priloga 3 – sektorski referen ni dokument o … 2 2 appendix 3 sl.pdfpriloga 3 – sektorski...

PRILOGA 3 – Sektorski referen ni dokument o

proizvodnji kroba

a) Uvod

Evropska krobna industrija proizvaja tevilne proizvode, ki se uporabljajo za

ivila in krmo, kot sestavni del splo nega poslovnega na rta. krobna industrija za

predelavo lo uje sestavine it in krompirja ter tako izpolnjuje potrebe tevilnih

industrijskih uporabnikov.

V proizvodnji kroba je treba posami na krmila obvezno proizvajati gospodarno in

varno, proizvodi pa morajo biti obvezno primerni za prehrano ljudi in ivali, kakor

je ponazorjeno s tem, da izpolnjujejo vse veljavne evropske in nacionalne

zakonodajne zahteve o varnosti ivil in krme. Mnoge ivilske sestavine, ki jih

proizvaja krobna industrija, se uporabljajo tudi kot posami na krmila. Ker ta

posami na krmila e izpolnjujejo veljavne zahteve za varnost ivil, niso del teh

sektorskih smernic.

V zvezi s posami nimi ivalskimi krmili 20. len evropske zakonodaje o higieni

krme (ES) t. 183/2005/ES z za etkom veljavnosti 1. januarja 2006 dovoljuje, da

sektorske smernice pripravljajo proizvajalci krme, vklju no z dobavitelji

posami nih krmil, kot je AAF.

Dejstvo, da je bil pristop HACCP za upravljanje tveganja v zvezi z varnostjo ivil

iroko in uspe no izveden v smislu proizvodnje hrane, je razkrilo mo nost za tak

pristop tudi v industriji pridelave krme. Toda sam sistem HACCP ne zado a in e

naj bi prednosti takega pristopa postale resni nost, jih je treba podpreti s

sistemom upravljanja, sledljivostjo, kot dolo a Uredba t. 178/2002/ES,

obve anjem znotraj celotne dejavnosti/sektorja ter z notranjim spremljanjem in

nadzorom vseh postopkov proizvodnje in distribucije krme.

Z univerzalno uporabo na el HACCP na vseh stopnjah proizvodnje bodo evropski

proizvajalci kroba lahko zagotovili posami na krmila rastlinskega izvora, ki so

varna ne samo za krmljenje ivali, temve ne bodo imela tudi nobenega

kodljivega u inka na varnost ljudi v nadaljevanju prehranjevalne verige.

Podjetja, ki so lani AAF, opozarjajo na naslednje to ke:

• Izvor rastlin za proizvodnjo surovin v krobni industriji in narava posami nih

krmil zamejita tveganje v krmni industriji in olaj ata upravljanje tveganj.

• V napredku krobne industrije je opaziti mo no dinamiko, ki koristi vsem

strankam: ve ina proizvodov v krobni industriji je dejansko namenjena

tudi za proizvodnjo ivil, farmacevtskih proizvodov ter proizvodov drugih

industrij in ne samo za posami na krmila.

Sektorski referen ni dokumenti o proizvodnji kroba

2

• Proizvajalci kroba zelo skrbno upo tevajo uredbe in zahteve glede

kakovosti, ki veljajo za vsa podro ja dejavnosti njihovih strank. Te zahteve

so povzro ile, da so vzpostavili sisteme za zagotavljanje kakovosti z

veri nim u inkom na vse na e proizvode.

• krobna industrija je zato mo no usmerjena v kontrolo kakovosti:

o za ve ino dejavnosti na ih podjetij so bili postopki registracije ISO

9001:2008 (vklju no s smernicami za izvajanje programa HACCP)

uvedeni e na za etku devetdesetih let minulega stoletja;

o programi za izbolj anje kakovosti, ki vsebujejo na ela metode HACCP

za vse proizvode;

o raz iritev certificiranja ISO in/ali programa HACCP na vse surovine za

posami na krmila.

Posebno pozornost smo vedno namenjali dobavi surovin: pove ani sledljivosti,

postopkom za zagotavljanje kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati na i dobavitelji,

nadzorni shemi (npr. mikotoksinom v p enici in koruzi), pripravi sporazumov o

izbolj avah, presojam itd.


