proces reforme skp srečanje mko z župani in predstavniki občin, celje, 15. 6. 2012

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE

Proces reforme SKP Srečanje MKO z župani in predstavniki občin,

Celje, 15. 6. 2012

Mag. Tanja Strniša


Skupna kmetijska politika EU (SKP) danes

• SKP se vse od leta 1992 stalno spreminja. Današnja SKP je: • znatno reformirana:

• sestavljena iz dveh komplementarnih stebrov,• podpore proizvajalcem so večinoma proizvodno nevezane

in predmet navzkrižne skladnosti,• vloga tržnih intervencij je znatno zmanjšana (raven

varnostne mreže),• politika razvoja podeželja je okrepljena, tako s sredstvi kot

tudi z ukrepi. • bolje delujoča:

• spremembe so pomembno prispevale k večji tržni naravnanosti SKP ter k

• trajnostnemu razvoju kmetijstva, ki ciljno zagotavlja družbeno želene javne dobrine.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Reforma SKP do leta 2020• Zakaj je potrebna nova reforma?

• ekonomski izzivi: prehranska varnost, naraščajoča nestabilnost cen, splošna gospodarsko finančna kriza…;

• okoljski izzivi: okrepitev trajnostnega upravljanja naravnih virov (voda, zrak, biotska raznovrstnost, tla), podnebne spremembe…;

• teritorialni izzivi: vitalnost podeželskih območij, raznolikost strukture kmetij in proizvodnih sistemov v EU…;

– prispevati k ciljem Strategije Evropa 2020 (pametna, trajnostna, vključujoča rast).

– potreba po zagotovitvi pravične in uravnoteženo razdeljene podpore SKP med DČ in med kmetovalci;

• Poenostavitev SKP!?

• Nov večletni finančni okvir EU 2014-2020


Reforma SKP do 2020 - instrumenti

• Neposredna plačila (na površino):– tudi v prihodnje bodo prispevala k stabilizaciji dohodka

kmetijskih pridelovalcev;– pravičneje bodo dodeljena in bolj ciljno usmerjena:

• prispevek k javnim dobrinam (spodbujanje trajnostno naravnanih kmetijskih praks),

• podprla bodo kmetijsko dejavnost tudi v najbolj ogroženih predelih,

• namenjena aktivnim kmetom;– preoblikovana (nova struktura neposrednih plačil).

• Ukrepi za upravljanje trgov: tržno usmerjeni in poenostavljeni. Pomemben poudarek na izboljšanju delovanja agroživilske verige.

• Politika razvoja podeželja: usmerjena v konkurenčnost in inovativnost, trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, podnebne spremembe in uravnotežen razvoj podeželskih območij; ukrepi za upravljanje s tveganji.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Neposredna plačila –

zagotovitev “večje pravičnosti”• Razdelitev sredstev med DČ

(konvergenca med DČ): državam članicam, ki prejemajo manj kot 90 % EU povprečja vseh NP na ha, se do leta 2017 vrzel med trenutno ravnijo in 90 % povprečja zmanjša za eno tretjino.

• Vzpostavitev sistema enotnega plačila na ravni DČ (notranja konvergenca), ki se mora v linearnih korakih izvesti v prehodnem obdobju do leta 2019.

Leto v 1000 €

2013 144.253

2014 141.590

2105 140.431

2016 139.275

2017 138.118

2018 138.118

2019 138.118

Znižanje ovojnice zaradi prerazporeditve med DČ – konvergenca (2014-2017) –2.45%. Dodatno znižanje zaradi zamrznitve proračuna EU na leto 2013 –1,85%.

Možnost prenosa sredstev: a) iz I. v II. steber do 10% in b) iz II. v I. steber do 5% - za države članice, ki ležijo pod 90% EU povprečja neposrednih plačil

Nacionalna ovojnica za SI

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Nova struktura NP

• Obvezni elementi za vse države članice: – osnovno plačilo,– plačilo za t.i. “zeleno komponento” (ozelenitev

neposrednih plačil) = plačilo za izvajanje okolju prijaznih kmetijskih praks,

– dodatno plačilo za mlade kmete,– nacionalna rezerva (do 3% nacionalne ovojnice).

