programa medijske komunikacije na um ferirazne vrste oziroma oblike računalniško posredovane...

Rok Slemnik

UPORABA FACEBOOK-a PRI ŠTUDENTIH

PROGRAMA MEDIJSKE KOMUNIKACIJE NA

UM FERI

Diplomsko delo

Maribor, april 2014

UPORABA FACEBOOK-a PRI ŠTUDENTIH

PROGRAMA MEDIJSKE KOMUNIKACIJE NA

UM FERI

Diplomsko delo

Študent(ka): Rok Slemnik

Študijski program: Univerzitetni, Medijske komunikacije

Smer: Medijska produkcija

Mentor(ica): Doc. dr. Marko Ivanišin, univ. dipl. komunikolog

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr.

Marku Ivanišinu za pomoč in

vodenje pri izdelavi diplomskega

dela.

Hvala tudi moji družini za vso

podporo in skrb v času študija ter

vsem, ki so mi na kakršen koli način

pomagali med študijem.

III

UPORABA FACEBOOK-A PRI ŠTUDENTIH PROGRAMA MEDIJSKE

KOMUNIKACIJE NA UM FERI

Ključne besede: Spletna družbena omrežja, komunikacija, Facebook, uporabniki spletnih

družbenih omrežij

UDK: 316.472.4:004.7(043.2)

Povzetek

Spletna družbena omrežja na splošno definiramo kot spletne storitve, ki omogočajo

posameznikom, da si ustvarijo svoj profil in se povežejo z drugimi uporabniki, vzpostavljajo

in ohranjajo stike, delijo povezave, komentirajo, všečkajo itd.

V diplomskem delu ugotavljamo, kako uporabniki uporabljajo ta omrežja. Izvedli smo anketo

med študenti Medijskih komunikacij in rezultate primerjali z že obstoječimi raziskavami na to

temo.

IV

FACEBOOK USE OF STUDENTS STUDYING MEDIA COMMUNICATION AT UM

FERI

Key words: Social networking service, communication, Facebook, users of social networking

service

UDK: 316.472.4:004.7(043.2)

Abstract

Social networking services are being defined simply as online services, which allow the users

to create their own profile, connect with others, keep in touch with them, and also to share,

comment, and like links, posted by these various people.

In this diploma thesis we research, how users use this network. We have conducted a survey

amongst students of media communication and have compared our results prior to this topic.

V

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................................................. 1

2 METODOLOGIJA ............................................................................................................................... 2

2. 1. NAMEN IN CILJI ....................................................................................................................... 2

2. 2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................................................ 2

2. 3. RAZISKOVALNE METODE..................................................................................................... 3

3 SPLETNA DRUŽBENA OMREŽJA (SDO) ....................................................................................... 5

3. 1. DEFINICIJA SDO ...................................................................................................................... 6

3. 2. VRSTE SDO ............................................................................................................................... 7

3. 3 MOTIVI ZA UPORABO SDO .................................................................................................... 9

3. 3 1. TEORIJA ZADOVOLJEVANJA POTREB ........................................................................ 9

4 MOŽNOSTI, OBLIKE IN VRSTE KOMUNIKACIJE NA SDO ..................................................... 11

4. 1. DEFINICIJA KOMUNIKACIJE IN NJENI OSNOVNI ELEMENTI ..................................... 11

4. 2. OBLIKE KOMUNIKACIJE IN UMESTITEV TEH PRI SDO................................................ 12

4. 3. RAVNI KOMUNICIRANJA PRI SDO .................................................................................... 15

4. 3. 1. MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA ................................................................................... 16

4. 3. 2. SKUPINSKA KOMUNIKACIJA ..................................................................................... 17

4. 3. 3. ORGANIZACIJSKA KOMUNIKACIJA ......................................................................... 17

4. 3. 4. MNOŽIČNA KOMUNIKACIJA ...................................................................................... 18

4. 4. RAČUNALNIŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA ..................................................... 18

4. 5. PREDNOSTI IN SLABOSTI SDO V PRIMERJAVI S KOMUNIKACIJO V ŽIVO ............. 19

5 FACEBOOK IN NJEGOVI UPORABNIKI ...................................................................................... 22

5. 1. FACEBOOK ............................................................................................................................. 22

5. 2. FUNKCIJE ZA UPORABNIKA FACEBOOKA ..................................................................... 23

6 EMIRIČNA RAZISKAVA ................................................................................................................ 29

6. 1. PREDSTAVITEV POPULACIJE, VPRAŠALNIKA, METODE SPRAŠEVANJA IN

VZORCA ŠTUDENTOV MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ ............................................................... 29

6. 2. REZULTATI IN PRIMERJAVA Z OBSTOJEČIMI RAZISKAVAMI .................................. 30

7 SKLEP ................................................................................................................................................ 42

8 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................... 44

8. 1 OSTALI VIRI............................................................................................................................. 47

9 PRILOGA ........................................................................................................................................... 49

VI

KAZALO TABEL IN SLIK

TABELA 1: PRIKAZ RAVNI KOMUNICIRANJA ............................................................................ 15

TABELA 2: PRIKAZ GLAVNIH ZNAČILNOSTI FACEBOOKA .................................................... 23

SLIKA 1: SHANNONOV IN WEAVERJEV MODEL........................................................................ 12

KAZALO GRAFOV

GRAF 1: UPORABA FACEBOOKA GLEDE NA SPOL ................................................................... 30

GRAF 2: PREŽIVLJEN ČAS NA FACEBOOKU GLEDE NA SPOL ............................................... 30

GRAF 3: AKTIVNOST UPORABNIKOV NA FACEBOOKU .......................................................... 31

GRAF 4: ŠTEVILO PRIJATELJEV NA FACEBOOKU ..................................................................... 32

GRAF 5: ŠTEVILO PRAVIH PRIJATELJEV ..................................................................................... 33

GRAF 6: NAMEN UPORABE FACEBOOKA .................................................................................... 33

GRAF 7: OHRANJANJE OBSTOJEČIH STIKOV NA FACEBOOKU ............................................. 34

GRAF 8: SKLEPANJE NOVIH PRIJATELJSTEV GLEDE NA SPOL ............................................. 35

GRAF 9: UPORABA FACEBOOKA ZA ISKANJE LJUBEZENSKE ZVEZE ................................. 36

GRAF 10: UPORABA FACEBOOKA ZA ZABAVO GLEDE NA SPOL ......................................... 36

GRAF 11: AKTIVNOSTI UPORABNIKOV NA FACEBOOKU ....................................................... 37

GRAF 12: PRIPRAVLJENOST DO OPUSTITVE FACEBOOKA GLEDE NA SPOL ..................... 38

GRAF 13: IZRAŽANJE MISLI PREKO FACEBOOKA V PRIMERJAVI S KOMUNIKACIJO V

ŽIVO ............................................................................................................................................. 39

GRAF 14: SPOZNAVANJE NOVIH LJUDI PREKO FACEBOOKA V PRIMERJAVI S

SPOZNAVANJEM V ŽIVO ......................................................................................................... 39

GRAF 15: OMOGOČANJE LAŽJE KOMUNIKACIJO PREKO FACEBOOKA KOT V ŽIVO ...... 40

GRAF 16: KAKOVOST ODNOSOV PREKO FACEBOOKA V PRIMERJAVI S KAKOVOSTJO V

ŽIVO ............................................................................................................................................. 40

GRAF 17: PRIPOMOČ FACEBOOKA K NAŠEM VSAKDANJEM DELOVANJU ........................ 41

Uporaba Facebooka-a pri študentih programa medijske komunikacije na UM FERI

1

1 UVOD

Spletna družbena omrežja (SDO) so danes zelo priljubljena, kar kaže njihovo vse večje

število uporabnikov. SDO uporabnikom omogočajo, da si ustvarijo svoj profil in se tako

povežejo z ostalimi, ki ta omrežja že uporabljajo. Na ta način se lahko uporabnik predstavi

ter vzpostavi stik s tistimi, ki jih osebno že pozna in z njimi, ohranja in nadgrajuje stike, ali

pa s tistimi, ki jih mogoče še ne pozna, a bi si jih želel spoznati. Uporabniki lahko preko

teh omrežij objavljajo svoje misli, delijo ideje, všečkajo povezave, spremljajo novice in

dogodke, objavljajo slike, komentirajo itd. Se pa mnogo uporabnikov ne zaveda vseh

posledic, ki jih s seboj nosi uporaba teh omrežij.

V prvem, teoretičnem delu bomo spoznali kaj spletna družbena omrežja so in kaj je za njih

značilno. V nadaljevanju bomo govorili tudi o različnih vrstah in ravneh komunikacij, ki se

na njih pojavljajo. Nato se bomo osredotočili na največje omrežje te vrste, Facebook, ga

opisali in povedali kaj je zanj značilno.

V drugem delu pa bomo s pomočjo analize ankete, ki smo jo izvedli med študenti

medijskih komunikacij, prikazali, v kakšne namene in koliko uporabljajo Facebook, ter

rezultate primerjali z nekaterimi drugimi raziskavami, ki temeljijo na običajnih

uporabnikih Facebooka, in s tem ugotovili, ali se ti od naših rezultatov ankete kaj

razlikujejo. Nekatere rezultate bomo razdelili tudi glede na spol, saj bomo tako dobili

vpogled v to, kakšna so razlike v uporabi Facebooka med obema spoloma.


2

2 METODOLOGIJA

2. 1. NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela je natančneje predstaviti Facebook, njegove funkcije in lastnosti

ter prednosti in slabosti, ki jih obstoj takšnega omrežja predstavlja za uporabnika. Poleg

tega želimo predstaviti tudi vrste in ravni komunikacije, ki potekajo na teh omrežjih.

Podrobneje bomo raziskali uporabo Facebooka in možnosti, ki jih ta ponuja. Cilj

diplomskega dela je ugotoviti, v kakšne namene in koliko uporabljajo Facebook študentje

in študentke medijskih komunikacij. Nekatere izmed rezultatov smo ločili tudi glede na

spol ter vse pridobljene rezultate primerjati z že opravljenimi raziskavami o »običajnih«

uporabnikih Facebooka.

2. 2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Glavne predpostavke, ki jih bomo v diplomski nalogi sprejeli ali ovrgli, so postavljene na

podlagi rezultatov, ki smo jih pred tem raziskali.

Rezultati o uporabi Facebooka glede na spol (Socialbakers, 2013, Marketingcharts, 2013)

kažejo, da ženske Facebook uporabljajo pogosteje od moških in na njem preživijo več

časa dnevno. Iz tega lahko trdimo, da bi se ženske težje odrekle uporabi Facebooka. Prav

tako sta Raacke in J. Bonds Raacke (Strano, 2008) pri svoji raziskavi ugotovila, da se

ženske dnevno manjkrat prijavijo na Facebook. Na podlagi teh rezultatov lahko postavimo

hipotezo:

H1: Ženske se na Facebook prijavijo manjkrat na dan, a kljub temu na njem preživijo več

časa dnevno in se mu težje odrečejo, kakor moški.

Na podlagi podatka, ki ga je objavilo podjetje Facebook (Statisticbrain, 2013), da več kot

50 % uporabnikov uporablja Facebook vsaj 1x dnevno, lahko izpeljemo naslednjo

hipotezo:

H2: Več kot 50 % uporabnikov Facebooka med študenti medijskih komunikacij uporablja

Facebook vsaj 1x dnevno.


3

Rezultati raziskav, ki kažejo najpogostejše uporabe Facebooka glede na spol so si precej

podobni. Sheldon (2008), Raacke in J. Bonds Raacke (Strano, 2008), Pempek (2008)

ugotavljajo, da moški Facebook uporabljajo več za iskanje ljubezenske zveze, ženske pa ga

pogosteje uporabljajo za ohranjanje stikov. Tukaj so še rezultati Acarjeve raziskave, ki

kažejo na to, da ženske sklepajo večje število novih prijateljstev. Rezultati raziskav o tem,

kdo ima večje število prijateljev, so si med seboj različni. Ugotovitve, do katerih sta prišla

Raacke in J. Bond Raacke kažejo na to, da imajo moški večje število prijateljev. Nasprotno

pa sta ugotovila Sheldon in Pempek. Tu je še raziskava Netpopa, ki kaže na to, da ženske

Facebook pogosteje uporabljajo za zabavo. Iz teh rezultatov lahko postavimo naslednjo

hipotezo:

H3: Ženske Facebook pogosteje uporabljajo za ohranjanje stikov, sklepajo večje število

novih prijateljstev, ga uporabljajo za zabavo ter sprostitev in imajo manjše število

prijateljev kot moški, ki uporabljajo Facebook pogosteje za iskanje ljubezenske zveze.

