKA SHEMA USPOSABLJANJA

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Program

(prvi del naziva):

Trajanje

usposabljanja:

Program

(drugi del naziva):

Strokovni delavec 1 75 ur = 75 ur šahovski

mentor

↓


inštruktor

↓


trener

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Nazivi veljajo za standardni, pospešeni in hitropotezni šah.

Programska shema temelji:

(1) na potrebah za izvajanje večstopenjskega sistema vzgoje, izobraževanja in treniranja

obetavnih šahistov, opredeljenega v Nacionalnem programu šahovske kulture (1991).

Sistem, ki deluje od leta 1990 dalje, obsega:

1. stopnja Šahovska interesna dejavnost v osnovni šoli, šahovski krožki, klubske šole.

2. stopnja Republiška mreža triletnih regijskih srednjih

šahovskih šol - SŠŠ

Letni individualni programi

spopolnjevanja obetavnih

šahistov - LIPS.

3. stopnja Republiška višja šahovska šola – VŠŠ (triletni

program)

(2) na potrebi za dopolnitev 1. stopnje z osnovnimi šahovskimi šolami, za otroke od 7. do

10. leta starosti, po prilagojenem triletnem programu izbirnega predmeta šah v osnovni

šoli.

Programi nadomeščajo, posodabljajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo sedanji sistem in programe

usposabljanja strokovnih delavcev v šahu pri Šahovski zvezi Slovenije, ki ga je pripravil Iztok

Jelen (1.2.2011) in je obsegal 5 nazivov: 1. stopnja: šahovski mentor, 2. stopnja: učitelj

osnovne šahovske šole, šahovski inštruktor, 3. stopnja: učitelj srednje šahovske šole, šahovski

trener.

- Programi upoštevajo, da se specialistične šahovske kompetence, ki jih odražajo šahovski

nazivi in rejtingi, pridobivajo s samostojnim študijem strokovne literature in vzporednim

krožnim izkustvenim učenjem iz lastne turnirske prakse. Zato obstoje znotraj istih stopenj

usposobljenosti strokovnih delavcev različne ravni šahovskih specialistov, odvisno od



njihovega šahovskega naziva in rejtinga. Namen programov ni, da se v njihovem okviru

pridobivajo visoke specialistične šahovske kompetence. Programi podajajo temeljne

teoretske osnove šahovske igre in usposabljajo za pravilno načrtovanje, vodenje in

izvajanje vzgojno-izobraževalnega in trenerskega procesa, oziroma za didaktično in

metodično pravilno posredovanje šahovskih znanj in veščin. Splošni del usposabljanja

lahko kandidat opravi tudi v okviru druge ustrezne inštitucije (npr. Fakulteta za šport,

Olimpijski komite Slovenije).

B. STROKOVNE PODLAGE

Strokovne podlage šahovskega dela programa so spoznanja znanosti in spoznanja šahovske

stroke, ki so pomembna za šahovsko področje. Pri slednjih se programi opirajo zlasti na:

- spoznanja klasikov šahovske teorije in prakse;

- spoznanja katedre za teorijo in metodiko šaha na Ruski državni univerzi za telesno

kulturo in šport (RGUFK) ter katedre za pedagogiko in organizacijo šahovske

dejavnosti na Ruski državni socialni univerzi (RGSU);

- spoznanja in izkušnje dosedanjega razvojnega, vzgojno-izobraževalnega in

trenerskega dela pri Šahovski zvezi Slovenije in pri mednarodni šahovski zvezi FIDE;

- spoznanja in izkušnje uvajanja izbirnega predmeta šah v osnovno šolo.

1. Knjige, strokovni članki

ABRAMOV, S. P., Barski, V. L. (2009): Šahmati, pervi god obučenia. Metodika provedenija

zanjatij. Moskva: OOO »Dajv«, učebnoe posobie.

ALEKSEJEV, N. G. (1990). Šahmati i razvitije mišlenija. V: Šahmati: nauka, opit, masterstvo.

Uredil Zlotnik, B. A. Moskva: Visšaja škola, str. 51-54.

ANIŠČEVA, V.E. (2002). Мetodičeskije оsobenosti individualizirovanogo načalnogo

obučenija šahmatam detej mladšogo školnogo vozrasta. Moskva: Disertacija.

RGFAK.

AVERBAKH, Y. (1994): Chess Endings: Essential Knowledge. Cadogan Books, London.

BAJEC, A. (1950): Šahovska začetnica. MK, Ljubljana.

BARSKI, V. (2008). Učebnik šahmat dlja mladših školnikov. Karvin v šahmatnom lesu.

Hudožnik Kasatkina, V. Moskva: OOO »Dajv«.

BAVDEK, S. V. (1978): Prve poteze. Šahovska zveza Gorenjske. Radovljica.

BAVDEK S. V. (1992): V vrtincu mata: motivi in primeri, SIB, Cerklje.

BAVDEK S. V. (1995): Šah: igra in razvedrilo. Mladinska knjiga, Ljubljana.

BIDEV, P. (1972): Šah simbol kozmosa (Geneza šahovske igre od kineske astrologije do indijske

mistike). Skopje: Organizacioni odbor šahovske olimpijade.

BIEGLMAYER, CH. in drugi (1997). An investigation into the influence of physical fitness on

the perfomance of league-ranking chess players. Institute for Medical and

Chemical Laboratory Diagnosis, AKH, Vienna. V: FIDE Forum, Vol. XI No. 3.

Str. 15-19.

BIKOVA, E. P., LOKTEVA, T. I. (2010). Šahmati dlja mališej (Izdanie tretje). Serija »Mir

vašego rebenka«. Rostov na Donu: Feniks.



BLANCO, U. (2001). The Chess Teaching System. Caracas. Published by FIDE. Milano: Verpal.

BOLOGAN, V.A. (1996). Struktura specialnoj podgotovlenosti šahmatistov visokoj

kvalifikaciji. Moskva: Disertacija. RGFAK.

