priprava navodil za vsebin, obliko in način priprave ......o ̽ϻθ͕ΘΪ̽ ̇̽ α͎̽Θα...

PRIPR!V! N!VODIL Z! VSEBINO, OBLIKO IN N!ČIN PRIPR!VE REGION!LNEG! PROSTORSKEG! PL!N!

Zaključno poročilo

Ljubljana, 19. 11. 2019

Naloga: ΒχΘτχϻ αϻθΘΪ ϻϋΘαθΐ θΪΘΧθ Θα αΘα τχΘτχϻ regionalnega prostorskega plana

χθαΘΧ: Republika Slovenija – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)

Βθθ ώϕΓ: 2550 -19 – 510006

ΒχϋϕϻαΘΧ αχθαΘΧ: ήΪαϕΘα ϻχαΘ

ΒθϋΪθϻθΘ τχϕαχ: ΣχαΘϋϕΘαΘ ΘαώϕΘϕϰϕ ΕτϰΪΘΧ ΙΪθϻαΘΤ

ΒχϋϕϻαΘΧ τθϋΪθϻθ partnerja:

dr. Igor Bizjak

ČΪαΘ τχθΤΧϕα ϋΧϰτΘα (): !ndrej Gulič

arbara Mušič

oštjan otič

Simon Koblar

Lenart Štaut

Simon Koblar Vodja projekta na strani τθϋΪθϻθ τχϕαχΤ:

Odgovorna oseba na strani τθϋΪθϻθ τχϕαχΤ:

dr. Igor Bizjak

κΧΪΤϰαθ τθχθ ΘΪθ

1 Vsebina poročila GΪϻαΘ Ϊ τθχθΘΪ τχϋϕϻΪΤΤθ τχΘΪθ, ϕ Ϊ τθχθΘΪ τ ϻΧΪΤϰϰΤ pregled prilog in opravljenega Ϊΐ ΧχΘϕχΘΤ θΪθΘϕϻ ϻχαθϋϕΘ ΕΒΒ Θα τχΘτθχθΘΪ

ͷ τθχθΘΪϰ ϋθ θα αϋΪαΤ τχΘΪθΒ

• 01_zaključno poročilo o κΧΪΤϰαθ τθχθΘΪθ τχθΤΧϕ (RPP_ΧΪΤϰαθ_τθχθΘΪθΓθ in RPP_ ΧΪΤϰαθ _τθχθΘΪθΓpdf).

o Ιαΰ τχΪαΘΕ ϋϕχϕώΧΘΕ Χχϕ (pregledane_strateske_karte.xlsx) o Άχ Θχϰα ϻχαθϋϕΘ ΘΪϻ ΕΒΒ (kriteriji_vrednost_RPP.xlsx)

• 02_Navodila za način priprave RPP o ϻθΘΪ αΘα τχΘτχϻ ΕΒΒ (αϻθΘΪ αΘα priprave RPP.docx in navodila za αΘα τχΘτχϻ ΕΒΒΓpdf)

o Βχθϋα Χ (Priloga 1 - Βχθϋα_Χ_κΣΕEΒ2_02_ΕΘθαΪαΘ τχθϋϕθχϋΧΘ plan_V4_22_10_2018.png)

• 03_Navodila za vsebino in obliko RPP o Navodila za vsebino in obliko RPP (navodila za vsebino in obliko RPP.docx in MOP - 2

navodila za vsebino in obliko RPP.pdf) o Navodila za vsebino in obliko RPP – kazalo (navodila za vsebino in obliko RPP -

kazalo.docx in navodila za vsebino in obliko RPP - kazalo.pdf) o ήθχαΘ τχΘΰχΘ Χχϕ (RPP_karte_zdruzeno.pdf) o Karte in podatki v aktivni obliki za ArcGIS (RPP_predlog_kart.zip)

• 04_Zabeležke sestankov in delavnic o 20190226_1.sestanek-prisotnost.pdf o 20190226_1.sestanek-ΪΧΓθ o 20190509_2.sestanek-prisotnost.pdf o 20190509_2.sestanek-ΪΧΓθ o 20190723_3.sestanek-prisotnost.pdf o 20190723_3.sestanek-ΪΧΓθ o 20190903_sestanek_GIS.docx o 20191002_4.sestanek-prisotnost.pdf o 20191002_4.sestanek-ΪΧΓθ o 20191106_delavnica_povzetki.zip

ΣχαΘϋϕΘαΘ ΘαώϕΘϕϰϕ Republike Slovenije

2


2 Potek dela Med potekom naloge smo se s predstavniki αχθαΘΧ θΘΪΘ α ώϕΘχΘΕ ΪθϻαΘΕ ϋϋϕαΧΘΕΓ Eα ϋϋϕαΧ Τ τθϕΧΪ θ τχΘτχϻΘ τχθΤΧϕα αΪθΐ θϋϕΪΘ ϕχΘΤ τ θ ΧΪΤϰΧΘ τχϻ Ϊ Θα χϰ Ϊ τχϻ faze ϕχ θ ΧΪΤϰΧΘ χϰ τχθΤΧϕΓ

ήΰϋ ϋΰθ θτχϻΘΪΘ ϋϋϕαΧ α GθϕϋΧΰ ΘαώϕΘϕϰϕϰ RS – priloga 20190903_sestanek_GIS.docx, ter opravili nekaj internih sestankov in pogovorov s predstavniki projektne skupine, ki izvaja nalogo: PχΘτθχθΘΪ ΘΪϻθ ϰχαΘϋϕΘα ϋαθϻ Θα ΧχΤΘαϋΧ ϋαθϻ α τθΪΘ θΪθΘΪ κΧθα θ ϰχΤαΤϰ prostora (ZUreP-2)ΐ ώϕϻΘΪΧ τθθbe: 2550 – 19 – 540002.

11Γ 10Γ 2019 ϋ Τ ϻθΤ αΪθ ΙΘΰθα ͷθΪχ ϰΪΘΪ ΘΪϕχΪα ϋϋϕαΧ s predstavniki iz avstrijske Ϊ ΜϕΤχϋΧΓ ϋϋϕαΧϰ ϋθ ΘΪΘ τχϋϕϻΪΤαΘ ϕϰΘ χΘθαΪαΘ τχθϋϕθχϋΧΘ τΪαΘΓ

Na temo RPP sta bili 6. 11. 2019 organizirani dve delavnici:

• DΪϻαΘ α ϕΰθ αΘα τχΘτχϻ ΕΘθαΪα τχθϋϕθχϋΧ τΪα (ΕΒΒ) - Pomen vloge ϰΪαϻ ϋ τθχθΤ ϰχΤαΤ τχθϋϕθχΐ α Χϕχθ ϋθ ϻabljeni predstavniki:

o ΘαϕχϋαΘΕ χϰαΤ θΘα (ΙΆΙΐ ZOS in ZMOS), o RRA GIZ o MGRT o MJU

• Delavnica glede vsebine in oblike RPP - ΒθϰχΧ α ϻϋΘαΘ ΕΒΒΐ α αθχϰ Χχϕ Θα χΘαΰ ΧΪΤϰϰ ϕχ α αθχϰ ΙΒ ΕΒΒ. Na delavnico so vabljeni predstavniki:

o ήΤΘΕ τθΤϕΘΤ ΧΘ τχΘτχϻΪΤΤθ ΆΒ o Pripravljavci RRP o ZAPS

Zapisnik delavnice Τ ϻ τχΘΪθΘ τθχθΘΪΓ


3


3 Kriteriji za določitev vrednosti RPP Nared in sodelavci (2019, 2018) θαΤϰΤΤθΐ Θ ΘΪϻ ΕΒΒ ϋϕΪ τθϻτχαθ τθ 150Γ000 € α razvojno regijoΐ Χχ αϋ 1Γ800Γ000 €. Ι ϕΧΘΰ αϋΧθΰ ϋ ϋϕχΘαΤΰθΐ ϕθ ϋΰθ ϰτθώϕϻΪΘ τχΘ τχχϰαϰ vrednosti za posamezno regijo. Za kakovostno izvedbo bi bilo sicer smiselno zagotoviti ώ αΧθΪΘΧθ ϻ ϋχϋϕϻΓ

Za izvedbo RPP je nujno potrebno postaviti konsistentno θχαΘΘΤϋΧθ Θα Θαααθ ϋΕΰθ (θϕθϻΘϕi ϋχϋϕϻ Θ ΧθΕΘΤϋΧΘΕ ϻΘχθϻΐ τθαα ϋΧΪ)Γ ΆθΤ Τ τχτθθΤ ϕΧ τχθϋΓ

Na delavnici sΰθ τχΘώΪΘ θ αϋΪαΤΘh sklepov:

• ΒθϻχώΘα Θα αϕχΪαθϋϕ αϋΪΘΤ ϋϕ ϻ ΧΪΤϰα ΧχΘϕχΘΤ θϻχαθϕαΤ τχΘτχϻ ΕΒΒ (ατχΓ ͿGΕΟ Θΰ Χθϕ ΧΪαΘΧ ϻΪΘΧθϋϕ Θα ώϕϻΘΪθ θΘα)ΐ ϋΤ ϋϕ τθϋϕθτΧ τχΘτχϻ Θα ϻϋΘα ΕΒΒ ΘαϕΘα ϻϋ regije.

• ΆαΤαΘ ϋϕχθώΧΘ ϻΧΪΤϰϰΤΤθ ϋϕχθώΧ Θϻo postopka priprave RPP in za izdelavo vsebine RPP. τθΪΘ θϋαΤΘΕ ΘΧϰώαΤ χΘΤΐ Τ θα ϋϕχθώΧ τχΘτχϻ ΕΒΒ ϋθχΰχαθ χΪαΓ

• Άϻαθ Τ ϕχ ϻ Θαααθ θαθ τχΘτχϻ ΕΒΒ ϻΧΪΤϰΘϕ ϕϰΘ ϋϕχθώΧ ΘΪϻ ΙΒΐ ϋΤ Ϊ-ta τχϋϕϻΪΤ ϻΤΘ Ϊ ϻχαθϋϕΘ τχΘτχϻ ΕΒΒΓ ΒχΘ ϕΰ ϋϕχθώΧΘ ΘΪϻ ΙΒ χϋθχΤϻ α Θ ϋΰΪΘ θχΰαΤϻϕ ΘΪϻ ΕΒΒΓ FΘααα ϋχϋϕϻ τθϕχα ΙΒ ϋ θϕθϻΘΤθ Ϊθαθ τθ χϋθχΤΘΕ Θα θΘαΕΓ

• ΒθΕχαΤαθϋϕ τχθϋϕθχϋΧ χϻθΤ Τ θΧΪΣ χϻθΤΐ ΕΒΒ Τ τχϻΘ θΧϰΰαϕ α τθχθΤϰ urejanja prostora, zato je treba vzpostaviti kontinuiran proces regionalnega planiranja, ne samo αχϕθϻαΤΐ ϕϰΘ ϋτχΰΪΤαΤ ΘϻΤαΤ ΕΒΒΓ Θ τχϻΐ ϋ θχϻαϻ τχθϋ Θα τχΘτχϻθ ΕΒΒ ϋΧθΘ tematiko financiranja. Zagotoviti je treba kontinuirano sistemsko financiranje. Enotno mnenje ϻϋΕ ϰΪαϻ ΪϻαΘ Τ ΘΪθΐ ΰθχ χΘθαΪαθ τΪαΘχαΤΐ α ϋΰθ τχΘτχϻ ΕΒΒΐ τθϋϕϕΘ ϋτΪθώα αΪθ (19Γ Ϊα κΙΙΕΕ-2)Γ κ τχΘτχϻθ ΕΒΒ ϋ τθΘώ Θΰ ϻ ΰθαΘΕ ϻΘχθϻ ΘααΘχαΤ (npr. Podnebni sklad).

• Ϳ͵Σ τχΪΐ αΤ ͿΆΒ ατθϻ ϋϕχθώΧ τχΘτχϻθ ΕΒΒ ϻ ϋΘϋϕΰϰ ΘααΘχαΤ θΘαΓ ͿΘαΘϋϕχϋϕϻ ϋθ ϻϋΧθ Ϊϕθ ϋ ϋϕχαΘ ͿF τχθώαΐ τθϋχϰΤΤθ αΪθΐ Χϕχ αθϻ αΪθ θΘα τχϻΘϻΤθΓ ΆΘα α ϕΤ τθΪΘ ϕ αΪθ ΪΕΧθ θΘΤθ ϻ αχΤΓ κϕθ ΪΕΧθ ͿΆΒ αχΘ ϋαΰ αΪθ Θα τθϕΰ τθθϻ θΘαΐ ϋ ϕ ϋϕχθώΧ τθϻχα ϋΧθΘ θΪθαθ θθΤΓ

Na podlagi delavnice smo αθχ ΧχΘϕχΘΤϻ θΘΪΘ αΒ

• ΜϕϻΘΪθ τχΘϻΪϻ • τθϻχώΘα χΘΤ ϻ Χΰ2

ΒχΘ ϻϋΕ τθϕΧΘΕ ϋ Θχϰα Ϊ τθϋamezno regijo v primerjavi z vrednostjo za celotno Slovenijo.

ͷχ Τ αώ τχΕθαΘ τχΪθ ϻΧΪΤϰϻΪ ώΘχώΘ αθχ kriterijev, smo jih pustili v excel preglednici, saj θθ ΰθθ τχΘώΪΘ τχϻ τχΘ αΪΤαΤΘΕ ΘχϰαΘΕΓ

Ker so razlike med regijami zelo velike, ϋϕχθώΧΘ τθϻαΘ ϋ τχΘτχϻθ RPP pa niso odvisni le od teh dejavnikov, smo vsaki regiji dodelili 15Γ000 €Γ ϕ αΘα ϋ ϻ αχΤ αΰαΘ ΘΪϻΘ ΕΒΒ ϻ ΰαΤώΘΕ χΘΤΕΓ ΒχθϋϕαΧ θ 1Γ800Γ000 € τ Τ τθχΪΤα Ϊ na razmerje med kazalniki v posameznih regijah.

Preglednica 1: predlagane vrednosti za izdelavo RPP

regija dodanih 15.000 € ϋΰθ Θχϰα

Pomurska 112.856 108.729

Podravska 227.862 236.513

ͷθχθώΧ 84.066 76.740

Savinjska 206.722 213.024


4


Zasavska 56.563 46.181

Posavska 83.101 75.668

Jugovzhodna Slovenija 177.956 181.062

Osrednjeslovenska 322.028 341.142

Gorenjska 180.044 183.383

Primorsko-notranjska 93.630 87.366

GθχΘώΧ 153.707 154.118

Obalno-ΧχώΧ 101.466 96.073

ή τθχθαθϋϕΘ θ Θχϰαu Τ ϻ τχΘΪθΘΒ Άχ Θχϰα ϻχαθϋϕΘ ΘΪϻ ΕΒΒ (kriteriji_vrednost_RPP.xlsx).


5


4 Priporočila ΒθΪ ϋτΪθώαΘΕ αϻθΘΪ αϻΤΰθ ώ τχΘτθχθΘΪ Ϊ ϰτθχ Θα θτθΪαΘϕϻ ϕΕ αϻθΘΪΐ ϋΤ zaradi ϋθθϻΘϋαθϋϕΘ θΪθαΘΕ τχθΤΧϕθϻ αΧϕχΘΕ ϻϋΘα αΘϋΰθ ΰθχΪΘ θΧθααθ θχΘΓ

4.1 Promocija in pomen RPP ΒχθΤΧϕ ΕΒΒ Τ αΤτθΰΰαΤώΘ τχθϋϕθχϋΧθ τΪαχϋΧΘ/αχϕθϻΪϋΧΘ τχθΤΧϕ ϋϕΪϕΤΓ κθϕθϻΘϕΘ Τ ϕχ τθΪΘϕΘαθ τθτθχθ τχΘτχϻΘ ΕΒΒ ϕχ promocijo priprave RPP (RPP so pomembni, zato bi morali biti tudi medijsko izpostavljeni). Gχ αϻθΰαθ τχΘΪθαθϋϕΐ ΧΘ Τθ Τ ϕχ ΘΧθχΘϋϕΘϕΘ ΧΪΤϰ θχαΘΘΤϋΧΘΰ Θα ΘαααΘΰ αααΧΰΓ ΕΒΒ Τ Θα τχϻ τθϕ θ ϰχΤα τχθϋϕθχΐ ϕθ ΰθχ τθϋϕϕΘ vodilna ΧϕΘϻαθϋϕ ϰχΤαΤ τχθϋϕθχ/τχθϋϕθχϋΧ τΪαΘχαΤ/αχϕθϻαΤΓ

Potrebno je θτχΪΘϕΘΐ ΧΤ θθ ϋ τχΘτχϻθ ΕΒΒ τχΘθΘΪ θΘαΐ ter kaj bodo pridobili resorji. Velik ΘΘϻ ΕΒΒ ϋθ ϻϋΘαΐ ΧΘ τχϋΤθ θΘαϋΧ αΘϻθΤ (ατχΓ ΪθΧΪα ϰχΘϕϻΐ Χi presegajo potrebe in τχθϋϕθχ τθϋΰα θΘα - skupna GJI, pridobivanje sredstev na regionalnem nivoju). Namen RPP pa Θ ΰθχΪ ΘϕΘ ϕϰΘ ϰϋΧΪΘϕϻ χϋθχΤϻ α χΘθαΪαΰ αΘϻθΤϰΐ ϋΘχ αΰα ΕΒΒ α Θ ΘΪ θϋα (τθΪ zapisanega v ZUreP-2 ϋθ ΧΪΤϰα ΒΣDΒ θ ΜϕϰΘΤ ϻχΘαϕ)Γ ϰΤαθ Τΐ ϋ DΒ τχΘτχϻΪΤΤθ Ϊ α τθΪΘ θΪθΘϕϻ ϻ ΕΒΒΓ

4.2 Dopolnitve zakonodaje ΕΰΘϋΪΧ θ θΪθΘΐ ΧΘ Θ ΘϻαΘ Ϊ DΒ τθθΤϻΪ ϋ τχΕθαθ τθϕχΘϕϻΘΤθ ϻχΘαϕ ϻ ΕΒΒΈ ή ZUreP-2 Τ ϕχ ϻΧΪΤϰΘϕΘ θϕθϻΘΪθ/ϻχovalko, da morajo biti RPP-ji obvezna podlaga za DPN. S tem se aktivira sektorje, da sodelujejo v procesu priprave RPP.

Άαΰ Τ ϕχ χΰΘϋΪΘϕΘΐ ΧΧώα αΤ θ ϻϋΘα Σκ Θα ͷκ ΕΒΒΓ Č ΕΒΒ α θθ ΘΪαΘ Θα ϋτχΤϕΘΐ ne bo prave podlage za izdelavo UZ in KZ.