Kot kaže večina rezultatov raziskav (Pempek, 2009, Charney 1996, Sheldon, 2008, Stern

in Taylor, 2007) so si najpogostejše dejavnosti uporabnikov Facebooka skupne, zato lahko

postavimo naslednjo hipotezo:

H4: Najpogostejše dejavnosti uporabnikov na Facebooku so ohranjanje odnosov,

spremljanje informacij oziroma novic, gledanje slik, komentiranje in pošiljanje sporočil,

najmanj pa ga uporabljajo za iskanje ljubezenske zveze.

Pri raziskavi se zavedamo, da ankete verjetno ne bodo želeli rešiti vsi študentje medijskih

komunikacij, bomo pa vseeno dobili nek vpogled v to, na kakšen način in koliko študentje

tega programa uporabljajo Facebook.

2. 3. RAZISKOVALNE METODE

Pri izdelavi diplomske naloge smo s preučevanjem tujih in domačih virov uporabili opisno

oz. deskriptivno metodo. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja, smo kot

instrument raziskovanja uporabili tehniko ankete. Anketni vprašalnik je sestavljen na

podlagi vprašanj in odgovorov, ki so jih uporabili v drugih raziskavah. Vprašanja so

prilagojena raziskavam, ki sem jih že izpostavil pri oblikovanju predpostavk. Po opravljeni


4

analizi pridobljenih odgovorov bomo podali končne ugotovitve, ki so prikazane z grafikoni

za lažjo predstavo in opisane, kaj natančneje predstavljajo.


5

3 SPLETNA DRUŽBENA OMREŽJA (SDO)

Komunikacija je bila nekoč precej manj vezana na to, kateri medij želimo izbrati za njeno

vzpostavitev. Daleč najbolj uporabljena je bila t.i. komunikacija v živo, saj takrat še niso

poznali tolikšnega števila medijev kot danes. Komuniciranje v živo mnogi označujejo za

precej uspešnejši način komunikacije, saj ljudje pri njenem procesu težko skrivamo svoje

osebne lastnosti, ki jih, če ne drugače, izdamo preko neverbalnih znakov, kakršni so

mimika, kretnje, ton in barva glasu itd. Tako pred osebo, s katero komuniciramo, težje

skrijemo svojo lastno identiteto in se predstavljamo za to, kar v resnici nismo, za razliko od

nekaterih sodobnejših oblik komunikacij (npr. komunikacija preko Facebooka, e-pošte,

raznih klepetalnic itd.).

Z razvojem sodobne tehnologije, so se začele razvijati tudi nove oblike komuniciranja med

ljudmi. Tako smo ljudje začeli uporabljati t. i. računalniško posredovano komunikacijo, ki

nam omogoča, da stike vzpostavljamo neodvisno od časovnih in prostorskih ovir. S tem je

splet postal eden izmed najpomembnejših družbenih prostorov, v katerem se pojavljajo

razne vrste oziroma oblike računalniško posredovane komunikacije. V ta namen lahko z

določenimi posamezniki sedaj komuniciramo samo tekstovno ali pa uporabimo avdio-

vizualen način. Tako se lahko odločimo za uporabo e-pošte in preko nje vzpostavimo

komunikacijo, lahko se vključujemo tudi v spletnih forumih v razne javne skupinske

debate, ali pa samo objavljamo vsebine, fotografije, izbor naših najljubših pesmi ali

priljubljenih filmov na osebnem spletnem mestu in se na ta način javno predstavimo

drugim (Oblak in Petrič, 2005, 55). Z nastankom SDO pa je vse, že zgoraj našteto, postalo

še lažje izvedljivo. Čeprav so že pred nastankom teh omrežij obstajali načini, kako

vzpostaviti komunikacijski proces z osebami, s katerimi v živo v danem trenutku ne

moremo komunicirati, nam SDO omogočajo še več možnosti, kakor nekateri drugi načini

takšnega komuniciranja. Prej so bile najbolj popularne razne spletne klepetalnice, preko

katerih so lahko posamezniki med seboj komunicirali. Prav tako so se uporabljali tudi razni

programi, kot je Windows Messenger ali pa IRC, ampak vsi ti programi, klepetalnice ipd.

ne omogočajo uporabnikom takšnega števila možnosti, kot jih ima pri sodelovanju v SDO,

tukaj mislim predvsem Facebook, ki ga sam uporabljam in najbolje poznam. Je pa tudi

največje SDO. Te možnosti, ki so v nadaljevanju naloge natančneje opisane, so na voljo


6

vsem uporabnikom posameznega SDO, se nenehno širijo in jih je vedno več. Dejstvo je, da

bolj kot se tehnologija razvija bolj se dopolnjujejo in nadgrajujejo tudi sama SDO.

3. 1. DEFINICIJA SDO

V slovenskem jeziku še vedno nimamo enotnega izraza, ki bi prevajal, kar se je v

angleškem strokovnem jeziku uveljavilo kot izraz »social network site« (SNS). Tako se v

slovenščini uporabljajo izrazi kot so spletne mreže, spletne skupnosti, družabna omrežja,

družbene spletne strani itd. Sam sem se odločil, da bom skozi nalogo uporabljal izraz

spletna družbena omrežja, saj ta najbolj dobesedno prevaja izraz, ki se je uveljavil v

angleščini.

Spletna družbena omrežja (SDO) definiramo kot spletne storitve, ki omogočajo

posameznikom naslednje stvari:

a) Posameznik si lahko znotraj omejenega sistema ustvari javni ali pol-javni profil.

b) Posameznik si lahko oblikuje sezname drugih uporabnikov, s katerimi želi deliti

določene informacije.

c) Posameznik lahko prikazuje svoje sezname povezav in povezav drugih znotraj

SDO. Način, s katerim se to počne, pa se na posameznih SDO razlikuje (Boyd,

Ellison, 2007).

Lahko bi dejali tudi, da so SDO skupek množice ljudi (lahko so to tudi organizacije ali

drugi družbeni subjekti), povezanih z vrsto različnih družbenih odnosov, kot so

prijateljstvo, sodelovanje ali izmenjava informacij (Garton, Haythornthwaite, Wellman,

1997).

Množični mediji so sredstva, ki omogočajo kvantitativno povečanje obsega produkcije

sporočil in tako sočasno razširijo krog komunicirajočih s premagovanjem prostorskih in

časovnih ovir med ljudmi (Splichal, 1981 v Ložar, 2011). Vse to pa nam omogočajo tudi

SDO, zato jih prištevamo k množičnim medijem.

Uporabniki SDO lahko uporabljajo te strani za interakcijo z ljudmi, ki jih že poznajo, ali

ker bi jih želeli spoznati. Tako se na ta način predstavijo ostalim, ki jih dodajo ali

sprejmejo za svoje prijatelje. Poleg tega lahko spremljajo tudi, kaj imajo skupnega z


7

ostalimi člani, s čim se ukvarjajo ti, ali so v zvezi ali ne itd. (Ellison, Steinfield, Lampe,

2007).

3. 2. VRSTE SDO

SDO so postala zelo priljubljeno sredstvo, ki ga ljudje množično uporabljajo za izmenjavo

informacij in ostalih vsebin med uporabniki v tem omrežju. Kot sem že omenil, SDO

omogočajo uporabnikom, da se predstavijo, oblikujejo svoj profil ter vzpostavijo stik s

tistimi, ki jih osebno že poznajo, ali s tistimi, ki jih mogoče še niso spoznali, a bi jih vseeno

želeli, torej vzpostavijo svoje osebne družbene mreže. Kar je skupno večini teh SDO je, da

so brezplačna in dosegljiva kar najširšemu krogu uporabnikov, ki ima od tega seveda

veliko koristi, kot so širjenje informacij, možnosti oglaševanja, možnost ohranjanja stikov

itd. Obstajajo pa tudi slabosti, kot so objava nekoristnih in nepreverjenih informacij,

zloraba teh in pojav vedno slabših osebnih stikov med ljudmi. Seveda pa je od vsakega

SDO posamezno odvisno kaj vse svojim uporabnikom omogoča in česa ne. Kot pravi

Schrader (2010) v svojem članku, poznamo več različnih vrst SDO: forumi, blogi, mikro-

blogi, objavljanje fotografij, objavljanje video posnetkov, poslovna omrežja, družbena

omrežja ter druga omrežja.

a) Forumi

Obstajajo že dolgo in so eden izmed prvih načinov spletnih mest, ki omogočajo socialne

interakcije. Forumi se med seboj ločijo glede na temo, o kateri potem poteka pogovor med

prisotnimi ljudmi s podobnimi interesi. Predstavljajo pa tudi odličen način za širjenje

znanja, saj po navadi vsebujejo veliko število informacij, na določeno temo (Schrader,

2010). Se pa forumi razlikujejo nekoliko od naše definicije SDO, saj se bolj kot na

posameznika osredotočajo na temo in razpravo okoli nje. Forumi so bolj odprtega tipa, kar

pomeni, da so informacije na njih vidne večji množici. Facebook pa je (kot primer SDO)

bolj osredotočen na posameznika, ki vsebine raje izmenjuje med prijatelji, kot tistimi,

katerih ne pozna.

b) Blogi

So neke vrste spletni dnevniki preko katerih ljudje s pisanjem člankov, delijo svoje misli.

Najpopularnejši so še vedno osebni blogi, vedno več pa je takih, ki so namenjeni točno


8

določeni temi. Eno izmed najbolj znanih strani, ki omogoča izdelavo spletnih dnevnikov in

je brezplačna, ponuja Google, in sicer je to Blogger.com (Schrader, 2010).

c) Mikro-blogi

So po načinu delovanja zelo podobni blogom. Preko njih lahko uporabniki sporočajo

oziroma delijo razne informacije, novice ali pa svoje osebne misli, odvisno od tega kako se

odločijo. Veliko senzacionalnih novic se tako danes pojavi prav preko te vrste SDO

(Schrader, 2010). Najbolj znan je Twitter, ki pa ima tudi omejitev znakov na sporočilo

(140 znakov).

d) Objavljanje fotografij

SDO so poznana tudi po tem, da omogočajo deljenje in izmenjavo informacij, v tem

primeru za izmenjavo fotografij. Uporabniki tako svoje fotografije naložijo in namesto

tega, da bi svojim prijateljem pošiljali fotografije posebej, pošljejo le povezavo do

spletnega albuma. Slike lahko uporabnik označi s ključnimi besedami ali ljudmi, ki so

prikazani na sliki ter ostalim omogoči, da lahko pod slike napišejo svoje komentarje. Eni

izmed najbolj priljubljenih spletnih mest za objavljanje fotografij sta Flickr in Picasa

(Schrader, 2010), vse bolj popularen pa je tudi Instagram.

e) Objavljanje video posnetkov

Najbolj znano spletno mesto za objavljanje video posnetkov je Youtube, ki ga poznajo

pravzaprav skoraj vsi uporabniki svetovnega spleta. Video posnetke tako avtorji naložijo

na splet in jim dodajo ključne besede, s pomočjo katerih lahko ostali uporabnike te

posnetke najdejo in si jih tudi ogledajo. V primeru, da avtor videa dovoli, lahko ljudje pod

njegovim posnetkom objavljajo komentarje in ocene (Schrader, 2010).

f) Poslovna omrežja

Povezovanje in mreženje med ljudmi je že dolgo prisotno v strokovnih krogih. Omogoča,

da se posameznik poveže z drugimi strokovnjaki z določenega področja. Na ta način

poslovna omrežja uporabnikom omogočajo številne priložnosti. Tako lahko uporabnik

tudi, če se odseli ostane v stiku z bivšimi sodelavci in ostalimi svoje stroke. Eno izmed

najpopularnejših poslovnih omrežij je LinkedIn (Schrader, 2010).


9

g) Družbena omrežja

Poleg tega, da omogočajo, da posameznik ostane v stiku s svojimi prijatelji, omogočajo

tudi sklepanje novih prijateljstev. Priljubljenost družbenih omrežij je vse večja. Najbolj

priljubljeni omrežji te vrste sta Facebook in MySpace (Schrader, 2010).

h) Ostala omrežja

Obstajajo pa še druga SDO, ki na načine, ki so podobni zgoraj opisanim, ali pa na drugače

način, omogočajo interakcije med ljudmi. Ljudje se radi družijo in med seboj

komunicirajo, zato je to rastoče področje z vedno večjim številom strani (Schrader, 2010).

3. 3. MOTIVI ZA UPORABO SDO

SDO so odlična orodja, ki ponujajo svojim uporabnikom zelo preprost in enostaven način

uporabe za komuniciranje s prijatelji, znanci, sorodniki itd. Motivov, zakaj se ljudje

odločijo uporabljati SDO, pa je precej. Nekatere odgovore ponuja teorija zadovoljevanja

potreb.