BOTVINIK, M. M. (1978). Iskustvo li šahmati? V: Polveka v šahmatah. Fizkultura i sport.

Moskva. Str. 258-266.

CALDWELL, Susan (1990): Igramo šah. Cankarjeva založba. Ljubljana.

CAPABLANCA J. R. (1979): Osnove šaha. Sportska knjiga. Beograd

CELONE, J. (2001). The Effects of a Chess Program on Abstract Reasoning and Problem-

Solving in Elementary School Children. Ann Arbor, MI. Bell & Howell

Information and Learning Co.

Chess Tests Create Turbulence (2006). V: Steroid Nation (TM) An online journal looking at

the use of anabolic steroids (and performance enhancing drugs PEDs, HGH) in

sports, youth, and society. By Gary Gaffney, M.D., from the University of

Iowa, College of Medicine. Pridobljeno 15. 6. 2008 s spletnega portala:

http://grg51.typepad.com/steroid_nation/2006/11/chess_tests_cre.html.

CHRISTIAEN, J. (1976). Chess and Cognitive Development. Doktorska disertacija. Prevedel

Stanley Epstein. V: Ferguson, Robert (1995).

Computers, Chess, and Cognition. (1990). Marsland, T. A., Schaeffer, J. – Editors. Berlin:

Springer-Verlag.

DERVIŠEVIĆ, E., VIDMAR, J. (2009). Vodič športne prehrane. Ljubljana: Fakulteta za

šport.

DERVIŠEVIĆ, E., HADŽIĆ, V. (2009). Športne poškodbe in prva pomoč. Skripta za

udeležence usposabljanj. Ljubljana: Fakulteta za šport.

DIDIŠKO V., A. (1989) Logika sovremenih šahmat. Minsk: Polimja

DOROFEJEVA, A. G. (2009). Hoču učitsja šahmatam! Školnji šahmatnji učebnik. Smolensk:

Russian Chess House.

DJAKOW, I. N., PETROWSKI, N. W. & RUDIK, P. A. (1927). Psychologie des

Schachspiels. Berlin: de Gruyter.

DVORECKI, M. I. (1990). Metodika raboti trenera s šahmatistami visših razrjadov. V:

Šahmati: nauka, opit, masterstvo. Uredil Zlotnik, B. A. Str. 11-115. Moskva:

Visšaja škola

ESSEGERN, K. (1988). Is health maintained by playing chess? V: Importance of chess to

education, science and culture. Abstracts of Papers. Special Course of the

Dresden University of Technology.

FERGUSON, R, C. (1988). Development of Reasoning and Memory through Chess. V:

Ferguson (2007).

FERGUSON, R., C. (1994). Teaching the Fourth R (Reflective Reasoning) through Chess.

Doktorska disertacija.

FERGUSON, R.. C. (1995). Chess in Education. Research summary. Paper Presented at the

Chess in Education A Wise Move Conference, Borough of Manhattan

Community College, New York, NY. Pridobljeno 25. 10. 2007 s

http://www.gardinerchess.com/publicationsbenefits/ciers.pdf.

FERGUSON, R. C. (2006). Teacher's Guide: Research and Benefits of Chess. Pridobljeno 11.

10. 2006 s www.quadcitychess.com/benefits_of_chess.html.

FRANKLIN, Benjamin (December 1786): Morals on Chess. Columbian Magazin.

GERASIMOVA, S.V., (2001). Pedagogičeskije uslovija socialno-psihologičeskoj adaptaciji

detej s ograničenimi vozmožnostjami zdorovja posredstvom zanjatij

šahmatami. Moskva: Disertacija. RGAFK.

http://grg51.typepad.com/steroid_nation/2006/11/chess_tests_cre.html

http://www.gardinerchess.com/publicationsbenefits/ciers.pdf

http://www.quadcitychess.com/benefits_of_chess.html



GILLAM A. J. (1978): Simple Checkmates. B.T.Batsford Ltd. London.

GILLAM A. J. (1978): Simple Chess Tactics. B.T.Batsford Ltd. London.

GERŠUNSKI B., (1987). Socialnoe-pedagogičeskoe značenije šahmat. V: Šahmaty v SSSR. Št

4. Moskva

GERŠUNSKIJ B., KROGIUS N. (1987): Gimnastika uma, sredstvo vospitanija. V: Sovjetskaja

pedagogika. Št 1. Moskva.

GLIGORIĆ, Svetozar, MICIĆ, Predrag (1988): Šahovski vodič, 1. tom: suština šaha.

GOBET, F., CAMPITELLI, G. (2005). Educational benefits of chess instruction: A critical

review. ESCR Centre for Research in Development, Instruction and Training.

School of Psychology. University of Nottingham.

GROBELŠEK, Ana (2007). Vzgojne in izobraževalne razsežnosti šahovske igre. Diplomsko

delo. Mentorica dr. Jana Kalin. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta.

Oddelek za pedagogiko in andragogiko.

HARTMANN, Helmut (1988). Development of a personality by chess in extracurricula

activities. V: Importance of chess to education, science and culture. Abstracts of

Papers. Special Course of the Dresden University of Technology.

HO, Frank (2006). Benefits of Chess for Academic Performance and Creative Thinking. V:

Ho Math and Chess Research and Articles. Vancouver, Kanada. Pridobljeno

30. 10. 2007 s

www.thechessacademy.org/Research_Testimonials.htm.

HO, Frank (2007). Maximize Educational Value of Chess. V: Ho Math and Chess Research

and Articles. Vancouver, Kanada. Pridobljeno 30. 10. 2007 s

www.thechessacademy.org/Research_Testimonials.htm.

HOLDING, Dennis H. (1985): The psychology of chess skill. Lawrence Erlbaum Associates,

Publishers. Hillsdale, New Jersey.

HOOPER, D. & Whyld, K. (1992): The Oxford Companion to Chess. Second Edition. Oxford

university press.

