prirocniki in likovna-teorija

PRIRONIKI z likovnega podroja in LIKOVNA TEORIJA

MALA LIKOVNA TEORIJA

Avtor: dr. Milan Butina

Temeljni ubenik likovne teorije na visokoolski ravni in obenem iroko uporaben prironik povezuje likovno teorijo in psihologijo. V likovno teorijo vpeljuje psiholoko-likovno smer. Avtor prodorno in pronicljivo povezuje umetnost, miljenje in posameznikovo doivljanje sveta. Sprauje se o ozadju likovnega izraza v znailnih umetnostnih obdobjih in njegovi pogojenosti z osebnostjo umetnikov.

Format: 21 26 cm, 174 strani, vebarvni tisk, trda vezava

Predgovor: dr. Joef Muhovi, dr. Vid Pejak

Enkratno in nestandardno delo s podroja likovne teorije povezuje umetnost z miljenjem, posameznikovim doivljanjem sveta in irim drubenim okvirjem. Knjiga, ki je hkrati tudi temeljni visokoolski ubenik likovne teorije, uvaja psiholoki pristop v likovno teorijo.

uti, ustva, intuicija in razum se pri likovnem ustvarjanju prepletajo, zato jih avtor celovito vkljuuje v svoja prodorna in pronicljiva miselna snovanja. Zaradi njegovih spoznanj je "Mala likovna teorija" velika. Bogato besedilo nadgrajujejo in teoretine prijeme ponazarjajo skice ter barvne slike in fotografije.

Dr. Milan Butina v prvem delu knjige (prva tiri poglavja) pie o psihologiji obutenja in zaznavanja, o njeni vkljuenosti v likovno teorijo ter njeni uporabnosti pri likovnem delu. V drugem delu (peto poglavje) pa povezuje temeljne likovne prvine s psiholokimi tipi, kot jih je opredelil Carl Gustav Jung.

V prvem poglavju avtor govori o svobodni izbiri likovnih prvin v umetnikem delu, povezanosti umetnika in gledalca ter likovnih utih. Pri slednjih izpostavi vid, eprav kasneje opozori, da likovno ni zgolj vizualno. Drugo poglavje zane s temeljnimi likovnimi prvinami (oblika, toka, linija, svetlo temno in barva). Nadaljuje z orisnimi, nato pa se loti orisanih likovnih prvin (oblika, lik, forma, volumen in masa). Obdela likovne spremenljivke (velikost in teo, poloaj in smer, poloaj in teo, poloaj in hierarhijo, smer, rast, tevilo, gostoto, teksturo) ter se dotakne realnega prostora, prostorskega kria in prostorskih kljuev. Poglavje zakljui z likovno prvino ploskvijo in dojemanjem likovnega prostora.

Tretje poglavje se ukvarja z likovnimi prvinami in njihovimi medsebojnimi odnosi ter modelacijo in modulacijo. Ob koncu avtor predstavi tudi Kleejevo vrednotenje likovnih prvin in generativno shemo likovnih prvin. V etrtem poglavju se Milan Butina sprauje o obstoju likovnih jezikov. Ugotavlja sovpadanje likovnih prvin in likovnih gramatik, zakljui pa s povezavami med likovnimi gramatikami in likovnimi stili.

Peto, zadnje poglavje je v celoti posveeno prepletanju likovnih prvin in Jungovih psiholokih tipov. Najprej se ukvarja s splono Jungovo psihologijo (odnos med zavednim in nezavednim, arhetipi, psihine funkcije). Nadaljuje z introverzijo in ekstraverzijo ter razdela psiholoke tipe (racionalni, obutenjski, intuitivni in utni tip). Sledi povezovanje psiholokih tipov s temeljnimi likovnimi prvinami, kar omogoa pogled v psiholoko ozadje umetnikove osebnosti in njegovega ustvarjanja.

POGLAVJA: Od vizualnega k likovnemu, Likovne prvine in likovne spremenljivke, Medsebojni odnosi likovnih prvin, Likovne prvine in likovni slogi, Likovne prvine in Jungovi psiholoki tipi.

ZBIRKA LIKOVNA UMETNOST, Zbirka 3 knjig


Zbirka obsega naslednje tri knjige:

- O SLIKARSTVU (Format: 16,5 x 24 cm, 292 strani, vebarvni tisk, trda vezava) - PRVINE LIKOVNE PRAKSE (Format: 16 x 24,5 cm, 294 strani, enobarvni tisk, trda vezava) - UVOD V LIKOVNO OBLIKOVANJE (Format: 16,5 x 24 cm, 120 strani, vebarvni tisk, trda vezava).

Zbirka je zapakirana v katlo z avtorjevim portretom ki ga je narisal Savo Sovre.

O SLIKARSTVU, Likovnoteoretini spisi - Zbirka: Likovna umetnost


V knjigi so zbrana predelana in dopolnjena besedila s poudarkom na slikarstvu, ki jih je avtor objavljal v razlinih strokovnih asopisih in revijah. Avtor med drugim pie o mestu likovne umetnosti v kulturi in sodobnih likovnih iskanjih, zakljui pa z obirnim poglavjem o likovnem jeziku srednjevekega slikarstva. Knjiga spodbuja mlade likovne teoretike k poglabljanju avtorjevih spoznanj.

Format: 16,5 24 cm, 292 strani, vebarvni tisk, trda vezava

Knjiga prinaa izbor likovnoteoretinih spisov znanega slovenskega likovnega teoretika in praktika. iroki mislec dr. Milan Butina v njih

razpravlja o likovni umetnosti, pri tem pa nameni najve prostora slikarstvu. Pronicljive, tehtne in poglobljene likovnoteoretine sestavke dopolnjujeta natanni kazali imen in pojmov. Besedilo bogato opremljajo in ponazarjajo slike, skice in sheme.

S knjigo eli avtor spodbuditi mlade likovne teoretike s temami, ki jih sam ni dovolj razvil in raziskal. eli, da nadaljujejo z razvijanjem tem, ki so v spisih nakazane, pa ne do konca izpeljane in domiljene, ter se lotijo e nedotaknjenih likovnoteoretinih problemov.

Priujoi izbor se najprej ukvarja z mestom likovne umetnosti v kulturi, vlogo roke in tipa pri ustvarjanju likovne umetnine ter nane problematiko definicije likovnega jezika. Govori o razmerju med likovno teorijo in teorijo likovne umetnosti, o odnosu med likovno umetnostjo in estetiko. Povezuje likovno umetnost in teorijo komunikacije. Zanimiv je spis o opijem in abstraktnem slikarstvu, prav tako razmiljanje o modernem slikarstvu in industrializaciji. Prironik se zakljui z obseno predstavitvijo znailnosti srednjevekega slikarstva, ki ga je odloilno zaznamovalo kranstvo. V prvem delu opie drubene okoliine, v katerih so nastajale srednjeveke slikarije, v drugem delu pa se osredotoi na likovni jezik tega obdobja.

Drugi del tako govori o likovnem pomenu iste barve, vertikali, frontalnosti figur in simetrali prostora. Avtor se ustavi ob pomenu leve in desne strani, zvraanju v slikovno ravnino in obrnjeni perspektivi. Ukvarja se z vlogo asa, portretom v srednjem veku, linearnostjo, barvnostjo in izrazom ter razkriva razloge za prehod v novo slikarstvo. Avtor izrazi v prironiku tudi eljo, naj se razvijanja likovne teorije lotijo aktivni likovni umetniki, ker je preprian, da lahko likovno teorijo pravilno in smiselno razvijejo predvsem likovni ustvarjalci sami. Dobra teorija namre lahko poene samo iz korenin dobre prakse.

POGLAVJA: Likovno ali upodabljajoe, Vpraanja likovne umetnosti, Mesto likovne umetnosti v kulturi, Roka in tip, Znanstveniki, umetniki in imaginacija, O problematiki definicije likovnega jezika, Likovna teorija in teorija likovne umetnosti, O odnosu likovna umetnost estetika, Prispodoba o drevesu, Likovna umetnost kot proizvod stiske, Likovna umetnost in teorija komunikacije, Opije slikarstvo in abstraktno slikarstvo, Moderno slikarstvo in industrializacija, Srednjeveko slikarstvo (I.. del, II. del).