3

KAZALO

a) Uvod 1

Seznam okraj av 4

b) Seznam posami nih krmil 5

° Koruzni krmni gluten ali koruzna krma 5

° Koruzni gluten 5

° Moka iz ekstrakta koruznih kal kov 5

° P eni ni gluten 5

° P eni ni krmni gluten 5

° P eni na krma 6

° Nemodificiran krob 6

° Krompirjeve beljakovine 6

° Kondenziran deproteiniziran krompirjev sok 6

c) Prikazi delovnih postopkov 7

1. Proizvodnja koruznega kroba 8

2. Proizvodnja p eni nega kroba 10

3. Proizvodnja krompirjevega kroba 12

d) Povzetek pristopa, ki temelji na tveganju, za sektor kroba 15

° Biolo ki dejavniki tveganja 15

° Potencialni kemijski dejavniki tveganja 15

° Dejavniki tveganja fizikalne kontaminacije 16

° Dejavniki tveganja za radioaktivnost 16

e) Na tveganju temelje pristop za karakterizacijo dejavnikov

tveganja, ki velja za krobne proizvode pri prodaji za krmo 17

° Primer 1: na tveganju temelje pristop za krmo, pridobljeno iz

predelave kroba iz it (koruze in p enice) 19

° Primer 2: Predelava krompirja; proizvodnja kroba in stranskih

proizvodov 26

° Primer 3: na tveganju temelje pristop za koruzni krmni gluten 34

° Primer 4: na tveganju temelje pristop za moko iz koruznega glutena 37

° Primer 5: na tveganju temelje pristop za p eni ni krmni gluten 40


4

Seznam okraj av:

As: Arzen

Cd: Kadmij

CIP: cleaning-in-place

KKT: Kriti na kontrolna to ka

CFU/g: Enote, ki tvorijo kolonije na gram

DDT: Diklorodifeniltrikloroetan

DPP: Dobra proizvodna praksa

HACCP: Hazard Analysis and Critical Control Points – kriti na analiza kontrolnih

to k

HCH: Heksaklorocikloheksan

HCN: Hidrogen cianid

Hg: ivo srebro

ISO: International Organisation for Standardisation – Mednarodna organizacija

za standardizacijo

MVO: Mejne vrednosti ostankov

PAH: Policikli ni aromati ni ogljikovodiki

Pb: Svinec

PCB: Poliklorirani bifenili

SFM: Safe, Fair and Merchantable – varno in dobre tr ne kakovosti

SO2: veplov dioksid

T °C: Temperatura v stopinjah Celzija


5

b) Seznam posami nih krmil

Posami na krmila, ki jih proizvaja krobna industrija, izpolnjujejo zakonske

opredelitve za surovine (Opredelitve pojmov v Uredbi 242/2010). Ne glede na to

pa je sestava izdelkov na trgu lahko razli na glede na posamezen proizvodni

obrat, orodja in postopke v proizvodnji ter prilo nosti na trgu.

Naslednji seznam je odprt seznam glavnih proizvodov krobne industrije, ki so

namenjeni za uporabo v obliki posami nih krmil pri proizvajalcih krmil; opredelitve

v nadaljevanju so izvle ki ali pa so prilagojene glede na Uredbo 242/2010 (ob

upo tevanju jezika, ki se uporablja v industriji).

o Krma iz koruznega

glutena ali koruzna krma

Stranski proizvod, pridobljen pri proizvodnji

koruznega kroba. Vsebuje otrobe in gluten, ki se

mu lahko dodajo po kodovana koruzna zrna, ki

ostanejo pri sejanju, vendar ta koli ina ne sme biti

ve ja od 15 % kon nega proizvoda, in/ali ostanki

teko ine za namakanje, ki se uporablja pri

proizvodnji alkohola ali drugih proizvodov iz

kroba. Kon ni proizvod lahko vsebuje tudi

ostanke ekstrakcije olja iz koruznih kal kov, ki so

prav tako pridobljeni z mokrim postopkom.

o Koruzni gluten Posu en stranski proizvod, pridobljen pri

proizvodnji koruznega kroba. Vsebuje predvsem

gluten, pridobljen med lo evanjem kroba.

o Moka iz ekstrakta

koruznih kal kov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z

ekstrahiranjem suhih ali vla nih koruznih kal kov,

ki se jih e vedno dr ijo del ki endosperma in

ovojev.

o P eni ni gluten Posu en stranski proizvod, pridobljen pri

proizvodnji p eni nega kroba. Vsebuje predvsem

gluten, pridobljen med lo evanjem kroba.

o P eni ni krmni gluten Stranski proizvod, pridobljen pri proizvodnji

p eni nega kroba in glutena. Vsebuje otrobe, iz

katerih kal ki niso ali so bili delno odstranjeni, in

gluten, ki se mu lahko dodajo tudi zelo majhne

koli ine sestavin, pridobljenih pri sejanju, kot tudi

zelo majhne koli ine ostankov, pridobljenih ob

hidrolizi kroba.