4.3 Ostale aktivnosti DθΪθΘϕΘ Τ ϕχ ϕχΰΘαϋΧΘ τΪαΓ ή ϕχΰΘαϋΧΰ τΪαϰ Τ ϕχ ΪϋϕΘ θτχΪΘϕΘΐ θ ΧΤ θθ α χϻαΰ αΘϻθΤϰ τχΘτχϻΪΤαΘ τθϕΧΘ Θα strokovne podlageΐ ΧΘ Θ ΘΪ ϻ τθΰθ τχΘ τχΘτχϻΘ ΕΒΒΓ S pripravo RPP se ne sme preslikovati niti postopka, niti vsebine OPN (αΤϻΤ ϕϻ τχΘ ΆΒ ϋθ αθΘϻαθϋϕ χϋθχΤϻΐ Τϻαθϋϕΐ αΘαϕχϋΘχαθϋϕ ΘαϻϋϕΘϕθχΤ ατχΓ θΘαΐ ΘτΓ)Γ

ΒχθΪΰ ΕΒΒ Τ ΕθχΘθαϕΪα τθϻαθϋϕ χϋθχΤϻ α χϻαΘ χϻ Θα τθαθϕαθ χϰΰϻαΤ τθϕχ po RPΒΓ ϰΤαθ Τ τχτθααΤ ΧΪΤϰαΘΕ ϕΰϕΘΧΐ ΧΘ Θ χϋθχΤ ϋτθϰΘΪ Χ τθϻθϻαΤϰΓ ϰΤαθ Τ vzpostaviti dobro organizacijsko strukturo: vladna DS, medresorska DS (jedro MDS: MOP, MGRT in MJU).

ΕΰΘϋΪΘϕΘ Τ ϕχ θ τθϋΪΘΕΐ ΕΒΒ α θθ ΘΪαΘ Θα ϋτχΤϕΘ θ 1Γ 1Γ 2023ΐ ΧΧώα θ ϋϕϕϰϋ ϋϕχϕώΧΘΕ Ϊθϻ ΆΒΐ τ ϕϰΘ θ τθϋΪΘΕ ϋΧϕθχϋΧ τχθχΰΐ ΧΘ ϋ θθ ΪΘ τχΘτχϻΪΤϕΘ θ sprejema RPP.

Ά ϻθΘΪϰ θ ϻϋΘαΘΐ θΪΘΧΘ Θα αΘαϰ τχΘτχϻ ΕΒΒ Θ ΰθχΪ ϋϕχθΧ ϻΧχϕ ΘϋΧϰϕΘχϕΘ Θα ϋ θ αΤΰ poenotiti pred pripravo RPP. Nujno je potrebno govoriti o procesu uvajanja regionalnega planiranja in ne samo o pripravi RPP kot enkratnem dokumentu.

4.4 Izvedba pilotnega RPP

Predlagamo izdelavo pilotnega RPP, v katerem bi izdelovalce imeli na voljo dodatna finαα ϋχϋϕϻΐ ϋΤ Θ θ ΘΪϻΘ τχϻ ΕΒΒ ϻχΤϕαθ αΪϕΪΘ ώ α θϕα ϕϻΐ ΧϕχΘΕ ϻ θΧϻΘχϰ τχΘτχϻ ϕΕ αϻθΘΪ αΘϋΰθ ΰθχΪΘ τχϻΘϕΘΓ ΒΘΪθϕαΘ ΕΒΒ Θ ϋ ΪΕΧθ Ϊ ΘϻΤϕΘ αθΪϕαθ τχαθϋϕΤθ τχ ostalimi RPP-ΤΘΐ α τθΪΘ ΘΧϰώαΤ Θlovalca pa bi se dopolnilo ta navodila in podalo dodatne usmeritve pripravljavcem in izdelovalcem RPP.


6


4.5 Usmeritve za krajinske in urbanistične zasnove

ΒθχθαΤώ ϰϋΰχΘϕϻ Ϊ ΧχΤΘαϋΧΘΕ Θα ϰχαΘϋϕΘαΘΕ ϋαθϻ θθ τθαΐ Χθ ϋ ΧΪΤϰΘ τχθΤΧϕ Σκ in Kκΐ ΧΘ ϻθΘ ΣΕΙΓ ΙτθΤ Τ τθαθ ΰααΤ Ϊ ϰχαΘϋϕΘα ϋαθϻΐ ΘϕΘχαθ Bθαθ DχΘΒ

• ΕΒΒ Θΰ ϻ ΕΘχχΕΘΤΘ τχθϋϕθχϋΧΘΕ Χϕθϻ ΘΤΰα τθΰαΐ ϋΤ Τ Ϊ α θΪθΘΪ κΣχΒ-2 postal ΪϻαΘ ϋϕχϕώΧΘ τχθϋϕθχϋΧΘ Χϕ θΘα – v celoti naj bi zamenjal θΘαϋΧ ϋϕχϕώΧ τχθϋϕθχϋΧ akte (OPP).

• ΕΒΒΐ Χθϕ ϋϕχϕώΧΘ τχθϋϕθχϋΧΘ Χϕΐ θτχΪΤϰΤ prostorski vidik vzdržne družbeno-gospodarske vizije razvoja regije (in občin)Γ DθΪθ ͷ!͵ Θα ͷ͵E ϋ θ χΘΪθΐ ΰϕΰ Χθ izvedbeni prostorski akti (OPN, OPPN in DPN) θτχΪΤϰΤΤθ ϋΰθ ώ ͷ!ͷΆ ϋ θ χΘΪθΓ Zato mora biti vsebina RPP dovolj podrobna in celovita, da bo zagotavljala zadostne usmeritve za pripravo izvedbenih prostorskih aktov.

• ΒθΪ ΕΒΒ ΰθχ ΘϕΘ τχΰΘώΪΤα χϰαθ-gospodarska vizija razvoja reΘΤΐ ΘΕΤΤθ iz dogovora skupnosti te regije – ϋΪαΤΘ Τ τθτχϕ ϻϋΰΘ τθϕχαΘΰΘ ϋϕχθΧθϻαΘΰΘ ΘΕθΘώΘ (ώϕϰΘΤ θϋτθχϋΧ Θα ΰθχϋΧ χϻθΤΐ τχϻχΘϕϻ ϋϕαθϻαΤϋΧΘΕ τθϕχΐ τχϻχΘϕϻ ϰχϋαΘϻαΤ τχΤώαΤΘΕ τΪαϋΧΘΕ ΘΪΤϻΐ ΘϕΓ)Γ

• RPP ΰθχ τθϕΘ ϻϋ ΧΪΤϰα ϰϋΰχΘϕϻ τχθϋϕθχϋΧΘ χϻθΤ χΘΤ – od razporeditve dejavnosti, do pomembnih prostorskih sistemov in usmeritev za preostalo izvedbeno χϰΪΘΤθ (ϕθ αΤ Τ τθΰΰαθ τχϻϋΰ α αΘϻθΤϰ ΰϋϕ Θα τθΰΰαΤώΘΕ αϋΪΘΤ)Γ

• Glede na to, da so mesta in pomembnejša naselja glavno težišče aktivnosti človeške družbe, mora RPP zajeti tudi vse prostorske rešitve in usmeritve za regulacijo prostora iz UZ, in ne zgolj kratko interpretacijo vsebine UZ.

• ΕΒΒ ΰθχ ΘϕΘ ϕθ θϕ ϋ ΧχϕΰΘ χΪΘαΘΕ ΰχΘΪ Θα τθχθαθϋϕΘ (θ τϰΪΘΧΘΤϋΧΘΕ Χχϕΐ θ Χχϕ ΰχΘΪ 1Β20Γ000 ΪΘ 1Β10Γ000 θΰθΤ Σκ)Γ ΒθΪ ϋθ ϕθτθχϋΧ ΧχϕΓ

• Εϻαθ ϕΧθ ΰθχ ΕΒΒ ΤϕΘ χώΘϕϻ Θ ͷκΓ • τθχώΪΤΘϻ ϋϋϕϻΘα ΕΒΒ Τ ϕϰΘ ϋϕχokovna podlaga, ki naj opredeli STATUS POSELITVE: Kaj ϋθ αϋΪΤ Θα ΧΤ ϋ ϋΰϕχ τθϋΰΘαθ τθϋΪΘϕϻΈ Άθϻθχ α ϕθ ϻτχώαΤ Τ τθϕχαθ τθϕΘ α ϋϕχϕώΧΰ αΘϻθΤϰ Θα α α ΘϻαΰΓ ΕϰΪϕϕ ϕ ϻΪϻΘΤ ϋ τχΘΧ ϻ ΕΒΒΐ skupaj s hierarhijo naseΪΘΤ ϻ θΰχΤϰ αϋΪΘΤΓ κ τθϋΪΘϕϻΐ ΧΘ ϋ ϋΰϕχ αϋΪΤΐ ϋ τχΘτχϻΘΤθ ϋϕχθΧθϻα τθΪ θΪθΘϕϻ ϰχΘϕϻαΘΕ θΰθΘΤΓ ή τχΘΰχϰ ΰϋϕ Θα τθΰΰαΤώΘΕ αϋΪΘΤ Τ ϕθ Σκΐ ΰαΤώ αϋΪΤ τ Τ ϕθ ΰθαθ τθαθϋϕϻΪΤα ΣκΓ Ϳϕΰΐ Χθ Τ ΘΪϻ UZ nϰΤα ϋϋϕϻΘα τχθϋ τχΘτχϻ ΕΒΒΐ ϋ ϋϕχθΧθϻα τθΪ θΪθΘϕϻ ΣΆ ΰαΤώΘΕ naselij pripravijo kasneje, tekom izdelave OPN.

• Βθΰΰαθ Τ ΘΰϕΘ ϻ ΰΘϋΪΘΕΐ ϋϕ Σκ Θα ͷκ ϻ ϋϻθΤΘ θϋαθϻΘ ϋϕχϕώΧ θΧϰΰαϕΐ ϕθ ΰθχΤθ ΘϕΘ αΤϰα χώΘϕϻ τχαϋα ϻ ΕΒP. Če bodo te rešitve ostale zgolj na nivoju strokovnih podlag, jih nihče ne bo dolžan upoštevati in RPP ne bo mogel podati vseh potrebnih usmeritev za izdelavo izvedbenih prostorskih aktov. ͷθϕ τχΤ θΰαΤαθΐ ϋ θϋχαΤ ΧϕΘϻαθϋϕΘ ΪθϻώΧ χϰ θϻΘΤΤθ ϻ ΰϋϕΘΕ Θα τθΰΰαΤώΘΕ αϋΪΤΘΕΐ ϕθ Τ Ϊϻαθ ϕΘώ ϋϕχϕΘΤ τχθϋϕθχϋΧ χϻθΤ αώ χϰ Τϕθ ϻ ΣκΓ

• Nujno je, da se navodila za UZ/KZ in RPP medsebojno uskladi.

4.6 Usmeritve za grafični ključ

ͷχ ϋ τχθΤΧϕ ΘΪϻ ϕΕαΘαΘΕ αϻθΘΪ ΆΒΐ ΧΘ ΘϻΤΤθ α GθϕϋΧΰ ΘαώϕΘϕϰϕϰ ΧΪΤϰΘ ϻ ΰχϰ 2020ΐ Τ Ϊ αϻθΘΪΐ ΧΘ ϋ ααώ α χΘΧθΐ τθϕχαθ ϰϋΧΪΘϕΘ ϋ ϕΰ τχϻΘΪαΘΧθΰΓ


7

N!VODIL! Z! N!ČIN PRIPR!VE REGION!LNEG! PROSTORSKEG! PL!N!Zaključno poročilo

Ljubljana, 19. 11. 2019

Naloga: Priprava navodil za vsebino, obliko in način priprave regionalnega prostorskega plana

Naročnik: Republika Slovenija – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)

Pogodba št/: 2550 -19 – 510006

Predstavnik naročnika: Valentina Lavrenčič

Poslovodeči partner: Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Predstavnik poslovodečega partnerja:

dr. Igor Bizjak

Člani projektne skupine (abc):

Vodja projekta na strani poslovodečega partnerja:

!αχΤ GϰΪΘ

χχ ͿϰώΘ

θώϕΤα θϕΘ

Simon Koblar

αχϕ Μϕϰϕ

Simon Koblar

Odgovorna oseba na strani poslovodečega partnerja:

dr. Igor Bizjak

Navodilaza način priprave regionalnega prostorskega plana

Kazalo vsebine

1 Inventarizacija .................................................................................................................................3

2 Izbor pripravljavca RPP ...................................................................................................................3

3 Hierarhično nadrejeni dokumenti...................................................................................................4

3.1 Zakon o urejanju prostora – 2 (ZUreP-2) ................................................................................4

3.2 Strategija prostorskega razvoja Slovenije ...............................................................................4

4 Zasnova prostorskih ureditev državnega pomena..........................................................................6

5 Procesni načrt za postopek priprave regionalnega prostorskega plana.........................................6

5.1 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja............................................................6

5.2 Izhodišča za pripravo RPP .......................................................................................................7

5.3 Potrebnost izvedbe postopka celostne presoje vplivov na okolje..........................................7

5.4 Priprava osnutka RPP ..............................................................................................................7

5.4.1 Izdelava strokovnih podlag .............................................................................................7

5.4.2 Priprava osnutka RPP ......................................................................................................7

5.5 Javna razgrnitev ......................................................................................................................7

5.6 Priprava predloga RPP.............................................................................................................8

5.7 Sprejetje RPP...........................................................................................................................8

5.8 Revizija ....................................................................................................................................8

6 Strokovne podlage ..........................................................................................................................9

6.1 Obvezne strokovne podlage po ZUreP-2 ................................................................................9

6.2 Druge strokovne podlage........................................................................................................9

6.2.1 Demografska študija – raven Slovenije z regionalnimi razdelavami.............................10

6.2.2 Strokovna podlaga za trajnostno mobilnost s poudarkom na JPP................................10

6.2.3 Regionalni energetski koncept......................................................................................10

6.2.4 Študija ranljivosti na podnebne spremembe ................................................................10

6.2.5 Strokovna podlaga za področje poselitve .....................................................................10

6.2.6 Študija razvoja gospodarstva ........................................................................................10

6.2.7 Strokovna podlaga za zeleni sistem regije ....................................................................11

6.2.8 Študija razvoja kmetijstva .............................................................................................11

6.2.9 Študija razvoja turizma..................................................................................................11

6.2.10 Strokovne podlage za posamezne ureditve ..................................................................11

6.2.11 Specifične strokovne podlage za posamezne regije .....................................................11

7 Nabor nalog pripravljavca regionalnega prostorskega plana .......................................................12

8 Nabor udeležencev v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ................................14

Urbanistični inštitut Republike Slovenije

1


Seznam uporabljenih kraticV dokumentu so uporabljene naslednje kratice:

RPP – Regionalni prostorski plan

RRP – Regionalni razvojni program

DTK - državne topografske karte

DPK – državne pregledne karte

LUR – Ljubljanska Urbana regija

PIS – prostorski informacijski sistem

OPN – Občinski prostorski načrt


2


1 Inventarizacija

Regije v Sloveniji so si med seboj zelo različne/ Vsaka ima svoje značilnosti, zato je v splošnih navodilih nemogoče zajeti njihove posebnosti. V ta namen predlagamo, da se za vsako regijo pred izdelavo RPP pripravi podrobno inventarizacijo, v kateri se preveri, katere strokovne podlage so že izdelane v postopkih priprave OPN, Regionalnih razvojnih programov in drugih relevantnih dokumentih. Preveri se, katere strokovne podlage so ustrezne za nadaljnjo uporabo, katere je potrebno dopolniti, katere pa izdelati na novo. Podati je potrebno tudi podrobnejše usmeritve za reševanje najbolj perečih problemov, ki se pojavljajo v regiji. Pri inventarizaciji so lahko v pomoč Usmeritve za pripravo strategije razvoja regije s področja prostorskega in urbanega razvoja.

2 Izbor pripravljavca RPP

Z izbiro pripravljavca RPP se morajo strinjati vse občine v posamezni razvojni regiji. Na delavnici, kamor so bili vabljeni predstavniki interesnih združenj občin (SOS, ZOS in ZMOS), RR! GIZ, MGRT in MJU, smo diskutirali o tej temi.

Potencialni pripravljavci RPP so:

• skupna javna služba. lahko se ustanovi skladno z Zakonom o lokalni samoupravi - ZLS (npr. medobčinski javni zavod za prostorsko planiranje) – 6/ člen ZLS.

• RRA: preveri se ustreznost RRA skladno z Zakonom o skladnem regionalnem razvoju – 2 (ZSRR-2) za pripravo RPP (podlaga ZSRR-2, 19. člen, 1. odstavek- možna podlaga ZUreP-2, 72. člen- nova delovna mesta za prostorske načrtovalce v okviru obstoječe RR!).

Na delavnici smo se dogovorili:

• Enotno mnenje vseh udeležencev delavnice je, da je optimalno, da se priprava RPP v prvem koraku poveri RR!, ki pripravljajo že RRP/ Pomembno je, da je pripravljavec tisti, ki je bil že vpet v pripravo RRP in je hkrati tudi strokovno usposobljen s področja prostorskega načrtovanja, ker sta ta dva dokumenta zelo povezana. Zato je nujno, da je priprava RRP in RPP na eni instituciji.

• Razlike med opcijama, ponujenima v razmislek, so tudi finančne/ Z ustanavljanjem novih javnih zavodov povečujemo stroške in podvajamo naloge/ Zato v prvi fazi zagotovo ni ustrezno ustanavljati javnih zavodov, saj se povečajo tudi stroški za ustanovitev in delovanje teh organov ter čas za formaliziranje organa skozi občinske svete/ Problem je strošek teh organov tudi v prihodnje.

• Prav tako se naloge priprave RPP ne sme zgolj dodati nalogam mestnih občin, kljub temu da imajo mestne občine svoje oddelke, ki so dovolj dobro usposobljeni na področju prostorskega razvoja.

• Obstoječe RR! se, če je to potrebno, kadrovsko okrepi (RR! mora zagotoviti ustrezne kadre). Koordinacijo, ki obsega tako koordinacijo med resorji, kakor tudi koordinacijo med občinami, RR! že opravljajo (po oceni RR! uspešno)/ Zato mora biti krepitev predvsem vsebinska, z načrtovanjem se mora RR! vsebinsko ukvarjati, mora biti kompetentna, da odloči, kaj je za regijo pomembno. Ne gre namreč samo za pripravo RPP, ampak tudi za spremljanje izvajanja, revidiranje,0 Z zaposlitvijo strokovnjaka se omogoča tudi kontinuiran proces načrtovanja na regionalnem nivoju.

• RR! so d/o/o/ z večinskim javnim deležem, ker so gospodarski subjekt (lastniški delež zagotavlja tudi gospodarstvo v regiji) in jih ni smiselno preoblikovat v javne zavode, saj bi to pomenilo zaradi že zgoraj navedenih razlogov velik strošek in časovni zamik/

• ZUreP-2 določa pogoje za pripravljavca, vsaka regija pa se lahko sama odloči, kako se bo organizirala. Obe opciji sta dopustni glede na sprejemljivost v posamezni regiji.


3


3 Hierarhično nadrejeni dokumenti

Pri izdelavi regionalnega prostorskega plana je potrebno upoštevati določila in usmeritve hierarhično nadrejenih dokumentov in zakonskih predpisov.