PRVINE LIKOVNE PRAKSE - Zbirka: Likovna umetnost


Pri nas edina in v svetu redka knjiga, ki se ukvarja z odkrivanjem kljuev za temeljno razumevanje likovne ustvarjalnosti, seznanja bralca s tem, kako prihaja pri likovnem ustvarjanju do plodnega stika med umetnikovo idejo in likovno materijo. Razumljivo napisana knjiga je rezultat avtorjevega izkustvenega pristopa k likovni umetnosti in zaznavanja njenega utripa v prostoru in asu.

Format: 16 24,5 cm, 294 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Predgovor: prof. dr. Joef Muhovi

Prva znanstvena likovnoteoretska monografija na Slovenskem (predelana in dopolnjena izdaja knjige Elementi likovne prakse, MK, Ljubljana, 1982) je edina knjiga pri nas in ena redkih v svetu, ki se celostno ukvarja z razumevanjem likovnega ustvarjanja. Likovno umetnost povezuje s filozofijo in znanostjo. Avtor izhaja iz ugotovitve, da je likovno umetnost mogoe razumeti v njenih predpostavkah, operacionalni strukturi in oblikotvornih strategijah. Z izvirnim pristopom si prizadeva slediti likovni umetnosti na izkustvena tla in zaznati utrip, ki ji je doloen z delovanjem v prostoru in asu. Prav tako si prizadeva razkriti, v em sta bistvo in zahteva likovne ustvarjalnosti, e jo elimo celovito zajeti v teoretski okvir in e v njeno sredie postavimo loveka "z duo in telesom". Butina razvija teorijo s pomojo praktinih izkuenj, ki si jih je pridobil pri lastnem likovnem ustvarjanju.

V prvem poglavju spregovori o likovni umetnosti na splono kot o izdelovanju likovnih izdelkov. Nato se osredotoi na slikarstvo kot izdelovanje slik. V tretjem delu se ukvarja z likovnim proizvajalnim delom kot likovno prakso in gradi na spoznanju, da je likovno miljenje tisti del zavestnega in deloma podzavestnega dojemanja stvarnosti, ki sledi vidnemu zaznavanju in pripelje do notranje podobe, ki je osnova za oblikovanje duhovne zamisli.

Nadaljuje s psihofiziolokimi osnovami opazovanja, razumevanja in vrednotenja likovne proizvodnje, pri emer izpostavi temeljno vlogo utov. V petem poglavju se loti psiholokih osnov zaznavanja likovnih del. Ustavi se ob vpraanju, kako nastajajo pojmi. Primerja tudi podobnost med odnosom vizualni govor likovni govor in odnosom materni jezik tuji jezik.

Sledi povezovanje likovnega opazovanja in likovnega miljenja. Avtor obravnava likovno pojmovno miljenje, vlogo likovnih materialov in likovnih tehnik, vlogo telesa in fizinega dela v likovni umetnosti, povezavo med likovno prakso in drugimi praksami ter zakljui z osvobodilnimi monostmi likovne umetnosti.

Izid knjige je znamenje potreb po tovrstnem pristopu k likovni praksi ter znamenje relevantnosti in uporabnosti v njej predstavljenih spoznanj. Besedilo podpirajo slike, skice in sheme. Knjigo dopolnjujeta imensko kazalo in slovar pojmov.

POGLAVJA: Likovna umetnost kot proizvodnja, Slikarstvo kot proizvodnja slik, Likovno proizvajalno delo kot likovna praksa, Psihofizioloke osnove, Psiholoke osnove, Likovno opazovanje in likovno miljenje, Likovno pojmovno miljenje, Vloga likovnih materialov in likovnih tehnik, Vloga telesa in fizinega dela v likovni umetnosti, Likovna praksa in druge prakse, Osvobodilne monosti likovne umetnosti.

UVOD V LIKOVNO OBLIKOVANJE, Prironik za likovne ole - Zbirka: Likovna umetnost Avtor: dr. Milan Butina

Prironik je v prvi vrsti namenjen dijakom oblikovnih ol, da bi svojo poklicno izbiro znali umestiti med druge poklice in dejavnosti. Avtor se v knjigi ukvarja predvsem z mestom likovnega oblikovanja v mnotvu lovekovih dejavnosti. Poleg tega zastavlja temelje likovne teorije, ki bi jih moral poznati sleherni izobraenec, zato prispeva k odpiranju likovnega oblikovanja iri javnosti.


Predgovor: doc. dr. Jaka Bona Recenzenta: Nina utari, doc. dr. Jaka Bona

Pri nas edino in celo v svetu redko delo s podroja teorije likovnega oblikovanja. Dr. Milan Butina, akademski slikar in likovni teoretik, v prironiku poudarja ivo povezanost likovnega oblikovanja z ostalimi drubenimi dejavnostmi.

Knjiga je sad ljubezni do likovnega oblikovanja in do dijakov, ki bodo neko oblikovali in ustvarjali nae predmetno in likovno okolje. Namenjena ni le dijakom; z njeno vsebino si bo lahko raziril obzorje in si razjasnil pojme tudi marsikateri tudent likovnih panog.

Milan Butina je ob zaetku pouevanja predmeta "likovna teorija" opazil, da imajo dijaki kar precej znanja, ki pa je razpreno in ga ne znajo povezali v smiselno celoto. Knjiga jim zato pomaga tudi pri umestitvi njihove poklicne izbire med druge poklice in dejavnosti.

Avtorjeva elja je bila, da dijaki in uitelji likovnih ol njegovega pristopa ne bi jemali kot edino pravilnega, ampak da bi ga videli kot izziv in ga ustvarjalno dopolnjevali. Tako bo seme likovne teorije lahko padlo na plodna tla in prispevalo k prodoru pomena likovnega oblikovanja v iri drubeni prostor. Prironik je zanimiv kot strokovna literatura, e bolj pa kot ubenik. Avtor je z njim uredil podroje, kjer je prej vladala tako pojmovna kot terminoloka zmeda. Knjiga skua priblia ti likovno oblikovanje tudi iri javnosti in ga tako odpreti iz ozkih strokovnih krogov. V njej namre dr. Milan Butina zastavlja tudi temelje likovne teorije, ki bi jih moral poznati sleherni izobraenec. Prironik podpirajo slike, skice in sheme. Kona se s podrobnim slovarjem pojmov.

POGLAVJA: O lovekih dejavnostih, Ustvarjanje spoznanj, Uporaba spoznanj, Kultura, Evolucija, Funkcija, struktura, forma, Likovno oblikovanje.

Tamara Trek Peak: AJKEC ODKRIVA SKRIVNOSTI SLIKE NA PLATNU

Z zbirko treh knjiic slikarka in restavratorka Tamara Trek Peak pribliuje otrokom ivljenje slik od stvarjenja naprej ter predstavlja naine ohranjanja njihove prvobitnosti. Zbirko sestavljajo naslednje knjige: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga, 24 strani), PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga, 32 strani) in IZ IVLJENJA SLIK (3. knjiga, 48 strani).

Format: 20 26 cm, vebarvni tisk, trda vezava Ilustracije in oblikovanje: Tamara Trek Peak Likovnodidaktini pregled in spremna beseda: dr. Tonka Tacol Fotografije: Tamara Trek Peak, Andrej Hirci, Janko Dermastja, Bojan Salaj, Miha Pirnat

Z zbirko treh knjig eli slikarka in restavratorka Tamara Trek Peak otrokom pribliati ivljenje slik e po spoetju in stvarjenju, torej tedaj, ko se ponudijo na ogled in jih zane polagoma najedati zob asa. Ob razumljivi razlagi, nazornih fotografijah in ilustracijah se lahko otroci seznanijo z materiali, orodji in postopki za nastajanje umetnin. Spoznajo oblike in naine varovanja njihove prvobitnosti s pomojo strokovnjakov restavratorjev.

Zbirka je izla v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani, njen izid pa je finanno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zbirko AJKEC ODKRIVA SKRIVNOSTI SLIKE NA PLATNU sestavljajo naslednji naslovi:

SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga)

V knjiici je nekaj napotkov za izvedbo tehnoloko obarvane likovne delavnice. Poleg tega avtorica seznanja otroke, vzgojitelje in stare s sestavinami slike na platnu, s postopki za sestavljanje podokvirjev, napenjanje platna in pripravo platna za slikanje ter s slikanjem, lakiranjem in opremljanjem slik. Ob koncu so tudi primeri otrokih slik.


PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga)

Pajkec Ajkec v slikanici predstavi restavratorsko-konzervatorsko delo na preprost nain, ki otrokom nazorno priblia svet slik. Otroci spoznajo galerijo, osnovne pojme o lastnostih slik in zautijo pomen, ki ga ima ohranjanje in varovanje njihove prvobitnosti.


IZ IVLJENJA SLIK (3. knjiga)

Knjiica seznanja otroke, vzgojitelje in stare z dejavniki, ki kodljivo vplivajo na slike, in s postopki, s katerimi ustavimo njihovo delovanje in sliko zaitimo. Obiskovalci galerije spoznajo tudi materiale in pripomoke, potrebne za uinkovito restavriranje.

Tamara Trek Peak: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU


Format: 20 x 26 cm, 24 strani, vebarvni tisk, trda vezava

Ilustracije in oblikovanje: Tamara Trek Peak Likovnodidaktini pregled in spremna beseda: dr. Tonka Tacol Fotografije: Tamara Trek Peak, Andrej Hirci, Janko Dermastja, Bojan Salaj, Miha Pirnat

Tamara Trek Peak: PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH


Format: 20 26 cm, tiribarvni tisk, trda vezava


Tamara Trek Peak: IZ IVLJENJA SLIK


Format: 20 26 cm, vebarvni tisk, trda vezava


LIKOVNA TEORIJA, Prironik likovne teorije

Avtorji: Nina utari, dr. Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Bla de Gleria

Podroja likovne teorije so: likovne prvine, likovna morfologija in likovne, likovna kompozicija, likovna semiotika.

Vsebina prironika sloni na l-ikovno-teoretinih raziskavah najbolj znanih slovenskih in tujih avtorjev s tega podroja, tj. na teoretskih spoznanjih dr. Milana Butine, Zorana Didka, Klavdija Zornika, Johannesa Ittna, Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Maitlanda E. Gravesa, idr. Razvrstitev osnovnih pojmov likovne prvine, likovne spremenljivke, kompozicijski principi itn. je povzeta po terminologiji profesorja Milana Butine.

Format: 23,5 28,5 cm, 400 strani, barvni tisk, trda vezava

Recenzenta: prof. dr. Joef Muhovi, mag. Igor Kregar

Likovna teorija je gramatika likovnega jezika, ki je skupen vsem podrojem likovnega ustvarjanja: slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, oblikovanju, fotografiji itn. Ni zbirka pravil, ki bi jih bilo dovolj mehanino upotevati, ampak vrsta pojmovnih in operativnih orodij, ki nam omogoajo da se znajdemo v nikoli docela predvidljivih ustvarjalnih in receptivnih okoliinah.

Likovna teorija je veda, ki raziskuje likovna izrazila in zgradbo likovnih del, prouuje pa tudi zakonitosti dojemanja likovnih del s snovnega, fiziolokega, psiholokega, kognitivnega in drugih zornih kotov. Podroje njenega zanimanja so predvsem likovna izrazila, ki so skupna vsem podrojem likovne umetnosti: risanju, slikanju, grafiki, kiparstvu, arhitekturi. Ukvarja se z analizo likovnih elementov, likovnih spremenljivk, nael likovnega reda, s pomojo katerih ustvarjajo svoja dela razlini likovni ustvarjalci. Likovna teorija prouuje zakonitosti in medsebojne odvisnosti likovnih elementov ter njihovo vlogo v kompoziciji. Zanimajo jo razline monosti kompozicij, analizira in razlenjuje jih in se poglablja v njihove organizacijske principe. Njena temeljna podroja so: podroje fotologije (ki se ukvarja s priuevanjem logike temeljnih likovnih prvin), podroje oblikoslovja ali morfologije, podroje likovne sintakse ali kompozicije in podroje likovne semiotike (ki obravnava likovna dela kot sisteme likovnih znakov).

Poglavja v prironiku: Predmet likovne teorije, Razvoj likovne teorije, Podroja likovne ustvarjalnosti, Vidno zaznavanje, Likovne prvine, Likovne spremenljivke, Kompozicija, Likovna produkcija kot oblika komunikacije.

LIKOVNA TEORIJA, Ubenik likovne teorije za gimnazije in druge srednje ole

Avtorji: Nina utari, dr. Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Bla de Gleria

Ubenik likovne teorije za umetnike gimnazije likovne smeri uinkovito povezuje likovno teorijo in prakso ter vabi v univerzalni krog ustvarjalnega snovanja, ki je nepopolno brez teoretine refleksije in analize. Dijake vodi k urejenemu likovnemu razmiljanju ter k tehtnemu, smiselnemu in konceptualno jasnemu snovanju.

Format: 21 29,7 cm, 152 strani, vebarvni tisk, broirana vezava

Recenzenta: dr. Joef Muhovi, mag. Igor Kregar

Ubenik nevsiljivo in postopoma seznanja dijake z likovno govorico ter jih usmerja k njeni ozaveeni praktini uporabi. Ubenik bo v pomo dijakom likovnih gimnazij pri strokovnih predmetih, vsem drugim srednjeolcem, e posebno gimnazijskim, pa pri predmetu likovno snovanje. e posebej je namenjen vsem, ki se elijo na srednji stopnji likovno opismeniti in nameravajo olanje nadaljevali na visokih likovnih olah, praktino pa bo pomagal tudi tistim, ki elijo teoretina spoznanja uporabiti pri materializaciji lastnih likovnih zamisli. Ubenik tudi usposablja bralce za uporabo strokovnih izrazov pri opisovanju, razlaganju in vrednotenju likovnih izdelkov ter jim pomaga razvijati, poglabljati in bogatiti njihov likovni talent. Avtorji: Nina utari, dr. Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Bla de Gleria Posamezna poglavja v ubeniku poleg zgledov iz svetovne zakladnice likovne umetnosti dopolnjujejo tudi likovni izdelki srednjeolcev, ki so pod vodstvom Nine utari izvajali vaje na likovnoteoretske teme, s katerimi jim je avtorica nazorno pribliala zakonitosti likovnega jezika in jim pokazala monosti njegove praktine uporabe pri likovnem snovanju.

VSEBINA: Predmet likovne teorije, Kratek pregled zgodovine razvoja likovne teorije in nekaterih vplivov na njen nastanek in razvoj, Podroja likovne ustvarjalnosti, Vidno zaznavanje, Oblike kompozicije, Kompozicijski principi, Poti likovne kompozicije, Likovna produkcija kot oblika komunikacije.

USTVARJALNI UITELJ, Dejavniki osebnostne in strokovne rasti

Avtorji: dr. Tonka Tacol, mag. Toma Gorjup, dr. Beatriz Tomi erkez, Roman Make, mag. rtomir Frelih, Zdenko Huzjan

V zborniku z naslovom Ustvarjalni uitelj so zbrani lanki strokovnjakov in profesorjev s podroja likovne umetnosti. V njih so predstavljena nova spoznanja in pristopi k likovni ustvarjalnosti kot tudi metode pouevanja likovne vzgoje. Avtorji govorijo tudi o vlogi likovne vzgoje v unem procesu in o pomenu likovnega ustvarjanja za otrokov razvoj. Navajajo tudi predloge za uinkoviteje pouevanje likovnih predmetov in za vejo ustvarjalnost uiteljev. Format: 16,5 23 cm, 176 strani, enobarvni tisk, mehka vezava Knjiga je financirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za olstvo in port Republike Slovenije.