HORGAN, D., & MORGAN, D. (1986). Chess and education. Memphis State University,

Memphis, TN. (ERIC Reproduction Service No. ED 275408)

HORGAN, D., (1987). Chess as a way to teach thinking. (Article No. 11) United States Chess

Federation Scholastic Department.

HORGAN, D., & Morgan, D. (1988, August). Experience, spatial abilities, and chess skill.

Paper presented at the Annual Meeting of the American Psychological

Association, Atlanta, GA.

HOSTA, M. (2005). Poskus konceptualizacije športa. V: Anthropos 2005, št. 1/4, str. 183-190.

IMSA – International Mind Sports Association (2005). Pridobljeno 12.11.2007 s:

http://www.intergofed.org/imsa/doc/IMSA_Flyer.pdf.

JELEN, I. (1988). Kako in zakaj vrednotimo svoje šahovske stvaritve. V: Telesna kultura, letn.

XXXVI, 3-4, str. 14-18.

JELEN, I. (1998). Analiza krizne partije v praksi višje šahovske šole. V: Šahovski vestnik.

JELEN, I. (1993). Slovenske srednje šahovske šole - pedagoški koncept v teoriji in praksi. V:

Šahovska misel, november, str. 145-151.

JELEN, I. (2003). Izbirni predmet ŠAH v devetletki. V: Didakta, september/oktober. Letnik

XII.

JELEN, I. (2004). O izbirnem predmetu šah v devetletki. V: Šahovska misel. Št. 9. Str. 23-27.

JELEN, I. (2004). Program osnovnega licenčnega spopolnjevanja trenerjev in inštruktorjev

pri ŠZS. Šahovska zveza Slovenije.

JELEN, I. (2004). Splošni model individualnega programa za šahovsko učenje in treniranje

perspektivnih in vrhunskih šahistov. Šahovska zveza Slovenije.

http://www.thechessacademy.org/Research_Testimonials.htm

http://www.thechessacademy.org/Research_Testimonials.htm

http://www.intergofed.org/imsa/doc/IMSA_Flyer.pdf



JELEN, I. (2004). Stopnje šahovskega spopolnjevanja – cilji in programi posameznih stopenj.

Šahovska zveza Slovenije.

JELEN, I. (2011). Programi usposabljanja strokovnih delavcev v šahu. Šahovska zveza

Slovenije.

KAUKE, Marion (1988): The influence of playing chess on the formation of the intelellectual

capability. V: Importance of chess to education, science and culture. Abstracts of

Papers. Special Course of the Dresden University of Technology.

KARPOV, Anatolij (1997): Šahovski priročnik (Disney). Egmont d.o.o.

KOBALIJA, M. R. (2007). Prinjatije rešenija v šahmatnih poedinkah pri deficite vremeni.

Disertacija kandidata pedagoških znanosti. RGUFK, Moskva. 185 str.

KOSTJEV, A. N. (1990). Didaktika i programa. V: Šahmati: nauka, opit, masterstvo. Uredil

Zlotnik, B. A. Str. 116-128. Moskva: Visšaja škola.

KOSTJEV, A. N. (1980). Šahmati v predškolnoj vozraste. V: »64« – Šahmatnoje obozrenije, št.

2.

KOSTENJUK, A., KOSTENJUK, N. (2008). Kak naučit šahmatam? Doškolni šahmatni

učebnik. Serija Školni šahmatni učebnik. Moskva: Izdatelstvo »Russian Chess

House«.

KOSTJUKOVA, T. JA. (1984). Visše šahmatnoje obrazovanije. V: Teorija i praktika šahmatnoj

igri. Str. 5-12. Visšaja škola. Moskva.

KOZOLE, T. (1994). Šah kot interesna dejavnost učencev v osnovni šoli. Diplomska naloga.

Mentor: mag. Mladen Tancer, dr. Jože Vauhnik. Univerza v Mariboru.

Pedagoška fakulteta Maribor, smer: razredni pouk. 76 str.

KROGIUS, N. (1986). Psychologie im Schach. Sportverlag Berlin.

KUNICIN, G.I. (1981). Šahmati – iskustvo! V: Šahmatnoje obozrenije. Št. 20.

LASKER, Emanuel (1970 [1895]): Zdrav razum u šahu. Beograd: Stručna edicija Centra za

unapređivanje šaha Šahovskog saveza Srbije.

LASKER, Emanuel (1980 [1925]): Učebnik šahmatnoj igri. Moskva: Fizkultura i sport.

LEVY, W. (1987). Utilizing Chess to Promote Self-Esteem in Perceptually Impaired Students.

A governor's teacher grant program through the New Jersey State Departement

of Education.

LEŠNIK, R. (1979): Šahu več vzgojne skrbi. V: Telesna kultura. Št 3. Str. 23-26. Ljubljana.

MALKIN, V. B. (1990). Mediko-biologičeskije problemi šahmat. V: Šahmati: nauka, opit,

masterstvo. Uredil Zlotnik, B. A. Moskva: Visšaja škola, str. 6-41.

MARIĆ, Rudolf (1973): Šahovske minijature. Glas Slavonije. Osijek.

MARJORAM, T. (1988): Chess and able children. V: Teaching able children. Str. 105-113.

Kogan Page books for teachers. London.

MAROVIĆ, Dražen (1985): Priručnik za nastavu šaha. Šahovska naklada. Zagreb.

MEHLHORN, H. G. (1988): Effects of chess on the mental activity. V: Importance of chess to

education, science and culture. Abstracts of Papers. Special Course of the

Dresden University of Technology.

MUSIL V., ŠOŠTARIČ R., MAJERIČ A. (1977): Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre. V

samozaložbi. Maribor

Nacionalni program šahovske kulture v Republiki Sloveniji (1991). Vrhnika: Občni zbor

Šahovske zveze Slovenije.

NAJDOSKI, T. (1997). Psihoregulacija kak metod povišenija efektivnosti trenirovočnoj

dejatelnosti junih šahmatistov. Moskva. Disertacija. RGAFK.

