primena na pomotehni~ki merki za kvalitetno proizvodstvo ... · opto international ab / macedonian...

Република Македонија

Министерство за земјоделство,

шумарство и водостопанство

Програма за поддршка на

советодавните услуги во земјоделството

(МААСП)

Primena na pomotehni~ki merki za kvalitetno proizvodstvo na slivi vo

Male{evskiot region

ДДееккееммввррии 22000066

IMPLEMENTED BY

OPTO INTERNATIONAL AB AND

HUSHÅLLNINGSSÄLLSKAPET HALLAND

OPTO International AB / Macedonian Agricultural Advisory Support Programme

Primena na pomotehni~ki merki za kvalitetno proizvodstvo na slivi vo Male{evskiot region

2

Ова истражување за кавлитетно производтво на сливи беше направено од Групата за развој на потсекторот домат и пиперка, Скопје

„Овој документ е финансиран од страна на Шведската агенција за меѓународен

развој и соработка, Сида. Одговорноста за содржината лежи кај авторот



3

1.0. VOVED

Slivata e ovo{en vid koj e so golemo zna~ewe za ovo{tarskoto proizvodstvo na R. Makedonija. Po broj na stebla i proizvodstva, taa go zazema vtoroto mesto, vedna{ posle jabolkoto. Vo na{ata zemja proizvodstvoto na slivi se dviì okolu 10 do 15 iljadi toni godi{no. Golem del od ova proizvodstvo otpa|a na rakiskite tipovi slivi, a pomal del zavzemaat visokokvalitetnite sorti za sveà konsumacija ili za su{ewe. Golemoto proizvodstvo na sliva vo na{ata dràva se dolì na faktot {to taa ima pove}enamenska upotrebna vrednost, a od druga strana nejzinite skromni barawa kon po~veno-klimatskite uslovi. Stopanskoto zna~ewe na slivata se gleda vo toa {to taa odli~no uspeva vo ridsko-planinskite predeli kade drugite ovo{ni vidovi pomalku se zastapeni. Vo R. Makedonija slivata najmnogu e zastapena vo isto~niot del odnosno vo Osogovskiot i Pijane~ko-male{evskiot region. Klimata vo ovie reoni e kontinentalna so elementi na planinska.

Vo minatoto vode~ka sorta bila poèga~ata, no vo poslednite nekolku decenii se pove}e se podigaat nasadi so sortata stenlej i drugi pokvalitetni sorti. Ovo{kite se sadat na pogolemo rastojanie, prete`no 6-7 h 5-6 m a koronata e so golemi dimenzii i se formirani vo vid na ~a{a so 3 -4 skeletni granki. Povr{inite vo nasadot po~esto se zatreveni so prirodni trevni populacii. Rezidbata na ovo{kite e slaba ili nikakva, bez bilokakov stru~en priod, a drugi pomotehni~ki merki (razveduvawe, rova{ewe, proreduvawe i sl.) voop{to ne se primenuvaat. Seto ova govori deka vo pogolem broj od nasadite na sliva vo male{evskiot region proizvodstvoto se odviva na ekstenziven na~in, bez nekakov kvalitet na plodot, mali prinosi i so ~esta pojava na alternativno plododavawe. Poradi toa mal del od plodovite se za sveà upotreba, dodeka najgolem del se za prerabotka vo rakija, a pritoa rentabilnosta na odgleduvaweto sliva se namaluva. Tendencijata za zgolemuvawe na proizvodstvoto od sliva se dolì ne samo na zgolemuvawe na povr{inite, tuku i na zgolemuvawe na prinosot i kvalitetot po edinica povr{ina. Ova e vozmo`no samo so podobruvawe na postoe~kite i vnesuvawe na novi tehnologii, odnosno preku intenzifikacija na procesot na proizvodstvo. Proektot e izveden vo Peh~evo vo postar nasad koj se nao|a vo polna rodnost, sorta stenlej, na rastojanie 6 h 5 m, prethodno odgleduvan so voobi~aena tehnologija koja se primenuva vo ovoj region.



4

Vo ramki na opitot se izvedoa dva podopita odnosno moduli za zgolemuvawe na kvalitetot na plodovite.