Recenzenti: prof. dr. Boena upkov, prof. Ivo Mrnik V zborniku z naslovom Ustvarjalni uitelj so prispevki strokovnjakov z likovnega podroja - vsi predavajo na ljubljanski pedagoki fakulteti -, ki elijo predstaviti svoje poglede na pouevanje likovne vzgoje. Nova (praktina) spoznanja namre zahtevajo spremembe tudi pri pouevanju likovne vzgoje in poudarjajo pomen vseivljenjskega izobraevanja. tevilni uitelji namre ne razmiljajo kaj dosti o pomenu osebnega, strokovnega in pedagokega razvoja. Prav tako je e vedno zapostavljen ustveni, socialni in spoznavni vidik uencev in e zlasti njihova dejavna vloga. Za izgrajevanje aktivne vloge uencev v unem procesu likovne vzgoje in tudi za njihovo uspeno delovanje v drubi je pomembno, da uitelj uresniuje svoje zamisli in hkrati spreminja svoj nain pouevanja. Uitelj mora namre dobro poznati uni proces in likovni razvoj uencev ter njihove individualne razlike ter jih spodbujati k izrabi likovnega znanja in izkuenj. Kakovost pouevanja likovne vzgoje se izkazuje tako v trajnosti in uporabnosti znanja ter spretnosti kot tudi v razlinih ivljenjskih situacijah. Uitelj, ki se zaveda svojih kompetenc in skrbi za svoj osebnostni in pedagoki razvoj, lahko veliko prispeva k osebnostnemu in likovnemu razvoju uencev. Kakovostni rezultati taknega uitelja se kaejo v ustreznem strukturiranju unega procesa, v ustvarjalnem reevanju problemov ter v odgovornem, neodvisnem ravnanju (T. Tacol). Strokovno avtonomijo pa lahko uveljavlja le nekdo, ki pedagoko delo in likovno izraanje sprejema kot raziskovanje, s katerim skua (pre)oblikovati izkunje uencev, jih usmerjati ter spremljati njihove zamisli, spremembe in razvoj (B. T. erkez). Avtorji lankov so podali svoja mnenja in predloge, kako v uiteljski poklic vkljuiti ve ustvarjalnosti. Monosti so seveda razline, nobena ni uinkovita sama po sebi, temve je vsaka odvisna od razlinih dejavnikov, ki vplivajo na likovnoustvarjalno in likovnopedagoko delo.

DIDAKTINI PRISTOP K NARTOVANJU LIKOVNIH NALOG Izbrana poglavja iz likovne didaktike

Avtorica: dr. Tonka Tacol

Prironik usmerja likovne pedagoge k celostnemu razvijanju ustvarjalnih zmonosti uencev. Prinaa strokovne ugotovitve o tem, kako se s pomojo metode reevanja likovnih problemov uenci razvijajo na kognitivnem, afektivnem in psihomotorinem podroju. Prironik se opira na izsledke problemskega zastavljanja risarskih nalog.


Recenzenta: dr. Milan Butina, dr. Helena Berce Golob Avtorica eli z didaktinim prironikom olajati uiteljem pot do nartovanja likovnih nalog, ki upoteva znailnosti uenevega notranjega sveta. Z

njegovo pomojo bodo lahko e bolj prispevali k razvoju uenevih zaznavnih, ustvenih in psihomotorinih zmonosti.

Ukvarja se z vpraanjem, kako skozi likovno vzgojo razvijati, pouevati, vzgajati in socializirati uenevo osebnost. Zaveda se, da je vsak uenec zaradi svoje enkratnosti in neponovljivosti svet zase, zato je treba likovne naloge zastavljati tako, da bodo prispevale k razvoju vsakega izmed njih. S pravo spodbudo bodo postali dejavni, radovedni in ustvarjalni ter uinkoviteji pri zaznavanju, spoznavanju, razumevanju in ustvovanju.

e elimo uence spodbuditi k vsestranskemu razvoju, jim moramo zastaviti kompleksne likovne naloge. Kot pokae knjiga, te naloge oblikujejo uence na motorinem, ustvenem, spoznavnem, estetskem, socialnem in moralnem podroju. Prispevajo k razvoju ustvarjalnosti, ki uence osvobaja in prispeva k oblikovanju njihovih likovnih zmonosti ter omogoa hkratni razvoj loginega in vizualnega miljenja.

Vsebinsko je knjiga razdeljena na dva dela. V prvem delu avtorica opredeli posebnosti ciljnega nartovanja pouka likovne vzgoje, njegov zgodovinski razvoj in posebnosti problemsko zasnovanega pouka. V drugem delu so zbrani izsledki raziskave, ki je zajela eno oblikovalno podroje na predmetni stopnji osnovne ole, in sicer risarsko oblikovanje kot najosnovnejo in psiholoko najzanimivejo izrazno obliko duevnosti uencev. Knjiga se zakljui s pojmovnim kazalom.

S pomojo likovnega izraanja uencev in njihovih risb ter njihove dejavnosti nasploh je Tacolova dobila vpogled v njihove osebnostne znailnosti, kajti risba je neposreden izraz njihovih doivetij, elja in potreb. Likovni izdelki uencev, objavljeni v prironiku, osvetljujejo njihov likovni razvoj in osebnost, njihovo motorino zrelost, ustveno doivljanje in razvoj zavesti.

Avtorica poudarja, da je preverjene ugotovitve s podroja risanja mono prenesti tudi na vsa druga likovna oblikovalna podroja (slikanje, plastino oblikovanje, prostorsko oblikovanje, grafika) in na katerokoli razvojno stopnjo uencev.

VSEBINA:

1. del Uenci v vzgojno-izobraevalnem procesu likovne vzgoje (Temeljna podroja ueneve osebnosti, Dejavniki likovnih zmonosti uencev, Vzgojno-izobraevalni proces likovnega izraanja, Nartovanje uiteljevega vzgojno izobraevalnega dela, Smotri, cilji in naloge likovne vzgoje v zgodovinskem razvoju).

2. del Vrednotenje uspenosti uencev pri urah likovne vzgoje (Uporabnost Bloomove taksonomije ciljev, namenjenih razvoju temeljnih podroij ueneve osebnosti pri risarskem oblikovanju).

Zbornik: LIKOVNA VZGOJA V KURIKULARNI PRENOVI

Posebna izdaja revije Likovna vzgoja

Zbornik odseva dinamiko obdobja med decembrom 1994 in marcem 1998, ko je tekla kurikularna prenova likovne vzgoje v osnovni in srednji oli. V njem so zbrani skoraj vsi lanki, ki so bili na temo kurikularne prenove likovne vzgoje objavljeni v asopisih in strokovnih revijah, prav tako pa tudi dokumenti Nacionalnega kurikularnega sveta in odgovori likovnih pedagogov nanje. Zbornik vsebuje izjave, sporoila in mnenja vseh, ki so kakorkoli sodelovali v prenovi - tudi tistih, ki se z nainom prenove niso strinjali.

Format: 21 29,8 cm, 198 strani, enobarvni tisk, broirana vezava

VSEBINSKI IZBOR iz zbornika LIKOVNA VZGOJA V KURIKULARNI PRENOVI

1. Joef Muhovi: EST ARGUMENTOV ZA UVEDBO LIKOVNEGA PRAKTICIRANJA V IZOBRAEVALNE PROGRAME OSNOVNIH IN SREDNJIH OL 2. Andrej Jemec: LIKOVNO ZAOSTAL NAROD (Delo, 17. 12. 1994) 3. Alenka Gerlovi: SE PRENOVA OLSTVA RES ODVIJA ZA ZAPRTIMI VRATI? (Delo, 24. 6. 1996) 4. Marjan Prevodnik: NA POTEZI SO NARTOVALCI (olski razgledi, 24. 6. 1996) 5. Tonka Tacol: LIKOVNA VZGOJA ODRINJENA MED IZBIRNE PREDMETE (Delo, 28. 6. 1996) 6. Zdenko Huzjan: INTEGRALNA VREDNOST LIKOVNE VZGOJE (Delo, 28. 6. 1996) 7. Branko Lipnik: HUDA KRI ZARADI IZBIRNIH PREDMETOV JE PRETIRANA (Delo, 21. 10. 1996) 8. Borko Tepina: GRE PONOVNO ZA POSKUS BREZ STROKOVNE PODLAGE? (Delo, 9. 11. 1996) 9. MANIFEST PREDSTAVNIKOV LIKOVNE STROKE (5. 12. 1996) 10. Ranka Ivelja: NOVA OLA MAEHA UMETNOSTI? (Dnevnik, 7. 12. 1996) 11. France Bernik: KULTURA IN KULTURNA POLITIKA (Nova revija, letnik XVI, t. 187/188, november - december 1997) 12. Darja Piciga: PRIDEMO PA TUDI NA DOM (Delo, 19. 12. 1996) 13. Alenka Gerlovi: O LIKOVNEM POUKU V PRENOVLJENI OSNOVNI OLI (Delo, 3. 1. 1997) 14. Andrej Jemec: USTAVITE KURIKULARNO PRENOVO UMETNOSTNE VZGOJE! (Nova revija, letnik XVI, t. 177/178, januar - februar 1997) 15. PRENOVA SLOVENSKEGA OLSTVA V IMENU OTROK? (olski razgledi, 13. 1. 1997) 16. Hubert Poarnik: E GLOBLJE V SLEPO ULICO (Demokracija, 30. 1. 1997) 17. Ranka Ivelja: VE UMETNOSTI, MANJ IZBIRNOSTI (Dnevnik, 15. 2. 1997) 18. NARTNA DISKRIMINACIJA UMETNOSTI (Delo, 24. 2. 1997) 19. Andrej Jemec: UMETNOST PRED POROTO (Otrok in druina, 17. 4. 1997) 20. LIKOVNI PEDAGOGI ZA VE UMETNOSTI V DEVETLETKI (Delo, 10. 11. 1997) 21. JAVNO PISMO NACIONALNEMU KURIKULARNEMU SVETU (november 1997) 22. IZJAVA ZA JAVNOST: PREMALO LIKOVNEGA POUKA (Veer, 14. 11. 1997) 23. IZJAVA LIKOVNIH PEDAGOGOV SLOVENSKIH OSNOVNIH OL (olski razgledi, 26. 1. 1998)