3. 3. 1. TEORIJA ZADOVOLJEVANJA POTREB

Kot sta dejala Newhagen in Rafaeli je teorija zadovoljevanja potreb zelo primerna za

preučevanje uporabe množičnih medijev na podlagi tega, kako posamezniki zadovoljujejo

svoje želje in potrebe (Katz, 1959 v Sheldon, 2008, 40). Pri tem gre za zadovoljevanje

kognitivnih in čustvenih potreb, tako osebnih, kakršna sta samopredstavitev in razvoj

identitete, kot tudi potreb po zabavi in sprostitvi (Rubin, 2002 v Urista, 2008, 219). Te

potrebe in želja, ki jih posamezniki želijo zadovoljiti z uporabo množičnih medijev,

kakršna so tu SDO, lahko razdelimo v več kategorij (McQuail, Blumer in Brown, 1972, v

Sheldon 2008, 40):

preusmerjanje pozornosti s problemov realnega sveta,

osebna razmerja (uporaba SDO kot menjava medija za prijateljstvo; socialna

uporabnost informacij in pogovorov),

osebna identiteta (krepitev vrednot, samorazumevanje),

nadzorovanje.


10

Obstaja osem načinov, na katere internet zadovoljuje potrebe uporabnikov (Charney in

Greenberg, 2001 v Sheldon, 2008, 42):

informiranost,

preusmeritev pozornosti in zabava,

vrstniška identiteta,

dobri občutki,

komunikacija,

vidni in slušni efekti,

kariera,

družbeni status.

Vsi ti načini so po večini zajeti v SDO. Tako lahko npr. z uporabo Facebooka

zadovoljujemo marsikaterega izmed teh načinov. Preko Facebooka lahko namreč

spremljamo, kaj pišejo in počnejo »prijatelji« (informiranost), takrat kadar splet

uporabljamo za iskanje pomembnih informacij, nam lahko Facebook s pomočjo raznih

opozoril hitro preusmeri pozornost (preusmeritev pozornosti in zabava), z objavo raznih

fotografij, sodelovanja v skupinah, ki vključujejo vrstnike uporabnika, se lahko

identificiramo ali pa prikažemo odstopanje od svojih vrstnikov (vrstniška identiteta), s

pozitivnim odzivom ostalih na misli, aktivnosti uporabnika, lahko izboljšamo počutja

slednjega (dobri občutki), lahko komuniciramo z vsemi ostalimi uporabniki tega SDO

(komunikacija), preko različnih zvočnih signalov dobimo opozorilo, ki temelji na naših

aktivnostih na Facebooku (npr. zvok pri prejemu sporočila – vidni in slušni efekti),

vzpostavimo stik z svojim bodočim ali sedanjim delodajalcem, v primeru, da ima ustvarjen

svoj profil (kariera), z objavo svoje izobrazbe si lahko ustvarimo svojo identiteto v družbi

(družbeni status).


11

4 MOŽNOSTI, OBLIKE IN VRSTE KOMUNIKACIJE NA

SDO

4. 1. DEFINICIJA KOMUNIKACIJE IN NJENI OSNOVNI ELEMENTI

Komuniciranje je eden izmed najpomembnejših družbenih procesov in družbenih praks,

sistem družbeno pomenljivega delovanja ljudi, ki ima zunanje in notranje smotre. Zunanji

so različni; prenos sporočil med ljudmi, vzpostavljanje in ohranjanje socialnih razmerij in

odnosov, usklajevanje delovanja ljudi med seboj. Notranji pa so ustrezno izražanje

komunikacijskih namer, uspešno sporazumevanje, konstrukcija in reprodukcija simbolnih

gest in pomenljivih znakov oziroma simbolov (Ule, 2005, 14).

Obstaja več različnih razlag, ki definirajo pojem komuniciranja. Večini pa je skupno, da je

komuniciranje proces, pojav v družbeni stvarnosti, prenos informacij, idej, čustev,

spretnosti z uporabo simbolov, s katerimi ljudje skupno ustvarjamo in upravljamo socialno

stvarnost (Trenholn, Jensen, 2000, 5 v Ule, 2005, 18).

Za vzpostavitev komunikacijskega procesa je ključen obstoj naslednjih elementov (Ucman,

2003, 3):

oddajnika ali pošiljatelja; to je oseba, ki sporočilo sestavi, oblikuje in oddaja.

naslovnika ali prejemnika; to je oseba, ki sporočilo sprejme.

sporočila; sporočilo je najpomembnejša komponenta za nastanek komunikacijskega

procesa. Vsebuje namreč informacije, ki jih pošiljatelj želi prenesti oziroma poslati

prejemniku.

komunikacijskega kanala; to je pot, po kateri sporočila potujejo od pošiljatelja do

prejemnika.

koda; kod je tisti, ki informacije spreminja v takšno obliko, v kateri se lahko

prenaša po komunikacijskem kanalu.

šuma; šum predstavlja vsako motno v komunikacijskem procesu.

povratne informacije; ta predstavlja učinek informacije, ki ga oddaja prejemnik

informacije nazaj pošiljatelju.


12

S temi elementi sta se ukvarjala tudi Shannon in Weaver v svojem modelu, ki velja za

enega ključnih modelov komunikacijske teorije. Pri vseh teh komponentah pa je potrebno

poudariti še to, da so vsi ti elementi v procesu komunikacije medsebojno povezani

(Polančič, 2013, 24).

Slika 1: Shannonov in Weaverjev model

4. 2. OBLIKE KOMUNIKACIJE IN UMESTITEV TEH PRI SDO

Proces komunikacije lahko razdelimo na več različnih vrst glede na različne kriterije: glede

na uporabljene znake, komunikacijski kanal, vsebino, cilje itd. (Ucman, 2003, 5). V

nadaljevanju so predstavljeni tisti načini uporabe, s katerimi se najpogosteje srečujemo pri

SDO.

Javno in zasebno komuniciranje

Pri komuniciranju na SDO razlikujemo med javnim in zasebnim načinom komunikacije.

Za zasebno komunikacija naj bi bila značilna zaprtost, nedostopnost drugih udeležencev do

sporočila, ki je predmet komunikacije, za javno pa je značilna obča dostopnost in javna

razkritost. Se pravi, da naj bi bilo sporočilo in informacije, ki jih sporočilo vsebuje, javno

dostopne večjemu število uporabnikov SDO.

SDO omogočajo uporabnikom različne načine komuniciranja z ljudmi, tako v kot tudi iz

njihovega družbenega omrežja. Tako na SDO obstajajo zasebna sporočila, ki jih je moč

poslati od uporabnika do uporabnika, kot tudi javna sredstva komuniciranja. Uporabniki


13

SDO lahko objavljajo sporočila na prijateljevih straneh ali zid, pošiljajo množico sporočil

drugim uporabnikom omrežja, se s komentarji odzovejo na prijateljeve komentarje itn.

(Lenhart, Madden, 2007). Vsi ti odzivi, ki so tu našteti predstavljajo način javnega

komuniciranja, saj niso vidno zgolj uporabniku, kateremu je sporočilo namenjeno, temveč

tudi ostalim, ki se jih to sporočilo ne tiče.

Enosmerno in dvosmerno komuniciranje

Glede na to ali ima uporabnik možnost, da se odzove na sprejeto sporočil, ali pa tega nima,

ločimo med enosmerno in dvosmerno komunikacijo. Glavna razlika med tema dvema je to,

da uporabnik pri enosmerni komunikaciji nima možnosti neposrednega odziva, kakor pri

dvosmerni (Škerlep, 1998 v Dolenec, 2004, 16).

Pri enosmerni komunikaciji torej pošiljatelj ne prejme povratne informacije, saj v tem

primeru ne gre za dialog, ker prejemnik nima vpliva na pošiljatelja. Ta način se po navadi

uporablja pri posredovanju sporočil večjemu število prejemnikov. Sporočila so kratka,

jasna in preprosta (Ucman, 2003, 6). Zelo dober primer uporabe takšne vrste komunikacije

so tudi SDO, predvsem kadar gre za promocijo kakšne agencije, posredovanje nagradnih

iger itn.

Dvosmerna komunikacija pa se pojavi takrat, kadar prejemnik pošiljatelju posreduje

povratne informacije. To pomeni, da oba akterja komunikacijskega procesa reagirata,

vplivata drug na drugega, se dopolnjujeta in usklajujeta. Pri tej vrsti komunikacije

sporočila posredujemo, jih sprejemamo in pojasnjujemo nesporazume, zato je traja dlje kot

enosmerna, je pa bistveno bolj učinkovita pri razrešitvi nastalih nesporazumov (Ucman,

2003, 6). Dvosmerna komunikacija se prav tako, kakor enosmerna, iz dneva v dan

uporablja na SDO, saj uporabniki teh omrežij, skoraj vsakodnevno preko različnih načinov

komuniciramo z drugimi (znanci, sorodniki, prijatelji itd.).

Besedno ali verbalno in nebesedno ali neverbalno komuniciranje

Že iz same besede lahko razberemo, da gre pri besednem komuniciranju za prenos sporočil

besed, ki so sestavni del jezika. Z besedami izražamo naše misli in jih pretvorimo v obliki,

v kateri jih posredujemo drugim (Ucman, 2003, 6-7).


14

Nebesedna oziroma neverbalna komunikacija pa je tista, ki velikokrat potrdi in dopolni

besedno komunikacijo, lahko pa jo tudi zanika.

Dober primer souporabe obeh teh vrst komuniciranja so zagotovo SDO, predvsem

Facebook. Na njem lahko uporabniki komunicirajo besedno preko aplikacije klepet (chat,

instant messaging), z dodajanjem različnih komentarjev (komentiranja vsebin), z

posodabljanjem svojega statusa ali komentiranjem tujega, pisanjem na zid itn. Nebesedno

komunikacijo pa vključujejo na način, da označujejo razne video posnetke ali fotografije

(tag), všečkajo (like), delijo povezave do drugih spletnih mest (share link), objavljalo slike

in video posnetke itd. (Glotić, 2011, 11).

Odličen primer prepletanja teh dveh vrst komunikacije je uporaba emotikonov, ki

predstavljajo nekakšno dopolnilo verbalni komunikaciji, saj lahko z njihovo uporabo

povsem spremenimo poslano sporočilo, mu spremenimo pomen, ga olepšamo itd.

Posredno komuniciranje

Vsakršna vrsta komuniciranja na SDO je posrednega značaja, saj med pošiljateljem in

prejemnikom sporočila vedno obstaja komunikacijski kanal. V tem primeru je to lahko

dopisovanje, gledanje preko spletne kamere itd. Posredno komuniciranje je manj

učinkovito kakor neposredno, saj takojšnja povratna informacija praviloma ni možna.

Velikokrat pa na učinkovitost komunikacije vplivajo tudi motnje v komunikacijskem

kanalu.

Sinhrono in asinhrono komuniciranje

Značilno za sinhrono komunikacijo je to, da uporabnik vstopi v klepetalniško sobo (chat-

room) in se pridruži konverzaciji v realnem času, svoje prispevke, opremljene z vzdevkom,

ki si ga izbere, lahko pošlje neposredno na »zaslon«, kjer se interakcija po navadi zelo

hitro dogaja (Praprotnik, 2007, 141). Tako na Facebooku uporabniki uporabljajo sinhrono

komunikacijo takrat, kadar neposredno komunicirajo z ostali s pomočjo aplikacije klepet.

Pri asinhronem komuniciranje pa gre predvsem za to, da so prispevki uporabnikov

shranjeni v nekem formatu in jim dostopni takrat, ko ti to zahtevajo. Uporabniki se lahko

pridružijo diskusijo kadarkoli želijo, lahko preberejo tudi več tednov nazaj stare prispevke

drugih uporabnikov itd. V primeru, da časovni zamik res ni prevelik, bo prispevek


15

zagotovo aktualen, saj diskusije ponekod trajajo tudi po več mesecev. Za razliko od

sinhrone, kjer se diskusije nenehno spreminjajo (Praprotnik, 2007, 141-142). Primer

asinhrone komunikacije na Facebooku je takrat, ko uporabniki niso prisotni v trenutku

prejema sporočila, a ga zasledijo takoj ko se ponovno prijavijo. Primer tega je klepetanje

preko zasebnih sporočil, zida, komentiranje slik in video posnetkov na Facebooku, statusov

itn.

4. 3. RAVNI KOMUNICIRANJA PRI SDO

Proces komuniciranja poteka na različnih ravneh: od dialoga med dvema osebama do

globalnih socialnih interakcij med skupinami, institucijami. Posamezne ravni in

modifikacije teh socialnih interakcij predstavljajo družbeni kontekst vedenja, delovanja in

doživljanja udeležencev komunikacijskega procesa. Najpogostejša delitev po ravneh

komunikacijskega delovanja je: medosebna komunikacija, skupinska komunikacija,

organizacijsko komuniciranje in množično komuniciranje (Ule, 2005, 23). Vse te vrste je

možno zaslediti pri uporabi SDO. V tej tabeli se nahaja kratek pregled ključnih značilnosti

različnih ravni komunikacij, in sicer glede na pošiljatelja, prejemnika in kanal sporočanja,

za nazornejšo predstavo pa so v zadnji vrstici tabele vpisani tudi posamezni primeri.