ZUreP-2 opredeljuje naslednjo hierarhijo prostorskih aktov:

• državni prostorski red, ki določa temeljna pravila urejanja prostora, splošne smernice in priporočila za prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje ukrepov zemljiške politike ter izvajanje drugih nalog urejanja prostora/ Ta pravila sprejme vlada z uredbo (trenutno še veljavna Uredba o prostorskem redu Slovenije iz leta 2004).

• prostorski strateški akti, ki so dokumenti razvojnega načrtovanja, s katerimi se opredeljuje prostorski razvoj države, regij in občin in so. Strategija, regionalni prostorski plan in občinski prostorski plan.

• prostorski izvedbeni akti, ki so akti, s katerimi se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora in so. državni prostorski načrt (DPN), Uredba o najustreznejši varianti, Uredba o varovanem območju prostorske ureditve državnega pomena, Občinski prostorski načrt (OPN), Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in Odlok o urejanju podobe naselij in krajine/ Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti, torej obvezujoči/

Regionalnemu prostorskem planu sta tako nadrejena državni prostorski red in strategija prostorskega razvoja Slovenije z njenim akcijskim načrtom. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi zakonske predpise, nadrejene dokumente na ravni EU in ostale sektorske dokumente.

3.1 Zakon o urejanju prostora – 2 (ZUreP-2)

Pri izdelavi RPP je potrebno slediti zakonskim predpisom s področja prostorskega načrtovanja – predvsem Zakonu o urejanju prostora – 2 (ZUreP-2). Za izdelavo RPP so najpomembnejši naslednji členi.

• 48/ člen • 51/ člen • 70.–74/ člen

3.2 Strategija prostorskega razvoja Slovenije

V pripravi je strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki naj bi bila do začetka izdelave RPP že sprejeta. Predstavljala bo temeljni prostorski strateški akt Republike Slovenije, ki na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), v povezavi s Strategijo razvoja Slovenije in v povezavi z drugimi državnimi razvojnimi akti in razvojnimi cilji EU, določa dolgoročne strateške cilje države in usmeritve razvoja dejavnosti v prostoru. Strategija vsebuje: vizijo prostorskega razvoja države, dolgoročne cilje in dolgoročen koncept prostorskega razvoja s prednostnimi nalogami ter usmeritve za doseganje ciljev. Temeljne usmeritve se pripravijo za dolgoročno časovno perspektivo do leta 2050, za izvajanje ciljev Strategije v srednjeročnem obdobju pa bo pripravljen Akcijski program za obdobje od 2020 do 2030, s podrobneje opredeljenimi aktivnostmi, nosilci, roki in sredstvi.

Strategija je na podlagi 66/ člena ZUreP-2 temeljni strateški prostorski dokument za dolgoročno usmerjanje prostorskega razvoja države/ Je krovni akt, ki določa strateške usmeritve in izhodišča na regionalni in lokalni ravni, hkrati pa je osnova za usklajevanje sektorskih politik. Poleg navedenega, člen predvideva medresorsko usklajevanje državnih razvojnih dokumentov in upoštevanje razvojnih ciljev EU, pri čemer naj Strategija deluje kot usklajen nabor razvojnih ciljev države, ki bodisi z umestitvijo v Strategijo dobijo svojo ustrezno prostorsko komponento ali pa je ta prostorska komponenta sicer določena v drugih razvojnih dokumentih, vendar ne v nasprotju s Strategijo. Na ta način je zagotovljeno, da ne prihaja do nasprotij med strateškimi razvojnimi cilji države in posledično


4

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3526


do neizvedljivosti politik na operativni ravni ter da se tudi na ravni državnih razvojnih dokumentov izvaja načelo usklajevanja interesov.

Dokument Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije (MOP, 2016) ki podaja temeljne ugotovitve o stanju in trendih v prostoru, je strokovna podlaga za oblikovanje ustreznih rešitev in spremljajoči dokument Strategije. Pri pripravi RPP ga je zato smiselno upoštevati/


5


4 Zasnova prostorskih ureditev državnega pomena

V regionalnem prostorskem planu se uskladijo zasnove prostorskih ureditev državnega pomena tako, da se opravita vsaj predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant, opredelijo predlogi izvedljivih variant in podajo usmeritve za njihovo prostorsko načrtovanje/ Te so podlaga za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja v skladu z ZUreP-2 (ZUreP-2, 70/ člen, 3/ odstavek).

Predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant mora biti zagotovljena s strani nosilcev urejanja prostora. Pri njihovi pripravi se upošteva Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta. Postopek vrednotenja in utemeljitve možnih variant ne smejo zavirati postopka izdelave RPP.

Nabor nosilcev urejanja prostora v postopku priprave posameznega prostorskega akta določi njegov pripravljavec glede na njegovo vsebino/ Če pripravljavec presodi, da mora pri njegovi pripravi sodelovati tudi drugo ministrstvo, organ v njegovi sestavi, javni zavod ali drug organ ali organizacija, je ta na poziv pripravljavca obvezen sodelovati v skladu s tem zakonom (ZUreP-2, 39/ člen, 11 odstavek).

Naloga pripravljavca je torej, da določi nabor nosilcev urejanja prostora, glede na prostorske ureditve v razvojni regiji in jih pozove k sodelovanju. Ostale obveznosti nosilcev urejanja prostora določa 39/ člen ZUreP-2.

5 Procesni načrt za postopek priprave regionalnega prostorskega plana

V naslednjih podpoglavjih je opisan proces priprave RPP ponazorjen tudi z grafičnim prikazom, kjer so evidentirani posamezni koraki priprave RPP (glej prilogo 1), kot ga opredeljuje ZUreP-2. Podrobni postopki zato v besedilu niso opisani, saj grafični prikaz procesa priprave RPP nazorno pojasni celoten postopek. Podpoglavja in faze v tem besedilu sledijo grafičnemu prikazu procesa priprave RPP. Poleg ZUreP-2 smo pri navodilih za proces priprave upoštevali tudi rezultate CRP projekta (Nared idr., 2019, 2018) in ZUreP-2 (2017).

V podpoglavjih so z Ϊθ pisavo citirani tudi odstavki 73/ člena ZUreP-2, ki se nanašajo na pripravo in sprejetje regionalnega prostorskega plana. Tako bodo pripravljavci lažje sledili zakonskim predpisom.

V postopku priprave RPP je potrebno veliko pozornosti nameniti sodelovalnim procesom – v ta namen se lahko v različnih fazah organizira delavnice, izvede ankete, javne predstavitve, itd. Javnost je o postopku priprave RPP potrebno tudi sproti obveščati v lokalnih medijih.

5.1 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja

Ta del ni opredeljen v grafičnem prikazu procesa priprave RPP, ampak temelji na rezultatih projekta CPR – model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni (Nared idr., 2019, 2018), katere se smiselno upošteva pri pripravi RPP/

Razmerje RPP z regionalnim razvojnim programom ureja 71/ člen ZUreP-2 (1) Regionalni prostorski plan je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa, ki se pripravlja po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

(2) Regionalni prostorski plan mora biti sprejet pred regionalnim razvojnim programom iz prejšnjega odstavka ali sočasno z njim/

Glede na navedeno določbo ZUreP-2 o najmanj sočasni pripravi in sprejemu z RRP, se prvi prostorski plani ne bodo sprejemali predhodno ali sočasno z RRP 2021–2027/ Mogoče bo zagotoviti zgolj sočasno pripravo strateških izhodišč za prve prostorske plane regije in RRP 2021–2027.


6


5.2 Izhodišča za pripravo RPP

(ZUreP-2ΐ 72Γ Ϊαΐ 1 alineja) ΒχΘτχϻ χΘθαΪα τχθϋϕθχϋΧ τΪα ϋ αΐ Χθ ϋ χϻ in vse θΘα ϻ χϻθΤαΘ χΘΤΘ τθ τθϋϻϕθϻαΤΘΕ ΤϻαθϋϕΤθ θθϻθχΘΤθ Θα ϰϋΧΪΘΤθ θ αΤθϻΘ θΧϻΘχαΘ ϻϋΘαΘΐ τθϋϕθτΧϰ τχΘτχϻ Θα αΘαϰ ϋθΪθϻαΤ ϰΪαΘ τχΘ ϰχΤαΤϰ τχθϋϕθχ ;ΘΕθΘώ τχΘτχϻθͿ Θα ϋ ϋθϋαΤΘΰΘ χϻθΤαΘΰΘ χΘΤΰΘΓ ΕθΘώa za pripravo se javno objavijo v prostorskem informacijskem ϋΘϋϕΰϰΓ ͿΘαΘϋϕχϋϕϻθΐ τχΘϋϕθΤαθ θΧθΪΤΐ θΪθΘ θ ΰθχΘϕαΘ ΘϻΘ ΪθϻΘϕ τχϋθΤ ϻτΪΘϻθϻ α θΧθΪΤΓ

5.3 Potrebnost izvedbe postopka celostne presoje vplivov na okolje

Pripravljavec pripravi vlogo o nameri izdelave izvedbe postopka celostne presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju CPVO) in jo pošlje na ministrstvo pristojno za okolje, katero pripravi odločbo o potrebnosti izvedbe CPVO.

V primeru, da Ministrstvo, pristojno za okolje odloči, da je potrebna izvedba CPVO, se začne postopek CPVO, njegove podrobnosti so določene v procesni kači.

5.4 Priprava osnutka RPP

(ZUreP-2ΐ 72Γ Ϊαΐ 2 ΪΘαΤͿ ΆϋαϰϕΧ χΘθαΪα τχθϋϕθχϋΧ τΪα ϋ τχΘτχϻΘ α ϋϕχθΧθϻαΘΕ podlagah, ki jih zagotovijo ϕϰΘ αθϋΘΪΘ ϰχΤαΤ τχθϋϕθχ ϋϻθΤ τθχθΤ τχΘϋϕθΤαθϋϕΘ ϕΧθΐ θΰθθΤθ τχϋϕϻΘϕϻ χϻθΤαΘΕ Θα ϻχϋϕϻαΘΕ Θαϕχϋθϻ χϻθΤαθ χΘΤθ Θα ϋθϋαΤ θΰθΤΓ Ά τχΘτχϻΘ θϋαϰϕΧ ϋ τχΘτχϻΘ ϕϰΘ θΧθΪΤϋΧθ τθχθΘΪθΐ Τ ϕθ τθϕχαθΓ

V tej fazi se pripravi osnutek RPP. V primeru, da je potrebna izvedba postopka CPVO, se vzporedno pripravlja tudi okoljsko poročilo/

5.4.1 Izdelava strokovnih podlag

Ministrstvo pristojno za prostor pripravi nabor strokovnih podlag s področja prostorskega in urbanega razvoja. Ta nabor prejme izdelovalec, ki občine v razvojni regiji zaprosi za pripravo strokovnih podlag. Strokovne podlage zagotovijo tudi nosilci urejanja prostora za svoje področje pristojnosti tako, da omogočajo predstavitev razvojnih in varstvenih interesov za razvojno regijo in sosednja območja. Obvezni strokovni podlagi po ZUreP-2 sta krajinska zasnova in urbanistična zasnova/ Več o strokovnih podlagah je zapisano v poglavju 6.

5.4.2 Priprava osnutka RPP

Po prejemu strokovnih podlag, izdelovalec pripravi osnutek RPP, katerega se usklajuje na lokalni ravni. Po uspešni uskladitvi na lokalni ravni se predlog RPP uskladi še na državni ravni/

Osnutek RPP se po uspešnih usklajevanjih potrdi na svetu regije, ki ga potrdi s sklepom/ Z objavo tega sklepa v PIS se faza priprave osnutka RPP zaključi/

5.5 Javna razgrnitev

(ZUreP-2ΐ 72Γ Ϊαΐ 3 ΪΘαΤͿ ΆϋαϰϕΧ χΘθαΪα τχθϋϕθχϋΧ τΪana se javno objavi v prostorskem ΘαθχΰΘΤϋΧΰ ϋΘϋϕΰϰ Θα α ΧχΤϻαθ θΘΤα αΘα ϻ τθϋΰαΘΕ θΘαΕ ϕχ Τϻαθ χχα αΤΰαΤ 60 αΘΓ ή ϕΰ χθΧϰ Θΰ Τϻαθϋϕ ΰθαθϋϕ τθΤ τχΪθθϻ Θα τχΘτθΰΐ θ ΧϕχΘΕ ϋ pripravljavec opredeli in jih ustrezno obravnava. Na osnutek podajo svoja mnenja tudi nosilci urejanja prostora, v katerih ugotavljajo skladnost osnutka s predpisi in razvojnimi dokumenti iz svoje pristojnosti ter strokovnimi podlagami, ki so jih zagotovili v postopku.

Osnutek RPP se javno objavi v PIS in na krajevno običajen način/ Na osnutek podajo mnenje občine v razvojni regiji, Ministrstvo odgovorno za prostor in deležniki pri urejanju prostora/


7


5.6 Priprava predloga RPP

(ZUreP-2ΐ 72Γ Ϊαΐ 4 ΪΘαΤͿ τθΪΘ τχΘθΪΤαΘΕ predlogov in pripomb javnosti ter mnenj nosilcev ϰχΤαΤ τχθϋϕθχ Θ τχΤώαΤ θϋϕϻΧ ϋ τχΘτχϻΘ τχΪθ χΘθαΪα τχθϋϕθχϋΧ τΪαΓ ͿΘαΘϋϕχϋϕϻθΐ τχΘϋϕθΤαθ θΧθΪΤΐ θΪθΘΐ ΪΘ ϋθ ϻτΪΘϻΘ τΪα α θΧθΪΤ ϋτχΤΰΪΤΘϻΘΐ ϋ ϻ τθϋϕθτΧϰ ΘϻΤ tudi celovita presoja vplivov na okolje.

V tej fazi se pripravi predlog RPP in okoljskega poročila, če je ta potreben/ Predlog RPP se najprej usklajuje na lokalni ravni, kateremu sledi še usklajevanje na državni ravni. Pri usklajevanju na državni ravni se v PIS objavi odločitev o neusklajenih rešitvah, pripravljavec pa pripravi dopolnitev predloga RPP, katerega se objavi v PIS. Nato se po potrebi pripravi predlog za pridobitev odločbe o sprejemljivosti vplivov plana na okolje (SVPO). Odločbo nato izda Ministrstvo pristojno za okolje/

Občine se seznani s predlogom RPP, predlog se pošlje tudi na Ministrstvo odgovorno za prostor. S tem je ta faza zaključena/

5.7 Sprejetje RPP

ZUreP-2ΐ 72Γ Ϊαΐ 5 ΪΘαΤΒ Εegionalni prostorski plan sprejme razvθΤαΘ ϋϻϕ χΘΤΐ Χθϕ Τ θΪθα ϋ predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, po predhodni potrditvi vlade.

Ministrstvo odgovorno za prostor pripravi gradiva za potrditev RPP na komisiji vlade za prostorski razvoj. Po prejemu mnenja komisije, Ministrstvo odgovorno za okolje pripravi gradivo za potrditev predloga RPP na vladi. Predlog vlada sprejeme s sklepom. Nato pripravljavec pripravi gradivo za sprejem potrjenega RPP. S potrjenim RPP se po potrebi seznani občine v razvojni regiji. Gradiva za sprejem potrjenega RPP se pošlje na razvojni svet regije, ki RPP sprejme s sklepom.

Po potrditvi RPP na razvojnem svetu regije, se RPP javno objavi v PIS, s čimer se postopek priprave RPP zaključi/

5.8 Revizija

Po 74/ členu ZUreP-2 se regionalni prostorski plan vsakih 15 let obvezno revidira po postopku, predvidenem za njegovo sprejetje, pri čemer se preveri njegova vsebina iz vidika skladnosti z aktualnimi razvojnimi in varstvenimi interesi v družbi.

Ker se RPP pripravlja vzporedno z RRP, dokumenta pa sta vsebinsko povezana, se mora RPP po sedmih letih posodobiti in uskladiti z novim RRP (Nared idr., 2019, 2018).


8


6 Strokovne podlage

Zaradi specifike regij je potrebno na osnovi nabora strokovnih podlag v okviru inventarizacije pred izdelavo RPP pripraviti oceno in predlog, katere strokovne podlage se upošteva pri pripravi RPP in katere strokovne podlage je treba pripraviti posebej za RPP. ZUreP-2 kot obvezni strokovni podlagi opredeljuje urbanistično in krajinsko zasnovo, zato se morata ti dve strokovni podlagi obvezno izdelati za vsako regijo. V nadaljevanju podajamo splošne usmeritve za pripravo in okviren nabor strokovnih podlag.

Pri določanju nabora strokovnih podlag se teh naj ne podvaja in se v čim večji meri izhaja iz razpoložljivih strokovnih podlag, ki so bile izdelane v postopku priprave RRP in drugih razvojnih dokumentov, ter v postopkih priprave OPN in drugih planskih aktov – to je namreč opredeljeno tudi v 5. odstavku 60/ člena ZUreP-2 (2017): κ τχΘτχϻθ τχθϋϕθχϋΧΘΕ Χϕθϻ ϋ ΪΕΧθ ϰτθχΘΤθ ϕϰΘ ΘΪα ϋϕχθΧθϻα τθΪΐ ϋ ΤαϋΧθ ϋϕαΤ αΘ Θϋϕϻαθ ϋτχΰαΘΪθΓ ͷθϕ ϋϕχθΧθϻα τθΪ ώϕΤΤθ ϕϰΘ ϋτχΤϕΘ χϻθΤαΘ ΧϕΘ χΪΘαΘΕ τθχθΘΤΐ Χθϕ ατχΓ ϋ τθχθΤ ϕχΤαθϋϕα ΰθΘΪαθϋϕΘΐ χ energije in energetsΧ ϰΘαΧθϻΘϕθϋϕΘΐ τχΘΪΤαΤ α τθαα ϋτχΰΰ Θα χϰΘ ϋΧϕθχϋΧΘ αχϕΘΐ ΧΘ θχϻαϻΤθ τχθϋϕθχΣ (ZUreP-2, 2017). S tem bi tudi dosegli, da bodo razvojni dokumenti in planski akti temeljili na enakih izhodiščnih podatkih/ Opredeliti je treba, katere razpoložljive strokovne podlage (med njimi so lahko tudi strokovne podlage s katerimi že razpolagajo občine v dotični regiji) se uporabi za pripravo RPP in na kakšen način (ali se jih prevzame ali jih je treba ažurirati)/ Strokovne podlage za RPP ne morejo biti samo zložene iz strokovne podlage pripravljenih za druge potrebe oziroma namen, temveč bo treba za določene vsebine RPP izdelati nove strokovne podlage.

Za pripravo RPP predstavlja problem pomanjkanje informacij glede strokovnih podlag ključnih resorjev in strokovnih podlag za več resorjev (medsektorsko sodelovanje)/ Ključni resorji (MKGP - kmetijstvo, podnebne spremembe, energetika v povezavi OVE, promet – zlasti železnica, turizem, ipd/) bi morali za pripravo RPP zagotoviti razvojne načrte za njihovo področje in strokovne podlage, razdelane po regijah. Resorji bi morali skupaj z MOP pripraviti najprej projektne naloge za te strokovne podlage, nato pa strokovne podlage skupaj izdelati (podobno kot SP za SPRS 2004, možno izdelati kot CRP naloge). Vse razpoložljive strokovne podlage je potrebno zbrati na enem mestu – npr. na portalu PIS.