LIKOVNO IZRAANJE

Didaktina izhodia za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni oli

Avtorica: dr. Tonka Tacol

Didaktini prironik je namenjen vsem uiteljicam in uiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, likovnim pedagoginjam in pedagogom ter tudi vsem drugim, ki so kakorkoli povezani z izvajanjem vzgojno-izobraevalnega procesa v zgodnejem in poznejem obdobju olanja. Prironik pojasnjuje uitelju posebnosti novega unega narta za devetletno osnovno olo, vpeljuje ga v izdelavo tako letne kot une priprave in mu pojasnjuje prednosti problemskega pouka likovne vzgoje, ki temelji na uravnovesenju razvoja zmonosti izraanja z besedami z zmonostjo izraanja z likovnimi simboli. Namen prironika je tudi odvrniti uitelja od uporabe neustreznih, didaktino togih metod in oblik dela.

Format: 17 22 cm, 144 strani, vebarvni barvni tisk, trda vezava Prironik konkretizira didaktine in vsebinske zamisli iz novega unega narta za devetletno osnovno olo in uitelju omogoa laje doumevanje smisla predmeta in temeljnih izhodi za pouevanje likovne vzgoje. Usmerja ga v razumevanje unega narta ter k razmiljanju, kako naj oblikuje likovne naloge ter nartuje cilje, metode in oblike dela, da se bodo lahko uenci likovno (estetsko), ustvarjalno in intelektualno, pa tudi vzgojno razvijali.

Organizacija uinkovitega unega procesa je odvisna od uiteljeve strokovne in pedagoko-psiholoke izobrazbe in ustvarjalnosti. Uitelj mora pripraviti imbolj gibljiv, pristen in predvidljiv uni proces, v katerem se bo vsak uenec lahko vsestransko likovno razvil. Temeljno vodilo pri tem je uni nart s splonimi cilji likovne vzgoje, ki uitelja usmerjajo v likovno uno delo. Novi uni nart vodi uitelja k izvajanju taknega unega procesa, v katerem se uenci celostno likovno razvijajo. To pomeni, da uenci niso ve samo objekti, v katere se likovne spretnosti le vnaajo, temve subjekti, ki se ob likovnem izraanju emocionalno in socialno razvijajo, usvajajo znanje o elementarnih likovnih pojmih in si razvijajo rone spretnosti. Z ustvarjalnim nartovanjem in izvajanjem likovnih nalog iz unega narta lahko uitelj posredno prispeva k temu, da uenci sodelujejo v kulturnem ivljenju svojega okolja in da si pridobijo zmonost za razumevanje sodobnih vizualnih komunikacij.

Dobro poznavanje vsebine v prironiku odvraa uitelja od tradicionalizma, torej od zagovarjanja teze, da je ueneva izvedba likovne naloge samo realizacija likovnega motiva in likovne tehnike ob pasivnem perceptivnem sprejemanju informacij o monostih uporabe likovnih materialov in pripomokov. Pouk likovne vzgoje naj bi na vseh starostnih stopnjah uencev temeljil na imbolj samostojnem likovnem izraanju in raziskovanju, zato je temeljna uiteljeva naloga, da v uni proces vnese imve dinaminosti, svobode in ivljenjskosti. Usvajanje likovnih pojmov mora biti e v zaetnem obdobju olanja tesno povezano s praktinim delom, saj tako tudi najmlajim uencem omogoa razvoj na spoznavnem, ustvenem, socialnem in psihomotorinem podroju. Najuspeneji metodini pogoj za doivljanje in aktiviranje emocionalnih, psihomotorinih in spoznavnih funkcij ob samostojni likovni dejavnosti uencev je problemska zasnova pouka oziroma problemska zasnova likovne naloge in njena realizacija.

Ker prironik sledi zasnovanemu unemu nartu, bo v pomo uiteljem pri uvajanju novosti, pri iskanju novih ustvarjalnih oblik in metod uenja ter pri izvajanju unega procesa likovne vzgoje po sodobnih likovnih naelih. Tako bodo lahko uence celostno likovno razvijali in jim omogoili udejanjanje likovne uspenosti in ustvarjalnosti pri pouku.

POGLAVJA: Uvod, Uni nart za likovno vzgojo, Problemski pouk likovne vzgoje, organizacija problemsko zasnovanega unega procesa, Letna priprava za uni proces likovne vzgoje, Uiteljeva priprava na problemski pouk, Cilji problemskega pouka likovne vzgoje, Medpredmetni (interdisciplinarni) pouk, Vrednotenje in ocenjevanje uenevih dosekov pri problemskem pouku, Temeljna didaktina naela problemskega pouka likovne vzgoje, Une metode v unem procesu problemskega pouka likovne vzgoje, Igralna dejavnost, Une oblike v vzgojno-izobraevalnem procesu likovne vzgoje, Slikovna priloga, Literatura.

LIKOVNO USTVARJALNI RAZVOJ OTROK V PREDOLSKEM OBDOBJU

Avtor: dr. Toma Vrli (alias dr. Toma Zupani)

Prironik je edinstven na podroju likovne vzgoje predolskih otrok. Podaja temeljne znailnosti sodobne likovne vzgoje. Opozarja na strokovno napana poetja pedagogov, ki skrbijo za likovno vzgojo predolskih otrok, in predstavlja didaktine prijeme za izboljanje stanja. Avtor daje s svojimi predlogi dodatno podporo tudi tistim vzgojiteljem, ki so e usmerjeni k dviganju kakovosti likovnodidaktinega dela v vrtcih.

Format: 20 26 cm, 184 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Recenzentka: dr. Tonka Tacol

Prironik uvaja v didaktiko likovne vzgoje predolskih otrok, ki dobiva v zadnjem obdobju tudi teoretino podlago. Vendar pa je gradiva s tega podroja premalo, zato se je avtor lotil dela, ki bo zadostilo tako pedagokim kot tudijskim potrebam.

Avtor eli s knjigo opozoriti na strokovno napana poetja pedagogov, ki skrbijo za likovno vzgojo predolskih otrok, in jih spreminjati na bolje. Knjiga je pisana na koo vsem tistim vzgojiteljem, ki so usmerjeni k dviganju kakovosti likovnodidaktinega dela v vrtcih, saj jim pomaga, da svoj pristop k likovni vzgoji e izboljajo in tako dodatno prispevajo k likovnemu razvoju predolskih otrok. Vrli te pedagoge strokovno podpira in jim ponuja nove ideje za e bolj ustvarjalno delo. V knjigi so predstavljena tudi nekatera likovna dela oloobveznih otrok. Ta dela je avtor uporabil za predstavitev likovnih tehnik ali nainov dela, ne pa za prikaz razvojnih stopenj likovnega izraanja.

Uvodni del prironika govori o vlogi in pomenu likovnega izraanja in predstavi dva razlina pristopa k preuevanju otrokega likovnega izraanja. V nadaljevanju avtor opredeli znailnosti in zakonitosti likovnega izraanja predolskih otrok. Sledijo odgovori na vpraanja o pomenu razvijanja otrokove likovne ustvarjalnosti in argumenti za njeno spodbujanje.

Avtor nato opredeli cilje in naloge likovnega dela s predolskimi otroki in se loti razmerja med likovnimi podroji v tej dobi. Natanno opie likovne tehnike risanja, slikanja, izdelovaa lepljenk, grafinega in kiparskega ustvarjanja ter oblikovanja v prostoru. Vrli opozori tudi na neprimerne likovne tehnike, materiale in orodja pri likovni vzgoji.