6

o P eni na krma Stranski proizvod, pridobljen z mletjem presejane

p enice ali olu ene pire v p eni no moko. Vsebuje

predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz

katerega je bilo odstranjenega manj endosperma

kot pri p eni nih otrobih.

o Nemodificiran krob Tehni no ist krob, pridobljen iz krompirja,

p eni nih, koruznih zrn ali zrn drugih it.

o Krompirjeve beljakovine Posu en stranski proizvod pridobivanja kroba,

predvsem iz beljakovinskih snovi, pridobljenih po

lo evanju kroba.

o Krompirjeva vlakna

(= posu ena

krompirjeva pulpa)

Posu en stranski proizvod, pridobljen pri

proizvodnji krompirjevega kroba.

o Kondenziran

deproteiniziran

krompirjev sok

Stranski proizvod pridobivanja krompirjevega

kroba, iz katerega so delno odstranjene

beljakovine in voda.

Zgornji seznam se po potrebi spremeni glede na industrijski razvoj znotraj

krobne industrije ali glede na razvoj zakonodaje EU o posami nih krmilih, kot je

na primer pregled Kataloga posami nih krmil.

Zgornji seznam je odprt seznam. Za druge surovine (npr. je men in ri ) in druga

posami na krmila (ki se lahko razlikujejo glede na rastlino ali zahteve na trgu) in

vse ivilske sestavine, ki se prodajajo kot posami na krmila, velja, da spadajo pod

„Evropske smernice dobre prakse za industrijsko proizvodnjo varnih posami nih

krmil“. Za vse proizvode, ki se prodajajo kot posami na krmila, mora biti na voljo

ocena tveganja v skladu s prilogo 3.

Natan na sestava proizvodov, ki se prodajajo krmni industriji, je na voljo v

dokumentih o trgovanju (podatkovnem listu) vsakega proizvajalca kroba.


7

c) Prikazi delovnih procesov

V nadaljevanju prikazani diagrami proizvodnje so osnovne sheme (tj. primeri) za

proizvodnjo kroba iz p enice, koruze in krompirja, vendar pa ima lahko vsak

proizvodni obrat svoje posebnosti.

V prikazih delovnih procesov so pod rtana posebna posami na krmila. Vse druge

proizvode razen etanola je mogo e uporabiti pri proizvodnji krme in ivil.

Za uporabo pri proizvajalcih kroba se ne smejo obravnavati kot standardizirani

procesi. Vsako podjetje se e naprej lahko svobodno odlo a o videzu zasnove

vsake enote za industrijsko predelavo.

Simboli

Glavni postopek

Korak v postopku

Snov

Za etek ali konec postopka

Odlo itev


8

1. PROIZVODNJA KORUZNEGA KROBA

1. Suho i enje: sejanje in sesanje ne isto ter po kodovanih zrn.

Odstranjeni so delci, ki niso primerni za krmljenje. Delci, ki so primerni za

krmljenje, se prodajo kot taki ali pa skupaj v krmi s koruznim glutenom.

2. Namakanje: dajanje koruze v vodo, da se lo ijo v vodi topljive snovi (=

teko a lu nica). Doda se snov za nadzor mikroorganizmov, ki prepre ujejo

slabo fermentacijo.

3. Razkli enje: lo evanje kal kov od zrnja na podlagi razli nih gostot z

usedanjem v vrtin astem toku.

4. Sejanje: proizvod je speljan skoz sito. Vlakna ostanejo na situ/brozga iz

kroba in proteinov pa gre skozi.

5. Rafiniranje: lo evanje kroba od proteinov na podlagi razli nih gostot s

centrifugalnim ekstraktorjem.