PREVZEMENI AKTIVNOSTI

I opit Zgolemuvawe na kvalitetot na plodovite so rezidba na ovo{kite

Sortata stenlej spa|a vo grupata na slivi koi ra|aat na kratki obrastuva~ki gran~iwa koi se formiraat na dve ili pove}egodi{no rodno drvo. Ovaa grupa na sorti e sklona kon alternativno plododavawe, so site negativni posledici kon ovo{kata. Nereànite ovo{ki vo vnater{nosta na koronata se zasen~eni, listovite pomalku sozdavaat organska masa, ovo{kite imaat mnogu plodovi koi ne se vo sostojba da gi ishranat pa istite ostanuvat sitni i nekvalitetni. Za da se spre~i ovaa pojava potrebno e da se vr{i rezidba, za da se obnovi rodnoto drvo, ovo{kite da ra|aat redovno i davaat kvalitetni i krupni plodovi. Za taa cel se napravija slednite varijanti na rezidba:

1. Jaka rezidba - skratuvawe na skeletnite granki odnosno preveduvawe na ponisko strani~no gran~e, odstranuvawe na zasen~eni granki vo vnatre{nosta na krunata, podmladuvawe na sloèno rodno drvo, proreduvawe na kratki rodni gran~iwa i proreduvawe na ednogodi{ni nerodni gran~iwa.

+ Letna rezidba - odstarnuvawe na vodopii i zaboleni rodni gran~iwa od monilija.

2. Umerena rezidba - podmladuvawe na sloèni rodni granki, proreduvawe na kratki rodni gran~iwa i proreduvawe na ednogodi{ni rodni gran~iwa.

3. Bez rezidba na ovo{kite - kontrola.

Opitot go izvedovme vo 3 varijanti, po tri povtoruvawa vo sekoe povtoruvawe zemavme po tri ovo{ki ili vkupno vo opitot opfativme 27 ovo{ki.



5

II opit Zgolemuvawe na kvalitetot na plodovite so proreduvawe na zavrzanite

plod~iwa

Proreduvawe na plodovi kaj slivata se vr{i mnogu poretko, no vo slu~aj koga se proizveduva plodovi za desertna upotreba, kade se baraat pokrupni plodovi, ovaa merka e neophodna. Za taa cel nie gi ispitavme slednite na~ini na proreduvawe na plodovite:

1. Hemisko proreduvawe na plodovite so preparat na baza (NAA). Tretiraweto go vr{evme desetina dena po precvetuvaweto na ovo{kite so 4 razli~ni koncentracii (25, 50, 100 i 1000 ppm).

2. Ra~no proreduvawe go izvr{ivme posle junskoto opa|awe na plodovite. Pritoa gi odstranivme site dvojni plodovi, a normalnite plod~iwa gi ostavivme na rastojanie od 5 cm.

3. Neproreduvani plodovi - kontrola.

Poradi nepravilna i nenavremena hemiska za{tita vo periodot na cvetawe i zavrzuvawe na nasadot od sliva ima{e golema pojava na monolija. Poradi monilijata brojot na zavrzani plodovi po ovo{ka be{e mal, pa efektot od proreduvaweto go vr{evme na poedini granki. Kaj site ovo{ki vr{evme blaga rezidba.



6

2.0. DOBIENI REZULTATI

2.1. Sekundaren prirast na stebloto od ovo{kite

Najva`ni pokazateli za celokupnata vegetativna aktivnost na ovo{kite vo tek na vegetacijata prestavuva nadebeluvaweto na stebloto, odnosno sekundarniot prirast. Celokupnata aktivnost na korenoviot sisem i produktivnosta na asimilacioniot aparat naj~esto se registrira preku zgolemuvaweto na napre~niot presek na stebloto. Rezultatite od ovoj

parametar se dadeni vo tabela 1. Tabela 1. Vegetativen prirast na ovo{kite

opit varijanta Sekundaren prirast na

stebloto, cm2 Dolìna na

letorastite, cm

I

1 11.8 40.3

2 12.6 25.3

3 13.3 6.5

Od ovie podatoci se zabeleùva deka na~inot na rezidba ima malo vlijanie vrz nadebeluvaweto na stebloto, no zna~itelno vlijae vrz prirastot na letorastite. Najgolem prirast na letorastite ima{e kaj varijantata so jaka rezidba, so prose~na dolìna na letorastite od 40.3 cm, dodeka skoro bez prirast na letorasti bea ovo{kite koi ne se reàni. Kaj umereno reànite ovo{ki ima{e umeren priras na letorasti.