V zadnjem delu knjige dobi svoje mesto poglavje o vrednotenju otrokih likovnih del po ustreznih kriterijih, o njihovem razstavljanju in o likovnem urejanju otrokovega okolja. Ob koncu se Vrli dotakne tudi razlik med likovnovzgojnim delom v vrtcu in v oli.

POGLAVJA: Vloga in pomen likovnega izraanja, Razlina pristopa k preuevanju otrokega likovnega izraanja, Likovno izraanje mlajih otrok, Splone zakonitosti otrokovega psihofizinega razvoja, Znailnosti likovnega izraanja mlajih otrok, Naela likovne vzgoje mlajih otrok, Likovna podroja in likovne tehnike pri likovni vzgoji, Risanje, Slikanje, Odtiskovanje (grafika), Kiparstvo, Oblikovanje prostora, Oblikovalna naela, Splone zahteve pri pripravi likovnega materiala, Neprimerne likovne tehnike, materiali in orodja pri likovni vzgoji, Likovno vrednotenje, Metode dela, Oblike dela, Teme in motivi, Nartovanje likovne vzgoje, Vrednotenje otrokih likovnih del, Oznaevanje, opremljanje, arhiviranje in razstavljanje otrokih likovnih izdelkov, Likovno urejanje otrokovega okolja, Likovna vzgoja na predolski stopnji in v osnovni oli, Razlike med likovno-vzgojnim delom v vrtcu in oli.

OD GLAVE DO PORTRETA, prironik

Modeliranje z glino

Avtorica: Dragica ade, akad. kiparka spec.

Kiparski prironik je vodnik za vse, ki bi radi vstopili v kiparstvo raziskujoe in osebno. Knjiga uinkovito povezuje besedne in (s)likovne informacije, kar olajuje in pospeuje dopolnjevanje kiparske teorije in prakse. Didaktino dodelan prironik odlikujeta tematska zgoenost in jezikovna jasnost, zlasti pa iz njega vejeta odprtost za nove oblikovne reitve in motivacijska naravnanost.


Predgovor: prof. dr. Joef Muhovi Fotografije: Borko Radeek

Kiparski prironik izpod peresa Dragice ade Lapajne je vodnik za vse, ki bi v kiparstvo radi vstopili raziskujoe in osebno. Namenjen je vsem, ki bi radi ustvarjali namesto posnemali, sistematino napredovali namesto preigravali lestvice poskusov in zmot. V oporo bo vsem, ki bi radi uivali v samohodnitvu namesto v strokovnjakem zaostajanju za zgledi in vzorniki, kot je zapisano v predgovoru.

Prironik odlikujeta tematska zgoenost in jezikovna jasnost, zlasti pa operacionalna odprtost in motivacijska intenzivnost. Knjiga zato na vsakem koraku vabi k praktinemu preskuanju, preverjanju in dopolnjevanju razloenega in prikazanega. Uinkovito povezuje besedne in (s)likovne informacije, kar olajuje in pospeuje dopolnjevanje kiparske teorije in prakse. Gradivo je organizirano tako, da sledi logiki didaktinega osvobajanja uporabnikovih likovnih potencialov.

Avtorica izhaja iz treh domnev. Prva pravi, da sta talent in izobraevanje stalno in povratno funkcionalno povezana. Druga govori o tem, da je samostojno kiparsko stvaritev mogoe dosei le s spoznavanjem in spoznanjem temeljev ustvarjalne svobode. Tretja domneva se opira na spoznanje, da je vsaj v umetnosti izobraevanje uinkoviteje, e daje prednost osvobajanju lovekovih ustvarjalnih zmonosti namesto kopienju znanja in podatkov. Prironik na zaetku obravnava kiparska likovna izrazila, kompozicijo in likovno posnemanje realnosti. V naslednjem poglavju avtorica primerja otroko kiparsko ustvarjanje in ustvarjanje odraslih kiparjev. Nadaljuje s predstavitvijo oblikovanja po neivem in ivem modelu ter daje napotke v zvezi s shematinim prijemom in oblikovanjem izpostavljenih obraznih tok. Nato avtorica nameni pozornost merjenju in proporcem, ob koncu pa spregovori e o kiparskih materialih, nainih obdelave in tehnikah.

Rdea nit zgoenega teaja kiparjenja pod vodstvom Dragice ade Lapajne je torej v tem, kako se kiparske stvaritve lotiti pri njenih koreninah. To ni knjiga oblikotvornih formul in vzornih zgledov uspelih kiparskih portretnih reitev, eprav se v njej najdejo prvovrstni zgledi iz zgodovine umetnosti. To je predvsem knjiga o oblikotvornih ovirah in teavah na poti do takih reitev ter o praktinem premagovanju takih ovir in teav.

POGLAVJA: Likovna izrazila, Otroki likovni izraz, Glava in portret v kiparstvu, Kiparski materiali, naini obdelave in tehnike.

PO SLEDEH ASA, Spomeniki v Sloveniji 18001914

Avtorica: dr. Sonja itko

Knjiga predstavlja kiparsko-arhitektonske znamenitosti Slovenije, nastale v obdobju 18001914. Delo, ki zdruuje strokovni prironik in umetnostni vodnik, je opremljeno z barvnimi slikami spomenikov in dopolnjeno tudi s kazalom avtorjev in krajevnim kazalom. Spomeniki v prironiku so pregledno razvreni po pokrajinah.

Format: 12,5 22,5 cm, 140 strani, vebarvni tisk, trda vezava

Fotografije: Valentin Benedik Kartografija: Iztok Sajko

Knjiga prinaa fotografije in opise veine spomenikov v Sloveniji, nastalih v obdobju 18001914. Pravi vodnik po slovenski spomeniki ponudbi iz tega obdobja prispeva k ohranjanju kulturno-zgodovinske dediine.

S pomojo vodnika po slovenskih krajih se sprehodimo med dediino preteklosti. Z njim eli avtorica v bralcu zbuditi zanimanje za ogled teh spomenikov, vsekakor pa s knjigo odpira privlane, poune, a prepogosto pozabljene strani slovenske kulture, zgodovine in umetnosti.

Od leta 1800 do zaetka prve svetovne vojne je imel spomenik v umetnosti in kiparstvu poseben pomen. Spomenika dejavnost po Evropi se je tedaj tako silovito razmahnila in razrasla, da so kritiki e pred letom 1900 posmehljivo pisali o "poplavi" spomenikov, o "spomeniki kugi", in jo obenem ogoreno napadali.

V 19. stoletju, stoletju razcveta meanstva, je spomenik enako kot muzej in gledalie dobil vlogo reprezentativnega objekta. Postavljeni v mesta, na trge, na kriia ulic in cest, v parke, tudi v vasi, v gozdie in v pokrajino, so bili spomeniki javna likovna dela. Z njimi se je meanstvo uveljavljalo in potrjevalo.

Do konca 18. stoletja so bili spomeniki privilegij predvsem vladarjev, zdaj pa ga je lahko dobil vsak za narod pomembneji posameznik. Spomenike so tako dobili pesniki, pisatelji, skladatelji, znanstveniki in e kdo. Spomeniki so bili posveeni tudi svetnkom in pomembnim avstroogrskim odlinikom. Z najve spomeniki se lahko pohvali znameniti avstroogrski cesar Franc Joef I. V knjigi je tudi spomenik Lucy Christalnigg pomnik zaetka 1. svetovne vojne. Zbrano gradivo je razvreno v smiselnem zaporedju, ki poudarja vodniko vlogo prironika. Potovanje zanemo v Primorju in konamo v Pomurju. Spomeniki v posameznih pokrajinskih enotah so navedeni po abecednem vrstnem redu. Knjigi sta priloena podrobno imensko kazalo in krajevno kazalo, dodan pa je tudi seznam virov slikovnega gradiva.

Delo je plod dolgoletnega raziskovanja dr. Sonje itko, ki je svoje izsledke predstavila e v tevilnih strokovnih lankih. Objavila je tudi knjigo "Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem" (1989) in je soavtorica knjige "Ljubljansko kiparstvo na prostem" (1991).

POGLAVJA: Primorje, Gorika, Gorenjska, Osrednja Slovenija, Dolenjska, Zasavje, Spodnje Posavje, Savinjska, Jugovzhodna Koroka, Podravje, Pomurje.