NEČAJEV A.P. (1989): Psihologija pobed i poraženij v šahmatnoj igre. Moskva - Leningrad.

NEVERKOVIČ, S. D. (2001). Šahmati kak predmet humanitarnogo cikla v obščeobrazovatelnoj

škole. V reviji: Fizičeskaja kultura. Št. 2.



NIMCOVIČ Aron (1974 [1925]): Moja sistema. Moskva: Fizkultura i sport.

PALM, C. (1990). Chess improves Academic Performance. V: New York City Schools Chess

Program. Manhattan Chess Club School.

PANUŠ, V.G. (1990). Šahmati kak vspomogatelnoje sredstvo razvitija psihomotornih

sposobnosti detej s posledstvijami cerebralnogo paraliča. Moskva:

Disertacija. RGFAK.

PARMA B., KUTIN B. (1987): Šah za vsakogar. Samozaložba. Ljubljana.

PARMA B., KOKOŠINEK, E., NJEGOVAN, D. (1993): Šah na šolskih klopeh. Samozaložba

PARAMONOVA Т. Ju., (1999). Psihologičeskij analiz strategičeskogo planirovanija v igre

šahmatistov. Moskva: Disertacija. RGAFK.

PETROVIĆ, N. (1971). Heterodoksna prihodnost. Ljubljana, v: Problemski šah (2) - bilten

1970. Društvo šahovskih problemistov Slovenije in Problemski odbor Slovenije.

PETRUŠINA, N. M (2010 [2002]): Šahmatni učebnik dlja detej (Izdanie odinadcatoje). Rostov

na Donu: Feniks.

PFLEGER, H. (1997). Chess and Sports Medicine. FIDE Forum, Vol. XI No. 2. Str. 7-9.

PISK, Jernej (2005). Razpiranje prostora filozofije športa. V: Anthropos 2005, št. 1/4, str.

201-211.

POLGAR, L., (1993). Metodičeskije osobenosti podgotovki i vospitanija

visokokvalificirovanih šahmatistok v uslovijah semji. Minsk: Disertacija.

Akademija fizvospitanija i sporta respubliki Belarus.

POLGAR, Laszlo (1994): Chess training in 5333+1 positions. Könemann Verlagsgesellschaft

mbH. Köln.

POLGAR, Laszlo (1999): Chess Endgames. 171 types in 4560 positions. Könemann

Verlagsgesellschaft mbH. Köln.

POLOUDIN, V. A. (2006). Šahmati v načalnoj škole: obrazovatelnij aspekt. V reviji: Načalnoje

obrazovanije. Št. 3, str. 18-212.

POLOUDIN, V. A. (2007). Obučenije igre v šahmati s primenenijem kompjuternih tehnologij

kak kompleksnoje sredstvo povišenija intelektualnih sposobnostej mladših

školnikov. Disertacija kandidata pedagoških znanosti. RGUFK, Moskva. 192 str.

RIFNER, P. (1992). Playing Chess: A Study of Problem-Solving Skills in Students with

Average and Above Average Intelligence. Doktorska disertacija.

ROHLIN, J. G., STEGIĆ, L. (1982): Metodika, plan i program. Priručnik za nastavu šaha u

školama i sekcijama. Centar za unapređivanje šaha. Beograd.

ROOT, A. W. (2006): Children and Chess: A Guide for Educators. Libraries

unlimited/Teacher Ideas Press. Printed in USA.

ROOT, A. W. (2008): Science, Math, Checkmate: 32 Chess Activities for Inquiry and

Problem Solving. Libraries unlimited/Teacher Ideas Press. Printed in USA.

ROOT, A. W. (2010): People, Places, Checkmates: Teaching Social Studies with Chess.

Libraries unlimited/Teacher Ideas Press. Printed in USA.

SAARILUOMA, P. (2001). Chess and content-oriented psychology of thinking. V:

Psicológica, št. 22, str. 143-165.

SCHMIDT, B. (1982). How to teach chess in the public schools: A course outline. Raleigh,

NC: Author.

SIMON, H. A., CHASE, W. G. (1973). Skill in chess. American Scientist, št. 61, str. 394-403.

SIMON, H. A., GILMARTIN, K. (1973). Simulation of Memory for Chess Positions.

Cognitive Psychology. Št. 5, str. 29-46. V: Tancig 1983, str. 32-33.

Slovenski šah (1972). Uredniški odbor Šahovske zveze Slovenije. DZS. Ljubljana.

SMITH, J., & SULLIVAN, M. (1997, November). The effects of chess instruction on

students’ level of field dependence/independence. Paper presented at the



Annual Meeting of the Mid-South Educational Research Association,

Memphis, TN.

SMULLYAN, Raymond (1986): Šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa. DZS. Ljubljana.

SMULLYAN, Raymond (1992): Šahirazada. DZS Ljubljana.

SREBRNIČ, Ana (2016): Izbirni predmet šah v devetletni osnovni šoli. Diplomsko delo.

Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za pedagogiko in

andragogiko.

STANIČ, I. (1974). Učni načrt za fakultativni pouk šaha v 2., 3. in 4. razredu na osnovni šoli

Kočevje. V: Tancer (1986b). Str. 59-63.

STUPICA, J. (1989). Šah skozi stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

SUHIN, I. G. (1990). Šahmati, pervij god: Posobije dlja učitelja. Obninsk: Duhovnoje

vozroždenije. 120 str.

SUHIN, I. G. (1998). Šahmati, pervij god: Učebnik dlja pervogo klasa četirehletnej i triletnej

načalnoj školi. Obninsk: Duhovnoje vozroždenije. 164 str.

SUHIN, I. G. (2002). Fakultativni kurs “Šahmati – škole”. V zborniku: Programi

obščeobrazovatelnih učreždenij. Načalnije klasi (1 – 4). V dveh delih, del II.

Moskva: Prosveščenije, str. 370-392.