Tabela 1: Prikaz ravni komuniciranja

Medosebno Skupinsko Organizacijsko Množično

Pošiljatelj eden eden eden ali več eden,

ohranja

nadzor

Prejemnik eden več ljudi veliko občinstvo množično

občinstvo

Kanal neposredno ali

posredno

neposredno ali

posredno

neposredno ali

posredno

posredovan

o

Primer osebno, pisma,

telefon, e-pošta,

internetna

telefonija, SDO

predavanje,

razprava, e-

konferenca,

IRC, forumi in

klepetalnice,

korporacija,

omrežje, intranet

in iskalci, SDO

TV, radio,

knjige,

spletni

portali,

SDO


16

blogi, »peer-to-

peer«, SDO

Vir: Burnett in Marshall, 2003 v Oblak in Petrič, 2005, 60

4. 3. 1. MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA

Medosebna ali interpersonalna komunikacija je dogajanje, za katerega je značilna

navzočnost ekspresivnih dejanj pri eni ali več osebah, zavestna ali nezavedna percepcija

takšnih dejanj pri drugih ljudeh in povratno opazovanje, na kakšen način takšno

ekspresivno dejanje zaznajo drugi (Ule, 2005, 23). Ena izmed bistvenih lastnosti, ki jo ima

je ta, da so udeleženci komuniciranja usmerjeni drug na drugega in neposredno vplivajo

drug na drugega (Knapp, 2002, 9 v Ule, 2005, 25).

Medosebno komuniciranje ni samo medosebno vedenje ali pogovor, saj se ne omejuje

zgolj na prenos sporočil, znakov, informacij. Glavna značilnost takšnega komuniciranja je

ta, da se med udeleženci razvijajo občutki medosebne privlačnosti in/ali odbojnosti.

Potrebno je poudariti, da medosebno komuniciranje ne poteka vedno po linearni poti in je

enoznačno. Poznamo nekaj ključnih lastnosti, po katerih se medosebno komuniciranje loči

od ostalih oblik, pa tudi ključev, po katerih delimo medosebno komunikacijo na

posamezne vrste, na primer glede na (Ule, 2005, 26):

število udeležencev; je majhno. Najmanjše število sta dve osebi v dialogu,

največje pa je tisto število, ki še dovoljuje osebni stik in odnos vsakega

udeleženca z vsakim drugim udeležencem tega procesa (Ule, 2005, 26).

fizično navzočnost udeležencev; velikokrat se medosebno komuniciranje

identificira s komunikacijo v živo, a to pravilo danes, s pojavom

komunikacijskih tehnologij in posredovanega komuniciranja, postaja vedno

manj pomembno in pomenljivo (Ule, 2005, 26).

Stopnjo formalizacije; medosebna komunikacija je najmanj formalizirana vrsta

komuniciranja. Medosebni stik ne prenese formalizacije. Čim bolj kot so

sporočila osebna, tem bolj je osebna tudi komunikacija (Ule, 2005, 26).

Pri medosebnem komuniciranja sta osnovna enota dve osebi v neposrednem stiku, ki si

med seboj izmenjujeta simbole, znake. Poudariti velja, da govorimo o medosebni

komunikaciji šele takrat, ko na sporočilo, znak enega udeleženca drugi odgovori. Pri tem


17

gre vedno za povraten proces, dvosmerno komuniciranje, in prav to je posebna značilnost

te komunikacije. Udeleženca si nenehno izmenjujeta vloge na način, da je vsak nekaj časa

govorec, nekaj časa pa poslušalec. To je glavna razlika v primerjavi s skupinsko

komunikacijo, pri kateri lahko nekateri akterji sprejmejo zgolj eno vlogo (Ule, 2005, 26).

Najboljši primer medosebnega komuniciranja na SDO je vzpostavitev komunikacijskega

procesa med dvema znancema, sorodnikoma, prijateljema, ki preko SDO vzpostavita stik

in začneta pogovor.

4. 3. 2. SKUPINSKA KOMUNIKACIJA

Skupinska komunikacija je navadna oblika komuniciranje v vsakdanjem življenju.

Namenjena je predvsem usklajevanju dejavnosti in izmenjavanju mnenj, lahko pa gre tudi

za skupinska srečanja in pogovore med znanci, prijatelji, sorodniki itd. (Ule, 2003, 24)

Komuniciranje v skupinah je zato sestavljeno iz mnogih medosebnih komunikacijskih zvez

in je zaradi tega še bolj kompleksno (Berlogar, 1999 v Tkalec, 2010, 12). Glavna razlika

med skupinskim in medosebnih komuniciranjem je ta, da pri skupinskem komuniciranju ni

nujno, da vsak udeleženec dejavno sodeluje v komunikacijskem procesu in da ima pregled

nad vsemi interakcijami v skupini (Ule, 2005, 24).

Skupinska komunikacija je najbolj vidna pri SDO takrat, kadar gre za komuniciranje

znotraj nekih skupin, katerih članom je skupno to, da imajo podoben ali isti interes in so se

zaradi tega odločili priključiti določeni skupini. Dober primer tega je skupina, ki vključuje

vse študente določene smeri, ki v tej skupini medsebojno sodelujejo, komunicirajo. Skratka

postavljajo vprašanja, če jih kaj zanima, odgovarjajo na njih, sodelujejo v debatah ipd.

Seveda pa ni potrebno, da ti študentje sodelujejo pri teh dejavnostih. Lahko zgolj

spremljajo interakcije med ostalimi člani.

4. 3. 3. ORGANIZACIJSKA KOMUNIKACIJA

Organizacijska komunikacija se pojavlja znotraj družbenega sistema v obsežnejših mrežah

skupinskega delovanja. Vključuje tudi medosebno komuniciranje kot je komuniciranje v

manjših skupinah, vendar zajema vprašanja, kot so delovanje organizacije, institucionalni

odnosi med člani organizacij, procese organiziranja in organizacijsko kulturo. Glavno

vlogo, ki jo ima je ohranjanje institucionalne delitve moči (Ule, 2005, 24).


18

V primeru SDO lahko to vrsto komunikacije opazimo, če smo člani kakšne zaprte skupine

(skupina, ki se ji ni možno priključiti razen, če te v njo povabi vodja). Tako lahko na

Facebooku med seboj komunicirajo tudi člani posameznih organizacij. Organizacijska

komunikacija se od skupinske loči predvsem v tem, da so sporočila poslana članu

organizacije, oseba, ki jih pošlje, pa je vodja organizacije; pri skupinski komunikaciji pa so

to posamezniki (več kot dve osebi) v majhni skupini (Shvoong, 2011).

4. 3. 4. MNOŽIČNA KOMUNIKACIJA

Množična komunikacija vključuje skupaj z množičnimi mediji tudi posredovano

komuniciranje. Sestavljena je iz sporočil, ki so preko medijev poslani večji razpršeni

množici bralcev, poslušalcev, gledalcev. Od ostalih vrst komunikacij se razlikuje predvsem

po tem, da so sporočila namenjena široki javnosti, brez kakršnegakoli osebnega stika med

pošiljateljem in prejemniki. Prav zaradi tega so manj osebna. (Ule, 2005, 24) Posameznik,

ki participira pri množičnem komuniciranju, se sicer počuti kot udeleženec sistema, a tega

ne more sooblikovati (Ule, 1996, 29 v Tkalec, 2010, 13).

Primer tega so t.i. »odprti profili« na Facebooku, ki so namenjeni čim večjemu število

uporabnikov interneta, tudi tistim, ki niso člani Facebooka lahko na ta način pridejo do

informacij, ki jih ustvarjalci profilov ponujajo.

4. 4. RAČUNALNIŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA

Ko je govora o računalniško posredovani komunikaciji, smo gotovo soočeni z nekoliko

drugačnim pojmovanjem komunikacije in rabe jezika. Ta vrsta komunikacije namreč v

skladu s svojo specifično naravo vpliva tudi na saj pristop oziroma na odnos do

posameznikove identitete in skupnosti, v katerih ta obstaja. V t. i. virtualnih skupnostih

(Definicija iz slovarja: Skupnost, ki jo povezujejo interesi in ima možnost medsebojnega

komuniciranja npr. v klepetalnicah, na forumih.) je posameznik »osvobojen« svojega

telesa in prostora, zato mu ostanejo zgolj besede (Praprotnik, 2007, 140).

Po načinu komuniciranja je ta vrsta zelo podobna medosebnemu komuniciranje z razliko,

da pri posredovanem komuniciranju lahko komuniciramo tudi z anonimnimi partnerji.

Medtem ko je pri drugih oblikah množičnega komuniciranja razmejitev med

sporočevalcem in prejemnikom jasna in je poudarek na sprejemanju sporočil, pri


19

posredovani komunikacije ni jasnih razmejitev tega, kdo je sporočevalec in kdo prejemnik,

podobno kot v medosebnem komuniciranju (Ule, 2005, 400).

Obstoj takšne vrste komunikacije pa omogoča še en nov pojav in sicer navzočnost na

daljavo. Vsak je lahko v vlogi sporočevalca ne glede na to, kje se nahaja. Rezultat tega pa

je učinek navidezne ali virtualne realnosti (Ule, 2005, 400).

Da je računalniško posredovano komuniciranje nepogrešljiv komunikacijski in družbeni

medij enaindvajsetega stoletja, priča tudi to, da presega omejitve prostora in časa s tem, da

ustvarja namišljene prostore, čase, odnose, identitete (Ule, 2005, 401). To je še eden izmed

mnogih vzrokov, kakršni so tudi uporabniku prijazna uporaba, dostop do informacij,

klepetanje in vzdrževanje odnosov ipd., zakaj uporaba SDO danes še vedno narašča.

4. 5. PREDNOSTI IN SLABOSTI SDO V PRIMERJAVI S

KOMUNIKACIJO V ŽIVO

Prednost SDO je zagotovo možnost ohranjanja medsebojnih stikov z ljudmi, ki jih tako ali

drugače ne moremo videti v živo ter se z njimi pogovarjati. Tako lahko komuniciramo z

znanci, prijatelji, sorodniki na precej enostaven način. Vse kar potrebujemo za

vzpostavitev takšnega načina komuniciranja so računalnik in možnost povezave do

interneta ter ustvarjen profil na enem izmed SDO in že lahko vzpostavimo komunikacijo z

ljudmi, s katerimi se želimo slišati oziroma pogovarjati. Lahko bi dejali, da nam SDO

predstavljajo novo okno v svet, v katerem živimo, saj na zelo preprost in enostaven način

vzpostavljamo stike z ljudmi, ki jih v živo mogoče sploh ne bi srečali, kaj šele, da bi se z

njimi pogovarjali.

Dobra stvar SDO je tudi ta, da marsikatera omrežja omogočajo, poleg tekstualnega

komuniciranja, tudi uporabo spletne kamere, preko katere se lahko vzpostavi

komunikacija, ki nam še bolj poenostavi način komuniciranja z želeno osebo. Na ta način

lahko zelo dobro ohranjamo odnose s tistimi, ki so v danem trenutku najverjetneje preveč

oddaljeni, da bi se z njimi lahko srečali in pogovorili iz oči v oči. Tako lahko na primer iz

tujine s pomočjo SDO in lastnosti, ki jih vsebujejo ta omrežja, kar precej dobro

nadomestimo komunikacijo v živo. Je pa takšen način komuniciranja z uporabo kamere

vseeno slabši od komunikacije v živo, saj naj bi za njo veljalo, da se ne osredotoča toliko

na sogovornika/sogovornico, temveč posveča večji poudarek posredovanju informacij.


20

Vsebuje manj vprašanj, mnenj, humorja in izražanja čustev, kakor komunikacija v živo na

štiri oči. V ospredju naj bi bila predvsem komunikacija preko »golih dejstev«,

individualnih žeja, skupnih interesov, itd. (Praprotnik, 2003 v Papič, 2011, 14). Vzroke za

takšen način pa gre verjetno iskati prav v tehnologiji, ki omejuje dinamiko takšnega načina

komuniciranja, pa tudi v sami fizični odsotnosti oseb (Papič, 2011, 14).

Poleg tega lahko SDO uporabimo tudi kot zelo dobro orodje za širjenje svoje

prepoznavnosti. Predvsem kadar želimo določeno dejavnost, podjetje, organizacijo

predstaviti čim širši javnosti. Vsi, ki uporabljamo kakšno takšno omrežje, hitro opazimo,

da je ogromno število podjetij, ki se zavedajo prednosti takšnih pristopov kot jih

omogočajo SDO. Dejstvo je, da je oglaševanje preko SDO precej cenejši in preprostejši

način za širjenje svoje prepoznavnosti, bodisi gre za podjetje ali pa zgolj za posameznika,

ki želi pridobiti na prepoznavnosti svojega izdelka, dejavnosti itd., v primerjavi z

oglaševanjem v živo. Ti sedaj seveda niso več toliko odvisni od same lokacije oglaševanje,

saj jih sedaj lahko opazijo vsi uporabniki svetovnega spleta. Vidnost oglasa na npr.