6. Stiskanje: lo evanje olja od kal kov z mehanskim stiskanjem.


9

1. PROIZVODNJA KORUZNEGA KROBA – KROBA JA KOR

koruza

sprejem koruze

suho i enje 1

namakanje 2

prvo mletje

razkli enje 3

drugo mletje

po kodovana

teko a lu nica

izhlapevanje

lu nica

sejanje 4 rafiniranje 5 voda

krobna brozga vlakna

su enje

vlakna

koruzni krmni

gluten

nemodificira

n krob

hidroliziran

i proizvodi etanol modificiran

krob

dro i in topni

ostanek

kal ek

su enje

stiskanje 6

moka iz

ekstrakta

olje

beljakovina

filtracija

su enje

koruza

gluten

fermentacija/destilacija

postopek

pridobivanja

nemodificiraneg

a kroba

postopek hidrolize

postopek

pridobivanja

modificirane

ga kroba


10

2. PROIZVODNJA P ENI NEGA KROBA

1. Vhodna p enica se o isti in zmelje v moko. P eni ni otrobi in po mo nosti

p eni ni kal ki se lo ijo od moke s sejanjem.

2. Moka se zme a z vodo, tako da nastane testo, krob in gluten pa se izlo ita

s fizikalnim postopkom.

3. Moker gluten se spere z vodo, da se odstrani preostanek kroba in se posu i

v p eni ni gluten. Moker gluten je mo no delno hidrolizirati tudi za

proizvodnjo hidroliziranega p eni nega glutena.

4. krobna brozga se spere z vodo in jo je mogo e:

o posu iti za proizvodnjo nemodificiranega p eni nega kroba,

o fizikalno in/ali kemi no modificirati in posu iti za proizvodnjo

modificiranih p eni nih krobov,

o hidrolizirati s kislinsko hidrolizo in/ali encimi za proizvodnjo razli nih

hidroliziranih krobnih proizvodov.

5. Del kroba, ki se izlo i med pranjem, se lahko uporabi za ivalsko krmo

(teko i p eni ni krob) ali pri proizvodnji etanola (v diagramu poteka ni

prikazano).

6. Del topnega ostanka, ki nastane pri separaciji kroba in glutena, se lahko

uporabi v proizvodnji alkohola, v zgo eni obliki pa se kot tak doda ivalski

krmi (p eni ni topni ostanek).

7. Pri proizvodnji etanola se krob encimsko hidrolizira v sladkorje in s kvasom

fermentira v etanol. Etanol se lo i z destilacijo, preostali topni ostanek pa se

zgosti in se uporabi kot tak v ivalski krmi (destilacijska drozga in topni

ostanek) ali pa se dodaja p eni nemu krmnemu glutenu.


11

2. PROIZVODNJA P ENI NEGA KROBA – OSNOVNA SHEMA

sprejem

i enje

mletje/

sejanje otrobi

separacija/ rafiniranje

moka 2

mokri gluten

3

hidroliziran

p eni ni

gluten

krob

brozga 4

modificiran

krob hidrolizirani

proizvodi

nemodificiran

krob

hidrolizat

preoblikovanje/

rafiniranje

preoblikovan

je/

krob

modificiranje

nemodificiproizvodnja

topni

ostanek 6

etanol

proizvodnja

gluten

proizvodnja

p eni ni

krmni gluten

me anje/su enje

etanol

koncentriran topni ostanek

dro i in

topni ostanek

testo

p enica 1

kal ki

voda

zgo evanje

voda

voda

p enica

gluten


12

3. PROIZVODNJA KROMPIRJEVEGA KROBA

1. Ob sprejemu krompirja se odvzame vzorec za preverjanje kakovosti.

2. Krompir se opere in odstrani ne elene snovi, kot so pesek, listje in kamenje. Za

prepre evanje prekomernega penjenja se doda protipenilo, primerno za ivila.

3. O i en krompir se zmelje in se mu doda antioksidant.

4. Nariban krompir se lo i s tehnikami na podlagi te nosti v krompirjevo krobno

brozgo, krompirjev sok in krompirjevo pulpo.

5. krobna brozga se modificira s kemijskimi in/ali fizikalnimi tehnikami in se posu i v

modificiran krob.

6. krobna brozga se hidrolizira s kislino ali encimi in posu i v hidroliziran krob.

7. krobno brozgo se dehidrira in posu i v nemodificiran krompirjev krob.