6.1 Obvezne strokovne podlage po ZUreP-2

Obvezni strokovni podlagi po ZUreP-2 sta urbanistična in krajinska zasnova/ Podrobnejše usmeritve bodo znane po zaključku naloge Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove in krajinske zasnove na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) pogodba: 2550 – 19 – 540002.

6.2 Druge strokovne podlage

Iz vmesnega poročila naloge: Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove in krajinske zasnove na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), pogodba št/ 2550 – 19 – 540002, je razvidno, da bodo za potrebe UZ in KZ potrebovali dodatne strokovne podlage, katere bodo uporabne tudi pri izdelavi RPP. Strokovne podlage, ki se jih bo izdelalo za pripravo UZ in KZ, naj se izdela tako, da bodo uporabne tudi za izdelavo RPP. Končen nabor potrebnih strokovnih podlag bo jasen po zaključku naloge, takrat bo potrebno poglavje o strokovnih podlagah uskladiti.

Poleg tega se uporabi tudi strokovne podlage, ki so izdelane v postopku priprave RRP oz. strategije razvoja regije.

Obseg strokovnih podlag je odvisen tudi od članov ekipe izdelovalca RPP. Izdelovalec z interdisciplinarno skupino sodelavcev lahko določene prostorske ureditve določi na podlagi razpoložljivih podatkov in za to ne potrebuje strokovnih podlag.

Navajamo strokovne podlage, ki se nam zdijo ključne za izdelavo RPP/ Končen nabor za posamezno regijo se izdela na podlagi inventarizacije.


9


6.2.1 Demografska študija – raven Slovenije z regionalnimi razdelavami

Pred pripravo RPP je potrebno izdelati demografsko študijo, saj se le glede na demografsko stanje in trende, lahko načrtuje tudi ostale prostorske vsebine. Smotrno bi bilo, da se za raven Slovenije izdela projekcijo, katero se nato razčleni še po regijah. Tako ne bo potrebno za vsako regijo pripravljati posebne demografske študije.

Za nekatere občine sicer že obstajajo demografske študije, vendar bi bili rezultati premalo natančni, če bi le sešteli projekcije posameznih občin.

Demografsko študijo predvidevajo tudi kot strokovno podlago za Urbanistično zasnovo/

6.2.2 Strokovna podlaga za trajnostno mobilnost s poudarkom na JPP

Javni potniški promet predstavlja ključni element trajnostne mobilnosti na regionalni ravni/ Zato je potrebno analizirati obstoječe povezave, dostop do postajališč in potovalne hitrosti, ter na podlagi tega predlagati izboljšave, dejavnosti pa usmerjati v območja z dobro dostopnostjo do JPP/ Tudi ta strokovna podlaga bi se lahko izdelala na ravni celotne države/ Za strokovno podlago lahko poskrbi MzI. Lahko se jo izdela v okviru izdelave standardov dostopnosti.

6.2.3 Regionalni energetski koncept

Regionalni energetski koncept je pomemben za umeščanje energetskih objektov na regionalni ravni in skrbi za energetsko neodvisnost regije. Predstavlja vmesno stopnjo med lokalnimi in nacionalnim energetskim konceptom. Možen nabor tematik:

o Hidroelektrarne – usklajevanje glede na SPRS o Male hidroelektrarne o Večje fotovoltaične sisteme o Veterne elektrarne o Geotermalna energija o Bioplinarne

6.2.4 Študija ranljivosti na podnebne spremembe

Ker RPP predstavlja dolgoročni strateški dokument, bi bilo potrebno upoštevati tudi projekcije dolgoročnih podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek in ranljivost regije na te spremembe. Pri tem se upošteva ranljivost naslednjih sektorjev:

o Turizem o Oskrba s pitno vodo o Poselitev o Infrastruktura: komunala, energetika, promet o Ključni gospodarski sektorji o Gozdarstvo in kmetijstvo

Ugotovitve iz te študije se nato vključi v posamezne prostorske sisteme/

6.2.5 Strokovna podlaga za področje poselitve

Strokovna podlaga za poselitev/omrežje naselij je najpomembnejša, zato je nujna izdelava študije razvoja poselitve na regionalni ravni. Ta bo tudi v pomoč pri določitvi območij, za katera se izdela Urbanistično zasnovo/ V okviru te strokovne podlage se lahko izdela tudi študijo potreb po stanovanjih.

6.2.6 Študija razvoja gospodarstva

Uporabi se lahko strokovne podlage, ki so bile izdelane za potrebe priprave RRP.


10


6.2.7 Strokovna podlaga za zeleni sistem regije

Ker se v RPP zasnuje zeleni sistem regije, je potrebno izdelati strokovno podlago za to področje. Ta strokovna podlaga bo tudi v pomoč pri izdelavi krajinske zasnove, katera pa ni zadosti za opredelitev zelenega sistema regije.

6.2.8 Študija razvoja kmetijstva

Kmetijstvo je pomembno iz vidika prehranske varnosti in ohranjanja kulturne krajine, zato morajo biti potrebe kmetijstva v RPP jasno izražene. Na regionalni ravni bo tudi lažje poiskati kompromis med razvojem drugih prostorskih sistemov in ohranjanjem kmetijskih zemljišč/

6.2.9 Študija razvoja turizma

Turizem predstavlja pomembno gospodarsko panogo, ki pa ima tudi mnoge prostorske vplive. Zato je potrebno preučiti razvojne trende in potrebe turizma.

6.2.10 Strokovne podlage za posamezne ureditve

Te strokovne podlage zagotovijo nosilci urejanja prostora za ureditve kot so: kolesarske povezave, turistična območja, daljnovodi, hitre ceste, železniške proge, itd. Na državni ravni je potrebno variantne rešitve integrirati v RPP-je, kar bo dodana vrednost RPP-ja.

6.2.11 Specifične strokovne podlage za posamezne regije

Glede na specifike regij se lahko izdela še specifične strokovne podlage, npr/.

• Strokovna podlaga za vinogradništvo • Strokovna podlaga za hmeljarstvo


11


7 Nabor nalog pripravljavca regionalnega prostorskega plana

Naloge pripravljavca RPP so določene v 72/ členu ZUreP-2.

72. člen

(pripravljavec regionalnega prostorskega plana)

(1) Pripravljavec regionalnega prostorskega plana je pravna oseba, ki jo za celotno območje vsake razvojne regije izbere ministrstvo v skladu predpisi, ki urejajo javno naročanje/

(2) Pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati naslednja pogoja.

- da je pravna oseba v večinski javni lasti kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in

- da ima interdisciplinarno skupino strokovnjakov za vsebine, ki jih pokriva regionalni prostorski plan.

(3) Pripravljavec se izbere za eno programsko obdobje, kot je opredeljeno s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, in se vključi v regijsko razvojno mrežo/

(4) Pripravljavec vodi postopek priprave regionalnega prostorskega plana in skrbi za usklajevanje interesov med državo ter občinami na območju razvojne regije/ Pripravljavec si mora prizadevati za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora ter poskrbeti za zgodnje in učinkovito obveščanje ter sodelovanje javnosti/

(5) Za izdelavo posameznih sestavin regionalnega prostorskega plana ali njegovih strokovnih podlag lahko pripravljavec zagotovi sodelovanje zunanjih strokovnjakov, če v okviru svojega delovanja nima zagotovljenega ustreznega strokovnega znanja.

(6) Sredstva za izvajanje nalog prostorskega planiranja na regionalni ravni se zagotavljajo v občinskih in državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60 odstotkov potrebnih sredstev.

Nared s sodelavci (2018) je naloge pripravljavca na podlagi ZUreP-2, ZSRR-2 in Pravilniku o regionalnih razvojnih agencijah 2013–2017 (2013) opredelil tako:


12


Preglednica 1: nabor nalog pripravljavca RPP.

deležnik vloga v RPP

Pri

pra

vlja

vec,

po

bu

dn

ik, i

nve

stit

or

Pripravljavec prostorskih aktov je državni organ, organ lokalne skupnosti ali druga oseba, ki vodi in usklajuje pripravo takega akta/ Pripravljavec lahko izvede ali naroči recenzijo gradiva, ki ga izdela izdelovalec prostorskega akta.

Pobudnik priprave prostorskega akta ali drugega akta v skladu s tem zakonom je tista oseba, ki da pobudo za njegovo pripravo, če gre za akt, katerega priprava se začne s pobudo.

Investitor priprave prostorskega izvedbenega akta je oseba, ki naroči izdelavo tega akta, če gre za akt, katerega izdelavo naroča druga oseba, kot je njegov pripravljavec/

Investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve je oseba, ki izvede prostorske ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom/

Pravna oseba mora izpolnjevati naslednja pogoja:

• da je pravna oseba v večinski javni lasti kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in

• da ima interdisciplinarno skupino strokovnjakov za vsebine, ki jih pokriva RPP.

Določanje pripravljavca za vsako finančno perspektivo ni dobra rešitev/ 3/ odstavek 72/ člena ZUreP-2 določa, da se pripravljavec izbere za eno programsko obdobje/ RPP pa se pripravlja za 2 programski obdobji (je 15 letni dokument)/ Zakonske določbe omejujejo vzpostavitev kontinuiranega procesa.

Pripravljavec vodi postopek priprave RPP in skrbi za usklajevanje interesov med državo ter občinami na območju razvojne regije/ Pripravljavec si mora prizadevati za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora ter poskrbeti za zgodnje in učinkovito obveščanje ter sodelovanje javnosti/

Za izdelavo posameznih sestavin RPP ali njegovih strokovnih podlag lahko pripravljavec zagotovi sodelovanje zunanjih strokovnjakov, če v okviru svojega delovanja nima zagotovljenega ustreznega strokovnega znanja.

Sredstva za izvajanje nalog prostorskega planiranja na regionalni ravni se zagotavljajo v občinskih in državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60 odstotkov potrebnih sredstev.


13


8 Nabor udeležencev v postopku priprave regionalnega prostorskega plana

V tem poglavju je predstavljen nabor vseh deležnikov pri pripravi RPP in njihova vloga v postopku/ Vsebina je povzeta iz CRP projekta – model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni (Nared idr., 2018). Seznam je pripravljen na podlagi ZUreP-2, ZSRR-2 in Pravilniku o regionalnih razvojnih agencijah 2013–2017 (2013), ter dopolnjen na podlagi diskusije iz dleavnice.


14


deležnik vloga v RPP V

lad

a R

S predhodna potrditev RPP; sprejme sklep o nadomestnem ukrepanju, če RPP ni pripravljen v predvidenem roku-sprejme akcijski program za izvajanje SPRS, ki nadomesti RPP (v kolikor ta za regijo ni pripravljen).

Ko

mis

ija v

lad

e za

pro

sto

rski

raz

voj

Je stalno delovno telo vlade, ki na medresorski ravni zagotavlja usklajenost in upoštevanje ciljev urejanja prostora in SPRS, tako da. pri pripravi sektorskih strategij in razvojnih aktov poda mnenje z vidika njihovega vpliva na prostorski razvoj; izda mnenje o izhodiščih za pripravo SPRS in predlogu SPRS-izda mnenje o RPP; izda mnenje o posameznih pravilih in splošnih smernicah za prostorsko načrtovanje iz državnega prostorskega reda-skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora in pripravljavca pri pripravi prostorskih aktov in poda priporočila-skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora, pripravljavca, pobudnika oziroma investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve v postopkih državnega prostorskega načrtovanja in poda odločitve-v postopku prevlade javne koristi poda mnenje vladi; izda mnenje o upravičenosti nadomestnega ukrepanja države-izda mnenje o izhodiščih za pripravo in predlog akcijskega programa za izvajanje SPRS na morju; izda mnenje o poročilu o prostorskem razvoju Slovenije.

Državni organ, pristojen za prostor

Ima poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom, vlogo državnega nosilca urejanja prostora za področje prostora, tako da v postopkih priprave prostorskih aktov in drugih zadevah urejanja prostora skrbi za upoštevanje. skladnosti z državnimi pravili urejanja prostora iz njegove pristojnosti-racionalne rabe prostora; določitve omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij-območij namenske rabe in razmestitve dejavnosti v prostoru-notranjega razvoja, širitve in zaokrožitve naselij ter posamične poselitve-ohranjanja prepoznavnih značilnosti naselij in krajine/ Državni organ, pristojen za prostor tudi. zagotavlja strokovno pomoč pri pripravi prostorskih aktov na vseh stopnjah njihove priprave; spremlja postopke priprave prostorskih aktov in preverja tehnično ustreznost gradiv, ki se objavljajo v prostorskem informacijskem sistemu.

Min

istr

stvo

za

oko

lje in

p

rost

or

MOP bi moral podpirati pripravljavca RPP. Pri RPP je večji poudarek na usklajevanju državnih sektorjev kot pa na usklajevanju občin/ MOP mora vsaj pri prvi generaciji RPP imeti koordinativno vlogo, sicer ne bo možno zagotoviti usklajevanja medregionalnih vsebin.


15


Dru

gi n

osi

lci u

reja

nja

pro

sto

ra

Brez aktivnega sodelovanja resorjev, RPP nimajo pravega smisla, zato je pomembno vzpostaviti dialog med občinami in državo/ Predlaga se vzpostavitev medresorske operativne skupine samo za ta namen (jedro: MOP, MGRT in MJU). Veliko vsebinskega dela je treba opraviti že pri pripravi Izhodišč, zlasti NUP bi morali v tej fazi že odgovoriti na nekatera razvojna vprašanja/

Zagotoviti moramo sodelovanje resorjev - ključni resorji (najmanj MKGP, podnebne spremembe, energetika v povezavi OVE, turizem) bi morali skupaj z MOP izdelati SP na ravni države, tudi projektne naloge za SP (podobno kot strokovne podlage za SPRS 2004).

Nosilci urejanje prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave prostorskih aktov tako, da na podlagi svojih razvojnih politik, strategij in programov, skladno s področnimi zakoni, pripravljavcem prostorskih aktov na njihovo zahtevo.

• predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor-

• predložijo razpoložljive strokovne podlage za podane razvojne potrebe za prostorske akte s svojega delovnega področja-

• posredujejo in objavljajo ažurne podatke v ustreznih, zlasti digitalnih, oblikah, ki se nanašajo na prostor, ter morebitne usmeritve, priporočila in pojasnila s svojih delovnih področij in

• podajo smernice in mnenja.

Pro

sto

rski

sve

t

zagotavlja strokovno podporo delu Komisije za prostorski razvoj in ministrstvu. Prostorski svet obravnava in sprejema stališča, daje pobude in mnenja predvsem o. ustreznosti pravil urejanja prostora, ki so del Državnega prostorskega reda, preden o njih odloči Komisija za prostorski razvoj-predlogu SPRS; predlogu občinskega prostorskega načrta, če tako predlaga Komisija za prostorski razvoj; prevladi javne koristi; poročilu o prostorskem razvoju-drugih strokovnih vprašanjih, ki jih nanje naslovi Komisija za prostorski razvoj ali ministrstvo.

Izd

elo

vale

c

Izdelovalec prostorskega akta je pravna ali fizična oseba, ki izdela prostorski akt/ Izdelava prostorskega akta obsega interdisciplinarno, okoljsko vzdržno, družbeno odgovorno, ekonomsko učinkovito, oblikovno in tehnično ustrezno vodenje, usklajevanje in svetovanje v procesu prostorskega načrtovanja/ Pred začetkom izdelave prostorskega izvedbenega akta izdelovalec imenuje odgovornega vodjo izdelave tega akta (v nadaljnjem besedilu: odgovorni vodja) in zagotovi interdisciplinarno skupino strokovnjakov za izdelavo prostorskega izvedbenega akta in strokovnih podlag. Odgovorni vodja je posameznik, ki izpolnjuje pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost/ Interdisciplinarno skupino strokovnjakov glede na značilnosti in potrebe posameznega prostorskega izvedbenega akta in glede na potrebne strokovne podlage sestavljajo strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, prostorskega načrtovanja, gradbeništva, geografije, geodezije, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varovanja zdravja ljudi, urejanja voda, varstva okolja, prometa in druge gospodarske javne infrastrukture, prava, urbane ekonomije, socialnih zadev, sociologije, psihologije, agronomije in gozdarstva in drugih relevantnih področij/


16


Raz

vojn

i sv

et r

egi

jeRPP sprejme razvojni svet regije, kot je določen s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, po predhodni potrditvi vlade.

Občine v razvojni regiji

Izberejo izdelovalca RPP. V procesu priprave izhodišč se posvetujejo s pripravljavcem. Se seznanijo z izhodišči za pripravo RPP/ Pripravijo ustrezne strokovne podlage (v kolikor so potrebne). Usklajujejo se glede vsebin osnutka RPP. Seznanijo se z osnutkom RPP in okoljskega poročila/ Podajo mnenja na osnutek RPP. Usklajujejo vsebine predloga RPP. Seznanijo se s predlogom in s potrjenim predlogom RPP.

Javn

ost

, n

evla

dn

e o

rgan

izac

ije

Se vključujejo v javne razprave, podajo mnenja na osnutek RPP.