2.2. Prinos na plodovi

Najva`na stopanska karakteristika na ovo{kite prestavuva prinosot na plodovite. Plodovite se osnoven motiv za koj se odgleduvaat ovo{nite rastenija. Od visinata na prinosot zavisi i prihodot, rentabilnosta no i ekonomskata opravdanost na odgleduvawe na slivata. Prinosot moè da se prikaè preku brojot i masata na plodovite po ovo{ka, no isto taka kako

dosta to~en pokazatel e i preku napre~niot presek na stebloto, tabela 2. Tabela 2. Prinos na plodovi po ovo{ka

opit varijanta Broj na

plodovi po ovo{ka

Masa na plodovi

po ovo{ka

Prinos po napre~en

presek kg/cm2

I

1 367 25 0.089

2 625 36 0.140

3 370 20 0.071

Od podatocite moè da se konstatira deka na~inot na rezidba ima ogromno vlijanie vrz brojot na plodovite po ovo{ka no i vrz prinosot po ovo{ka i



7

po napre~en presek. Najgolem broj na plodovi i prinos dadoa ovo{kite koi se reàni umereno.Ovo{kite koi bea strogo reàni dadoa pomal prinos zaradi otfrlaweto na golem del od rodnoto drvo, a dodeka nereànite dadoa isto taka pomal prinos vo ovoj slu~aj zaradi silnata pojava na monilija.

-Efikasnost na preparatot za hemisko proreduvawe na plodovite:

Za dobivawe na voedna~en i kvaliteten prinos dokolku ima pogolemo zavrzuvawe na plodovi potrebno e da se napravi proreduvawe. Kako {to napomenavme na po~etok zaradi silnata pojava na monilija vo na{iot opit nema{e potreba od proreduvawe, no za da go pokaème dejstvoto na preparatot nie izvr{ivme tretirawe na poedini granki pri {to se dobieni slednite rezultati, dadeni vo tabela 3.

Tabela 3. Procent na ostanati plodovi po hemiskoto proreduvawe

Broj na plod~iwa Koncentracija na rastvor od NAA (ppm)

0-kontrola 25 50 100 1000

Pred tretirawe 240 190 160 242 237

Po tretirawe 30 15 11 15 14

% na neopadnati plodovi 12.50 7.89 6.88 6.20 5.91

Vo odnos na proreduvaweto moè da se kaè deka NAA e efikasno sredsvo za proreduvawe na slivata. So zgolemuvawe na koncentracijata se zgolemuva i efikasnosta, taka da ako zavrzuvaweto e pogolemo }e se tretira so povisoka koncentracija i obratno.

2.3. Kvalitet na plodovite

Primaren motiv vo proizvodstvoto na sliva e dobivawe na visok prinos po edinica povr{ina, a istovremeno i visok kvalitet na plodovite. Golem del od proizvodstvoto na sliva kaj nas se koristi za prerabotka, naj~esto vo rakija, a pomal del se koristat za sveà konsumacija. Za vakvata sostojba na na{eto slivovo proizvodstvo naj~esta pri~ina e slabiot kvalitet na plodovite. Otuka proizleguva potrebata za proizvodstvo na pokrupni plodovi koi se so mnogu povisoka cena. Za dobivawe na krupni plodovi vo ovo{tarstvoto ~esto se vr{i redukcija na brojot na plodovite preku razni

metodi. Prose~nata masa na plodovite e prikaàna vo tabela 4. Tabela 4. Prose~na masa na plodovite