SUHIN, I. G. (2003). Šahmati, vtoroj god: Učebnik dlja pervogo klasa četirehletnej i triletnej

načalnoj školi. Obninsk: Duhovnoje vozroždenije. 160 str.

SUHIN, I. G. (2004). Šahmati, vtoroj god: Posobije dlja učitelja. Obninsk: Duhovnoje

vozroždenije. 104 str.

SUHIN, I. G. (2007). Šahmati, tretij god: Učebnik dlja pervogo klasa četirehletnej i triletnej

načalnoj školi. Obninsk: Duhovnoje vozroždenije.

SUHIN, I. G. (2007). Šahmati dlja samih malenkih: kniga – skazka dlja sovemestnogo čtenija

roditelej s detej. Moskva: Astrel.

SYDOW, H. (1988). The development of cognitive abilities as presupposition of chess playing.

V: Importance of chess to education, science and culture. Abstracts of Papers.

Special Course of the Dresden University of Technology.

Šah za začetnike (1999). FIDE – Chess in Schools Committee. Prevedel, uredil in natisnil Aleš

Drinovec. Naklo

Šahmaty - nauka, opyt, masterstvo (1990). Ur: B.A.Zlotnik. Vysšaja škola, Moskva.

TALIZINA, N. F. (1988). Formirovanije poznavatelnoj dejatelnosti mladših školnikov.

Moskva: Prosveščenije. 175 str.

TANCER, Mladen (1975). Vzgojna funkcija šaha v okviru prostovoljnih dejavnosti učencev.

Sodobna pedagogika, št. 3-4. Str. 160-166.

TANCER, Mladen (1986a): Decenija šahovskog obrazovanja na Pedagoškoj akademiji u

Mariboru. V: Šahovski glasnik. Št 1. Zagreb.

TANCER, Mladen – ur. (1986b): Šah v osnovni šoli. Gradivo za mentorje šahovskih krožkov.

Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta.

TANCER, Mladen (1986c). Šah kot interesna dejavnost v osnovni šoli. V: Metodični prispevki

za uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo. Str. 124-135. Uredila: Amand

Papotnik, Alojz Fošnarič. Pedagoška akademija Maribor.

TANCER, Mladen (1991): Nadarjeni učenec v svetu šaha. V: Vzgoja in izobraževanje, letnik

XXII. Št 3. Ljubljana.

TANCIG, Simona (1983). Nekateri kognitivni procesi v šahovski igri. Disertacija. Filozofska

fakulteta v Ljubljani.

TIMOFEJEV, A. A. (2003). Školnije šahmati kak učebnij predmet. V: Uroki šahmat v načalnoj

škole: Opit i perspektivi. Moskva. 120 str.

TIMOFEJEV, A. A. (2006a). Šahmati i tendencija k integraciji predmetov v načalnoj škole. V

reviji: Teorija i praktika dopolnitelnogo obrazovanija. Št 3, str. 57-62. Moskva.



TIMOFEJEV, A. A. (2006b). Šahmati kak učebnij predmet v načalnoj škole. V reviji: Načalnoje

obrazovanije. Št 4, str. 25-33. Moskva.

TIMOFEJEV, A. A. (2007). Ješče raz ob učebnom predmete šahmati. V reviji: Načalnoje

obrazovanije. Moskva.

TRIFUNOVIĆ P., VUKOVIĆ S. (1962): Šahovska začetnica. Mladinska knjiga. Ljubljana

TROUBAT, N., GLUCK, M.-A., DUGUE, B. (2006). The stress of chess players. A model to

study the effects of psychological stimulus on biological responses. An example

on energy expenditure in man. V: Book of abstracts. (Uredniki: Hoppeler H.,

Reillly T., Tsolakidis E., Gfeller L., Klossner S.) Stran 506. 11th annual Congress

of the European college of sport science. Lausanne.

TUŠAK, M., TUŠAK, M. (2001). Psihologija športa, (Razprave Filozofske fakultete). 2.

dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

TUŠAK, M. (2003). Strategije motiviranja v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport, 2003.

Učni načrt izbirnega predmeta šah. (2002). Predlagatelj: Šahovska zveza Slovenije. Sprejel

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 4. 7. 2002.

VIDMAR, M. (2005[1946]). Pogovori o šahu z začetnikom. Druga, predelana izdaja.

Ljubljana: VEZA, Vesna Založnik s.p.

VIDMAR, M. (1951). Pol stoletja za šahovnico. Ljubljana: DZS.

VIDMAR, M. (1957). Šah. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

VUKOVIĆ, Vladimir (1972): Razvoj šahovskih ideja. Šahovska naklada. Zagreb.

VUKOVIĆ, Vladimir (1990): Uvod u šah na osnovi opće šahovske teorije. Šahovska naklada.

Zagreb.

VUKOVIĆ, Vladimir (2000): The Art of Attack in Chess. Everyman Chess. Cadogan Books.

London. New York.

2. Spletna učilnica z učnimi e-gradivi, načrti in didaktičnimi pripomočki za triletni

program izbirnega predmeta šah v slovenski osnovni šoli:

http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=2138. Za vstop in dostop do gradiv je

potrebna predhodna registracija v Slovensko izobraževalno omrežje:

http://skupnost.sio.si/.

3. Računalniški šahovski igralni, izobraževalni in urejevalni podatkovni programi:

a. Računalniški šahovski igralni program in analizator Fritz. Hamburg:

ChessBase

b. Računalniški šahovski izobraževalni program Šah za omrežja. London:

Convekta 2006

c. Računalniški program za urejanje šahovskih podatkovnih zbirk Chessbase.

Hamburg; ChessBase.

http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=2138

http://skupnost.sio.si/



C. PROGRAMI USPOSABLJANJA

1. PROGRAM STROKOVNI DELAVEC 1 – ŠAHOVSKI MENTOR

1 Program usposabljanja: Šahovski mentor

Nosilec usposabljanja: Šahovska zveza Slovenije

2 Področje usposabljanja: Šahovsko vzgojno-izobraževalno in trenersko delo

3 Stopnja usposabljanja: Prva (1.)

4 Opis usposabljanja (namen in cilji usposabljanja):

Program usposabljanja šahovski mentor je osnovni program usposabljanj Šahovske

zveze Slovenije za šahovsko vzgojno-izobraževalno in trenersko delo.