Facebooku je odvisna od nastavitev podjetja oz. osebe, ki oglas oddaja. Se pravi, da je

oglas lahko viden samo tistim, ki Facebooka ne uporabljajo. Tako podjetje oziroma

posameznik pridobi precej več na svoji prepoznavnosti. Pri tem pa prihrani tudi bistveno

več denarja, kot bi ga, če bi želel svojo dejavnost predstaviti v živo, saj si lahko

prepoznavnost, na primer preko Facebooka razširi tudi povsem zastonj in to tako, da si

izdela svoj profil ali svojo skupino preko katere potem širi svojo prepoznavnost z raznimi

objavami, fotografijami izdelkov ipd. Slednji primer velja bolj za posameznike, ki nimajo

toliko finančnega kapitala, da bi lahko sami oglaševali v živo, medtem ko večja podjetja

plačajo za oglaševanje preko Facebooka, ki pa se očitno več kot splača, saj je uporabnikov

SDO vedno več. Večje število uporabnikov po celem svetu pa v primeru večjih in bolj

globalno usmerjenih podjetij, pomeni tudi večjo prepoznavnost in možnost interakcije z

javnostjo (objave raznih novih izdelkov, akcij ipd.).

Nimajo pa SDO zgolj pozitivnih lastnosti. Z njihovim nastankom se je namreč pojavilo

tudi kar precejšnje število nevarnosti. Ko se odločimo, da se bomo registrirali za uporabo

določenega omrežja, moramo biti pazljivi pri tem katere osebne podatke vse bomo

izpolnili in komu vse bomo omogočili dostop do njih, saj se še prehitro lahko zgodi, da ti

podatki pridejo v roke napačne osebe, ki jih začne zlorabljati.


21

Na SDO se velikokrat pojavi tudi problem identitete. Nemalokrat se zgodi, da se oseba, ki

je ne poznamo v živo, pretvarja, da je nekdo, kdor v resnici ni, saj virtualni prostor ljudem

omogoča, da samoprezentacijo ustvarjajo na pazljivejši način kakor v živo. Poleg tega se

lahko z lastno identiteto igrajo ter prilagajajo vloge, ki jih v živo ne bi prevzeli: menjajo

spol, igrajo se z osebnostjo (Kristan, 2008, 20). Lahko trdimo, da se samopredstavitev

mladega človeka izoblikuje na internetu, in to vsaj v tistih primerih, ko se želimo

predstaviti kot idealnega, namesto realnega sebe. Večina ljudi v socialnih interakcijah se

želi čim bolj idealno predstaviti (Zarghooni, 2007 v Tribušon, 2009, 31). Znano je, da se

ljudje velikokrat zanašamo na neverbalne znake komuniciranja, kot so nasmehi, obleka,

zavijanje z očmi, zmigovanje z glavo ipd. Ti nam povedo več o socialnem kontekstu, v

katerega smo postavljeni, kakor same besede. Te oblike interakcije med ljudmi pri

komunikacijo v živo potekajo v soprisotnosti (Papič, 2011, 15). To pomeni, da pri tistih, s

katerim komuniciramo, hitro opazimo ali govori resnico, ali mu je neprijetno ipd. Pri

komunikaciji preko spleta pa ima posameznik možnost skriti te neverbalne znake, si vzeti

čas za razmislek in dobro premisliti, kaj nam bo na določeno vprašanje odgovoril ter nas na

ta način precej hitreje zavedel kot pa pri komunikacijo v živo.

Velika nevarnost, ki jo s seboj nosijo SDO pa je ta, da precejšnje število ljudi oziroma

uporabnikov teh omrežij preživi preveč časa na teh omrežjih, tako da postanejo že odvisno

od njih. Začnejo živeti v virtualnem svetu, kar pa hitro lahko postane zelo velik problem,

saj je možno, da človek, ki je zasvojen s takšnimi omrežji ni več sposoben ločiti med

realnostjo in virtualnim svetom. Poleg tega se takšni ljudje tudi niso več zmožni toliko

družiti z ljudmi izven virtualnega sveta.

Skratka potrebno je poudariti, da če smo dovolj seznanjeni z zankami, ki jih s seboj

prinašajo SDO in jih znamo pravilno uporabljati, so SDO lahko zelo dober pripomoček za

vzdrževanje in vzpostavljanje odnosov ter stikov z ljudmi, s katerimi v živo ne moremo

priti v stik v danem trenutku. Vseeno pa je kakovost komunikacije, ki poteka preko SDO

na nižji ravni, kakor komunikacija v živo, saj se v živo precej težje skrijemo pod tujo

identiteto, že zaradi same prisotnosti znakov neverbalne komunikacije. Lahko bi dejali, da

so SDO precej boljši pripomoček za ohranjanje stikov kot pa navezovanje novih, saj nas

lahko oseba na drugi strani precej hitro zavede. Prav zaradi tega je seveda, v primeru

spoznavanja ljudi, precej boljša komunikacija v živo.


22

5 FACEBOOK IN NJEGOVI UPORABNIKI

5. 1. FACEBOOK

Facebook je trenutno najbolj priljubljeno in najpogosteje uporabljeno SDO. V letu 2013 je

imel milijardo uporabnikov. Facebook je definiran kot socialno orodje, s pomočjo katerega

lahko vsak izmed uporabnikov aktivno komunicira s prijatelji, družino in sodelavci

(Tribušon, 2009, 41). Njegov osnovni namen naj bi bil namreč, da si lahko uporabnik na

spletu zgradi svojo družbeno omrežje, ki obstaja tudi v realnosti oziroma natančneje v

realnem svetu (Crnović, 2007). S tem se strinja tudi docent za družboslovno informatiko na

Fakulteti za družbene vede Gregor Petrič, ki pravi, da se članstvo Facebooka širi kot virus,

saj vsak, ki se na novo pridruži, lahko s seboj povabi vse ljudi, katerih elektronske naslove

ima shranjene v imeniku. To je eden izmed načinov pri katerem se članstvo povečuje

eksponentno, ne da bi bila za to potrebna kakršnakoli posebna pobuda (Crnović, 2007). Ni

pa to glavni razlog, zakaj se novi uporabniki pridružujejo. Obstajajo še pomembnejši

razlogi, ki izhajajo iz funkcij, ki jih Facebook ponuja (možnost komuniciranja,

informiranja itd.).

Poleg tega Petrič dodaja še, da gre pri Facebooku za ohranjanje dejanskega družbenega

omrežja oziroma za ponovno gradnjo takšnega omrežja, ki med seboj povezuje ljudi, ki so

lahko vsak dan v neposrednem stiku ali pa so nekoč bili v kratkotrajnejšem ali

dolgotrajnejšem začasnem družbenem krogu. Poleg tega se nenehno vzpostavljajo nova

poznanstva, krepijo šibke vezi itd., saj je družbeno dogajanje, kot še pravi Petrič, večinoma

slika realnosti, a brez kakšnih manjših odmikov od nje in minimalnega napora pri

oblikovanju medosebnih odnosov (Crnović, 2007). To pomeni, da lahko uporabniki

Facebooka med seboj komunicirajo ne glede na čas, kraj in prostor, v katerem se nahajajo.

Formula za uporabo Facebooka je zelo enostavna. Vse kar mora uporabnik narediti je to,

da se registrira in ustvari svojo spletno stran, ki se imenuje profil. Na njej se nahajajo

osnovni podatki uporabnika, lahko tudi fotografija, odvisno od tega, koliko si uporabnik

želi deliti z ostalimi uporabniki tega omrežja. Na uporabnikovi strani se nahaja tudi okence

prijateljev (»Friends«) kamor lahko uporabnik dodaja tiste ostale uporabnike, katere želi

imeti za prijatelje in z njim deliti še večje število informacij, ne zgolj osnovnih. Tako

uporabnik z zbiranjem prijateljev začne graditi svojo družbeno mrežo. Zbirke prijateljev na


23

ta način postanejo zbirke elektronskih naslovov in osebnih podatkov, preko katerih

uporabniki ohranjajo medsebojne stike in sledijo življenjsko pomembnim dogodkom

svojih znancev, prijateljev in drugih, ki so jih dodali za prijatelje na tem istem SDO.

Facebook uporabnikom omogoča različne oblike komunikacij (eden izmed vzrokov, zaradi

katerih je nastal Facebook), ki smo jih podrobneje spoznali v prejšnjem poglavju o oblikah

in vrstah komunikacije. Za pregled glavnih značilnosti komunikacije na Facebooku glej

tabelo 2.

Tabela 2: Prikaz glavnih značilnosti Facebooka

Prevladujoči tip

komunikacijskega

razmerja

Smer

komunikacije

Odzivnost Značaj

komunikacijskega

razmerja

Socialno

omrežje

Facebook

Prisotni so vsi štirje

tipi komunikacijskega

razmerja(komunikacija

je lahko medosebna ali

skupinska). Značilno

je tudi komuniciranje

mnogih z enim, na

primer pri dodajanju

komentarjev (na

status, fotografije).

Enosmerna ali

dvosmerna.

Enosmerna v

primeru, da se

uporabnik ne

odzove na

sporočilo.

Sinhrona

ali

asinhrona.

Sinhrona

postane,

če so

uporabniki

istočasno

prisotni

oz.

dosegljivi

na SDO

Facebook.

Zasebna ali javna.

Vir: Anderson in drugi v Oblak, 2000 v Tribušon 2009, 48

5. 2. FUNKCIJE ZA UPORABNIKA FACEBOOKA

Facebook lahko njegovi uporabniki uporabljajo v veliko različnih namenov, saj imajo na

razpolago precejšnje število funkcij. Tribušon (2009) v svojem delu navaja precejšnje

število funkcij, ki jih imajo uporabniki Facebooka na voljo, sam pa sem izbral tiste, ki se

meni zdijo najpomembnejše: profil uporabnika, prijatelji, pogovor, poštni predal, varnost


24

in njene nastavitve, strani, novice, omrežja, zid, fotografije, zaznamki, skupine, dogodki,

objavljanje, videoposnetki, »mini-feed«, deljenje, definiranje statusa, napisati nekaj o sebi,

trg, facebook oglasi, darila, javna iskalna lista, facebookova mobilna aplikacija.

Profil uporabnika (»profile«)

Vsak uporabnik Facebooka ima na voljo svoj profil, v katerem se lahko odloči katere

EFacebooka ogledujejo tuje profile, seveda pa je število informacij, ki so jim vidne

odvisno od nastavitev lastnika profila. Se pravi, če si je slednji izbral, da bo informacije

delil samo s tistimi, ki jih je dodal kot prijatelje na svoj seznam, potem ostali uporabniki ne

bodo mogli priti do teh informacij. V tem primeru govorimo o nastavitvah zasebnega

profila. Lahko pa se lastnik profila odloči, da bo vse informacije delil z ostalimi uporabniki

omrežje, ne glede na to ali gre za prijatelje, ali neznance. Tu pa potem govorimo o javnem

profilu.

Edino, kar pa je vidno vsem uporabnikom spleta, ne glede na to, ali uporabljajo SDO ali

ne, pa sta slika profila, ime in priimek latnika ter t.i. »všečki« posameznih strani oziroma

skupine, katere si je lastnik profila dodal za priljubljene.

Prijatelji (»Friends«)

S pomočjo te strani lahko uporabniki Facebooka iščejo svoje že obstoječe ali nove

prijatelje, ki jih želijo dodati na seznam prijateljev ali pa zgolj pogledati njihov profil.

Seveda je pomembno, da so ti uporabniki Facebooka, saj jih drugače ne bodo mogli najti.

Pogovor (»Chat«)

To okno omogoča uporabnikom Facebooka neposredo komunikacijo s tistimi, ki jih imajo

dodane pod prijatelje, a le pod pogojem, da so ti ta čas prijavljeni na tem omrežju (so

»sinhroni«). Ta vrsta komuniciranja je zasebnega značaja, saj je vidna samo tistim, med

katerimi poteka komunikacija. Vgrajen je tudi instantni sporočilni sistem, s pomočjo

katerega lahko v vsakem trenutku vidimo, kdaj so naši prijatelji »online« in kdaj ne.


25

Poštni predal (»Inbox«)

Ta način komunikacije je zelo podoben načinu komuniciranja preko elektronske pošte, saj

so sporočila zasebna in vidna samo pošiljatelju ter sprejemniku sporočila. Koliko je

slednjih, je odvisno od tega, komu vse se je pošiljatelj odločil poslati sporočilo.