opit varijanta Masa na plod, g

Masa na kostilka, g

Randman, %

I

1 68.1 3.2 95.3

2 57.6 2.6 95.4

3 54.0 2.0 94.2



8

Prose~nata masa na plodovite zavisi od vidot na rezidba. Pritoa najkrupni plodovi imaat ovo{kite kade e napravena stroga rezidba, kade brojot na plodovi e pomal vo odnos na umerenata rezidba. Najmala masa na plod imaat ovo{kite kade ne se vr{e{e nikakva rezidba. Ova ni ukaùva na faktot deka dokolku sakame pokrupni plodovi mora na nekoj na~in da se vr{i korekcija na nivniot broj, odnosno da se ostavat tolkav broj na plodovi kolku ovo{kata moè normalno da gi ishrani, a istovremeno i da se dobie normalen prinos. Mora da se istakne deka pokrupnite plodovi postigaat mnogu povisoka cena na pazarot bidejki istite moè da se koristat za sveà konsumacija, dodeka positnite plodovi moè da se koristat samo kako surovina za nekoj vid na prerabotka, a tie plodovi se so mnogu poniska cena.

2.4. Broj i masa na plodovi po klasi

Za da se zgolemi upotrebata na plodovite sliva za sveà konsumacija potrebno e istite da bidat pokrupni i so podobar kvalitet. Pokrupnite plodovi spa|aat vo povisoki klasi i na pazarot se prodavaat za mnogu povisoka cena. Od tuka e i motivot na proizvoditelite da dobijat {to pogolema koli~ina na plodovi od povisokite klasi za da go zgolemat finansiskiot efekt od sopstvenoto proizvodstvo. Pri na{eto ispituvawe plodovite gi klasiravme vo tri klasi i toa: prva, vtora i treta klasa. Vo prva klasa se plodovite so dijametar nad 30 mm, vo vtora klasa so dijametar od 20 do 30 mm a vo treat klasa site plodovi pogodni za upotreba a se so dijametar pod 20 mm. Prva i vtora klasa se plodovi pogodni za sveà konsumacija i se so mnogu povisoka pazarna cena, dodeka plodovite od treta klasa kako plodovi pogodni za prerabotka i se so poniska cena. Brojot i prinosot na plodovite po klasi, kako i procentualnoto u~estvo vo istite se

dadeni vo tabela 5. Tabela 5. Brojot i masa na plodovite po klasi

opit Vari- janta

Br. na

plodovi od I i II klasa

% od vkupniot

broj

Masa na

plodovi od I i II klasa

% od vkupnata

masa

I

1 360 98 24.52 98.0

2 605 97 34.85 96.8

3 300 81 16.20 81.0

Od podatocite vo tabelata moè da se zabeleì deka najgolem broj i najgolema masa na plodovi za sveà konsumacija dadoa umereno reànite ovo{ki. Nereànite ovo{ki davaat po mal broj na plodovi pogodni za sveà konsumacija.

2.5. Hemiski sostav na plodovite



9

Plodovite od sliva imaat {iroka upotrebna vrednost kako za sveà prerabotka taka i vo prerabotuva~kata industrija. Sodrìnata na nekoi hemiski materii vo plodovite go odreduvaat kvalitetot i tehnolo{kata vrednos na plodovite. Od ovoj aspekt od posebno zna~ewe se vkupnite suvi materii, rastvorlivite suvi materii i vkupnite kiselini. Sodrìnata na odredeni hemiski materii vo plodovite od sliva e sortna karakteristika, no taa isto taka zavisi od brojni drugi faktori kako {to se ekolo{kite uslovi na odreden reon, na~inot na odgleduvawe, stepenot na zrelost, visinata na prinosot, osvetlenosta na rastenieto i dr. Koli~estvoto na rastvorlivite suvi materii i vkupnite kiselini se

prikaàni vo tabela 6. Tabela 6. Sodrìna na rastvorlivi suvi materii i vkupni kiselini

opit varijanta Rastvorlivi

suvi materii, % Vkupni

kiselini, %

I

1 20.8 0.64

2 19.9 0.61

3 18.2 0.71

Od podatocite vo tabelata moè da se istakne deka najgolem % na rastvorlivi suvi materii imaat plodovite od ovo{kite so jaka rezidba vo odnos na plodovite od ovo{ki bez rezidba. Ovo{kite so umerena rezidba imaat povisoka sodrìna na rastvorlivi suvi materii vo odnos na nereànite iako imaat pogolem broj na plodovi. Pri~ina za ova e namalenata lisna povr{ina od napadot na monilija na mladite gran~iwa kaj nereànite ovo{ki. Vo odnos na sodrìnata na vkupni kiselini moè da se istakne deka na~inot na rezidba ne vlijae zna~ajno vrz sodrìnata na vkupnite kiselini, i tuka nemoè da se najde nekoja zakonitost.