8. Krompirjevo pulpo se mehansko dehidrira v krmni proizvod krompirjevo pulpo.

9. Obi ajen proizvod krompirjeve pulpe se lahko posu i naprej v pelete – posu eno

krompirjevo pulpo.

10. Krompirjev sok se segreje s paro, tako da beljakovine v njem koagulirajo. Za

prepre evanje prekomernega penjenja se doda protipenilo, primerno za ivila.

11. Koagulirane beljakovine se lo ijo od krompirjevega soka s tehnikami na podlagi

te nosti.

12. Beljakovina se posu i v krmni proizvod krompirjeve beljakovine.

13. Krompirjeve beljakovine se zme ajo z vodo in kislino za proizvodnjo krompirjevih

beljakovin (pre i eno).

14. Me anica vode in koaguliranih beljakovin se rafinira, da se iz beljakovin odstranijo

naravni glikoalkaloidi.

15. Rafinirane beljakovine se dehidrira s tehnikami na podlagi te nosti.

16. Beljakovine se posu ijo v krmni proizvod krompirjevih beljakovin.

17. Krompirjev sok se segreje, da izpari voda in nastane kondenziran krompirjev sok.

Preveri se vrednost pH in se na razli nih stopnjah proizvodnega postopka popravi z

regulatorji vrednosti pH.


13

3. PROIZVODNJA KROMPIRJEVEGA KROBA – OSNOVNA SHEMA (1 od 2)

krompir

sprejem 1

i enje/pranje 2 kamni, listje, pesek

voda

antioksidant

voda

separacija/ rafiniranje 4

krompirjeva krobna

brozga

krompirjev sok krompirjeva

pulpa

modificiranje kroba 5

hidroliza kroba

6

proizvodnja

nemodificiranega

kroba 7

nemodificiran krompirjev krob

hidroliziran krompirjev krob

modificiran

krompirjev krob

A

dehidracija 8

krompirjeva pulpa

su enje 9

posu ena

krompirjeva pulpa

mletje 3


14

3. PROIZVODNJA KROMPIRJEVEGA KROBA – OSNOVNA SHEMA (2 od 2)

A

koagulacija 10

separacija 11

krompirjeve beljakovine

krompirjev sok

izparevanje 17 su enje 12

suspendiranje 13

rafiniranje 14

dehidracija 15

su enje 16

krompirjeve

beljakovine

krompirjeve

beljakovine

( i )

kondenziran

krompirjev

sok

protipenilo

voda, kislina

parjenje


15

d) Povzetek na tveganju temelje ega pristopa za sektor kroba

Pri izdelavi seznama potencialnih dejavnikov tveganja mora nosilec dejavnosti

upo tevati naslednje dokumente:

o Direktivo o neza elenih snoveh v krmi (2002/32/ES),

o Uredbo o gensko spremenjenih ivilih in krmi (1829/2003/ES),

o Uredbo o dajanju na trg (767/2009/ES),

o Priporo ilo komisije o prepre evanju in zmanj evanju prisotnosti toksinov iz

rodu Fusarium v itu in itnih izdelkih (2006/576/ES),

o Uredbo o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na ivilih in krmi

rastlinskega in ivalskega izvora (396/2005/ES).

Naslednji seznam primerov je odprt seznam in ga je treba prilagoditi glede na

okoli ine.

Biolo ki dejavniki tveganja

o Velja za vegetativne patogene v skladu z Uredbo o dobri proizvodni praksi

krme in podobnimi mikrobiolo kimi merili.

Potencialni kemijski dejavniki tveganja

o Kemikalije za predelavo, pomo na tehnolo ka sredstva, npr. encimi,

sredstva za nadzor mikroorganizmov, regulatorji vrednosti ph,

antioksidanti, mineralne hranilne snovi za fermentacijo,

o biocidi,

o mikotoksini,

o te ke kovine,

o ostanki pesticidov,

o PCB, dioksini,

o policikli ni aromati ni ogljikovodiki (PAH),

o maziva,

o kodljiva semena,

o materiali za ovojnino, ki pride v stik z ivili (vklju no z barvami za tiskanje,

papir in karton, premazi ...),

o kemikalije za zatiranje kodljivcev.

Uporaba pomo nih tehnolo kih sredstev je vklju ena v analizo tveganj, ki jo

razvije nosilec dejavnosti v skladu z zahtevami oddelka 6 teh smernic.