Preglednica 2Β αθχ ϰΪαϻ ϻ τθϋϕθτΧϰ τχΘτχϻ ΕΒΒΓ


17

N!VODIL! Z! VSEBINO IN OBLIKO REGION!LNEG! PROSTORSKEG! PL!N! Zaključno poročilo

Ljubljana, 19. 11. 2019

Naloga: Priprava navodil za vsebino, obliko in način priprave regionalnega prostorskega plana

Naročnik: Republika Slovenija – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)

Pogodba št;: 2550 -19 – 510006

Predstavnik naročnika: Valentina Lavrenčič

Poslovodeči partner: Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Predstavnik poslovodečega dr. Igor Bizjak partnerja:

Člani projektne skupine (abc): !ndrej Gulič

arbara Mušič

oštjan otič

Simon Koblar

Lenart Štaut

Vodja projekta na strani Simon Koblar poslovodečega partnerja:

Odgovorna oseba na strani dr. Igor Bizjak poslovodečega partnerja:

Navodilaza vsebino inobliko regionalnega prostorskega plana

Kazalo vsebine

1 Splošna navodila .............................................................................................................................3

1.1 Skladnost z e-prostorom .........................................................................................................3

1.2 Skladnost z instrumenti celostnega teritorialnega razvoja.....................................................3

2 Navodila za vsebino in obliko tekstualnega dela regionalnega prostorskega plana ......................4

2.1 Minimalna obvezna vsebina tekstualnega dela regionalnega prostorskega plana ................5

2.2 Struktura/kazalo posameznih poglavij regionalnega prostorskega plana skupaj z vzorčnimi enotnimi prikazi besedila ....................................................................................................................5

3 Navodila za vsebino in obliko grafičnega dela regionalnega prostorskega plana ..........................6

3.1 Oblika in vsebina kartografske podlage..................................................................................6

3.1.1 Enotna podlaga v merilu 1:250.000 ................................................................................6

3.1.2 Enotna podlaga v merilu 1:50.000 ..................................................................................7

3.2 Merilo grafičnih prikazov ........................................................................................................9

3.3 Oblika digitalnih prostorskih podatkov...................................................................................9

3.3.1 Struktura atributivnih podatkov .....................................................................................9

3.4 Analogna oblika regionalnega prostorskega plana...............................................................10

3.5 Koordinatni sistem ................................................................................................................10

3.6 Enoten način prikazovanja vsebin.........................................................................................11

3.7 Obseg vsebin, vzorčni prikaz in minimalni obseg na posameznem grafičnem prikazu ........11

3.7.1 Omrežje naselij in njihova funkcija ...............................................................................11

3.7.2 Zasnova omrežja gospodarske javne infrastrukture in JPP...........................................11

3.7.3 Prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti ................................................12

3.7.4 Zasnova zelenega sistema regije...................................................................................12

4 Viri in literatura .............................................................................................................................13


1





DTK – državne topografske karte

DPK – državne pregledne karte

LUR – Ljubljanska urbana regija

PROSO – prednostna območja za stanovanjsko oskrbo

PIS – Prostorski informacijski sistem

JPP – javni potniški promet

MzI – Ministrstvo za infrastrukturo

OPN – Občinski prostorski načrt

SPRS – Strategij prostorskega razvoja Slovenije

KZ – Krajinska zasnova


2


1 Splošna navodila

Ker so regije med seboj zelo različne glede njihovih prostorskih, okoljskih, naravnih, družbenih, gospodarskih, kulturnih in drugih dejavnikov vplivanja, se v navodilih za vsebino in obliko ne da zajeti vseh posameznih značilnosti. Od značilnosti in posebnosti regije je zelo odvisen tudi seznam strokovnih podlag, ki jih je potrebno izdelati pred začetkom priprave RPP/ Zato je za vsako posamezno regijo potrebno izdelati projektno nalogo, v kateri se opravi pregled obstoječih strokovnih podlag in se poda seznam strokovnih podlag, katere je potrebno dopolniti ali na novo izdelati. Določijo se značilnosti regije, ki lahko vplivajo na obseg opravljenega dela, itd. Več o pripravi inventarizacije je zapisano v prvem poglavju navodil za način priprave RPP/

1.1 Skladnost z e-prostorom

Struktura in format oddanih datotek mora biti skladen z e-prostorom. Zato se uporabljajo splošno uporabni in izmenljivi formati datotek - .docx, .xlsx, .shp, .pdf, .tiff, katere se lahko vključi v sistem e-prostora. Podrobnejša tehnična navodila morajo pripraviti upravljalci E-prostora.

1.2 Skladnost z instrumenti celostnega teritorialnega razvoja

Vsebina in oblika RPP mora izpolnjevati pogoje za uporabo inštrumentov celostnega teritorialnega razvoja. Kohezijska politika za obdobje po letu 2020 se šele pripravlja, v pripravo se mora vključiti tudi MOP, in s tem zagotovi financiranje projektov opredeljenih v RPP.

Pri prijavi projektov je potrebno upoštevati usmeritev, da je neka naložba razvojno teritorialna, če je usklajena s prostorsko strategijo območja, za katero se sprejema/ To je lahko del regije, povezava več (delov) regij ali čezmejno zaokroženo območje, lahko je samo specifično urbano območje s posebnimi problemi ali neka urbano-ruralna problemska enota. Naložba je celovita takrat, ko ima hkrati pozitivne ekonomske, socialne in okoljske učinke/ elostna teritorialna naložba je instrument teritorialnega razvoja, ki omogoča izvajanje celovite strategije na širšem območju s črpanjem sredstev iz najmanj dveh različnih prednostnih nalog ali programov sodelovanja. Namen elostne teritorialne naložbe je uresničevanje dolgoročne strategije za uspešno spopadanje z družbenimi in ekonomskimi izzivi na opredeljenem zemljepisnem območju/ To so tudi edini projekti, ki bodo lahko računali na sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov.


3


2 Navodila za vsebino in obliko tekstualnega dela regionalnega prostorskega plana

Vsebino RPP opredeljuje 70/ člen ZUreP-2, po katerem se je potrebno ravnati pri pripravi RPP. Temu členu sledi tudi struktura in vsebina RPP.

70; člen (namen in vsebina regionalnega prostorskega plana)

(1) Regionalni prostorski plan je prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije, njenega akcijskega programa, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije in določijo bistvene razvojne priložnosti/

(2) V regionalnem prostorskem planu se uskladijo in določijo.

• cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja;

• mesta, druga urbana naselja in morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije, katerim se določi njihova vloga ter okvirna območja za njihov dolgoročni razvoj-

• širša mestna območja-• zasnova omrežij družbene infrastrukture-• zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture;

• zasnova stanovanjskih območij-• prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, ki so pomembne za regijo-• zasnova zelenega sistema regije;

• povezave s sosednjimi območji/

(3) V regionalnem prostorskem planu se uskladijo zasnove prostorskih ureditev državnega pomena tako, da se opravita vsaj predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant, opredelijo predlogi izvedljivih variant in podajo usmeritve za njihovo prostorsko načrtovanje/ Te so podlaga za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja v skladu s tem zakonom/

(4) V regionalnem prostorskem planu se obvezno uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali vplivajo na razvoj več občin, med katere spadajo zlasti:

• prostorske ureditve, ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja-

• prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo• prednostna območja za gospodarski razvoj, ki same ali kot širitev obstoječih presegajo 10 ha uporabne površine (industrijske, obrtne, trgovske, poslovne, logistični centri)

• večja nakupovalna središča, ki sama ali kot širitev obstoječih presegajo 5/000 m bruto tlorisne površine

• infrastrukturna vozlišča in prostorske ureditve, namenjene urejanju skupnega javnega

-

-2

-

potniškega prometa-

• območja za objekte pomembnejše družbene infrastrukture/

(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko na predlog občine ob strinjanju preostalih občin v razvojni regiji v regionalnem prostorskem planu uskladijo in določijo tudi zasnove drugih prostorskih ureditev lokalnega pomena.

(6) Regionalni prostorski plan vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, za razvoj gospodarske javne infrastrukture in za urejanje krajine s poudarkom na ohranjanju krajinske identitete. Usmeritve se prednostno podajo glede na pomembne razvojne


4


možnosti ali probleme v razvojni regiji/ Občine te usmeritve upoštevajo pri pripravi svojih prostorskih aktov.

(7) Če vsebina regionalnega prostorskega plana vpliva na sosednjo razvojno regijo ali posamezno občino, se te vsebine z njimi uskladijo/

(8) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko mestne občine določijo prednostna območja za gospodarski razvoj in večja nakupovalna središča v občinskem prostorskem planu.

2.1 Minimalna obvezna vsebina tekstualnega dela regionalnega prostorskega plana

Vsebina RPP naj bo jasna in kratka/ !nalitičen del sodi kot spremljajoče gradivo v nabor strokovnih podlag oziroma v priloge RPP. Dolžina posameznih poglavij je opredeljena v prilogi 1/

2.2 Struktura/kazalo posameznih poglavij regionalnega prostorskega plana skupaj z vzorčnimi enotnimi prikazi besedila

V prilogi: navodila za vsebino in obliko RPP – kazalo.


5


3 Navodila za vsebino in obliko grafičnega dela regionalnega prostorskega plana

Regionalni prostorski plan je prostorski dokument, zato se vsebine prikazujejo tudi kartografsko. Ker se bodo regionalni prostorski plani izdelali za vseh 12 razvojnih regij, morajo biti vsi izdelani v enotnem merilu in z enakimi grafičnimi simboli/ To bo omogočilo prikaz vseh 12 regionalnih prostorskih planov na eni karti ter vključitev podatkov v PIS. V besedilu se lahko posamezne vsebine prikaže s shematiziranimi prikazi, za katere ni izdelanih navodil, saj se sheme ne bodo vnašale v PIS/ Oblikovno naj sledijo shemam iz SPRS.

3.1 Oblika in vsebina kartografske podlage

Za enoten izgled kart je poleg enotnih prikazov vsebine smiselno definirati tudi enotno podlago.

3.1.1 Enotna podlaga v merilu 1:250.000

Obstoječe kartografske podlage niso primerne, saj so preveč podrobne/ Zato je potrebno uporabiti le določene grafične elemente iz teh kart/ Kot osnovo se vzame vektorske sloje Državne pregledne karte v merilu 1:250.000. Ko se bodo v prihodnje ti podatki posodabljali, je potrebno posodobiti tudi kartografsko podlago.

Poleg vektorskih slojev je na karto potrebno vključiti tudi digitalni model reliefa, oz/ senčen relief, iz katerega je vidna razgibanost površja, kartografski prikaz pa s tem da občutek tretje dimenzije/ Ker je smiselno da kartografska podlaga prikazuje tudi obmejno območje sosednjih držav je potrebno izbrati vir podatkov, ki pokriva tudi sosednje države. Prosto dostopni so podatki EU-DEM v1.1 in sicer na povezavi: https://land.copernicus.eu/imagery-in-situ/eu-dem/eu-dem-v1.1

Ključni elementi kartografske podloge, ki se jo izvozi v rastrsko obliko GeoTIFF, ki se nato uporabi kot podlaga pri vsebinskih kartah.

• DPK 250 vektor – glede na prikazan vrstni red o P250V3000_tD – Komunikacije - točke

3407,0 – Železniške postaje o P250V3000_lD

Vsi sloji – prikaz po parametru opis – ceste in železnice – linijski elementi o P250V5000_pD – hidrografija

5101,0 – vodna površine (jezero, morje, širša reka) o P250V5000_lD

5201,0 - stalni vodotok širine do 15 m 5202,0 - stalni vodotok širine15 m – 25 m 5203,0 - stalni vodotok širine 25 m – 100 m

o P250V2000_tD 2101,0 - stavba

o P250V2000_pD 2102,0 - strnjeno območje stavb 2101,1 – stavba

• Bela maska – bel sloj čez celotno območje, prosojnost 30 %.

• Senčen relief. podatki so v ločljivosti 25 m, kar zadošča za potrebe izdelave kartografske podlage. V GIS programu se iz modela višin izdela senčen relief, in sicer z azimutom 315° ter višino senčenja 45°/ Tako izdelan sloj se prikaže v !rcGIS – svetilnost, kontrast in prosojnost nastavljena na 0 %. Prikaz je narejen brez raztegovanja vrednosti – opcija Stretch v meniju Symbology je nastavljena na None.

• Siva maska – siv sloj pod celotnim območjem – RG vrednosti. 180, 180, 180/ Ta sloj reši neskladja med DEM in prikazom morja na DPK 250 v Maranski laguni v Itlaiji.


6

https://land.copernicus.eu/imagery-in-situ/eu-dem/eu-dem-v1.1


Predlagamo, da se pred pripravo RPP pripravi kartografsko podlago za celotno Slovenijo in se jo v formatu GeoTIFF da na voljo izdelovalcem RPP. Tako se ne bo potrebno vsakemu izdelovalcu posebej ukvarjati z izdelovanjem kartografske podlage.

Druga možnost bi bila, da GURS izdela novo tematsko karto v merilu 1:250.000, katera ne bo obremenjena z napisi in drugimi, za kartografsko podlago nepomembnimi vsebinami.

Slika 1: izsek prikaza izdelane kartografske podlage izdelane v merilu 1:250.000.

3.1.2 Enotna podlaga v merilu 1:50.000

Podrobnejših vsebin se na karti v merilu 1.50/000 ne da prikazati/ Za te vsebine je najprimernejša podlaga zvezni sloj DTK 50.000 s sivinskim prikazom in 90 % prosojnostjo – glej sliko 2. Ta sloj je prosto dostopen na spletni strani GURS in se ažurno posodablja.


7


Slika 2: vzorčni prikaz karte v merilu 1:50;000 s kartografsko podlago DTK 50;000 – sivinski prikaz, 90 % prosojnost.


8


3.2 Merilo grafičnih prikazov

Ker je RPP strateški dokument, se uporabi enotno merilo 1:250.000 za strateške karte na formatu A3 oz. A4, odvisno od velikosti regije. Kartografska podlaga naj bo izdelana iz posameznih vektorskih slojev iz DPK 250.000, kot je opisano v poglavju 3.1.

Določene vsebine se prikaže na karti v merilu 1:50.000, s kartografsko podlogo DTK 50.000. Izvoz kart se v tem primeru pripravi po mreži listov Državne topografske karte v merilu 1.50/000/ Izvoz je na listu velikosti A2 – ležeča postavitev/ Ob karti tako ostane še prostor za legendo/

3.3 Oblika digitalnih prostorskih podatkov

Regionalni prostorski plan se izdela v digitalni obliki. Arhiviranje in vpogled v regionalni prostorski plan se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.

Digitalni prostorski podatki, ki se prikažejo na grafičnih načrtih, se izdelajo kot vektorski podatki s pripadajočimi opisnimi podatki/ Vodijo se s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami/

Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu digitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih geodetskih podatkov.

Karte se oddaja v naslednjih formatih:

• Shapefile – digitalni vektorski prostorski podatki s pripadajočimi atributi/

• pripradajoča datoteka ki ponazarja prikaz digitalnih vektorskih podatkov. Lahko je v ESRI formatu .lyr - ali pa v formatu za QGIS - .qml.

• digitalne rastrske karte – geoTIFF

• digitalne karte za tisk - .pdf

3.3.1 Struktura atributivnih podatkov

Pri večini prostorskih podatkov ni potrebna enotna struktura atributivnih podatkov. Izdelovalec mora samo priložiti šifrant atributivne tabele. Izjema so podatki, ki se jih prikazuje po naseljih – tu je struktura vnaprej določena. Podatke po naseljih se strukturira na način, da se datoteki naselij iz registra prostorskih enot doda nove stolpce – tip short integer. Ime stolpca je opredeljeno v spodnji preglednici, prav tako šifre, ki se jih vnaša/

Ime stolpca Opis stolpca šifra opis

PROSO Prednostna območja 0 Ni primerno za PROSO za stanovanjsko oskrbo

1 Zelo primerno za PROSO

2 Primerno za PROSO

3 Manj primerno za PROSO

SMO Širša mestna 0 ni vključeno v Širše mestno območje območja

1 vključeno v Širše mestno območje

DOFP Drugo območje 0 ni del drugega območja funkcionalnega povezovanja funkcionalnega povezovanja

1 Drugo območje funkcionalnega povezovanja

sredisce 0 nima značaja središča


9


Vključenost v sistem središč

1 Središče I/ ravni

2 Središče II/ ravni

3 Središče III/ ravni

4 Središče IV/ ravni

5 Druga naselja pomembna za razvoj regije

podezelje Kategorija podeželskega naselja

0 ni podeželsko naselje

1 Podeželje v zaledju mest in urbanih naselij

2 Podeželje na gorskih območjih v notranjosti

3 Podeželje na odmaknjenih in obmejnih gorskih območjih

4 Podeželje na odmaknjenih in obmejnih nižinskih območjih

3.4 Analogna oblika regionalnega prostorskega plana

!nalogna oblika regionalnega prostorskega plana mora biti pripravljena tako, da so sestavine vložene vsaka v ustrezno mapo, opremljeno z naslovnico, notranjimi naslovnimi listi, besedilom in kartografskim delom z grafičnimi prikaz po vzoru vzorčnih grafičnih prikazov. Gradivo mora biti vezano v takšni obliki, da posameznih listov ni mogoče odvzemati oziroma dodajati. Vse strani morajo biti oštevilčene/

Naslovnica vsebuje:

• naziv akta,

• podatke o datumu sprejema RPP na svetu regije,

• podatke o objavi RPP v PIS,

• številko in datum sklepa Vlade Republike Slovenije o potrditvi RPP.

Notranji naslovni listi vsebujejo kazalo vsebin:

• besedila,

• kartografskega dela z grafičnimi načrti, • prilog k RPP,

• podatke in žig o izdelovalcu RPP.

3.5 Koordinatni sistem

Za vse prikaze se uporabi enoten koordinatni sistem (Zakon o državnem ///, 2014):

• TM = transverzalna (prečna) Mercatorjeva projekcija • Geodetski datum 1996

• Elipsoid GRS 1980

• Koordinati: e in n

Vir: (Državni koordinatni sistem, 2019).


10


3.6 Enoten način prikazovanja vsebin

V prilogi v formatu .pdf se prikaže celoten nabor grafičnih znakov. Poleg tega se doda še aktivno datoteko v formatu .lyr, katero se lahko uporabi v programskem paketu ArcGIS, v njej pa so izdelani vsi grafični prikazi – legenda, oz. .qml za QGIS, odvisno od programske opreme, ki jo izdelovalec uporablja.

3.7 Obseg vsebin, vzorčni prikaz in minimalni obseg na posameznem grafičnem prikazu

V prilogi so dodane vzorčne karte za LUR v merilih 1.50/000 in 1:250.000. Vsebina kart je zgolj ilustrativna in ne odraža dejanskega in/ali načrtovanega stanja!

Za vse regije je nabor kart enak – število kart bo tako za vse regije enako. Glede na specifike regij pa lahko na posamezni karti kateri od grafičnih elementov manjka/ Zaradi enotnega seznama kart, bo poenostavljena primerjava kart med regijami, saj se bo za določeno vsebino vedelo, na kateri karti je prikazana/ Nabor grafičnih znakov ni končen – po potrebi se grafični znaki za določene vsebine lahko dodajo, vendar naj bo to koordinirano z MOP, tako da se bo v vseh regijah uporabljalo enak nabor grafičnih znakov/

Nekatere karte so združene glede na tematiko. Označene na način: 2.1, 2.2 ipd.

3.7.1 Omrežje naselij in njihova funkcija

Na karti se prikaže omrežje urbanih središč – določi se tudi druga naselja pomembna za razvoj regije. Prednostna območja za stanovanjsko oskrbo se prevzame iz študije, ki jo je izdelala Pogačarjeva s sodelavci (2016). V primeru predvidene izboljšave v ponudbi JPP se analizo PROSO lahko izdela na novo. Kategorizacijo naselij se izdela na podlagi strokovne podlage za razvoj naselij.

3.7.2 Zasnova omrežja gospodarske javne infrastrukture in JPP

3.7.2.1 Prometno omrežje

Karta prometnega omrežja je pomembna za prikaz poteka prometne infrastrukture in prikaza načrtovane nove infrastrukture.

3.7.2.2 Sistem trajnostne mobilnosti

Karta sistema trajnostne mobilnosti je potrebna zato, da se prikaže obstoječe stanje in načrti glede izboljšave sistema JPP in kolesarskih povezav/ Prometno in prostorsko načrtovanje je namreč potrebno povezovati, pri tem je še posebej pomemben poudarek na trajnostnih oblikah mobilnosti. Pri izdelavi karte bo v pomoč strokovna podlaga, v kateri se določi tudi ustreznost dostopa do JPP glede na veljavni standard dostopnosti, ki ga predpiše MzI, oz/ glede na mednarodno veljavne standarde dostopnosti/ Pri oddaljenosti do postajališč se upošteva dejanske oddaljenosti po omrežju poti/ Območja z izboljšanim dostopom do JPP se nato uporabi pri določitvi PROSO/

3.7.2.3 Energetski sistem

Karta prikaže vsebine povezane z energetiko/ Predvsem energetski infrastrukturi, ki sega na območje več občin/ Prikazana so tudi območja oskrbe s plinom in toplotno energijo, saj je poselitev smiselno koncentrirati v teh območjih/ Na tej ravni se določajo lokacije za pomembne objekte, katerih lokalna skupnost po navadi noče v bližini, kot so termo in hidro elektrarne, toplarne in daljnovodi. Dodatno so prikazane še reke primerne za izrabo hidroenergije.