• Prostovoljni elementi – izbere država članica:

– proizvodno vezana pomoč,– dodatno plačilo za kmete na območjih s posebnimi

naravnimi omejitvami.

• Posebna shema za male kmete (obvezen element za DČ, prostovoljen za kmeta).


OSNOVNO PLAČILO (OP): ohranja se sistem plačilnih pravic – nova dodelitev v 2014 (upravičeni

samo kmetje, ki so aktivirali vsaj 1 PP v 2011, izenačitev vrednosti PP za travinje in njive, vključitev vinogradov);

postopen prehod na enotno višino plačilnih pravic na ravni države ali regije (notranja konvergenca) – do 1.1.2019;

ovojnica za OP se določi na podlagi razlike med nacionalno ovojnico in ostalimi plačili (ozelenitev, mali kmetje, mladi kmetje in nacionalna rezerva);

omejevanje višine plačil za velike kmetije (progresivno od 150.000 EUR naprej do največ 300.000 EUR);

definicija aktivnega kmeta; minimalne zahteve za prejemanje plačil ostajajo nespremenjene

(obstoječi splošni spodnji prag 100 EUR in 1 ha).

Obvezni elementi - 1


PLAČILO ZA “ZELENO KOMPONENTO” (OZELENITEV)– plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje ali

okolje; – 30% nacionalne ovojnice; – letno plačilo;– obvezni ukrepi: RAZNOLIKOST POLJŠČIN, OHRANJANJE TRAJNEGA

TRAVINJA, POVRŠINA Z EKOLOŠKIM POMENOM.

DODATNO PLAČILO ZA MLADE KMETE:– do 2 % nacionalne ovojnice; za mlade kmete v skladu z definicijo (prvič nosilci KMG oziroma so kmetijo

že prevzeli v petih letih pred 2014, mlajši od 40 let); za obdobje do 5 let.

Obvezni elementi - 2

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Prostovoljni elementi

• PROIZVODNO VEZANA PODPORA:– prostovoljna; do 10% nacionalne ovojnice oziroma do 15% na

podlagi odobritve s strani Komisije;– za sledeče sektorje: stročnice, energetske rastline, riž,

lupinarje, krompir, mleko, poljščine, drobnico, goveje in telečje meso, hmelj, sladkor, sadje in zelenjavo;

– proizvodno vezana plačila za specifično obliko kmetovanja ali sektorje v težavah, ki imajo ekonomski ali socialni pomen.

• PLAČILO ZA POVRŠINE Z NARAVNIMI OMEJITVAMI:– za območja z naravnimi omejitvami;– do 5 % nacionalne ovojnice.


• Obvezna za DČ, izbirna za kmeta.

• Poenostavitev zahtevkov in kontrol:– kmetije so izvzete iz kontrol navzkrižne skladnosti in obveze

ozelenitve,– administrativne olajšave – vloga se vloži le 1-krat,– Pogoj: ohraniti število hektarjev, ki ustreza številu prejetih pravic.

• Odločitev za vključitev v shemo sprejmejo kmetje oktobra 2014, možen kasnejši izstop;

• znesek plačil, ki nadomestijo vsa ostala neposredna plačila, med 500 in 1000 €/kmetijo;

• Države članice namenijo shemi do 10% nacionalne ovojnice.

Shema za male kmete


•Usmeritve v obdobju 2014–2020 temeljijo na doseganju ciljev Strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast – Evropa 2020.

•Za večjo usklajenost in boljše sinergije financiranja dejavnosti evropskih politik se uvaja skupni strateški okvir EU.

– Na nacionalni ravni se bo skupni strateški okvir izvajal na podlagi skupnega strateškega dokumenta - pogodbe o partnerstvu.

•Cilji politike razvoja podeželja:- konkurenčnost kmetijstva, - trajnostno upravljanje naravnih virov in - uravnotežen ozemeljski razvoj podeželskih območij.

Politika razvoja podeželja - 1

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Politika razvoja podeželja - 2

• Ciljev politike razvoja podeželja se ne bo več zasledovalo prek 4 osi, ampak prek 6 prednostnih nalog Unije:– pospeševanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na

podeželskih območjih,– krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev vitalnosti

kmetij,– spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanje tveganja v

kmetijstvu,– obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od

kmetijstva in gozdarstva,– spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod v nizkoogljično

gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju,

– spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij.