16

Dejavniki tveganja fizikalne kontaminacije

o Kovina,

o steklo,

o vsaka druga ustrezna fizikalna kontaminacija.

Dejavniki tveganja za radioaktivnost

o Radionuklidi (v primeru jedrske nesre e)


17

e) Na tveganju temelje pristop za opredelitev dejavnikov tveganja pri

krobnih proizvodih, ki se prodajajo kot krma

Tabele v nadaljevanju predstavljajo opredelitve dejavnikov tveganja, ki se

uporabljajo za krobne proizvode, ki se prodajajo kot posami na krmila. Za bolj e

razumevanje naslednjih tabel z oceno tveganja glejte glavno besedilo EFISC,

oddelek 6.

Tveganj ni mogo e obravnavati kot zaklju eno celoto in se zaradi individualnih in

posebnih pogojev proizvodnje kroba lahko razlikujejo glede na posameznega

proizvajalca kroba.

Proizvajalci kroba so tveganja dodelali do mere, ki je primerna za njihove

posebne pogoje delovanja.

Poleg tega v te tabele niso vklju eni KKT-ji, saj mora biti odlo itev za oblikovanje

takih KKT-jev skladna z realnostjo vsakega obrata ali proizvodne linije.

Upo tevane so bile tri kategorije dejavnikov tveganja:

biolo ki dejavniki tveganja,

kemijski dejavniki tveganja in

fizikalni dejavniki tveganja.

Izbrati je mogo e dve vrsti pristopov. Postavitvi 1 in 2 spodaj prikazujeta ta dva

pristopa.

• Postavitev t. 1: Primer t. 1 o na tveganju temelje em pristopu za

splo ni sektor za posami na krmila iz p enice in koruze, pridobljena s

proizvodnjo kroba

Ta postavitev opisuje mo ne dejavnike tveganja za surovine v vsakem sredstvu v

postopku v ir em smislu.

Sestavina: SUROVINE (KORUZA in P ENICA)

Dejavnik tveganja

Kat.: Mo nost

Resnost Razred tveg

anja

Drevo odlo anja

Smer Zakonodaja Nadzorni ukrep

Opombe

Tujki pH Velika Majhna 3 Glej nadzorne

ukrepe in opombe

V zadnji fazi;

pri splo nih korakih v postopku se

mora izvajati pre i evanje

(magneti, sita)

Kakovost SFM +

na rti ISO 9001

….


18

• Postavitev t. 2: Primer t. 2 – pristop po posameznih korakih v

postopku

Tabela pri vsakem koraku v postopku opredeli potencialne dejavnike tveganja

skupaj z ustreznimi ravnmi mo nosti pojava in resnosti ter posledi nim razredom

tveganja. V tabeli sta navedena tudi rezultat drevesa odlo anja in ustrezen

nadzorni ukrep. V okviru teh smernic z drevesom odlo anja ni mogo e predstaviti

teoreti nih rezultatov, saj je odvisno od nadzornega ukrepa posameznega

predelovalnega obrata.

SPLO NI NA TVEGANJU

TEMELJE I PRISTOP ZA ...

FAZA V POSTOPKU: MLETJE

Dejavnik

tveganja

Kat.: Mo nost Resnost Razred

tveganja

Drevo

odlo anja

Smer Zakonodaja Nadzorni

ukrep

Opombe

…

KRMA. Ocena tveganja za proizvodno verigo kroba

19

PRIMER 1 NA TVEGANJU TEMELJE PRISTOP ZA KRMO, PRIDOBLJENO IZ PREDELAVE KROBA IZ IT

(KORUZE IN P ENICE)

SPLO NI NA TVEGANJU TEMELJE PRISTOP ZA

KRMO, PRIDOBLJENO IZ PREDELAVE KROBA

IZ IT

Sestavina: SUROVINE (KORUZA in P ENICA)

Dejavnik tveganja Kategorija Mo nost Resnost Razred tveganja

Zakonodaja Nadzorni ukrep Opombe

Tujki Fizikalno Velika Majhna 3 V zadnji fazi; pri splo nih korakih v

postopku se mora izvajati pre i evanje (magneti, sita)

kakovost SFM + na rti ISO 9001

Pesticidi, mikotoksini,

te ke kovine

Kemi no Zmerna Zmerna 3 Ured.