Varnost in njene nastavitve (»Update privacy controls«)

S temi nastavitvami je uporabnikom Facebooka na voljo precejšnje število varnostnih

nastavitev. Tako se lahko uporabnik odloči, da bo njegov profil zaseben, s tem viden le

njegovim prijateljem, ali pa javen, kar pomeni, da ga bodo lahko videli vsi uporabniki

istega omrežja. Kot pravi Pirc Musarjeva (Vistoropski, 2008 v Tribušon, 2009, 44), na

žalost privzete nastavitve (popolna dostopnost do uporabnikovega profila za vse člane

omrežja), spremeni le 20 odstotkov uporabnikov. Kot sem že omenil zasebni profili niso

povsem skriti, saj lahko ostali uporabniki, ki niso prijatelji tega, ki je lastnik profila, vseeno

vidijo njegovo sliko, ime in priimek ter strani, ki jih je dodal kot priljubljene (to je vidno

tudi tistim, ki Facebook obiščejo zgolj zaradi lastnih potreb in niso njegovi uporabniki).

Strani (»Pages«)

Strani so namenjena tako posameznim uporabnikom Facebooka kot tudi raznim

glasbenikom, blagovnim znamkam, podjetjem, ki si želijo razširiti prepoznavnost s

promocijo preko Facebooka, ostalim znanim osebnostim itd. Tako si vsi ti akterji najprej

ustvarijo svojo stran, kateri se potem pridružijo še ostali uporabniki.

Novice (»News Feed«)

Na tej strani se beležijo vse aktivnosti uporabnikov Facebooku. To je glavna stran, na

katero vstopi uporabnik po tem, ko se na Facebook prijavi. Preko te strani lahko torej

uporabnik spremlja novice o tem, kaj se z ostalimi uporabniki, skupinami, ki jih ima

dodane, dogaja. To pomeni, da v primeru ko nekdo doda na svoj profil neko fotografijo,

glasbo, misel ali karkoli drugega, to vidijo vsi ostali uporabniki Facebooka, katere ima

oseba, ki je to objavila, dodane za prijatelje (razen v primeru, če je ta oseba v varnostnih

nastavitvah določila katerim osebam določene objave ne smejo biti vidne).


26

Omrežja (»Networks«)

Facebook ponuja večje število omrežij, zato lahko uporabnik sam izbere, kateremu bo

pripadal. S tem pa je slednjemu zagotovljen tudi dostop do večine profilov ostalih

uporabnikov in skupin omrežja, za katerega se je uporabnik odločil.

Zid (»Wall«)

Preko zida si lahko uporabniki puščajo razne komentarje, delijo fotografije itd. ali pa si jih

zgolj ogledujejo. Lahko bi dejali, da je zid nekakšen forum uporabnika profila. Seveda ima

ta vedno možnost, da onemogoči komentiranje na njegovem zidu, komentarje skrije pred

ostalimi ali pa preprosto izbriše komentarje, za katere ne želi, da bi bili vidni. Uporabnik

ima možnost, da v nastavitvah varnosti nastavi tudi to, kdo izmed ostalih uporabnikov

Facebooka bo imel možnost ogleda njegovega zidu.

Fotografije (»Photos«)

Aplikacija preko katere lahko uporabniki dodajajo svoje slike, ustvarjajo albume,

fotografijam dodajajo oznake itd. Te pa potem ostali uporabniki všečkajo, komentirajo,

lahko tudi delijo z ostalimi itd. To je ena izmed najpogosteje uporabljenih načinov

komunikacije (Vučič, 2008 v Tribušon, 2009, 45). Seveda je tudi tu uporabnikom

omogočena nastavitev zasebnosti. Tako lahko uporabnik izbira med tem, ali bodo te

fotografije javne, ali pa bodo vidne samo svojim oziroma tistim prijateljem, katerim je v

svojih varnostnih nastavitvah dovolil vidnost lastnih objav.

Zaznamki (»Notes«)

Preko zaznamkov lahko uporabniki skozi tekst vidijo, kaj se dogaja z ostalimi uporabniki

na Facebooka.

Skupine (»Groups«)

Aplikacija, ki omogoča uporabnikom, da se pridružijo posameznih skupinam na različnih

omrežjih. Te skupine so lahko prav tako javnega ali pa zasebnega značaja, kar pomeni, da

so vse aktivnosti znotraj skupin vidne samo članom. Vsak uporabnik si lahko tudi sam

ustvari svojo skupino.


27

Dogodki (»Events«)

S pomočjo aplikacije dogodki ima vsak uporabnik možnost, da ustvari profil, na katerem

se nahajajo vse pomembno informacije o posameznem dogodku. Uporabnik lahko na

dogodek povabi tudi vse svoje prijatelje ter jih na ta način obvesti o tem, da se bo nekaj

odvijalo. To je zelo učinkovit način pridobivanja večjega števila udeležencev na raznih

prireditvah in dogodkih.

Objavljanje (»Posted items«)

Uporabnikom omogoča, da na svojih profilih objavljajo stvari, kot so fotografije,

videoposnetki, misli itd. , ki jih želijo deliti z drugimi in si jih na ta način izmenjavati z

drugimi..

Video posnetki (»Video«)

Kot sem že omenil, lahko vsak uporabnik na svojem profilu objavi videoposnetek, ki ga

lahko potem ostali komentirajo (glede na nastavitve zasebnosti). Prav tako lahko uporabnik

posnetke objavi drugim prijateljem na zid.

»Mini-Feed«

Aplikacija, ki uporabnikom omogoča, da na preprost in hiter način vidijo, kaj se z ostalimi

uporabniki dogaja. Tako lahko ob obisku uporabnikovega profila vidimo najpomembnejše

stvari, ki se z uporabnikom dogajajo (dodajanje prijateljev, objavljanje videoposnetkov,

fotografij itd.).

Deljenje (»Share«)

Preko gumbov, ki se nahajajo na Facebookovi spletni strani lahko s klikom na vsebino,

slednjo pošljemo preko sporočila v Facebookov inbox uporabnika. Z deljenjem raznih

dogodkov, fotografij, misli lahko širimo tudi svojo prepoznavnost, razpoloženje, občutje z

ostalimi uporabniki oziroma prijatelji (odvisna od nastavitev zasebnosti).


28

Definiranje statusa (»status«)

Uporabnik lahko na ta način ostale uporabnike obvešča ostale, kaj dela, kako se počuti,

deli svoje misli, mnenja itd. Vidnost statusa je pogojena glede na to, za kakšne nastavitve

zasebnosti se je uporabnik odločil.

Napisati nekaj o sebi (»Write something about yourself«)

Prostor pod sliko profila, kamor lahko uporabnik napiše krajši sestavek o sebi, ni pa nujno.

Trg (»Marketplace«)

Aplikacija, ki uporabnikom omogoča, da objavijo posamezne prodajne izdelke, prosta

delovna mesta itd. To pa je potem dostopno tudi vsem ostalim uporabnikom, ki jih to

zanima.

Facebook oglasi (»Facebook ads«)

Oglaševanje omogoča podjetjem in ostalim uporabnikom, da postanejo prepoznavna in

vidna. Gre za sistem, ki je ustvarjen predvsem v poslovne namene.

Darila (»Gifts«)

So ikone, ki jih lahko vsak uporabnik za ceno enega ameriškega dolarja kupi in pošlje

svojim prijateljem na Facebooku.

Javna iskalna lista (»Public search listing«)

Ta funkcija nam prikazuje vsaj ime uporabnika in njegovo sliko profila, če ima ta javni

profil, ki je dostopen vsakomur.

Facebookova mobilna platforma (»Facebook platform for Mobile«)

Ta aplikacija omogoča dostop do Facebooka preko mobilnih naprav.


29

6 EMIRIČNA RAZISKAVA

6. 1. PREDSTAVITEV POPULACIJE, VPRAŠALNIKA, METODE

SPRAŠEVANJA IN VZORCA ŠTUDENTOV MEDIJSKIH

KOMUNIKACIJ

Anketo sem naredil na vzorcu 53-ih študentov in študentk medijskih komunikacij. Postavil

sen 9 zaprtih vprašanj. V vprašalniku so vprašanja o spolu, ki ga je anketiranec moral

izpolniti, če je želel nadaljevati z anketo, saj večina naših ugotovitev temelji na osnovi

spola ter uporabi Facebooka in z njim povezanimi dejavnostmi, ki jih njegovi uporabniki

izvajajo. Podatke sem pridobil preko interneta in sicer tako, da sem naredil spletno anketo

ter povezavo do nje objavil v posebni skupini na Facebooku, ki je namenjena posebej

študentom medijskih komunikacij. Gre za zaprto skupino, kar pomeni, da lahko v njej

sodeluješ le, če dobiš vabilo s strani kakšnega izmed administratorjev oziroma urednikov

te skupine. V njej so študentje različnih generacij, ki so obiskovali program medijskih

komunikacij oziroma ga še obiskujejo. Teh je bilo v času, ko sem izvajal anketo natančno

400. Tako sem dobil odziv 53-ih študentov, kar predstavlja 13,25 % vseh študentov

medijskih komunikacij, ki imajo Facebook in sodelujejo v tej skupini. Študentje, ki so

želeli sodelovati v tej anketi, so imeli teden dni časa, da so odgovorili na zastavljena

vprašanja. Pri sprejemanju rezultatov ni bilo možno, da bi prišlo do podvojitve rezultatov

(iz vsakega računalnika je lahko prišel le en odgovorjen vprašalnik). Podatke, ki sem jih

zbral, sem nato obdelal s programom Microsoft Excel in rezultate prikazal v grafih ter jih

še natančneje pojasnil z besedami.


30

6. 2. REZULTATI IN PRIMERJAVA Z OBSTOJEČIMI

RAZISKAVAMI

V anketi je sodelovalo precej več žensk (72% = 38 žensk) kot moških (28% = 15 moških).

Graf 1: Uporaba Facebooka glede na spol

Graf 2: Preživljen čas na Facebooku glede na spol

Iz rezultatov obeh diagramov je razvidno, da pri študentih medijskih komunikacij ženske

pogosteje uporabljajo Facebook kakor moški. Se pravi, da na njem preživijo več časa

dnevno, kakor moški. To pomeni, da se rezultati ujemajo z raziskavo, ki je potekala v

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Redko Včasih Pogosto Zelo pogosto

7.9 7.9

42.1 42.1

6.7

20

40

33.3

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Pogostost uporabe

Uporaba Facebooka glede na spol

Ženske

Moški

0

10

20

30

40

50

60

Ženske Moški Skupaj

47.4 40

45.3 39.5

53.3

43.4

13.1 6.7

11.3

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Kategorije uporabnikov

Preživljen čas na Facebooku glede na spol

Manj kot eno uro

Od ene ure do treh ur

Več kot tri ure


31

Ameriki (Marketingcharts, 2013), saj naj bi bile ženske v povprečju aktivne eno uro več na

dan kakor moški. Ta ugotovitev potrjuje prvi del H1. Zakaj je temu tako je težko ugotoviti,

je pa mogoče sklepati iz rezultatov raziskav, ki kažejo na to, da ženske bolj kot moški

Facebook uporabljajo za ohranjanje in vzdrževanje stikov. Je pa iz drugega grafa možno

opaziti tudi to, da je povprečje preživljenega časa na Facebooku pri študentih medijskih

komunikacij, manjše od povprečja ameriških uporabnikov, ki povprečno preživljajo na

Facebooku 3, 6 ure (Marketingcharts, 2013). Možna razlaga za razlike je, da je bila v

ameriško raziskavo vključena tudi mlajša generacija, ki je morda dvignila povprečje

preživetega časa vseh uporabnikov Facebooka.

Glede pogostosti uporabe Facebooka smo ugotovili, da več kot polovica študentov

medijskih komunikacij uporablja Facebook vsaj 1x na dan. Tudi ta rezultat je skladen z

rezultatom raziskave, ki jo je opravilo podjetje Facebook (Statisticbrain, 2013). In sicer naj

bi se 50 % vseh uporabnikov Facebooka, prijavilo na njihov profil vsaj 1x na dan. S temi

rezultati je potrjena H2: Več kot 50 % uporabnikov Facebooka med študenti medijskih

komunikacij uporablja Facebook vsaj 1x dnevno. Razloge za to velja iskati predvsem v

številu možnosti, ki jih svojim uporabnikom ponuja Facebook (možnost ohranjanja stikov,

informiranja itd.).

Graf 3: Aktivnost uporabnikov na Facebooku

Iz teh rezultatov je razvidno, da moški pogosteje uporabljajo Facebook. Tudi to se ujema z

raziskavo, ki sta jo izvedla J. Raacke in J. Bonds Raacke (Strano, 2008), ki sta ugotovila,

0

5

10

15

20

25

30

35

1x na

dan

2x na

dan

3x na

dan

4x na

dan ali

več

1x na

teden

2x do

3x na

teden

1x na

mesec

ali

redkeje

13.1 13.1

23.7

18.4

10.5 13.1

8.1 6.7

13.3

13.3

33.3

13.3

6.8

13.3 11.3

13.2

20.8 22.6

11.3 11.3 9.4

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Kategorije

Aktivnost uporabnikov na Facebooku

Ženske

Moški

Skupaj


32

da se moški, v povprečju, večkrat prijavi na Facebook kot ženske. S tem lahko potrdimo še

en del H1. Zanimivo je to, zakaj so moški večkrat prijavijo na Facebook. Mogoče je

posledica tega ta, da (kot bo vidno iz rezultatov te raziskave) moški Facebook uporabljajo

bolj za spremljanje novic kakor ženske.