Cilji:

- usposobiti mentorje:

o za vodenje šahovske interesne dejavnosti v osnovni šoli;

o za vodenje šahovskih krožkov v šahovskih klubih, srednjih šolah, dijaških

domovih in drugih ustanovah;

o za individualno mentorsko pomoč mladim šahistom;

o za šahovsko opismenjevanje otrok;

- usposobiti mentorje za nadaljevanje usposabljanja na drugi stopnji učiteljske in

trenerske smeri.

5 Pogoji za vključitev v program: 1. Starost najmanj 16 let - vendar ima oseba do

izpolnjenega 18. leta status pripravnika (lahko

dela le kot pomočnik).

2. Dosežena IV. stopnja šolske izobrazbe (končana

srednja poklicna šola).

3. Tretja (III.) šahovska kategorija ali rejting 1700

ali najmanj tri leta vodenja šahovskega krožka

ali izpolnjeni izobrazbeni pogoji za učitelja

izbirnega predmeta šah v osnovni šoli.

4. Osnovna znanja uporabe računalnika in lasten e-

naslov.

6 Ime in priimek vodje programa

usposabljanja:

Aljoša Grosar, prof. šp. vzg.

7 Osnovne vsebine usposabljanja:

(1) Splošni del usposabljanja

(2) Specialni šahovski del

8 Predmetnik (s predvidenim obsegom ur) in predavatelji usposabljanja:

Oznaka: Ime predmeta oz. teme: Teoretično

[ure]

Praktično

[ure]

Ime in priimek nosilca

predmeta

(1) Splošni del

usposabljanja

13 12



MeS01 Osnove pedagogike v

športu (za šahiste) –

didaktika

2 3 Aljoša Grosar, prof. šp.

vzgoje (šah: FT, MM)1

MeS02 Menedžment v športu z

osnovami informatike

(za šahiste)


vzgoje (šah: FT, MM)

MeS03 Osnove športne medicine

in prva pomoč (za

šahiste)

3 2 Vedran Hadžić, dr.

med.

MeS04 Osnove psihologije v

športu (za šahiste)

2 3 dr. Jana Krivec,

dipl.psih.

(šah: žVM)

MeS05 Osnove teorije in

metodike športnega

treniranja (za šahiste)



(2) Specialni šahovski

del usposabljanja

12 13


[ure]

Praktično

[ure]


predmeta:

Me01 Načrtovanje, izbiranje in

odločanje v šahovski igri

1

1 1 Matej Šebenik, dipl.

novinar (šah: FT, VM)

Me02 Zgodovina in družbeni

pomen šaha 1



Me03 Splošna šahovska teorija

1



Me04 Teorija in praksa

posameznih faz šahovske

partije: otvoritve 1





partije: središčnica 1





partije: končnice 1



Me07 Pedagogika, didaktika in

metodika šahovskega

poučevanja in učenja 1

2 2 Ana Srebrnič, dipl.

pedagog.

(šah: FT, žVM)

Me08 Pravila, tekmovanja,

organiziranost in zvrsti

šaha 1



Me09 Uporaba informacijsko

komunikacijske

tehnologije v šahu 1



Teoretično in praktično: 25 25

1 V oklepaju so navedene oznake učiteljskih, trenerskih in šahovskih nazivov FIDE in ŠZS. Legenda oznak je v

končni opombi.



Vsota: 50

Učenje, seminarska naloga in izpiti: 25

Skupaj: 75

9 Strokovne podlage.

Skupne strokovne podlage so navedene v poglavju B.

10 Kadrovske zahteve za izvedbo programa, predvideni nosilci in predavatelji:

- Predvideni nosilci posameznih predmetov/tem imajo najmanj univerzitetno

izobrazbo VII. stopnje.

- V sodelovanju in z dogovorom Fakultete za šport bomo za splošni del usposabljanja

zagotovili tudi njihove predavatelje.

- Predavatelji šahovskih predmetov bodo iz vrst izkušenih učiteljev in/ali trenerjev.

Poleg nosilcev predmetov se računa predvsem na:

o predavatelje s predpisanih in posodobitvenih programov Ministrstva za

izobraževanje, znanost in šport – za učitelje izbirnega predmeta šah;

o redne učitelje srednjih šahovskih šol pri Šahovski zvezi Slovenije, oziroma na

o nosilce trenerskih nazivov FIDE senior trener (v Sloveniji imamo 4 nosilce

teh najvišjih trenerskih nazivov FIDE) in FIDE trener. Legenda učiteljskih,

trenerskih in šahovskih nazivov FIDE ali ŠZS je priložena v končni opombi. i

11 Pogoji dokončanja:

- Kandidat mora biti aktivno udeležen na usposabljanju (najmanj 70%), opraviti

seminarsko nalogo in izpit iz teoretičnega in praktičnega dela.

- Posamezen izpit lahko kandidat opravlja največ trikrat. Izpitno komisijo sestavljajo

predavatelji na seminarjih za usposabljanje šahovskih mentorjev, inštruktorjev ali

trenerjev.

- Po uspešno opravljenih izpitnih obveznostih pridobi kandidat naziv strokovni

delavec 1 - šahovski mentor.

12 Pogoji napredovanja:

- Kandidati,

o ki so uspešno dokončali usposabljanje in

o imajo šahovski rejting 2000 v standardnem šahu ali prvo šahovsko kategorijo,

lahko nadaljujejo usposabljanje na drugi stopnji učiteljske in/ali trenerske

smeri.