396/2005/ES Dir. 2002/32/ES

Prip. 2006/576/ES

Aktivno sodelovanje in nadzorne

sheme za spremljanje kontaminanta

Kakovost SFM in/ali specifikacija

dobavitelja + na rti ISO 9001 + sledljivost iz silosov dobavitelja

Lete e ptice Biolo ko Zmerna Zmerna 3 Zaprte stavbe Na rti ISO 9001

Insekti in glodalci Biolo ko Zmerna Zmerna 3 Kakovost SFM in/ali specifikacija dobavitelja + na rti ISO 9001 +

sledljivost iz silosa dobavitelja

Navzkri na

kontaminacija med prevozom

Biolo ko Zmerna Velika 4 i enje prevoznih sredstev +

nadzorovano povezovalno omre je

Na rti ISO 9001 in/ali specifikacija

dobavitelja


20

SPLO NI NA TVEGANJU TEMELJE PRISTOP

ZA KRMO, PRIDOBLJENO IZ PREDELAVE

KROBA IZ IT

Sestavina: VODA

Dejavnik

tveganja

Kategorija Mo nost Resnost Razred

tveganja


Splo no Fizikalno Majhna Zmerna 2 Filtracija + skladnost s standardi

pitnosti

V zadnji fazi; splo ni koraki v

postopku so pre i evanje…

Navzkri na kontaminacija

Kemi no Majhna Zmerna 2 Namenski vodni tokokrogi

Pesticidi, te ke

kovine, ogljikovodiki

Kemi no Majhna Zmerna 2 Ured. 396/2005/ES

Dir. 2002/32/ES

Namenski vodni tokokrogi

Izlu evanje kovin Kemi no Majhna Zmerna 2 Inertni sti ni materiali; standardi

gradnje

Patogeni

mikroorganizmi

Biolo ko Majhna Velika 3 Namenski vodni tokokrogi


21



KROBA IZ IT

Sredstvo v postopku: KEMI NA SREDSTVA

(protipenila, sredstva za acidifikacijo ali alkalizacijo, SO2 in derivati, soli za

encimsko katalizo …)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Te ke kovine Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES Pogodbe o specifikaciji sestavin, ki vsebujejo za ivila primerne

zahteve

Na rti ISO 9001

Navzkri na

kontaminacija

Kemi no Majhna Zmerna 2 Spletno spremljanje postopka

(pH, senzori no, stopnja potro nje)

Na rti ISO 9001


22



KROBA IZ IT

Sredstvo v postopku: ENCIMI (predvsem tisti, ki so specifi ni za uporabo v

okviru predelave kroba)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Navzkri na kontaminacija

Biolo ko Majhna Majhna 1 Spletno spremljanje postopka (stopnja potro nje), pravilno

ozna evanje vsebnikov encimov

Na rti ISO 9001

Toksi nost Biolo ko Majhna Velika 3 Pogodbe o specifikaciji sestavin, ki

vsebujejo za ivila primerne zahteve

Na rti ISO 9001

Patogeni

mikroorganizmi

Biolo ko Majhna Velika 3 Pogodbe o specifikaciji sestavin, ki

vsebujejo za ivila primerne zahteve

Na rti ISO 9001


23



IZ IT

Sredstvo v postopku: FILTRIRNA SREDSTVA (filtrirna zemlja, kremen,

oglje, celulozna vlakna ...)

Izlu evanje

kovin

Kemi no Majhna Zmerna 2 Pogodbe o specifikaciji sestavin,

ki vsebujejo za ivila primerne zahteve

Na rti ISO 9001

Navzkri na

kontaminacija

Fizikalno Majhna Zmerna 2 Filtracija v zadnjih fazah

postopka

Na rti ISO 9001



IZ IT

Materiali: STI NI MATERIALI (oprema, embala a ...)

Izlu evanje kovin

Kemi no Majhna Zmerna 2 Pogodbe o specifikaciji sestavin, ki vsebujejo za ivila primerne

zahteve

Na rti ISO 9001

Patogeni

mikroorganizmi

Biolo ko Majhna Velika 3 Pogodbe o specifikaciji sestavin,

ki vsebujejo za ivila primerne

zahteve

Na rti ISO 9001


24



IZ IT

Faza v postopku: NADZOR PROIZVODNEGA PROCESA

Dejavnik tveganja Kategorija Mo nost Resnost Razred

tveganja


Tujki Fizikalno Zmerna Majhna 2 Namenske zgradbe in tokokrogi. Filtri,

sita, higiena osebja (obla ila), postopek za ite pred steklenimi repinjami, dobre