3.7.2.4 Sistem komunalne oskrbe

Na karti se prikaže vsebine povezane z vodooskrbo, odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda ter z ravnanjem z odpadki.


11


3.7.3 Prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti

3.7.3.1 Usmeritve za podrobnejšo namensko rabo prostora – merilo 50.000

Sintezna karta z usmeritvami za OPN in opredelitvijo nekaterih območij iz 4/ odstavka, 70/ člena ZUreP-2.

• Prednostna območja za stanovanjsko oskrbo

• Območja za objekte pomembnejše družbene infrastrukture

• Prednostna območja za gospodarski razvoj • Območja trgovskih središč • Območja za potrebe zaščite in reševanja

Na karti v merilu 50/000 se prikaže izvedbeni del RPP, ki nadomesti strateški del OPN/ V tem delu se določi osnovno namensko rabo prostora, posebej pa se označi območja, za katera je v osnutku nove SPRS opredeljeno, da se določi na regionalni ravni/ Območja se riše in prikazuje v merilu 1.50/000/

3.7.3.2 Omrežje pomembnejše družbene infrastrukture

Pri družbeni infrastrukturi je poudarek na regijsko pomembnih vsebinah, kot so npr/. srednja šola, višje in visoke šole, fakultete, inštituti, športni in kulturni centri, zdravstvo in socialna varnost (domovi za starejše).

3.7.4 Zasnova zelenega sistema regije

Na karti se prikaže zasnovo zelenega sistema regije/ Dodatno se označi še območja, za katera se izdela krajinsko zasnovo.


12


4 Viri in literatura

E-prostor - Državni koordinatni sistem (D96/TM (ESRS))/ 2019/ GURS. e-prostor. URL: http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/drzavni-prostorski-koordinatni-sistem/horizontalna-sestavina/drzavni-koordinatni-sistem-d96tm-esrs/ (pridobljeno 18. 6. 2019).

Pogačar, P/, Kušar, S/, of, !/, Černe, /, Zenkovič, N/, 2016/ Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo – PROSO. URL: http://mop.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf (Citirano 21. 6. 2019).

Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS)/ Uradni list RS, št/ 25/14 in 61/17 – ZAID. 2014/ Uradni list RS, št/ 25/14 in 61/17/ URL. pisrs/si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6446 (Citirano 21. 6. 2019).


13

http://mop.arhiv

http://www.e

N!VODIL! Z! VSEBINO IN OBLIKO REGION!LNEG! PROSTORSKEG! PL!N!

Zaključno poročilo

Ljubljana, 19. 11. 2019

KAZALO




PIS – prostorski informacijski sistem

ŠMO – širše mestno območje

PROSO – prednostna območja za stanovanjsko oskrbo

Navodilaza vsebino inobliko regionalnega prostorskega plana -kazalo

Kazalo vsebine

1 Uvod................................................................................................................................................3

Vsebina regionalnega prostorskega plana..............................................................................3

Območje obravnave ................................................................................................................3

Povzetek izhodišč za pripravo regionalnega prostorskega plana regije XY ............................3

1.3.1 Značilnosti in težnje prostorskega razvoja regije XY .......................................................4

1.3.2 Razvojni izzivi regije XY....................................................................................................4

2 Cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja regije XY..............................................................5

Cilji prostorskega razvoja regije XY .........................................................................................5

Prednostne naloge prostorskega razvoja regije XY.................................................................5

3 Usmeritve za prostorski razvoj regije..............................................................................................6

Vizija prostorskega razvoja regije XY do leta 20XX .................................................................6

Usmeritve za razvoj poselitve .................................................................................................7

Usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture ..........................................................7

Usmeritve za urejanje krajine .................................................................................................7

4 Zasnova prostorskega razvoja regije...............................................................................................8

Zasnova omrežja naselij in njihova funkcija v regiji ................................................................8

4.1.1 Širša mestna območja .....................................................................................................8

4.1.2 Druga območja funkcionalnega povezovanja .................................................................8

4.1.3 Središča v policentričnem urbanem sistemu ..................................................................8

4.1.4 Podeželje .........................................................................................................................9

Zasnova prednostnih območij za razvoj posameznih dejavnosti..........................................10

4.2.1 Omrežje pomembnejše družbene infrastrukture .........................................................10

4.2.2 Prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo - PROSO..................................10

4.2.3 Prednostna območja za gospodarski razvoj..................................................................10

4.2.4 Večja nakupovalna središča ..........................................................................................10

4.2.5 Usmeritve za razvoj turizma .........................................................................................11

Zasnova omrežja gospodarske javne infrastrukture .............................................................11

4.3.1 Prometna infrastruktura ...............................................................................................11

4.3.2 Energetska infrastruktura .............................................................................................13

4.3.3 Lokalne gospodarske javne službe s področja varstva okolja .......................................14

Zasnova zelenega sistema regije...........................................................................................15

4.4.1 Območja prepoznavnosti ..............................................................................................15

4.4.2 Zavarovana območja narave in območja kulturne dediščine .......................................15

4.4.3 Naravni viri ....................................................................................................................15

Obramba, zaščita in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami .....................................16

4.5.1 Obramba .......................................................................................................................16


1


4.5.2 Zaščita in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ..............................................17

Posebna območja in področja...............................................................................................17

4.6.1 Odmaknjena, gorska in obmejna problemska območja ...............................................17

4.6.2 Razvoj morja in obale....................................................................................................17

4.6.3 Usmeritve za zagotavljanje prostorskih možnosti za nizkoogljično družbo .................17

Spremljanje in vrednotenje učinkov priprave in izvajanja regionalnega prostorskega plana ......185


2


1 Uvod

V uvodnem poglavju se najprej na kratko predstavi regija, za katero se RPP pripravlja. Nato se povzame struktura dokumenta, prikaže oziroma opiše se medsebojna razmerja do nadrejenih in ključnih podrejenih prostorskih dokumentov, zakonskih predpisov, idr. (SPRS, RRP, itd.).

Obseg: 1.000–2.000 znakov s presledki.

Vsebina regionalnega prostorskega plana

V tem poglavju se predstavi vsebina in struktura dokumenta ter navedejo vse priloge. Na kratko se opiše postopek izdelave RPP – kdaj se je začel, kakšni so bili koraki, kdaj je bil potrjen, ipd.

Primer:

Regionalni prostorski plan je strateški dokument …, sestavljen je iz tekstualnega dela, ki v osnovni strukturi sledi poglavjem iz SPRS, kar bralcu olajša medsebojno primerjavo dokumentov.

RPP je sestavljen iz tekstualnega dela (ta dokument) in prilog.

Priloge tekstualnemu delu RPP so:

• Izhodišča za pripravo RPP, • Grafični del RPP:

o Karte primerne za tisk – format PDF o Karte za prikaz v GIS sistemih – format geoTIFF o Izvorni prostorski podatki – shapefile in layer datoteke

• Strokovne podlage: o Urbanistična zasnova o Krajinska zasnova o Demografska študija o <

• Grafični del RPP

• Seznam naselij s pripadajočimi atributi

Območje obravnave

Določi se območje obravnave, za katerega se poda tudi kratek geografski oris regije (npr. lega v mednarodnem prostoru in znotraj države; Izpostavljene posebne značilnosti, ki vplivajo na prostorski razvoj – npr; goratost, obmejnost, lega ob morju, število prebivalcev, razporeditev poselitve, stopnja razvitosti regije).


Povzetek izhodišč za pripravo regionalnega prostorskega plana regije XY

ZUreP-2 določa, da se formalni postopek priprave RPP začne z javno objavo Izhodišč v Prostorsko informacijskem sistemu – v nadaljevanju PIS. Ta izhodišča se v RPP samo na kratko povzamejo in izpostavijo ključni dejavniki; Razširjen opis izhodišč je sestavni del obveznih prilog RPP; V podpoglavjih se povzamejo tudi posamezne vsebine, pomembne za regijo. Pomembno je, da se ne prepisuje formalnih izhodišč iz hierarhično višje nadrejenih aktov ter drugih sektorskih razvojnih dokumentov, temveč se navedejo izhodišča relevantna za posamezno regijo (npr; kakšno je stanje prostorskega razvoja v regiji, kakšni so pereči problemi, opisana naj bodo razhajanja od načrtovanega razvoja, težnje v prostoru, kako bo regija sledila strateškim ciljem razvoja, kako bo regija prispevala k uresničevanju ciljev SPRS, ipd.).



3


1.3.1 Značilnosti in težnje prostorskega razvoja regije XY

Opiše se, kakšno je stanje prostorskega razvoja v regiji, kakšni so pereči problemi, razvojne potrebe in možnosti, opisana naj bodo razhajanja od načrtovanega razvoja opredeljenega v SPRS, OPN-jih in regionalnih razvojnih programih, težnje v prostoru, kako bo regija sledila strateškim ciljem razvoja, kako bo regija prispevala k uresničevanju ciljev SPRS.


1.3.2 Razvojni izzivi regije XY

Razvojni izzivi regije morajo biti usklajeni z RRP, ki se praviloma izdeluje sočasno s pripravo RPP, pri čemer je potrebno upoštevati različen terminski plan veljavnosti dokumentov.



4


2 Cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja regije XY

Obseg poglavja in podpoglavij: 15.000–20.000 znakov s presledki.

Cilji prostorskega razvoja regije XY

Določijo se cilji prostorskega razvoja regije (4–6 ciljev) in prioritete za udejanjanje teh ciljev. Cilji naj bodo specifični za regijo in naj smiselno služijo udejanjanju vizije prostorskega razvoja regije.

Prednostne naloge prostorskega razvoja regije XY

Določijo se prednostne naloge prostorskega razvoja regije.


5


3 Usmeritve za prostorski razvoj regije

Gre za strateške – konceptualne usmeritve. Usmeritve sledijo 6. odstavku, 70; člena ZUreP-2.

Koncept prostorskega razvoja predstavlja strateški okvir za povezovanje prostorskih sistemov in struktur, s katerim uresničujemo vizijo in cilje prostorskega razvoja. Zasnovan je na sočasnem, sinergijskem, integralnem in medsebojno soodvisnem razvoju treh prostorskih sistemov: (1) poselitve, (2) gospodarske javne infrastrukture ter (3) zelene infrastrukture; Pri njihovem načrtovanju in razvoju se hkrati upoštevajo družbeni, gospodarski in okoljski vidiki razvoja, ter upošteva utemeljene potrebe in razvojne možnosti posameznih območij; Pri tem se upošteva usmeritve iz SPRS; Posamezne vsebine se prikaže tudi grafično in sicer shematizirano po vzoru shem iz SPRS.

Vizija prostorskega razvoja regije XY do leta 20XX

Letnico se določi glede na leto sprejema RPP – veljavnost dokumenta je 15 let (ZUreP-2, 74; člen); Za vsako regijo se oblikuje lastno vizijo, ki pa mora biti usklajena s SPRS in RRP. V njej se poudari značilnosti regije in poda splošno usmeritev njenega razvoja;



6


Usmeritve za razvoj poselitve

Opredelijo se temeljne usmeritve glede območij za urbanistične zasnove, središčnih naselij, širših mestnih območij in prednostnih območij za razvoj poselitve;


Usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture

Opredelijo se temeljne usmeritve glede najpomembnejših energetskih omrežij, cestne in železniške infrastrukture, intermodalnih središč, ter druge pomembnejše infrastrukture.


Usmeritve za urejanje krajine

Opredelijo se usmeritve za določitev območij prepoznavnosti na državnem in regionalnem nivoju, zelene infrastrukture in območij za katera se izdela krajinsko zasnovo;



7


4 Zasnova prostorskega razvoja regije

Ključna poglavja, ki dajejo usmeritve za umeščanje v prostor; Večina vsebin se prikaže tudi kartografsko.

Pri vsebinah, ki segajo na območje več regij je potrebno sodelovanje med pripravljavci RPP. Pri tem lahko ključno vlogo odigra MOP, ki bo imel pregled nad pripravo vseh RPP-jev.

Zasnova omrežja naselij in njihova funkcija v regiji

Določi se mesta, druga urbana naselja in morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije, katerim se opredeli njihova vloga ter okvirna območja za njihov dolgoročni razvoj; Pri tem bodo pomembne strokovne podlage za razvoj naselij in uskladitev občin, katera naselja bodo imela območja za dolgoročni razvoj naselij; Hkrati se določijo tudi pomembnejša območja prenove in usmeritve za sanacijo razvrednotenih območij v naseljih; Upoštevajo se ŠMO in opredelijo povezave s sosednjimi območji in regijami - pri obmejnih regijah s sosednjimi državami.

4.1.1 Širša mestna območja

Širša mestna območja – v nadaljnjem besedilu ŠMO, so nadgradnja policentričnega urbanega sistema z jedri urbanega razvoja, ki krepijo konkurenčnost Slovenije; Razvoj širšega mestnega območja se usmerja z usklajenim ter skupnim regionalnim in prostorskim planiranjem. V RPP se širša mestna območja iz SPRS povzame in se jih podrobneje umesti v prostor – na naselje natančno; Seznam naselij vključenih v ŠMO, je priloga RPP, prikaže pa se tudi na karti 1.


4.1.2 Druga območja funkcionalnega povezovanja

Samo za regije, v katerih se nahajajo območja Jesenice – Radovljica; Trbovlje – Zagorje – Hrastnik in Sevnica–Krško–Brežice, ki so po SPRS določena kot Druga območja funkcijskega povezovanja.

Znotraj teh območij se v regionalnem prostorskem planu načrtuje usklajen razvoj stanovanjskih območij, javnega potniškega prometa, delovnih mest, družbene infrastrukture, zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena ter zelenih sistemov. Območja se določi na naselje natančno;

Seznam naselij v drugih območjih funkcionalnega povezovanja je priloga RPP, prikaže pa se tudi kartografsko na karti 1.


4.1.3 Središča v policentričnem urbanem sistemu

Za ta naselja se pripravijo podrobnejše usmeritve za njihovo urejanje in razvoj; Pri tem se ureja še vsebine opredeljene v podpoglavjih.

V preglednici se prikaže središča do 4; ravni in druga naselja pomembna za razvoj regije. Vsa središča se prikaže tudi na karti 1.

Središča I. ravni

Središča II. ravni

Središča III. ravni

Za središča III; ravni se podrobneje opredeli nabor storitev, ki so prilagojene regionalnim razmeram ter potrebam prebivalcev in gospodarstva.

Središča IV. ravni

Druga naselja pomembna za razvoj regije


8


V RPP se država in občine glede na razvojne cilje regije, opredeljena prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti ter predlog zasnove omrežij družbene in gospodarske infrastrukture dogovorijo za opredelitev morebitnih drugih naselij, pomembnih za razvoj regije. Taka naselja se lahko opredelijo na tistih prednostnih območjih za razvoj posameznih dejavnosti, ki so od središč višjih ravni (I. – IV; ravni) oddaljena več kot 20 km po cestnem omrežju, imajo podeželsko zaledje in so pomembna z vidika oskrbe prebivalcev teh območij s storitvami splošnega pomena; Naselja, pomembna za razvoj regije imajo vsaj 1;500 prebivalcev, so sedež občine z vsaj 2.000 prebivalci, imajo popolno osnovno šolo, primarno zdravstveno oskrbo (zdravstvena postaja) ter so gospodarsko pomembna (indeks delovne migracije > 96 - zmerno delovna občina);

4.1.3.1 Območja za dolgoročni razvoj naselij - ODRN

Območje za dolgoročni razvoj se določi v regionalnem prostorskem planu naseljem do IV; ravni ter drugim naseljem, pomembnim za razvoj regije in sicer takrat, ko naselje, kljub ukrepom prenove in notranjega razvoja, prostorsko ne more zagotoviti opravljanja vloge središča, opredeljenega v policentričnem urbanem sistemu poselitve; Utemeljitev potrebe mora jasno izhajati iz preveritve trendov gospodarskega razvoja v zadnjem 15 letnem obdobju, stanja in projekcije rasti prebivalstva za 15 letno obdobje, potrebe po novih javnih najemnih stanovanjih ter opredelitve učinka na funkcionalne povezave v širšem mestnem in gravitacijskem območju, upoštevaje usmeritve za širša mestna območja;

Območja se prikaže na karti 3;1, v besedilu pa se območja na kratko opiše in se argumentira njihovo izbiro.


4.1.3.2 Usmeritve za ohranjanje in izboljšanje prepoznavnosti naselij

Določijo se podrobnejše usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti naselij. Usmeritve za to poglavje bodo bolj jasne, ko se zaključi naloga UZ in KZ, ki se izdeluje na UIRS in jo financira MOP. Vsebino za to poglavje se črpa iz obveznih strokovnih podlage urbanistična zasnova.


4.1.3.3 Območja, za katera se izdela urbanistično zasnovo

ZUreP-2 kot obvezno strokovno podlago opredeljuje urbanistično zasnovo; V tem poglavju se na kratko opiše za katera naselja se izdela Urbanistično zasnovo, argumentira izbor naselij, ter se na shemi prikaže območja, za katera je izdelana urbanistična zasnova; Celotna strokovna podlaga je priloga RPP.


4.1.4 Podeželje

Za usmerjanje prostorskega razvoja razlikujemo naslednje kategorije podeželja:

• podeželje v zaledju mest in urbanih naselij

• podeželje na gorskih ter odmaknjenih in obmejnih območjih: o podeželje na gorskih območjih v notranjosti o podeželje na odmaknjenih in obmejnih gorskih območjih o podeželje na odmaknjenih in obmejnih nižinskih območjih

Območja se definira na naselje natančno; Seznam naselij s kategorijo podeželskega naselja je prilogaRPP, prikaže pa se tudi na karti 1.



9


Zasnova prednostnih območij za razvoj posameznih dejavnosti

Občine se dogovorijo in uskladijo prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti regijskega pomena npr.: razvoj turizma, športa in rekreacije, območja za intenzivno kmetijsko pridelavo; Določijo in uskladijo se vsebine, ki izhajajo iz 4. odstavka 70; člena ZUreP-2; Prav tako se načrtuje območja za PROSO in omrežje pomembnejše družbene infrastrukture; Pri družbeni infrastrukturi mora biti poudarek na tistem, kar je pomembno za regijo, lahko tudi druge lokalne ureditve, ki so pomembne za občino – 5. odstavek 70; člena ZUreP-2.