Graf 4: Število prijateljev na Facebooku

Iz rezultatov je razvidno, da imajo moški več prijateljev. Tako sta ugotovila tudi J. Raacke

in J. Bonds Raacke, nasprotno pa Sheldon (2008) in Pempek (2009), in sicer, da imajo

ženske občutno več prijateljev od moških. Moji rezultati torej potrjujejo del H3. To je

zanimiva ugotovitev, saj je razloge, zakaj je temu tako, težko ugotoviti. Mogoče ima

povezavo s tem ugotovitev iz 8. vprašanja, da moški uporabljajo Facebook pogosteje za

iskanje ljubezenske zveze.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

100 ali

manj

Med 101 in

300

Med 300 in

500

Med 500 in

1000

Več kot

1000

10.5

42.1

28.9

15.8

2.7

6.6

33.3

26.7

20

13.4 9.4

39.6

28.3

17

5.7

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Število prijateljev

Število prijateljev na Facebooku

Ženske

Moški

Skupaj


33

Graf 5: Število pravih prijateljev

Iz tega grafa je razvidno, da ima več kot polovica predstavnikov obeh spolov manj kot

enajst pravih prijateljev. To vprašanje sem v anketo vključil predvsem zato, da lahko

dobimo vpogled v to, da je število prijateljev na Facebooku ogromno, v primerjavi s tistimi

pravimi prijatelji. To pa priča tudi o tem, da imajo mnogi uporabniki Facebooka dodane

med prijatelje tudi tiste ljudi, ki jih mogoče v živo še niti niso srečali.

Graf 6: Namen uporabe Facebooka

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Ženske Moški Skupaj

28.9

33.3 30.2

44.7

33.3

41.5

26.4

33.3

28.3

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Število prijateljev

Število pravih prijateljev

Do 5

Med 6 in 10

Več kot 10

19%

12%

18% 9%

22%

20%

Namen uporabe Facebooka

Ohranjanje stikov s

prijatelji in znanci

Spoznavanje novih ljudi

Spremljanje dogodkov in

novic

Iskanje ljubezenske zveze

Zabavo in sprostitev

Uporabo v študijske

namene


34

Iz rezultatov je razvidno, da študentje medijskih komunikacij Facebook uporabljajo

najpogosteje za zabavo in sprostitev, študijske namene, ohranjanje stikov in spremljanje

novic, najmanj pa za iskanje ljubezenske zveze in spoznavanju novih ljudi. Tudi tu

rezultati ne odstopajo od tistih, ki so jih prikazale druge raziskave. Tako sta v svoji

raziskavi odkrila tudi Pempek s sodelavci (2009)in Charney (1996), ki sta med

najpogostejše dejavnosti vključila prav ohranjanje stikov, informiranje in zabavo ter

sprostitev. Pempek (2009) pa je ugotovil tudi, da med najmanj pogoste dejavnosti spadata

prav spoznavanje novih ljudi in iskanje partnerja. S temi rezultati lahko sprejmemo že več

delov H4.

Glede na to, da je bila za vzorec anketirancev izbrane skupina študentov, so rezultati

pričakovani, saj je danes pravzaprav že skoraj vsak uporabnik Facebooka, kar pa pomeni,

da lahko na enem mestu izveš večino potrebnih informacij v zvezi z lastnim študijem. Prav

zaradi tega se na Facebooku ustvarjajo skupine, kamor so vključeni zgolj študentje iste

smeri in letnika ter si na ta način izmenjujejo informacije v zvezi s študijem, kar potrjuje

enega izmed delov H4, ki trdi, da sodita med najpogostejše dejavnosti uporabnikov

Facebooka tudi spremljanje informacij in pošiljanje sporočil.

Graf 7: Ohranjanje obstoječih stikov na Facebooku

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo

Pogosto

5.3

10.6

26.3

28.9 28.9

6.6

33.4

40

20

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Pogostost ohranjanja stikov

Ohranjanje obstoječih stikov na

Facebooku

Ženske

Moški


35

Iz rezultatov je razvidno, da se večji odstotek žensk zelo pogosto odloča za ohranjanje

stikov preko Facebooka. Čeprav nekih večjih razlik med spoloma pri moškemu vzorcu

nismo zaznali, vseeno menim, da je to, da se večji odstotek žensk zelo pogosto odloča za

ohranjanje stikov preko Facebooka, vseeno dovolj, da lahko sprejmemo še en del H3. Tudi

raziskava Sheldon-a (2008) pokazala tudi to, da ženske pogosteje uporabljajo Facebook za

ohranjanje stikov kot moški.

Graf 8: Sklepanje novih prijateljstev glede na spol

Iz rezultatov je razvidno, da moški preko Facebooka sklenejo več novih prijateljstev kot

ženske, kar je ravno obratno od tega, kar je v svoji raziskavi ugotovil Acar (2008), saj naj

bi po njegovem ženske sklepale precej več novih prijateljstev. Na podlagi teh rezultatov

lahko zavrnemo del H3, ki pravi, da ženske sklepajo večje število prijateljstev od moških.

Na podlagi naše raziskave je težko je ugotoviti, zakaj je temu tako.

0

10

20

30

40

50


Pogosto

47.4 47.4

5.2

26.7

46.7

6.7 13.2

6.7

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Pogostost

Sklepanje novih prijateljstev glede na

spol

Ženske

Moški


36

Graf 9: Uporaba Facebooka za iskanje ljubezenske zveze

Iz rezultatov je razvidno, da moški Facebook pogosteje uporabljajo za iskanje ljubezenske

zveze. To se ujema tudi z ameriško raziskavo (Netpop Research, 2011-2012). S to

ugotovitvijo lahko sprejmemo še en del H3.

Graf 10: Uporaba Facebooka za zabavo glede na spol

Iz rezultatov lahko sklepamo, da ženske pogosteje uporabljajo Facebook za zabavo kakor

moški. To je v svoji raziskavi ugotovil tudi Sheldon (2008). Na podlagi teh ugotovitev

lahko sprejmemo še en del H3. Razlog, zakaj je tako, se skriva verjetno v tem, da ženske

0102030405060708090


Pogosto

84.2

15.8

40 46.7

13.3

Vre

dn

ost

i v

od

sto

tkih

(%

)

Pogostost uporabe

Uporaba Facebooka za iskanje

ljubezenske zveze

Ženske

Moški

0

10

20

30

40

50

60


Pogosto

2.6

13.2

39.4

31.6

13.2 13.4

53.3

33.3

Vre

dn

ost

v o

dst

otk

ih (

%)

Pogostost uporabe

Uporaba Facebooka za zabavo glede na

spol

Ženske

Moški


37

dlje in bolj izrazito zadržujejo na Facebooku z namenom, da mine čas (Sheldon, 2008).

Kljub temu pa ne moremo v celoti potrditi H3, saj ženske sklepajo manj novih prijateljstev

od moških (kar smo ugotovili že pri analizi enega izmed prejšnjih vprašanj).

Graf 11: Aktivnosti uporabnikov na Facebooku

Iz grafa je razvidno, da sta najpogostejši aktivnosti uporabnikov Facebooka, med študenti

medijskih komunikacij seveda, pošiljanje in branje zasebnih sporočil ter spremljanje

dogodkov. Med zelo pogoste aktivnosti sodi tudi gledanje slik, branje novic, komentiranje

objav in objavljanje povezav iz Youtuba in ostalih spletnih strani. Vse to so odkrili v svojih

raziskavah tudi Sheldon (2008), Stern in Taylor (2007) ter tudi Pempek idr. (2009). S temi

rezultati lahko sedaj v celoti potrdimo H4: Najpogostejše dejavnosti uporabnikov na

Facebooku so ohranjanje odnosov, spremljanje informacij oziroma novic, gledanje slik,

komentiranje in pošiljanje sporočil, najmanj pa uporabniki Facebook uporabljajo za iskanje

ljubezenske zveze.

Glede na to, da se rezultati večjega števila raziskav ujemajo, lahko ugotovimo, da so očitno

to res tiste aktivnosti, ki uporabnike najbolj pritegnejo k uporabi Facebooka.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Gledanje slik

Komentiranje svojih in tujih objav

Branje novic

Pošiljanje in branje zasebnih sporočil

Pisanje na zid

Posodabljanje statusa

Objavljanje povezav iz Youtuba in…

Kvizi in aplikacije

Objavljanje slik

Včlanjevanje v skupine in "fan" strani

Všečkanje oziroma "lajkanje" tujih…

Spremljanje dogodkov

9.1

8.7

9.1

9.3

8.2

7.3

8.6

5.4

8.7

7.9

8.4

9.3

Aktivnosti uporabnikov na Facebooku

Vrednosti v odstotkih (%)


38

Graf 12: Pripravljenost do opustitve Facebooka glede na spol

Iz rezultatov je razvidno, da bi se moški precej lažje odpovedali uporabi Facebooka. To

seveda ni presenetljivo, saj smo že na začetku naše raziskave ugotovili, da ženske več

uporabljajo Facebook. S to ugotovitvijo lahko sedaj v celoti sprejmemo H1: Ženske

uporabljajo Facebook pogosteje, se nanj prijavijo večkrat na dan, a kljub temu na njem

preživijo več časa dnevno in se mu težje odrečejo, kakor moški.

Zadnje vprašanje je bilo namenjeno temu, da izvemo kakšno je mnenje študentov o samem

Facebooku v primerjavi s tem, kar se dogaja v resničnem življenju.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2.7

36.8

26.3

34.2

6.6 6.6

13.4 13.4

20

40

Vre

dn

ost

v o

dst

otk

ih (

%)

Pripravljenost opustitve

Pripravljenost do opustitve Facebooka

glede na spol

Ženske

Moški


39

Graf 13: Izražanje misli preko Facebooka v primerjavi s komunikacijo v živo

Graf 14: Spoznavanje novih ljudi preko Facebooka v primerjavi s spoznavanjem v živo

51 %

22 %

10 %

15 %

2 %

Preko Facebooka lažje izrazim svoje

misli kot pri komunikaciji v živo

se sploh ne strinjam

deloma se ne strinjam

nimam jasnega mnenja

deloma se strinjam

popolnoma se strinjam

70 %

13 %

5 % 12 %

Preko Facebooka lažje spoznavam

nove ljudi kot v živo




deloma se strinjam



40

Graf 15: Omogočanje lažje komunikacijo preko Facebooka kot v živo

Graf 16: Kakovost odnosov preko Facebooka v primerjavi s kakovostjo v živo

41 %

32 %

4 %

17 %

6 %

Facebook omogoča lažjo

komunikacijo kot odnosi v živo




deloma se strinjam


9 %

15 %

76 %

Odnosi v živo so bolj kvalitetni od

odnosov preko Facebooka




deloma se strinjam



41

Graf 17: Pripomoč Facebooka k našem vsakdanjem delovanju

Iz odgovorov je razvidno, da se študentje v večini strinjajo, da Facebook precej pripomore

k našemu vsakodnevnemu delovanju, predvsem na račun možnosti, ki nam jih ponuja.

Prevladuje pa mnenje, da so odnosi in komunikacija, ki potekajo oziroma poteka v živo,

precej boljši od tistih odnosov in komunikacije, ki nam jo ponuja Facebook.

6 % 9 % 6 %

64 %

15 %

Facebook precej pripomore k našemu

vsakodnevnemu delovanju, saj nam omogoča

precejšnje število možnosti




deloma se strinjam



42

7 SKLEP

Kot smo ugotovili nam obstoj SDO s seboj prinaša veliko število možnosti, ki jih lahko

uporabljamo sebi v prid, če poznamo slabosti SDO. Glede na to, da se število uporabnikov

in funkcionalnosti SDO iz dneva v dan še vedno veča, se lahko le vprašamo, kakšna bo

prihodnost teh omrežij in kakšne novosti bodo ta omrežja ponudila njihovim uporabnikom.

Seveda pa bodo poleg prednosti, ki jih bo razvoj prinesel s seboj, zagotovo prinesla tudi

nekatere nove slabosti in pasti, pri katerih bo uporabnik moral biti še posebej pozoren.