PSIHOLOKA PODLAGA VIZUALNE UMETNOSTI

Avtor: Dr. Vid Pejak

Avtor se v tej knjigi ukvarja s povezavo oziroma z vplivom psiholokih dejavnikov na vizualno umetnost. Govori o tem, kako poteka proces od obutkov in zaznav do ustvarjalnega izraanja. Podrobno obravnava tudi lovekovo osebnost na splono, posebej pa e umetniko osebnost. V dodatku govori o humorju, maskah in oglaevanju ter o njihovem pomenu v dananji drubi. Knjiga ima tudi veliko slikovnega gradiva, ki e dodatno popestri e tako zanimive primere in ugotovitve.

Prav gotovo bo zanimiva tako za tiste, ki se ukvarjajo z vizualno umetnostjo, kot tudi za vse, ki jih zanima podroje psihologije.

Format: 21,5 26,5 cm, 224 strani, vebarvni tisk, trda vezava

RAZMISLEKI O SLIKARSTVU

Avtor: mag. Toma Gorjup

Znani slovenski slikar in univerzitetni profesor nam podaja svoja razmiljanja o slikarstvu skozi osebno izkunjo. Pojasniti skua tudi procese, ki potekajo med nastajanjem slike in na prvi pogled niso povezani z njo, v resnici pa so pomemben del razmerij, ki gradijo avtorjev likovni odnos. Knjigo bogatijo tudi fotografije avtorjevih del. Format: 21 26 cm, 208 strani, vebarvni tisk, trda vezava

ART EDUCATION LIKOVNA VZGOJA

Avtorice: dr. Boena upkov, dr. Tonka Tacol, dr. Beatriz Tomi erkez

Mednarodna monografija avtorjev iz dveh evropskih drav, ki se ukvarjajo z didaktiko likovne vzgoje, v retrospektivnem delu obravnava zgodovino pouevanja likovne vzgoje v svetu; v pesrpektivnem delu opisuje likovno vzgojo kot del kulture in umetnosti ter sodobne smernice; v alternativnem delu pa govori o najnovejih pristopih, interkulturalizmu in razvoju prostorskih predstav. Knjiga je napisana v angleini, povzetki besedil pa so tudi v slovenini.

DRUGANOSTI, Prironik za uitelje likovnega pouka v osnovni oli Avtorica: Jolanda Pibernik

Jolanda Pibernik, predmetna uiteljica likovnega pouka v pokoju, se je rodila v Trstu leta 1934. Maturo je opravila na gimnaziji v Postojni. Leta 1955 je diplomirala na Viji pedagoki oli v Ljubljani. Pouevala je v Gorikih Brdih, v Istri in se ustalila na Gorenjskem.

Pri pouevanju je iskala preproste razlage za zapletene naloge, prave besede in prave poti do uencev, da bi lahko svobodno ustvarjali, razvijali zdravo samozavest in oblikovali pozitivno samopodobo. Dokazovala je, da otrokova likovna dela niso le navadni olski izdelki, ampak pomemben zaetek ustvarjalnega procesa, ki v vsakem loveku aka na svojo prilonost. Poiljala jih je na razlina tekmovanja po vsem svetu. Nagrade in priznanja, ki so jih prejemali uenci in ola, so ji pritrjevale.

VSEBINA: Prironik bo nagovoril vse ljudi, ki se na kakrenkoli nain ukvarjajo z otroki na razlinih stopnjah razvoja, da bi dojeli in

globlje razumeli celoten pojav otrokega likovnega dogajanja za prebujanje ustvarjalnih moi, za bogatitev otrokovih zmonosti, za ponos in zdravo samozavest, za oblikovanje pozitivne samopodobe, za otrokov pozitivni odnos do dela in za plemenitenje otrotva.

"Cilj Druganosti je, da bi zavest o tem, da je druganost v ivljenju dragocena, po im bolj naravni poti prila do otroka ... in se uspela uresniiti v njegovi osebnosti. Tudi skozi avtohtone potenciale likovnosti, skozi uinkovitosti likovnih pedagogov in s posrednitvom refleksij, ki zmorejo to uinkovitost navduevati in hraniti." (Iz spremne besede dr. Joefa Muhovia)

TEORIJA LIKOVNE UMETNOSTI

Avtor: Gustaf Britsch

Prevod tretje izdaje dela Gustafa Britscha (18971923) iz leta 1952 (prva izdaja je iz leta 1926, druga iz leta 1930) je v celoti enak besedilu prvih dveh nespremenjenih izdaj, razlikuje se le v nekaterih ilustracijah in v sklepni besedi. Posvetili smo ga pokojnemu profesorju, velikemu slovenskemu likovnemu teoretiku dr. Milanu Butini (1923-1999), ki se je rodil prav v letu, ko je umrl Gustaf Britsch. Dr. Butina je Britschevo delo zelo cenil in nas tudi navduil za izdajo priujoe knjige. Avtor Teorije likovne umetnosti za asa svojega ivljenja (umrl je star tiriintirideset let) ni uspel izdati v knjini obliki. Izdajatelj je s pomojo avtorjevih prijateljev in uencev skual kar se da tono podati njegove misli.

Format: 16,5 24 cm, 200 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Prevod: Ingrid Brezovek, Janislav Peter Tacol

Uredil in predgovor napisal: dr. Joef Muhovi

Britsch je raziskoval predpostavke in logiko likovne ustvarjalnosti otrok in odraslih ter pri tem priel na sled nekaterim, dotlej nepoznanim gibalom in zakonitostim, ki to ustvarjalnost od znotraj kibernetizirajo. Njegovo temeljno spoznanje je, da otroko likovno izraanje v jedru pa sploh vsa likovna ustvarjalnost ne slui zabavi, igri ali reaktivni ekspresiji, ampak aktivni kognitivni predelavi vidnega doivljanja. Otroka risba drevesa, pie Britsch, ni nikakren pogled na drevo, nobene reprezentacija ali projekcija resninih smeri katerega koli naravnega drevesa, ampak model in stopnja otrokovega spoznanja vidnih doivetij drevesa. Odlien je Britschev prikaz formalnih in kognitivnih predpogojev, ki utemeljujejo smisel in logino genezo otrokega likovnega izraanja. Za vsakega likovnega pedagoga, ki si prizadeva delati v skladu z zakonitostmi razvoja mladega duha, so Britscheva spoznanja v pedagoki praksi profesionalno nepogreljiva.

NEMA ZGOVORNOST PODOBE

Avtor: Jure Miku

OPIS VSEBINE: Govorica telesa je zelo pomembna v vsakdanjem sporazumevanju, svojevrstno simboliko gest pa so vselej upotevali tudi slikarji. Kakni so ti simboli in kateri so zelo znailni, je s pomojo slik iz slovenske in tuje umetnosti razloeno v kratkih esejih, zapisanih v knjigi.

Na vpraanje, kako gledati in razumeti sliko, bi najverjetneje nali veliko odgovorov. Umetnost nagovarja loveka v jeziku, ki ga marsikdaj ne pozna ali ne razume - v univerzalnem jeziku, katerega skrite pomene in poante prekriva

patina asa minulih rodov, njihovih vedenj in skrivnosti.

V slikarstvu je ta govorica nema in zgoena v en sam trenutek. Ta trenutek, ki ga ujame slikar, pa je vselej eksploziven, saj preseva preteklo in prihodnje hkrati, ter ekspresiven v svojem fizinem, senzualnem, emocionalnem in duhovnem naboju. Odkod ta silna dinamika, ko gre vendar za nepremine upodobitve? Osnovni in osrednji slikarjev motiv je lovek, njegovo telo in njegova dua. Telo je posoda njegove due in intrument, skozi katerega ta dua odzvanja v svet, zato je telo v ta namen razvilo svojo govorico - brez besed. Vendar e bolj obutljivo in zgovorno.

Tako kot verbalni govor ima tudi govorica telesa svojo morfologijo in sintakso, svoje dobesedne in prenesene pomene, svoj podtekst. Le s poznavanjem in pazljivim prislukovanjem ter iskanjem pomenov lahko slika v "notranjem oesu" gledalca oivi tako kot zazvenijo verzi v "notranjem uesu" bralca poezije.

Avtor priujoe knjige nikogar ne ui, kaj videti, marve, kako gledati, da ne bi spregledali. Podobe, ki jih je izbral, simbole in geste, ki to podobo sestavljajo, dopolnjuje z vednostjo o dobi, v kateri so nastale, njenem duhovnem, intelektualnem in materialnem kontekstu ter o psiholokih vzgibih in mentalnem ozraju, z vsem, kar se je prepletalo v slikarjevi izkunji.