• Še večji poudarek na zagotavljanju doseganja ciljev tako politike razvoja podeželja kot tudi celotne skupne kmetijske politike in s tem ciljev Evrope 2020.


• Programi razvoja podeželja bodo morali prispevati tudi k horizontalnim ciljem: spodbujanje inovacij, prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

• Z namenom poenostavitve in čim učinkovitejšega zasledovanja ciljev v okviru zastavljenih prednostnih nalog je prišlo do združevanja ukrepov iz programskega obdobja 2014–2020, predvsem naložbeni ukrepi sedanje 1. in 3. osi.

• Krepi se vloga pristopa LEADER, prav tako so okrepljeni ukrepi za spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja. Vsaj 5 % celotnega prispevka EKSRP se nameni za LEADER.

Politika razvoja podeželja - 3

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Politika razvoja podeželja - 4V obdobju 2014–2020 zakonodaja EU predvideva podpore za:

– prenos znanja, svetovanje in ustanavljanje svetovalnih služb;– naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje

kmetijskih proizvodov, infrastrukturo na področju kmetijstva;– spodbujanje mladih kmetov in naložb v diverzifikacijo;– naložbe v osnovne storitve, obnovo vasi in ohranjanje kulturne

in naravne dediščine na podeželju;– področje gozdarstva, – obvladovanje tveganj;– ukrepe v zvezi s sodelovanjem, in povezovanjem na področju

shem kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, – obnovo proizvodnih zmogljivosti in preventivne aktivnosti v

zvezi z naravnimi nesrečami,– območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD);– ukrepe, ki prispevajo k varovanju okolja, dobremu počutju

živali ter dobremu stanju habitatov, zraka in voda.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Politika razvoja podeželja - 5

Financiranje programa razvoja podeželja 2014–2020:• Obseg sredstev za program razvoja podeželja 2014–2020 še

ni znan.

• Skupni znesek sredstev za razvoj podeželja na ravni EU se bo določil v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

• Zneski po posameznih državah članicah se bodo predvidoma določili na podlagi- pretekle učinkovitosti (obseg sredstev za prejšnje

programsko obdobje) in- objektivnih meril (gospodarski položaj, naravni pogoji, …).

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Ključna vprašanja za Slo - 1

• Razdelitev sredstev za razvoj podeželja: – razdelitev mora temeljiti predvsem na razvojnih potrebah in pretekli

učinkovitosti; potrebno upoštevati delež sredstev DČ v celotnem programskem obdobju 2007-2013 in ne samo v 2013; pri objektivnih merilih izpostavljamo velik delež Natura 2000 in OMD območij.

• Razdelitev sredstev za neposredna plačila:– med državami članicami (konvergenca med DČ): pragmatičen

pristop (izhajati iz obstoječe razporeditve sredstev, omejiti znižanje nacionalne ovojnice in zagotoviti ustrezno prehodno obdobje),

– redistribucija plačil znotraj DČ (notranja konvergenca):dovolj prožnosti, predvsem v smislu reševanja specifičnih problemov, vezanih na prerazporeditve med posameznimi pridelovalci in sektorji (različna višina PP za njive in trajno travinje, daljše prehodno obdobje - tudi po 2019, prožnejši sistem poenotenja plačil oz. notranje konvergence).

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVOIN OKOLJE Ključna vprašanja za Slo - 2

• “Ozelenitev” neposrednih plačil:– prispevek k okoljskim ciljem je eden od ključnih elementov

SKP, vendar graditi predvsem na obstoječih ukrepih PRP. Kljub temu načelno podpiramo nadaljnjo integracijo okoljskih ciljev v SKP;

– načeloma podpiramo tudi »ozelenitev« NP, vendar jo je potrebno izvajati:

• na preprost in učinkovit način, • brez dodatnega povečanja finančnih in administrativnih

bremen, • brez pomembnega vpliva na dohodek kmetijskih

pridelovalcev,• z zadostno prožnostjo, da bo izvajanje predlaganih ukrepov

tudi dejansko izvedljivo glede na specifične naravne in strukturne pogoje v državah članicah.


HVALA ZA POZORNOST

• /

proces reforme skp srečanje mko z župani in predstavniki občin, celje, 15. 6. 2012

Documents