- Mentorji lahko postanejo šahovski specialisti različnih ravni, odvisno od njihovega

šahovskega naziva ali višine rejtinga v standardnem šahu. Pogoji za priznavanje

različnih specialističnih ravni so:

o prva raven: prva kategorija ali rejting 2000

o druga raven: mojstrski kandidat ali rejting 2150

o tretja raven: mojster ali rejting 2300

o četrta raven: mednarodni mojster ali rejting 2400

o peta raven: velemojster ali rejting 2500

13 Predhodni programi: Programi strokovnih delavcev v šahu 2011- 2015

Šahovski mentor

14 Oblika usposabljanja, naziv in licence:

Seminar (predvidoma v zaporednih vikendih – sobote, vendar se organizator lahko

odloči tudi drugače)

Naziv in licence:

Diplomo strokovni delavec 1 - šahovski mentor izda Šahovska zveza Slovenije. Licenca

velja 2 leti. Obnovi se z udeležbo na licenčnem seminarju za šahovske mentorje.

15 Navedba del, ki se jih opravlja s pridobljeno stopnjo usposobljenosti:



- vodenje šahovske interesne dejavnosti v osnovni šoli od 1. do 9. razreda, ločeno za

posamezne starostne kategorije ali skupno, s prilagojenim didaktičnim pristopom za

vsako starostno skupino;

- vodenje šahovskih krožkov v šahovskih klubih, srednjih šolah, dijaških domovih in

drugih ustanovah;

- strokovno spremstvo šolskih šahovskih ekip in posameznikov na medšolska in druga

šahovska tekmovanja;

- šahovsko opismenjevanje otrok;

- individualno mentorsko delo z mladimi šahisti.

Mentorji z višjimi šahovskimi rejtingi, kategorijami in nazivi so usposobljeni za

mentorsko specialistično šahovsko pomoč ustrezne ravni.

2. PROGRAM STROKOVNI DELAVEC 2 – ŠAHOVSKI INŠTRUKTOR

1 Program usposabljanja: Šahovski inštruktor



3 Stopnja usposabljanja: Druga (2.)


Program poglablja znanja pridobljena na prvi stopnji in usposablja za individualno

trenersko delo z nižjekategoriziranimi obetavnimi šahisti. Program usposablja učitelje za

izvajanje triletnega programa osnovne šahovske šole za otroke v starosti od 7 do 10 let

(lahko tudi nekoliko mlajše ali starejše).

Cilji:

- usposobiti inštruktorje za izvajanje triletnega programa osnovne šahovske šole za

otroke v starosti od 7 do 10 let (lahko tudi nekoliko mlajše ali starejše),

o po programu učnega načrta za izbirni predmet šah v osnovni šoli in

didaktičnih metodah, prilagojenih za starostno obdobje 7 do 10 let;

o s pomočjo sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije;

- usposobiti inštruktorje za individualno trenersko delo z nižjekategoriziranimi

obetavnimi šahisti (do vključno II. kategorije);

- usposobiti inštruktorje za nadaljevanje usposabljanja na tretji stopnji trenerske smeri.

5 Pogoji za vključitev v

program:

1. Uspešno opravljeno usposabljanje strokovni

delavec 1 - šahovski mentor.

2. Šahovski rejting 2000 ali prva šahovska

kategorija.

6 Ime in priimek vodje

programa usposabljanja:



Specialni šahovski del

usposabljanja 2

25 25


[ure]

Praktično

[ure]


predmeta:

In01 Načrtovanje, izbiranje in 2 2 Matej Šebenik, dipl.




2


In02 Psihofizična

pripravljenost in

prehranske strategije (za

šahiste)



In03 Zgodovina in družbeni

pomen šaha 2



In04 Splošna šahovska teorija

2



In05 Teorija in praksa















In08 Pedagogika, didaktika in




pedagog.

(šah: FT, žVM)

In09 Pravila, tekmovanja,


šaha 2



In10 Uporaba informacijsko

komunikacijske




In11 Metodika trenerskega

dela z obetavnimi šahisti

1



In12 Šahistovo spopolnjevanje

1




Vsota: 50


Skupaj: 75




- Predvideni nosilci posameznih predmetov/tem imajo najmanj univerzitetno izobrazbo

VII. stopnje.












trenerskih in šahovskih nazivov FIDE ali ŠZS je priložena v končni opombi.





predavatelji na seminarjih za šahovske inštruktorje in/ali trenerje.

- Po uspešno opravljenih izpitnih obveznostih pridobi kandidat naziv strokovni delavec

2 - šahovski inštruktor.


- Udeleženci, ki so uspešno opravili izpitne obveznosti in imajo šahovski rejting 2150

v standardnem šahu ali naziv mojstrski kandidat, lahko nadaljujejo usposabljanje na

tretji stopnji trenerske smeri.

- Inštruktorji lahko postanejo šahovski specialisti različnih ravni, odvisno od njihovega




o druga raven: naziv mojstrski kandidat ali rejting 2150

o tretja raven: naziv mojster ali rejting 2300

o četrta raven: naziv mednarodni mojster ali rejting 2400

o peta raven: naziv velemojster ali rejting 2500.

12 Predhodni programi: Programi strokovnih delavcev v šahu 2011 - 2015

Učitelj osnovne šahovske šole, šahovski inštruktor

13 Oblika usposabljanja, naziv in licence:


odloči tudi drugače; seminar lahko delno poteka prek spletne učilnice).

Seminar se izvaja v računalniški učilnici ali v učilnici, ki zagotavlja vsem udeležencem

priklop na brezžični internet.

Naziv in licence:

Diplomo strokovni delavec 2 - šahovski inštruktor izda Šahovska zveza Slovenije.

Licenca velja za 2 leti. Obnovi se z udeležbo na licenčnem seminarju za šahovske

inštruktorje.


Druga stopnja (značilna dela):

- individualno trenersko delo z nižjekategoriziranimi obetavnimi šahisti, vključno s

trenersko pomočjo pri načrtovanju, vodenju, izvajanju in evalviranju njihovih letnih

individualnih programov spopolnjevanja;

Prva stopnja:





drugih ustanovah;





Inštruktorji z višjimi šahovskimi rejtingi, kategorijami in nazivi so usposobljeni za



inštruktorsko specialistično šahovsko pomoč ustrezne ravni.