Glavna spoznanja, do katerih smo prišli s pomočjo raziskave, so, da tudi študentje

medijskih komunikacij SDO uporabljajo predvsem za ohranjanje stikov, zabavo, študijske

namene in spremljanja informacij. Ugotovili smo tudi, da ženske na Facebooku preživijo

več časa od moških, se pa moški na dan večkrat prijavijo. Prav tako je več kot 50 %

študentov medijskih komunikacij aktivnih na Facebooku vsaj 1x na dan, kar se ujema z

raziskavo o »običajnem« uporabniku tega omrežja. Moški imajo na Facebooku tudi večje

število prijateljev, kar je malce presenetljivo glede na nekatere ostale raziskave, ki sem jih

že omenil. Priča pa število prijateljev na Facebooku, v primerjavi s številom pravih

prijateljev v realnosti to, da imajo tudi študentje medijskih komunikacij zagotovo dodane

takšne ljudi med prijatelje, ki so jih v živo zelo redko srečali ali pa še sploh ne. Je pa iz

podatkov razvidno to, da ženske pogosteje spoznavajo nove ljudi. Prav tako analiza

rezultatov potrjuje, da uporabniki uporabljajo Facebook najmanj za iskanje partnerja

oziroma zveze preko teh omrežij. Se pa ženske in moški študentje razlikujejo v tem, da

ženske več pozornosti posvečajo ohranjanju stikov preko Facebooka in ga tudi uporabljajo

za zabavo, moški pa se večkrat trudijo najti partnerja. Med najpogostejše aktivnosti na

Facebooku sodi pošiljanje in sprejemanje zasebnih sporočil, gledanje slik, sledenje

novicam, kar je glede na raziskave o ostalih uporabnikih, povsem identično. Smo pa

ugotovili tudi to, da so se moški precej lažje pripravljeni odpovedati uporabi teh omrežij.

S pomočjo zadnjega vprašanja pa smo ugotovili, da se študentje medijskih komunikacij

zavedajo, da komunikacija in odnosi preko Facebooka ne morejo nadomestiti interakcij v

resničnem življenju, vseeno pa se strinjajo, da Facebook z izbiro možnosti, ki jih ponuja,

precej pripomore k našemu vsakodnevnemu delovanju, saj lahko njegovi uporabniki

brezplačno ohranjajo odnose, vzpostavljajo nove stike, spremljajo novice, iščejo


43

informacije ali pa jih delijo z drugimi, gledajo slike, komentirajo, pošiljajo sporočila in s

tem aktivno sodelujejo na Facebooku.


44

8 VIRI IN LITERATURA

Acar, A. (2008). Antecedens and Consequences of Online Social Networking Behaviour:

The Case of Facebook. Journal of Website Promotion, 3. 62 – 83.

Boyd, D. M. in Ellison, N. B. (2007). Social Newtork Sites: Definition, history, and

scholarship. Journal of Computer-Mediated Communication, 13. Dostopno prek:

http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html (23. 6. 2013).

Charney, T. (1996). Uses and gratifications of the Internet. Masthers thesis. Michigan State

University. Masters Abstracts International (35): 45-56.

Crnovič, D. (2007). Moj ego je težak 500 prijateljev. Mladina. Dostopno prek:

http://www.mladina.si/97212/nar--facebook-

deja_crnovic/?utm_source=tednik%2F200750%2Fclanek%2Fnar%2D%2Dfacebook%2Dd

eja%5Fcrnovic%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink (28. 6. 2013).

Divjak, N. (2010). Motivi za uporabo Facebook-a. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Dolenec, K. (2004). Učinkovito komuniciranje na spletni stran. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Ellison, N. B., Steinfield, C., Lampe C. (2007). The benefits of Facebook »friends:« Social

capital and college students' use of online social network sites. Journal of Computer-

Mediated Communication, 12. Dostopno prek:

http://jcmc.indiana.edu/vol12/issue4/ellison.html (23. 6. 2013).

Erman, A. (2011). Raba spletnih mest za socialna omrežja in zadovoljstvo z

njimi.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Garton, L., Haythornthwaite, C., Wellman, B. (1997). Studying Online Social Networks.

Dostopno prek: http://jcmc.indiana.edu/vol3/issue1/garton.html (24. 6 .2013).

Glotić, A. (2011). Vpliv socialnih omrežij na medosebne odnose v družbi. Diplomsko delo,

Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html

http://www.mladina.si/97212/nar--facebook-deja_crnovic/?utm_source=tednik%2F200750%2Fclanek%2Fnar%2D%2Dfacebook%2Ddeja%5Fcrnovic%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink



http://jcmc.indiana.edu/vol12/issue4/ellison.html

http://jcmc.indiana.edu/vol3/issue1/garton.html%20(24


45

Katz, E. (1959). Mass communication research and the study of popular culture: An

editiorial note on a possible future for this journal. Studies in Public Communication, 2, 1-

6.

Kristan, A. (2008). Virtualni svet mladih – Komunikacija. Diplomsko delo, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Lenhart, A., in Madden, M. (2007). Teens, privacy & online social networks. Washington,

DC: Pew Internet & American Life Project. Dostopno prek:

http://www.pewinternet.org/Reports/2007/Teens-Privacy-and-Online-Social-

Networks.aspx (30. 9. 2013).

Ložar, P. (2011). Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih

potreb. Magistrsko delo, Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za uporabne

družbene študije v Novi Gorici.

Marketingcharts. Dostopno prek: http://www.marketingcharts.com/wp/wp-

content/uploads/2013/01/Ipsos-US-Average-SocNet-Time-Spend-Per-Day-Jan20131.png

(2. 9. 2013).

Netpop Research. Dostopno prek:

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=395191587187475&set=pb.157876700918966

.-2207520000.1378483262.&type=3&theater (3. 9. 2013).

Oblak, T. in Petrič, G. (2005). Splet kot medij in mediji na spletu. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

Oblak, T. (2000). Mitske podobe o »življenju na mreži«: od poljubnih identitet do

izgubljenih skupnosti v kibernetskem prostoru. Teorija in praksa 37 (6): 1052-1069.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Papič, K. (2011). Neverbalni in čustveni vidik računalniško posredovanega komuniciranja.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Pempek, T. A., Yermolayeva, Y. A., Calvert, S. T. (2009). College students social

networking experiences on Facebook. Journal of Applied Developmental Psychology, 30.

227-238.

http://www.pewinternet.org/Reports/2007/Teens-Privacy-and-Online-Social-Networks.aspx

http://www.pewinternet.org/Reports/2007/Teens-Privacy-and-Online-Social-Networks.aspx

http://www.marketingcharts.com/wp/wp-content/uploads/2013/01/Ipsos-US-Average-SocNet-Time-Spend-Per-Day-Jan20131.png

http://www.marketingcharts.com/wp/wp-content/uploads/2013/01/Ipsos-US-Average-SocNet-Time-Spend-Per-Day-Jan20131.png

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=395191587187475&set=pb.157876700918966.-2207520000.1378483262.&type=3&theater

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=395191587187475&set=pb.157876700918966.-2207520000.1378483262.&type=3&theater


46

Polančič, G., Kuhar, S. (ur.). (2013). Modeli komuniciranja. Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Dostopno prek:

http://ii.uni-mb.si/media/58427/Zbornik_2013.pdf (14. 3. 2014).

Praprotnik, T. (2007). Pragmalingvistični vidiki računalniško posredovanega

komuniciranja. Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBBUW4QF/

(28. 6. 2013).

Schrader, M. (2010). Types of Social Networking Sites. Dostopno prek:

http://ezinearticles.com/?Types-of-Social-Networking-Sites&id=4019476 (30. 8. 2013).

Sheldon, P. (2008). Student favorite: Facebook and motives for its use. Southwestern Mass

Communication Journal, 23 (2).

Shvoong. Dostopno prek: http://www.shvoong.com/social-sciences/communication-media-

studies/2167041-differences-communication/ (14.3.2014)

Socialbakers. Dostopno prek: http://www.socialbakers.com/facebook-statistics/ (28. 12.

2013)

Statisticbrain. Dostopno prek: http://www.statisticbrain.com/facebook-statistics/ (2. 9.

2013).

Stern, L. A., Taylor, K. (2007). Social Networking on Facebook. North Dakota Journal of

Speech and Theater, 20. 9-20.

Strano, M. M. (2008). User descriptions and interpretations of self-presentation through

Facebook profile images. Cyberpsychology: Journal of Psychosocial research on

Cyberspace, 2(2), article (5). Dostopno prek:

http://cyberpsychology.eu/view.php?cisloclanku=2008110402&article=5 (3. 9. 2013).

Tkalec, B. (2010). Medgeneracijsko komuniciranje na delovnem mestu. Diplomsko delo,


Trenholm, S., Jansen, A. (2000). Interpersonal Communication. Wadsworth Publ. Comp.,

Belmont/CA.

http://ii.uni-mb.si/media/58427/Zbornik_2013.pdf

http://ezinearticles.com/?Types-of-Social-Networking-Sites&id=4019476

http://www.shvoong.com/social-sciences/communication-media-studies/2167041-differences-communication/

http://www.shvoong.com/social-sciences/communication-media-studies/2167041-differences-communication/

http://www.socialbakers.com/facebook-statistics/

http://www.statisticbrain.com/facebook-statistics/

http://cyberpsychology.eu/view.php?cisloclanku=2008110402&article=5


47

Tribušon, T. (2009). Identiteta v okolju spletnega socialnega omrežja. Diplomsko delo,


Ucman, I. (2003). Koncepti in veščine komunikacije. Magistrsko delo, Novo mesto.

Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Urista, M. A., Dong, Q., Day, K. D. (2008). Explaining Why Young Adults Use MySpace

and Facebook Through Uses and Gratifications Theory. Human Communication, 12 (2).

215-229.

8. 1 OSTALI VIRI

Berlogar, J. (1999). Organizacijsko komuniciranje: Od konfliktov do skupnega pomena.

Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Burnett, R. In Marshall, P. D. (2003). Web theory: An introduction. London: Routledge.

Charney, T., Greenberg, B. (2011). Uses and gratifications of the Internet. V C.Lin & D.

Atkin (ur.). Communications, technology and society: New media adoption and uses and

gratifications (383-406). Cresskill, NJ: Hampton.

Katz, E. (1959). Mass communication research and the study of popular culture: An

editorial note on a possible future for this journal. Studies in Public Communication, 2. 1-

16.

McQuial, D., Blumler, J. G., & Brown, J.R. (1972). The television audience: Revised

perspective. V D. McQuail (ur.), Sociology of mass communications (135-165).

Harmondsworth, Eng.:Penguin.

Newhagen, John E. In Sheizaf Rafaeli. 1996. Why communication researcher should study

the Internet: A dialogue. Journal of Communication (46): 4-13. Dostopno prek:

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1460-2466.1996.tb01458.x/abstract (30. 8.

2013)

Knapp, M. L., Daly, J. A., Kelly F. A., Miller, G. R. (2002): Background and Current

Trends in the Study of Interpersonal Communication. V M. L. Knapp, J. A. Daly (ur.),

Handbook of Interpersonal Communication. Sage, London.

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1460-2466.1996.tb01458.x/abstract


48

Praprotnik, T. (2003). Skupnost, Identiteta in Komunikacija v virtualnih skupnostih.

Ljubljana: Fakulteta za podiplomski humanistični študij.

Raacke, J., & Bonds-Raacke, J. (2008). MySpace and Facebook: Applyting the uses and

gratifications theory to exploring friend-networking sites. CyberPsychology & Behavior,

11, 169-174.

Rubin, A. (2002). The uses-and-gratifications perspective of media effects. In J. Zillmann

(Eds.), Media effects: Advances in theory and research (2nd 548). Hillsdale, NJ: Lawrence

Erlbaum Associates, Inc.

Splichal, S. (1981). Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo. Maribor:

Obzorja.

Škerlep, A. (1998). Internet v Sloveniji. Projekt RIS '96-98'. Model računalniško

posredovane komunikacije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Trenholm, S., Jensen, A. (2000). Interpersonal Communication. Wadsworth Publ. Comp.,

Belmont/CA.

Ule, M., in Kline, M. (1996). Psihologija tržnega komuniciranja. Ljubljana: Knjižna zbirka

Teorija in praksa.

Vistoropski, N. (2008). Vsi moji instantni prijatelji. Revija Ona (9): 16-19.

Vučić, N. (2008). Socialne aplikacije: Online skupnosti na spletu. Dostopno prek:

http://www.revijakapital.com/kapital/infotehnologije.php?idclanka=5930 (29. 6. 2013).

Zarghooni, S. (2007). A study of Self-presentation in Light of Facebook. Dostopno prek:

http://zarghooni.files.wordpress.com/2011/09/zarghooni-2007-

selfpresentation_on_facebook.pdf (14. 3. 2014)

http://www.revijakapital.com/kapital/infotehnologije.php?idclanka=5930

http://zarghooni.files.wordpress.com/2011/09/zarghooni-2007-selfpresentation_on_facebook.pdf

http://zarghooni.files.wordpress.com/2011/09/zarghooni-2007-selfpresentation_on_facebook.pdf


49

9 PRILOGA


50


51


52


53


54

programa medijske komunikacije na um ferirazne vrste oziroma oblike računalniško posredovane...

Documents