4.2.1 Omrežje pomembnejše družbene infrastrukture

Izdela se zasnovo omrežij pomembnejše družbene infrastrukture; Družbena infrastruktura so prostorske ureditve za izvajanje storitev splošnega pomena in splošnega gospodarskega pomena zlasti na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, javne uprave, sodstva, kulture, raziskav in pošte. S tem se zagotavlja pravično dostopnost do teh storitev za prebivalstvo in gospodarstvo v skladu s konceptom prostorskega razvoja. Območja se določi glede na zahtevano raven opremljenosti središč policentričnega urbanega sistema. Pred poseganjem na nove površine se daje prednost prenovi in reaktivaciji opuščenih in neizkoriščenih stavb in zemljišč v naseljih;

Posamezne vsebine se prikaže kartografsko na karti 3.2.

V primeru potreb po novih površinah se območja prikaže kot območja za dolgoročni razvoj naselij na karti 3.1.


4.2.2 Prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo - PROSO

Prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo (v nadaljnjem besedilu PROSO) se načrtuje v regionalnem prostorskem planu usklajeno z načrtovanjem potrebnih sprememb in prilagoditev javnega potniškega prometa (glej poglavje o JPP), v bližini prometnih vozlišč in prestopnih točk javnega potniškega prometa in celostno prometno strategijo, ob upoštevanju demografskih projekcij (strokovna podlaga); Stanovanjska območja se načrtuje z upoštevanjem bližine raznolikih delovnih mest, opremljenostjo s storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Pri opredelitvi PROSO se upošteva metodologijo, pripravljeno v okviru CRP projekta (Pogačar idr;, 2016). Območja se prikaže na karti 1;


4.2.3 Prednostna območja za gospodarski razvoj

Prednostna območja za gospodarski razvoj se določijo v skladu z usmeritvami SPRS in RRP. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi evidenco poslovnih con (MGRT, 2019) in evidenco degradiranih območij FDO in DUO. Območja se prikaže na karti 3.1. V besedilu se za posamezna območja podrobneje opredeli kakšna vrsta gospodarskih dejavnosti se lahko tam izvaja.


4.2.4 Večja nakupovalna središča

Nakupovalna središča večja kot 5.000 m2 se uredijo v središčih policentričnega urbanega sistema I; in II. ravni, v sklopu intermodalnih vozlišč za potniški promet, s povezavo na sisteme obstoječega in načrtovanega javnega železniškega in avtobusnega prevoza; Prestrukturiranje obstoječih nakupovalnih območij se opredeli v skladu z razvojno vizijo v regionalnem prostorskem planu in vizijo razvoja širšega mestnega območja, s poudarkom na dostopnosti s trajnostno mobilnostjo; Do obstoječih nakupovalnih središč se izboljšajo povezave za trajnostna potovalna sredstva. Kartografsko se vsebine prikaže na karti 3;1, pri čemer so predvidene naslednje kategorije:

• Nova nakupovalna središča


10


• Prestrukturiranje obstoječih nakupovalnih središč • Obstoječa nakupovalna središča – izboljšanje dostopnosti s trajnostnim oblikam mobilnosti


4.2.5 Usmeritve za razvoj turizma

Temeljna prostorska usmeritev za razvoj turizma je, da ne odpira novih območij za turizem, še posebej ne v naravno ohranjenih območjih in mirnih conah narave, ter na ogroženih, občutljivih ali vododeficitarnih območjih, kot so kraška območja južne in jugovzhodne Slovenije ter na severovzhodu. Razvoj turistične infrastrukture naj se prostorsko osredotoči na območja, kjer je že zagotovljena ključna turistična infrastruktura (27 turističnih destinacij), pri čemer se njen nadaljnji razvoj osredotoči na razbremenjevanje, prenovo in modernizacijo obstoječih turističnih kapacitet v smislu večanja kakovosti nastanitev, storitev in programov, zmanjševanje rabe vode in odpadkov ter izboljšanje infrastrukture ter storitev za trajnostno mobilnost tudi za zadnji kilometer.

Za različne turistične namene so zanimive reke Soča, zgornji deli Save, Krka, Kolpa, Ljubljanica, Savinja, druge manjše reke ter Bohinjsko, Blejsko, Cerkniško jezero in jezera antropogenega nastanka, nastala na primer z zajezitvami ali zaradi rudarjenja; Njihovi potenciali za različne namene ter omejitve se opredelijo in uskladijo v okviru regionalnega prostorskega plana.

Na podlagi akcijskega programa SPRS, v katerem so določena tudi posebna območja za turizem, se v RPP podrobneje opredeli strateške opredelitve za razvoj teh območij; Lahko se jih tudi shematizirano prikaže v besedilu;


Zasnova omrežja gospodarske javne infrastrukture

4.3.1 Prometna infrastruktura

Splošen opis poglavja in podpoglavij;


Za razvoj urbanih naselij in reševanje prometne problematike je nujna večja usklajenost in hkratnost prometnega in urbanističnega/prostorskega načrtovanja; Zagotavljanje mobilnosti prebivalstva zahteva dobro prometno povezanost in organizacijo prometa, tako na ravni naselij kot na regionalni ravni in znotraj širših mestnih območij in drugih območij funkcionalnega povezovanja; To naj se upošteva pri podpoglavjih.

4.3.1.1 Cestno omrežje

V RPP se prikaže obstoječe stanje in predvidene trase novih cestnih povezav, morebitne prekategorizacije cest, itd. Pripravi se vsaj predhodno vrednotenje možnih variant; Uskladijo se vsi pomembnejši koridorji in morebitne obvoznice, pri čemer je pomemben prispevek tudi nosilcev urejanja prostora.

Kartografski prikaz na kari 2.1.


4.3.1.2 Železniško omrežje

Potniški železniški promet je obravnavan v ločenem poglavju o JPP, zato je potrebno te dve poglavji medsebojno uskladiti. V tem poglavju se obravnava infrastrukturni vidik – železniške povezave, vozlišča, nadgradnje prog, nove proge, itd;

Kartografski prikaz na kari 2.1.



11


4.3.1.3 Vozlišča, prometni terminali za tovorni promet in transportna logistika

Regijski intermodalni centri (razvoj transportne logistike) se navezujejo na središča I; in II; ravni oziroma v širših mestnih območjih in drugih območij funkcionalnega povezovanja; Železniške postaje in postajališča se na prestopnih točkah v središčih, kjer so prometni tokovi največji, preoblikujejo v sodobna vozlišča (intermodalna stičišča); Intermodalne prometne terminale v okviru pristanišč in letališč se usklajeno povezuje z železniškim sistemom in cestami najvišje ravni.

V RPP se regijske intermodalne centre določi in jih kartografsko prikaže na karti 2.1.


4.3.1.4 Zračni promet

Zasnova letališč in heliportov ter kratek opis posameznih ureditev.

Točkovni kartografski prikaz na karti 2.1.


4.3.1.5 Vodni promet

Izdela se zasnovo plovnih poti, rečnih in morskih pristanišč; Pri ureditvah na morju se je potrebnouskladiti s pomorskim prostorskim načrtom;

Točkovni in linijski kartografski prikaz na karti 2.1.


4.3.1.6 Javni potniški promet

Na regionalni ravni je za zmanjševanje odvisnosti od osebnih prevoznih sredstev in z njimi povezanimi negativnimi posledicami, potrebno razvijati predvsem javni potniški promet; Kjer je to mogoče, se za povezovanje naselij višje stopnje centralnosti razvija predvsem železniške povezave, na katere se navezujejo medkrajevne avtobusne povezave – železniška infrastruktura je podrobneje obravnavana v ločenem poglavju; V RPP se načrtuje infrastrukturna vozlišča in prostorske ureditve, namenjene urejanju javnega potniškega prometa; V tem sklopu se določi pomembnejša intermodalna središča, v katerih je potrebno tudi usklajevati vozne rede. Glede na strokovne podlage, se določi tudi območja, kjer je potrebno raven uslug JPP izboljšati; Poseben poudarek se da zbirnim središčem P+R, pri čemer je potrebno prihod na zbirna središča omogočati tudi pešcem in kolesarjem;

Kot strokovna podlaga je potrebno izdelati analizo dostopnosti z JPP (obstoječo in načrtovano), kar je podlaga za umeščanje drugih dejavnosti; Območja z dobrim dostopom do JPP se upošteva pri določitvi PROSO.

Vsebine se prikaže na karti 2;2;


4.3.1.7 Kolesarska omrežja

V RPP se določi prednostne koridorje kolesarskega omrežja, ki služi dnevni migraciji, in se ga navezuje na stanovanjska območja, območja generatorjev dnevne mobilnosti (npr; vrtci, šole, večja zaposlitvena območja, trgovska središča) ter postajališča javnega potniškega prometa in parkirne površine za motorna vozila; Ta omrežja se lahko prekrivajo z državnim kolesarskim omrežjem;

Regionalno pomembnejše kolesarske povezave se prikaže na karti 2;2;


4.3.1.8 Omrežje pešpoti

Zasnova omrežja pešpoti obsega planinske in tematske pešpoti v urbanih in podeželskih območjih, ki se povezujejo v omrežje pešpoti in na evropske pešpoti E6 in E7, ter kulturne poti, ki potekajo skozi


12


Slovenijo; Omrežje pešpoti se razvija v turističnih območjih in se povezuje s kolesarskim omrežjem; Z njimi se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj, pri njihovem umeščanju pa skrbi za varnost pešcev oziroma pohodnikov; Lokalne peš povezave se v RPP ne obravnavajo.


4.3.2 Energetska infrastruktura


Energetsko oskrbo se vključi v energetske zasnove regij, mest in lokalnih skupnosti kot strokovne podlage za regionalne prostorske plane in občinske prostorske plane. Pri tem se izhaja iz sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in regionalnega energetskega koncepta (strokovna podlaga); To se upošteva pri umeščanju infrastrukture, opisane v spodnjih podpoglavjih;


4.3.2.1 Elektroenergetski sistem

V RPP se določi potencialne posodobitve in nadgradnje prenosnega omrežja (400, 200, 110 kV povezave ter RTP in TR.

Obstoječe in načrtovano omrežje in infrastruktura se prikaže na karti 2.3.


4.3.2.2 Hidroenergetika

Predstavijo se območja obstoječih in načrtovanih hidroelektrarn; Lahko se prikažejo lokacije načrtovanih hidroelektrarn, ali pa se samo označi vodotoke, kjer je hidroenergetski potencial še neizkoriščen in bi ga bilo smiselno izkoristiti.

Prikaže se kot točkovni in linijski prikaz na karti 2.3.


4.3.2.3 Oskrba s toplotno energijo

Prikaže se obstoječe sisteme daljinskega ogrevanja in predvidi nova območja za daljinsko ogrevanje,lahko tudi kot manjši sistemi;

Obstoječe in načrtovano omrežje se prikaže na karti 2.3.


4.3.2.4 Oskrba z električno energijo iz jedrskih elektrarn

Samo za regije, kjer je to relevantno.

Opiše in kartografsko se prikaže obstoječo jedrsko elektrarno in njeno navezavo na elektroenergetsko prenosno omrežje; Obravnava se morebitne nove lokacije jedrskih elektrarn;

Obstoječe jedrske elektrarne se prikaže na karti 2.3.


4.3.2.5 Vetrna energija

Za potencialna območja velikih vetrnih elektrarn nad 10 MW oziroma vetrnih polj se na podlagi podrobnejših preveritev v okviru regionalnega prostorskega plana opredeli prioritetni vrstni red izdelave državnih prostorskih načrtov;

Prostorske možnosti in omejitve (zlasti vetrni potencial, navezava in zmogljivosti prenosnega omrežja, potrebe uporabnikov) za postavitev srednjih, malih in mikro vetrnih elektrarn se preverijo v regionalnih in lokalnih energetskih konceptih (strokovna podlaga) ter se ob upoštevanju drugih


13


pogojev in omejitev s področja varstva narave, kulturne dediščine, voda, zdravja, bivalnega okolja insprejemljivosti v lokalnem okolju določijo v prostorskih aktih na regionalni in lokalni ravni;

Točkovni prikaz na karti 2.3.


4.3.2.6 Energija sonca

Na podlagi regionalnega energetskega koncepta, ter ob upoštevanju drugih pogojev in omejitev s področja kulturne dediščine, varstva narave, bivalnega okolja, prepoznavnosti krajine ter sprejemljivosti v lokalnem okolju, se določi območja za večje sončne elektrarne;

Točkovni prikaz na karti 2;3;


4.3.2.7 Plinovodno omrežje

Predvidi se širitev plinovodnega omrežja v območja, ki do sedaj še niso pokrita (Obala, Postojna -Jelšane, Bela Krajina) in mednarodno prenosno plinsko povezavo z Madžarsko; Spodbuja se vključevanje obnovljivih plinov v plinovodna omrežja;

Obstoječe in načrtovano omrežje se prikaže kartografsko na karti v 2.3.


4.3.2.8 Geotermalna energija in toplota okolja

Podrobnejše preveritve se zagotovi v regionalnih energetskih konceptih (strokovna podlaga). V tem poglavju se na kratko povzame ugotovitve; V primeru načrtovane oskrbe s toplotno energijo se to lahko opiše v poglavju 4.3.2.3 in prikaže na karti 2;3;


4.3.3 Lokalne gospodarske javne službe s področja varstva okolja


V regionalnem prostorskem planu se obvezno uskladijo in določijo prostorske ureditve lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali vplivajo na območje več občin (prostorske ureditve, ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih javnih služb s področja varstva okolja), zlasti s področij oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranja in obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.


4.3.3.1 Oskrba z vodo

Kartografsko se prikaže vodne vire in vodovodno omrežje; Predvidi se širitve vodovodnega omrežja in uporaba novih vodnih virov, kjer je to relevantno.

Vsebine se prikaže kartografsko na karti 2.4


4.3.3.2 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Kartografsko se prikaže kanalizacijsko omrežje in lokacije komunalnih čistilnih naprav; Predvidi se lahko posodobitve ali novogradnja.

Vsebine se prikaže kartografsko na karti 2.4.



14


4.3.3.3 Ravnanje z odpadki

Kartografsko se prikaže lokacije centrov za ravnanje z odpadki, predvidi se morebitne sanacije in zaprtje obstoječih deponij in lokacije novih deponij; Obenem se določijo lokacije potencialnih sežigalnic odpadkov;

Vsebine se prikažejo kartografsko na karti 2.4.


Zasnova zelenega sistema regije


Zeleni sistem regije predstavlja zeleno infrastrukturo na regionalni ravni; Načrtuje se v okviru regionalnega prostorskega plana, upoštevaje usmeritve za zeleno infrastrukturo na državni ravni. V okviru načrtovanja zelenega sistema regije se zagotovi njegovo povezanost z drugimi regionalnimi zelenimi sistemi in z zelenimi sistemi naselij. Opredeli se obstoječe krajinske elemente, s katerimi se zagotavlja ekološka povezanost ekosistemov, pogoje za njihovo ohranjanje in usmeritve za vzpostavljanje manjkajoče povezljivosti;

V okviru zelenega sistema regij je potrebno opredeliti tudi ločitveni zeleni pas med naselji. To je pas zemljišč na katerih se ohranja kmetijsko, gozdno ali vodno rabo prostora z namenom preprečevanja zraščanja naselij in fragmentacije prostora, zagotavljanja migratornih poti za prostoživeče živalske vrste in zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev.

Poglavja je potrebno uskladiti z dognanji iz naloge UZ in KZ, ki se izdeluje na UIRS in jo financira MOP.


4.4.1 Območja prepoznavnosti

Določi se območja prepoznavnosti, za katera se izdela krajinsko zasnovo.


4.4.2 Zavarovana območja narave in območja kulturne dediščine

Poda se usmeritve za razvoj na območjih zavarovanih območij narave in območij kulturne dediščine; Za posamezne pomembnejša območja in objekte kulturne dediščine se lahko poda podrobnejše usmeritve.


4.4.3 Naravni viri


V teh podpoglavjih se poda usmeritve za trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri; Med njimi je še posebej potrebno skrbeti za strateška območja za kmetijstvo, ki so pomembna za prehransko varnost ter lokalno oskrbo s kakovostno hrano.


4.4.3.1 Usmeritve za trajnostno rabo in varstvo kmetijskih zemljišč

Kmetijska zemljišča, ki so zaradi svojega pridelovalnega potenciala, obsega in zaokroženosti strateškega pomena za državo, se prednostno ohranjajo in uporabljajo na način, da se dolgoročno ohranja njihova trajna rodovitnost za pridelavo hrane. Opredelijo se naslednje kategorije kmetijskih območij:

o izjemno pomembna o zelo pomembna


15


o pomembna kmetijska območja

Izpostavi se razvojne možnosti kmetijstva, težavna območja, itd;

Kartografski prikaz na karti 4.


4.4.3.2 Usmeritve za trajnostno rabo in varstvo gozdov

Glede na funkcije gozdov se opredeli njihovo vlogo in pomen ter usmeritve za njihovo upravljanje. Gozd se tudi vključuje v zeleni sistem regije; Po SPRS razlikujemo gozdove:

• na ravninskih območjih o v širših mestnih območij in drugih območij funkcionalnega povezovanja o izven širših mestnih območij in drugih območij funkcionalnega povezovanja

• na odmaknjenem in gorskem podeželju • na ogroženih območjih

Prikaže se na karti zelenega sistema;


4.4.3.3 Usmeritve za trajnostno rabo in varstvo voda

Vodotoki in ostale vodne površine so del zelenega sistema; Glede na stanje v regiji se poda usmeritve za trajnostno rabo ter sanacijo in aktivno zaščito vodnih virov.


4.4.3.4 Usmeritve za varstvo in oskrbo z mineralnimi surovinami

Mineralne surovine so neobnovljivi naravni vir, s katerimi se gospodari tako, da je zagotovljena uravnotežena oskrba ter ohranjena dostopnost do mineralnih surovin za prihodnje generacije; Na regionalni ravni je potrebno opredeliti strateško pomembne lokacije mineralnih surovin in sanirati manjše in nelegalne kope;

Določi se lokalitete strateških, gospodarsko pomembnih in avtohtonih, pogostih oziroma ostalih mineralnih surovin. Nove objekte se odpira le v primerih, če gre za večje povečanje potreb v državi, ki jih ni mogoče zadostiti z že odprtimi objekti na območju gospodarne transportne oddaljenosti ali rabo recikliranih sekundarnih virov; V varovanih območjih so dopustne lokacije izkoriščanja redkih in edinstvenih mineralnih surovin, npr; granitov, tonalitov in marmorjev, če gre za občasne odvzeme, namenjene prenovi kulturne dediščine.

Podatki se prikazujejo ploskovno na karti 4.


Obramba, zaščita in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami



4.5.1 Obramba

Prostor je eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju obrambe države, zato se območja, ki imajo zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, praviloma ohranja v primarni, to je gozdni ali kmetijski rabi – ta območja je potrebno določiti v RPP. Prav tako se določi lokacije morebitnih novih objektov obrambnega sistema. Po drugi strani se predvsem urbana območja, ki so trenutno namenjena obrambi – npr; stare vojašnice lahko nameni drugim dejavnostim.

Območja se prikaže na karti v merilu 50:000.