3.0 ZAKLUÔK Vrz osnova na ispituvawata moè da doneseme nekolku zaklu~oci:

1. Ja~inata na rezidbata ima vlijanie vrz prirastot na ovo{kite, osobeno vrz prirastot na letorastite. Pri jaka rezidba ima mnogu bujni letorasti, golem del od rodnite gran~iwa se odstranuvaat kako rezultat na {to se namaluva i prinosot. Zaradi seto ova vakvata rezidba ne se prepora~uva da se vr{i sekoja godina, no poèlna e da se napravi na nekolku godini so cel da se podmladi i obnovi rodnoto drvo i obrastuva~kite granki. Umerenata rezidba dava umeren prirast na letorastite i dava zamena na rodnoto drvo



10

za narednite godini. Nereànite ovo{ki skoro da nemaa nikakov prirast na letorastite, i kaj niv }e nema mo`nost za zamena na rodnite gran~iwa.

2. Za dobivawe na umeren prinos, no istovremeno i visok procent na plodovi pogodni za sveà konsumacija prepora~livo e da se vr{i umerena rezidba na ovo{kite. Nereànite ovo{ki davaat pomal % na plodovi od I i II klasa vo odnos na reànite. Kaj nereànite ovo{ki golem e rizikot od alternativna rodnost, no isto taka {to be{e karakteristi~no vo na{iot opit kaj nereànite ovo{ki ima{e silen napad od monilija.

3. Najefikasen na~in na proreduvawe e ra~noto, no istoto e dosta skapo i malku isplatlivo. Dobri rezultati dade i hemiskoto proreduvawe, no primenata na preparatot treba da se vr{i dosta pretpazlivo za da ne dojde do celosno opa|awe na plodovite.

4. Spored ispituvawata od dvata opita moè da se konstatira deka za dobivawe na dobar vegetativen prirast na ovo{kite, i umeren i kvaliteten prinos potrebna e umerena rezidba na ovo{kite i dokolku ima obilno zavrzuvawe na plodovite potrebno e da se napravi proreduvawe (ra~no ili hemisko) na istite.

So ogled na toa {to ovo{kite podolgo vreme se odgleduvani bez rezidba i bez primena na drugite agro-pomotehni~ki merki, efektot od primenata na istite vo vtorata godina bi bil mnogu posilno izrazen. Zaradi toa bi bilo poèlno proektot da prodolì barem u{te edna vegetaciona sezona. Napomenuvame deka zaradi nepravilna i nenavrenena za{tita od Monilia, dokolku proektot bide prodolèn, za{titata od bolesti i {tetnici da bide vklu~ena vo proektnite aktivnosti.

MARGINALNA ANALIZA



11

Tabela na parcijalen buxet

Rezultati od opitite na pole koi se dobieni zaradi razli~nite pomotehni~ki merki koi se primeneti

Tretman

1 2 3

Prinosi (kg/ha) 8325 11988 6600

Iznos (MKD/kg) 19 19 17

Bruto dobivka (MKD/ha) 158175 227772 112200

Rezidba

Zimska (denovi) 2 1

Tro{oci za rabotna sila (MKD/den) 4000 4000

Vkupno 8000 4000 0

Letna (denovi) 1

Tro{oci za rabotna sila (MKD/den) 3000

Vkupno 3000 0 0

Berba

Tro{oci za rabotna sila (MKD) 22000 31680 17600

Vkupno varijabilni tro{oci (MKD/ha) 33000 35680 17600

Neto dobivka (MKD/ha) 125175 192092 94600

Marginalna stapka na prihod 3 so 1 3 so2

30575 97492

15400 18080

198.5% 539.2%

primena na pomotehni~ki merki za kvalitetno proizvodstvo ... · opto international ab / macedonian...

Documents