Na koncu pa vendarle ostaja vpraanje, ali so lahko podobe, geste in simboli pomenile ustvarjalcu slike nekaj drugega kot gledalcu-razlagalcu. Odgovor manj bo brkone nedoreen, nejasen in zakrit vse dotlej, dokler bo obstajala umetnost.

Vsebina:

Molite! Apotropejska ali posmehljiva dra? Molitev Profana ostentatio Histerino telo Ameriki plan Energetska inverzija Seznam reprodukcij

PLATNO LJUBEZNI - DUHOVNA RAZLAGA REMBRANDTOVE SLIKE

Avtor: Henri J. M. Nouwen

OPOMBA: Naslov izvirnika: Canvas of Love - Reflections on a Rembrandt > Platno ljubezni - Duhovna razlaga Rembrandtove slike > Prevod: Lojze trubelj

OPIS VSEBINE: Zgodba o obeh sinovih in njunem oetu

Rembrandt je bil blizu smrti, ko je slikal Vrnitev izgubljenega sina. Bilo je to verjetno eno izmed zadnjih njegovih del. Vsi Rembrandtovi ivljenjepisci ga opisujejo kot ponosnega, mladega moa, ki je bil krepko preprian o svojem

geniju in je je iz poeljivosti hotel okusiti vse, kar mu ivljenje ponuja.

Iz predgovora: Sreanje s sliko

Navidez nepomembno sreanje z nekim posterjem, na katerem je bila upodobljena Rembrandotva slika "Vrnitev izgubljenega sina", je v meni sprostila dolgo pustolovino. Vodila me je do novega razumevanja mojega poklica in mi dala nove moi, da sem jo ivel. Sredi te pustolovine stoji ta podoba iz 17. stoletja in njen slikar ter prilika iz 1. stoletja in njen zaetnik kakor tudi neki lovek 20. stoletja, ki ie smisel ivljenja ...

Poseben korak

Ko sem prvi gledal izrez Rembrandtove podobe izgubljenega sina, se je zaela duhovna pot, ki me je vodila k temu, da sem napisal tole knjigo. Zdaj sem pri koncu, zdaj vidim, po kako dolgi poti sem hodil. Od zaetka sem bil usmerjen v to, da mi bo ne samo mlaji, marve tudi stareji sin lahko pokazal pomembno stran moje duhovne poti.

Oe pa je bil dolgo 'drugi', tisti, ki me je sprejel, mi odpustil, mi dal dom in mi podaril mir in veselje. Oe je bil kraj, ki mu je veljala vrnitev, cilj moje poti, mesto miru - na koncu. ele poasi in na zelo bole nain sem dospel do spoznanja, da moja duhovna pot tako dolgo ne bo konana, dokler bo oe nekdo, ki stoji zunaj.

Rembrandtova podoba in njegovo osebno tragino ivljenje sta mi odprla novo obzorje. Tu sem odkril, da se to imenuje zadnji stadij duhovnega ivljenja: znebiti se vsakega strahu pred Oetom, da loveku postane mono postati kakor on ...

Epilog

Ko sem pred tirimi leti el v Leningrad, da bi videl Rembrandtovo podobo "Vrnitev izgubljenega sina, sem komaj imel predstavo, kako zelo bom moral iveti, kar sem sedaj videl. Poln spotovanja in sramu stojim na mestu, na katerega me je spravil Rembrandt. Vodil me je od vrnjenega kleeega sina do upognjeno stojeega oeta; od mesta, kjer sem prejel blagoslov, do mesta, kjer blagoslavljam.

e pogledam svoje starajoe se roke, ki trpijo, da jih polagam na ramena in pustim, da tam poivajo na vseh, ki pridejo, da sprejmem blagoslov, ki vre iz neskonnega molka Boje ljubezni.

VESELO NA BELO - GRAFITI IN STREET ART (knjiga in DVD)

Avtor: Gregor Bulc

OPIS VSEBINE: Nova izdaja asopisa za kritiko znanosti skua razvozlavati vsakdanjo kameleonskost ulic, pri emer grafite in street art v Sloveniji ter drugod po svetu obravnava ne le kot umetniki, estetski ali subkulturni fenomen, temve predvsem kot iroko razirjeno popularnokulturno ustvarjanje, intencionalno komuniciranje in politino delovanje, ki je priljubljeno prav zaradi svoje podmene od ljudi za ljudi, hkrati pa pomen tega ustvarjanja raziskuje v lui zgodovinskih, ekonomskih, drubenih in kulturnih pogojev.

e se od umetnosti zdravorazumsko priakuje, da spreminja ustaljene konvencije in pogled na stvari ter vzpostavlja prostor javne razprave, kam potemtakem umestiti kreativnost, ki je vseskozi v navzkriju z zakonom ter spreminja nae dojemanje lastnine in nae pojmovanje pravice vsake/ga posameznice/ka do dostopa do sredstev javnega komuniciranja?

Ni nakljunega ali nenavadnega ni v tem, da vsa objavljena besedila niso zavezana znanosti, temve so po svojem anru in/ali slogu pokazatelj e zdale ne izrpane odprtopomenskosti obravnavane grafitarske in streetartistine tvarine, ki kar klie po razprenem analitino-metodolokem aparatu in raznorodnih, a v svojem bistvu prepletenih praktino-teoretskih osmislitvah. Besedila v publikaciji zatorej vkljuujejo tako strogo znanstvene lanke in strokovne eseje kot tudi intervjuje, recenzije knjig in streetartistinih artefaktov, transkripciji ivih razprav, fotoreportao, naredi-sam prironik in celo pesem.

Obravnave grafitov in street arta se tukaj suejo med sociologijo, kulturologijo, umetnostno zgodovino, literaturo, prievanji akterjev ter praktinimi napotki za branje in snovanje. Vse skupaj dopolnjujejo tevilne barvne fotografije, ob tiskani verziji obseneje predstavljene tudi na priloenem DVD-ju, ta pa poleg tega vsebuje e mnoico dodatnih internetnih povezav, za nameek pa se na ploku v prisluh in na ogled ponuja tudi graffiti-style videospot za komad Deela Ica Lumbaga, Sama Borisa in Valterapa, ki je bil prav na tem nosilcu objavljen prvi ekskluzivno in premierno.

AUGUSTE RODIN

Avtor: Rainer Maria Rilke

OPIS VSEBINE: Rilkejev zapis o Rodinu je ve kot biografija enega najpomembnejih kiparjev vseh asov. Rilke, ki je vrsto let delal kot Rodinov osebni tajnik, nam z vso pesniko senzibilnostjo in oarljivo zmonostjo vivljanja v ustvarjalne dileme in postopke kiparja priara njegov ustvarjalni svet. Knjiga za vse, ki razmiljajo o umetnosti kot realizaciji ivljenja.

Preden je Rodin zaslovel, je bil sam. In slava, ki je prila, ga je morda e bolj osamila. Kajti slava je konec koncev samo uteleenje vseh nesporazumov, ki se zbirajo okrog nekega novega imena ...

To delo, o katerem bomo tu govorili, je rasli leta in raste vsak dan kot gozd in ne zgubi niti ure. Sprehajamo se med njegovimi tisoerimi stvarmi, prevzeti od obilja odkritij in izumov, ki jih vsebuje, in nehoe se oziramo po rokah, iz katerih je zrasel ta svet ...

O avtorju

Dvajseto stoletje brkone ni imelo e enega pesnika, ki bi se tako vtisnil v srca irokega bralstva po vsem svetu, kot je bil to Rainer Maria Rilke.

V treh knjigah so pri tudentski zalobi izla tri Rilkejeva legendarna prozna dela, ki e skoraj stoletje navduujejo in navdihujejo bralce po vsem svetu. Prva knjiga prinaa ponatis enega kljunih romanov s preloma stoletja Zapiski M.L. Briggeja v izjemnem, dopolnjenem prevodu Nika Grafenauerja. Druga, prvi v slovenini objavljena knjiga O Rodinu predstavlja Rilkejev esejistino-spominski zapis na velikana kiparske umetnosti, igar osebni tajnik je Rilke bil vrsto let. Tretja knjiga prinaa slovito Pismo mlademu pesniku in nova, doslej e neprevedena Rilkejeva Pisma mladi dami. Obe knjigi je prevedel kongenialni prevajalec Rilkejeve poezije v slovenino Kajetan Kovi.

prirocniki in likovna-teorija

Documents