3. PROGRAM STROKOVNI DELAVEC 3 – ŠAHOVSKI TRENER

1 Program usposabljanja: Šahovski trener



3 Stopnja usposabljanja: Tretja (3.)


Program usposablja učitelje za vodenje in izvajanje triletnega programa srednje šahovske

šole za obetavne šahiste v starosti od 11 do 14 let (lahko tudi nekoliko mlajše ali

starejše). Program poglablja znanja pridobljena na prvih dveh stopnjah in usposablja za

individualno trenersko delo z višjekategoriziranimi obetavnimi šahisti.

Cilji:

Usposobiti trenerje:

- za vodenje in izvajanje triletnega programa srednje šahovske šole za obetavne

šahiste v starosti od 11 do 14 let (lahko tudi nekoliko mlajše ali starejše),

- po posodobljenem programu triletnih srednjih šahovskih šol pri Šahovski zvezi

Slovenije in s pomočjo sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije.

- za načrtovanje, spremljanje, izvajanje in evalvacijo letnega individualnega

programa spopolnjevanja obetavnega šahista;

- za uporabo aktivnih metod vzgojno-izobraževalnega dela pri treniranju;

- za uporabo sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije pri trenerskem

delu.

5 Pogoji za vključitev v

program:

1. Uspešno opravljeno usposabljanje strokovni

delavec 2 - šahovski inštruktor.

2. Šahovski rejting 2150 ali naziv mojstrski

kandidat.

6 Ime in priimek vodje

programa usposabljanja:



Specialni šahovski del

usposabljanja 3

50 50


[ure]

Praktično

[ure]


predmeta:

Tr01 Načrtovanje, izbiranje in


2



Tr02 Psihologija šaha 3 3 dr. Jana Krivec,

dipl.psih.

(šah: žVM)

Tr03 Psihofizična

pripravljenost in

prehranske strategije (za

šahiste)





Tr04 Zgodovina in družbeni

pomen šaha 3



Tr05 Splošna šahovska teorija

3



Tr06 Teorija in praksa















Tr09 Pedagogika, didaktika in




pedagog.

(šah: FT, žVM)

Tr10 Pravila, tekmovanja,


šaha 3



Tr11 Uporaba informacijsko

komunikacijske




Tr12 Metodika trenerskega

dela z obetavnimi šahisti

2



Tr13 Šahistovo spopolnjevanje

2



Tr14 Model srednjih šahovskih

šol v teoriji in praksi




Vsota: 100


Skupaj: 150




- Predvideni nosilci posameznih predmetov/tem imajo najmanj univerzitetno

izobrazbo VII. stopnje.










trenerskih in šahovskih nazivov FIDE ali ŠZS je priložena v končni opombi.







predavatelji na seminarjih za šahovske trenerje.

- Po uspešno opravljenih izpitnih obveznostih pridobi kandidat naziv strokovni

delavec 3 - šahovski trener.


- Trenerji lahko postanejo šahovski specialisti različnih ravni, odvisno od njihovega




o druga raven: mojstrski kandidat ali rejting 2150

o tretja raven: mojster ali rejting 2300

o četrta raven: mednarodni mojster ali rejting 2400

o peta raven: velemojster ali rejting 2500.

12 Predhodni programi: Programi strokovnih delavcev v šahu 2011 - 2015

Učitelj srednje šahovske šole, šahovski trener

13 Oblika usposabljanja, naziv in licence


odloči tudi drugače; seminar lahko delno poteka prek spletne učilnice).

Seminar se izvaja v računalniški učilnici ali v učilnici, ki zagotavlja vsem udeležencem

priklop na brezžični internet.

Naziv in licence:

Diplomo strokovni delavec 3 - šahovski trener izda Šahovska zveza Slovenije. Licenca

velja 2 leti. Obnovi se z udeležbo na licenčnem seminarju za šahovske trenerje.


Tretja stopnja (značilna dela):

- individualno trenersko delo z višjekategoriziranimi obetavnimi šahisti, vključno s



Druga stopnja:

- individualno trenersko delo z nižjekategoriziranimi obetavnimi šahisti, vključno s



Prva stopnja:





drugih ustanovah;





Trenerji z višjimi šahovskimi rejtingi, kategorijami in nazivi so usposobljeni za trenersko

specialistično šahovsko pomoč ustrezne ravni.



i Legenda učiteljskih, trenerskih in šahovskih nazivov FIDE ali ŠZS:

A. Učiteljski nazivi:

(1) Me = mentor šahovske interesne dejavnosti v osnovni šoli ali mentor šahovskega krožka

B. Trenerski nazivi:

(1) FI oz. I = FIDE inštruktor oz. inštruktor ŠZS (specialistični pogoj: I. ktg oz. rejting 2000)

(2) FT oz. T = FIDE trener oz. trener ŠZS (specialistični pogoj: FM oz. M oz. rejting 2300)

(3) FST = FIDE senior trener (specialistični pogoj: MM in rejting 2450)

C. Šahovske kategorije in nazivi:

(1) IV., III., II. in I. ktg = kategorije ŠZS (rejtingi 1600 oz. 1700 oz. 1850 oz. 2000)

(2) MK = mojstrski kandidat ŠZS (rejting 2150)

(3) FM oz. M = FIDE mojster oz. mojster ŠZS (rejting 2300)

(4) MM = mednarodni mojster FIDE (rejting 2400)

(5) VM = velemojster FIDE (rejting 2500),

(6) Opomba: pripis »ž« pomeni, da gre za kategorijo ali naziv v ženskem razredu (rejtinški pogoji

za ženske nazive so za 150 do 200 rejtinških točk nižji), npr. žVM = velemojstrica (rejting

2300).

programi - sah-zveza.si usposabljanja strokovnih... · averbakh, y. (1994): chess endings:...

Documents