16



4.5.2 Zaščita in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Posebno pozornost je potrebno nameniti preventivnemu ravnanju in ukrepom, zlasti na področju prostorskega načrtovanja, upravljanju z vodami, prevozu nevarnih snovi, gradnji stavb, itd. V tem poglavju se glede na specifiko regije opredeli problematična področja in poda preventivne ukrepe zaščite pred naravnimi nesrečami;

Za uspešno izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se načrtuje in uporablja območja, namenjena delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zagotavlja možnosti za razvoj teh območij.

Kartografski prikaz v merilu 1:50.000.


Posebna območja in področja

Splošen opis poglavja in podpoglavij.


4.6.1 Odmaknjena, gorska in obmejna problemska območja

Specifike prostorskega razvoja odmaknjenih, gorskih in obmejnih problemskih območij naj se upoštevajo pri pripravi regionalnih prostorskih planov. Za ta območja se razvijajo novi modeli upravljanja, ki temeljijo na teritorialnem dialogu med lokalnimi, regionalnimi in lokalnimi deležniki upravljanja prostora. Opredelijo se upravljavski in prostorski ukrepi.


4.6.2 Razvoj morja in obale

Samo tam, kjer je relevantno.

V poglavju se povzame razvoj morja in obale. Vsebino je potrebno uskladiti s pomorskim prostorskim načrtom;


4.6.3 Usmeritve za zagotavljanje prostorskih možnosti za nizkoogljično družbo

Usmeritve za trajnostno organizacijo in namensko rabo prostora, ki ustvarja pogoje za zmanjševanje rabe neobnovljivih energetskih virov s strani sektorjev, ki so največji povzročitelji izpustov topologrednih plinov – energetike, prometa, industrije, stanovanj, trgovine in kmetijstva.



17


5 Spremljanje in vrednotenje učinkov priprave in izvajanja regionalnega prostorskega plana

V tem poglavju se določi spremljanje in vrednotenje rezultatov ter učinkov priprave in izvajanja regionalnega prostorskega plana; Pri tem se ravnamo po spodnjih priporočilih;

Prostorsko načrtovanje na regionalni ravni je zelo pomembno saj se na tej ravni - upoštevaje Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) - usklajujejo zasnove prostorskih ureditev državnega in lokalnega pomena. Poleg tega se na tej teritorialni ravni oblikujejo in usklajujejo številne druge integralne in sektorske razvojne politike, ki v pretežni meri vplivajo na sedanji in prihodnji prostorski razvoj statističnih / razvojnih regij kot tudi na prostorski razvoj države in lokalnih skupnosti; Gre za teritorialno raven na kateri je potrebno vzpostaviti ustrezne načrtovalske in upravljavske mehanizme za učinkovito usklajevanje različnih integralnih in sektorskih načrtovalskih ciljev, politik in ukrepov ter trajnostno umeščanje dejavnosti in ureditev v prostor; Zaradi tega je pomembno vzpostaviti pregleden in učinkovit sistem spremljanja in vrednotenja rezultatov in učinkov izvajanja regionalnega prostorskega plana.

Ključnega pomena v sistemu spremljanja in vrednotenja so kriteriji in kazalniki. V besedilu pod pojmom kriteriji opredeljujemo elemente oz. pogoje za trajnostni prostorski razvoj regije. Kriteriji predstavljajo izbrane vrednosti, ki opisujejo splošni koncept trajnostnega prostorskega razvoja regije ter zasnove posameznih dejavnosti in prostorskih ureditev, ki jih je mogoče opisati s kazalniki; Pod pojmom kazalniki opredeljujemo spremenljivke, ki omogočajo merjenje posameznih dimenzij kriterija;

Kazalniki so ključnega pomena za spremljanje in vrednotenje obstoječega stanja in razvojnih trendov v prostoru, za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti obstoječih integralnih in sektorskih razvojnih politik pri soočanju z njimi, kot tudi za napovedovanje prihodnjih razvojnih procesov; Uspešnost priprave in udejanjanja regionalnih prostorskih planov je odločilno odvisna od sprejemanja vseh v proces vključenih deležnikov, kar je mogoče doseči z učinkovitim in preglednim sistemom spremljanja in vrednotenja skupno dogovorjenih in usklajenih dejavnosti in prostorskih ureditev; Takšen sistem omogoča spremljanje izvajanja plana in doseganje zastavljenih ciljev, prikazovanje obsega in dinamike napredka ter omogoča opredeljevanje potreb po njegovih morebitnih spremembah in dopolnitvah;

Tako kot je spremljanje in vrednotenje rezultatov in učinkov urejeno na področju priprave in izvajanja regionalnih razvojnih programov, je potrebno vzpostaviti vsebinsko primerljiv sistem tudi na področju priprave in izvajanja regionalnih prostorskih planov. To je pomembno tudi zaradi tega, ker se priprava in izvajanje obeh omenjenih dokumentov vsebinsko zelo prepleta in povezuje. Za pripravo regionalnih prostorskih planov zaenkrat še ne obstaja uredba ali kakšen drugi pravno zavezujoč akt kot v primeru priprave regionalnih razvojnih programov. Kljub temu menimo, da je potrebno vzpostaviti omenjeni sistem še pred začetkom priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov;

Poleg tega Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v procesu priprave in sprejemanja regionalnega prostorskega plana kot možnost izbire ponuja tudi pripravo okoljskega poročila in izvedbo celovite presoje vplivov na okolje; Kljub temu, da v omenjenem zakonu ni določeno kdo in kako na objektiven in strokovno utemeljen način določi potrebo po pripravi okoljskega poročila je za pričakovati, da bo v večini primerov omenjeni dokument pripravljen; Za njegovo pripravo bo uporabljen nabor kazalnikov okolja.

Menimo, da bi bilo za usklajeno pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje regionalnih prostorskih planov ter regionalnih razvojnih programov, kot tudi za pripravo okoljskih poročil, potrebno za začetek vzpostaviti enoten obvezen sistem in nabor kazalnikov. Enotni obvezen sistem in nabor kazalnikov bi bil koristen ne le za pripravo razvojnih dokumentov na regionalni temveč tudi na državni in lokalni ravni.

Za spremljanje uresničevanja Strategije razvoja Slovenije, Državnega programa razvojnih politik in regionalnega razvoja se uporabljajo kazalniki, ki so jih razvili na Uradu RS za makroekonomske analize


18


in razvoj (UMAR). Za spremljanje stanja prostorskega razvoja se uporabljajo kazalniki, ki so jih razvili na Ministrstvu za okolje in prostor - Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja. Za spremljanje stanja okolja se uporabljajo kazalniki (kazalci), ki so jih razvili na Agenciji RS za okolje (ARSO). Enoten obvezen sistem in nabor kazalnikov podprt z javno dostopnimi podatki bi predstavljal skupno ogrodje za pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje regionalnih prostorskih planov ter regionalnih razvojnih programov; Na ta način bi bilo omogočeno, po eni strani kakovostno spremljanje izvajanja obeh dokumentov v navezavi na veljavne razvojne dokumente na državni ravni, po drugi strani pa tudi spremljanje udejanjanja ciljev in usmeritev obeh dokumentov v okviru razvojnih dokumentov lokalne ravni.

Prepričani smo, da bi bilo – ob obstoju ustrezne politične volje, pripravljenosti za doseganje medsektorskega soglasja in sodelovanja, voljnosti prilagajanja ustreznega zakonskega okvira ter pripravljenosti namenjanja dodatnih finančnih sredstev – koristno eni državni instituciji (npr; Statističnem uradu RS) nameniti vlogo pripravljavca in skrbnika novega enotnega obveznega sistema in nabora kazalnikov za spremljanje in vrednotenje prostorskih in razvojnih dokumentov na državni, regionalni in lokalni ravni.


19

0 10km

Vzorč nikartografski prikazi,kitemeljijotudi nanamišljenihpodatkih.

5

OsrednjeslovenskaregijaZasnovaprostorskegarazvojainomrežjeurbanihsredišč karta01

Legenda Središč a

Ig

Kamnik

Ljubljana

Logatec

IvančnaGorica

Vrhnika Grosup ljeBrezovica

Dobrep olje

Lukovica

VelikeLašče

DomžaleMedvode Moravče

Šmartnop riLitijiHorjul

Škofljica

Dobrova-PolhovGradec

Vodice

Borovnica

Mengeš

Komenda

Trzin

Dolp riLjubljani

Log-Dragomer

Središče I. ravni

! Središče III. ravniH Središče IV. ravni Druga naselja pomembna za razvoj regije

r jŠišemestnoobmoč e Širše mestno območje

Prednostnar č azastanovanjskooskrboazvojnaobmojZelo primerno za PROSO

Primerno za PROSO

KategorizacijanaselijPodeželje v zaledju mest in urbanih naselij Podeželje na gorskih območjih v notranjosti Podeželje na odmaknjenih in obmejnih gorskih območjih Podeželje na odmaknjenih in obmejnih nižinskih območjih

KartografskapodlagaMeje regije

Občinske meje

Večji vodotoki

Vir: GURS, 2018; UIRS, 2019

Naroč nik Pripravljalec

logo podatki logo podatki

!

!

!

!

!

!

!

!

!

"®

®

0 10km

Vzorč nikartografski prikazi,kitemeljijotudi nanamišljenihpodatkih.

5

!

!

!

!

!

!

! !

! !

!

! !

!

!

!

!

!

! !

!

! !

!!! !

! !!!

!

"/

"/

#*

")

")

#0

®v

®q

"u

®q

Ig

Kamnik

Ljubljana

Logatec

IvančnaGorica

Vrhnika Grosup lje

Brezovica

Dobrep olje

Lukovica

VelikeLašče



Škofljica


Vodice

Borovnica

Mengeš

Komenda

Trzin

Dolp riLjubljani

Log-Dragomer

!

OsrednjeslovenskaregijaZasnovaomrežjagospodarskejavneinfrastruktureinJPP

Prometnoomrežje karta2.1

Legenda

Nač rtovanoObstoječ e Priključek na avtocesto in hitro cesto Avtocesta in hitra cesta Glavna cesta Regionalna cesta Glavna dvotirna železniška proga Glavna enotirna železniška proga Regionalna enotirna železniška proga Intermodalono središče lokalnega pomena Intermodalono središče nacionalnega pomena Pristanišče Plovna reka Helioport Letališče


Občinske meje


!

")

")#0

u

®q

!

v

q

"/

"/ #*

Naroč nik Pripravljalec


I

!!!!!

0 10km

Vzorčnikartografski prikaz i,kitemeljijotudi nanamišljenihpodatkih.

5

Kamnik

Lukovica

Domžale Medvode Moravče


Vodice Mengeš

Komenda

Trzin Dolp riLjubljani

Osrednjeslovenskaregija ZasnovaomrežjagospodarskejavneinfrastruktureinJPP

Sistem trajnostnemobilnosti karta2.2

Legenda Načrtovano Obstoječe IA A P+R parkirišče) ! !. Železniška postaja(

regionalne kolesarske povezave železniška potniška povezava

! ! ! ! ! potek avtobusnih linij

Območjez dostopomdoJPP ustrezen dostop do JPP

izboljšanje ponudbe JPP

neustrezen dostop do JPP

uvedba rednega JPP

uvedba alternativnih oblik JPP


Občinske meje

Večji vodotoki


Ig

Ljubljana

Logatec

IvančnaGoricaVrhnika

Grosup lje Brezovica


Škofljica Log-Dragomer

Dobrep olje VelikeLašče

Borovnica

Naročnik Pripravljalec


!

10km

Vzorčnikartografski prikaz i,kitemeljijotudi nanamišljenihpodatkih.

0 5

Ig

Kamnik

Ljubljana

Logatec

IvančnaGorica

Vrhnika Grosup lje

Brezovica

Dobrep olje

Lukovica

VelikeLašče



Škofljica


Vodice

Borovnica

Mengeš

Komenda

Trzin

Dolp riLjubljani

Log-Dragomer


Energetskisistem karta2.3

Legenda Infrastruktura Načrtovano Obstoječe

!U Skladišče naftnih derivatov

")

"J

"J

)!(

#7"

#

U

"/

")

")

!(!

#* "/

#!

Večja sončna elektrarna Vetrna elektrarna Termoelektrarna Večja transformatorska postaja Daljnovod 110 kV Daljnovod 220 kV Daljnovod 400 kV Večji plinovod Območje oskrbe s plinom Toplarna Območje oskrbe s toplotno energijo Mala hidroelektrarna Večja hidroelektrarna Reka primerna za izrabo hidroenergije

KartografskapodlagaMeje regije Občinske meje Večji vodotoki




!(!(")!(

!(

Vzorčnikartografski prikazi,kitemeljijtudi o nanamiš ljenihpodatkih.

Kamnik

Komenda

!(

!(

")!(!(!!(")!((

!(

!

"""""""""))))))))))""""""""")))))))))))

(

") """

!(

")

")

")!(

Vodiec")

!(

")

")

")")!(!(

!( ") Medvode

!(

!!(""))(

!

")

(")

!(").

") !( "")) ")

!(

""")))!(!(

") !("")) ")")!( ")

!!((") "")) ")!(

( !!!!Dobrova-PolhovGradec ")

")!( ")

")(!

")")")

")!!!(((!"(). "!)(")((((!")")

")

")

") ") ")!(")!!((")")

!!((!("")) ") .

") ")

")")

( !

Mengeš

Trzni

Ljubljana

""))

(

!!((

!

!(!( !(!!((

""))")

!(

""))

")

##7*

Domžale ")

")####**00

"")) ") ") Lukoviac

!"()

")

")!(

")

")"")) ")

") ")

")

")""))!!((

")")")!(

!"()

")")")

")

") ")

Moravče ")

") ")

!(")

") ")

") ") ")

")")

")!( ")

Dolp riLjubljani

")")")

")

") ")

!(

") ") ")

")!(

")!!((

")")

") ")

!(

!(!(

!!!(((")""")))!!!!!(((((

")!(

")!(") !( ") !!((

"""))) ")

!(!(

") ")

")

Horjul!( ") .") !(

!( ")

!(")

!(

")

") ")

")!!((

")")!(

") Log-Dragomer ####*00*

")

!( Š") kofljiac!!((

""))

!! (

mar")!(

!(

! ")!!((

!(((

!(!(

!(") ""))!(

Š"")) tnop

!(!( !!((

")riLitjii!(

!( ")


Sistem komunalneoskrbe karta2.4

Legenda Načrtovano Obstoječe

#7 #* Sežigalnica odpadkov

. Komunalna čistilna naprava

# # Zbirni center0 * #0 #* Odlagališče

Magistralni vodovod Primarni vodovod Območje oskrbe z vodovodom in kanalizacijo Območje oskrbe z vodovodom Območje oskrbe s kanalizacijo

!( Zajetje " Vodohram)

občinskin ž voidravnini vodovarstvenihobmočijObmočje zajetja

cona 1

cona 2

cona 3

kartografska podlaga Meje regije

Občinske meje

Večji vodotoki


Vrhnika ##############*******0000000

!(

!!!!((((") !(!( ")

")")

""))

!(

Logatec !( ##*0 Brezovica

")!!((

")

""))Borovnica Ig ")

")

Grosup lje ####**00

")

")!(

!(

")

") ""))

!(

!(

")

Ivančna caGori

!(!!!((( !(")

VelikeLašče Dobrep olje


0 5 10km logo podatki logo podatki

spela.sovinc

Označ. opomba

Vzorčnikartografski prikazi,kitemeljijotudi nanamišljenihpodatkih.

Osrednjeslovenskaregija

Prednostnaobmočjazarazvoj posameznihdejavnosti

Usmeritvezapodrobnejšonamensko raboprostorakarta3.1 Legenda območjazadolgoročnirazvojnaselij

prednostna območja za stanovanjsko oskrbo obmnočje pomembnejše družbene infrastrukture prednostna območja za gospodarski razvoj območja trgovskih središč območje za potrebe zaščite in reševanja

osnovnanamenskaraba stavbna zemljišča

kmetijska zemljišča

gozdna zemljišča

vode

druga zemljišča

občinske meje

0 0,5 1 2 km



območje klinik

zdravstveni domzdravstvena postajazdravstvena ambulantaveterinarska klinikalekarnazdravilišče

koncentracija nacionlanih zavodovnacionalni javni zavodkoncentracija občinksih zavodovdrugi javni zavod

drugi večji športni centrizdruženje športnih centrov

visoko šolstvo

srednje šole

10 km

Vzorčnikartografski prikazi,kitemeljijotudi nanamiš ljenihpodatkih.

0 5

OsrednjeslovenskaregijaPrednostnaobmočjazarazvoj posameznihdejavnosti

Omrežjepomembnejše družbeneinfrastrukture

karta3.2

Legenda Načrtovano Obstoječe

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!.

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!( !(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

$1

$1

$1

$+

$+

$+

$+

$+

$+

$+

$+

$+

$+$+

$+

$+

"/

"/

"/

") ")

")

")

")

")

")

")

")

#0

#0

#0

#0#* #*

#*

#*

#* #*

#*

#*

#*

nm

nm

nm

nm

nm

nm nmnm

nm nm

nm nmnm

nm nm

nm

Ig

Kamnik

Ljubljana

Logatec

IvančnaGorica

Vrhnika

Grosup lje Brezovica

Lukovica


Šmartnop riLitiji Horjul

Škofljica


Vodice

Borovnica

Mengeš

Komenda

Dolp riLjubljani

Trzin

Log-Dragomer

zavod za starejše $+

!(!(!(

!(

!(

!(

!(

")")

")")

#*#*

nmnm

zdravstveneust$1

!.!.!.

!.

!.

!.

!.

"/"/

"/"/

#0#0

nmnm

javnizavodi

š portnicent

š olst

anove območje klinik

zdravstveni dom zdravstvena postaja zdravstvena ambulanta veterinarska klinika lekarna zdravilišče Rakitna

koncentracija nacionalnih nacionalni koncentracija občinskih drugi zavodi ri drugi večji športni centri združenje športnih centrov

vo visoko šolstvo

srednje šole

Kartografska podlaga Meja regije Meja občine Reka


!.

!(

$1$+

VelikeLašče !(

"/

Dobrep olje



Ig

Kamnik

Ljubljana

Logatec

IvančnaGorica

Vrhnika Grosup lje

Brezovica

Dobrep olje

Lukovica

VelikeLašče



Škofljica


Vodice

Borovnica

Mengeš

Komenda

Trzin

Dolp riLjubljani

Log-Dragomer

10km

Vzorčnikartografski prikazi,kitemeljijotudi nanamišljenihpodatkih.

0 5

Osrednjeslovenska regijaZasnova zelenega sistema regije karta 04

Legenda umetne površine jezera obvodne površine ločitveni zeleni pas območje pridobivanja mineralnih surovin Zelene mestne površine območje izdelave krajinske zasnove

gozd v ŠMO izven ŠMO na odmaknjenem in gorskem podeželju na ogroženih območjih

kemtijskapodročja izjemno pomembna zelo pomembna pomembna


Občinske meje

Večji vodotoki




priprava navodil za vsebin, obliko in način priprave ......o ̽ϻθ͕ΘΪ̽ ̇̽ α͎̽Θα...

Documents