prakse vzdr evanja

Na rti ISO 9001

Insekti in glodavci Biolo ko Zmerna Majhna 2 Preverjanje zgradbe, programi i enja +

sistem zatiranja kodljivcev kot del prerekvizitnega programa

Sanitacija + na rti ISO

9001

Patogeni

mikroorganizmi

Biolo ko Zmerna Velika 4 Zaprte linije, majhna verjetnost za rast

prek surovin, stopnje s progami pri vi jih temperaturah in v ni jih obmo jih pH

vrednosti, uporaba SO2 + redno spremljanje kon nih proizvodov

Podrobna tudija HACCP

+ na rti ISO 9001 + analize

Pomanjkanje higiene Biolo ko Zmerna Velika 4 Usposabljanje o higieni za osebje, ustrezna obla ila, delovna navodila glede

i enja

Na rti ISO 9001

Te ke kovine, mikotoksini, pesticidi

Kemi no Zmerna Velika 4 Ured. 396/2005/ES Dir. 2002/32/ES

Prip. 2006/576/ES

Znanje o irjenju kemi nih kontaminantov iz surovin na kon ni proizvod.

Predvidevanje dogodkov pri etvi + redno spremljanje kon nih proizvodov

Na rti ISO 9001 + podroben HACCP +

analize

Neposredno su enje

(PAH, du ikovi

oksidi), dioksini

Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 2002/32/ES

Ured. 183/2005/ES

Dobre prakse vzdr evanja gorilnika Prepre evanje nastajanja

saj + podrobna tudija

HACCP + dobre prakse vzdr evanja

Navzkri na

kontaminacija

Kemi no Majhna Zmerna 2 Namenski tokokrogi, namensko

shranjevanje kemikalij

Na rti ISO 9001


25



KROBA IZ IT

Faza v postopku: SHRANJEVANJE in NADZOR PREVOZA

Dejavnik

tveganja


tveganja


Navzkri na

kontaminacija s proizvodi v

povezovalnem omre ju

Kemi no Zmerna Zmerna 3 Specifikacija prevoznika pediterja Na rti ISO 9001

Nastajanje mikotoksinov

Kemi no Majhna Velika 3 Dir. 2002/32/ES Prip. 2006/576/ES

Dober nadzor shranjevanja, zaprt prostor za shranjevanje, nadzor

vlage in temperature + redno spremljanje kon nih proizvodov

Na rti ISO 9001

Pesticidi Kemi no Majhna Zmerna 2 Ured. 396/2005/ES

Dir. 2002/32/ES

Dezinfekcijo silosov morajo opraviti

usposobljene osebe

Na rti ISO 9001

Patogeni

mikroorganizmi

Biolo ko Majhna Velika 3 Nadzor vlage in temperature +

redno spremljanje kon nih proizvodov

Na rti ISO 9001

Insekti in glodavci Biolo ko Zmerna Majhna 2 Pokrito shranjevanje in natovarjanje + sistem zatiranja kodljivcev

Sanitacija + na rti ISO 9001


26

PRIMER 2: PREDELAVA KROMPIRJA; PROIZVODNJA KROBA IN STRANSKIH PROIZVODOV

SPLO NI NA TVEGANJU TEMELJE I

PRISTOP ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 1 SPREJEM

Dejavnik

tveganja


tveganja


Slab, gnil krompir

Biolo ko Zmerna Majhna 2

Nadzor pri vhodu, nadzor tovora na tovornjakih, odstranjevanje

HACCP ali na rti ISO 9001

Kamni, steklo, plastika, les,

kovina, karton, pesek, zemlja

Fizikalno Zmerna Majhna 2 Nadzor pri vhodu, nadzor tovora na tovornjakih. i enje krompirja,

odstranjevanje


Ostanki

pesticidov, mikotoksini,

te ke kovine

Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 91/414/ES Ured.

396/2005/ES Dir. 2002/32/ES

Certificirani pridelovalci krompirja

Spremljanje kontaminanta


Naravni kontaminanti

(solanin)

Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 2002/53/ES Certificirani pridelovalci krompirja, dovoljene sorte krompirja so

navedene v nacionalnem seznamu sort, spremljanje vsebnosti solanina v

krompirjevih beljakovinah



27

SPLO NI NA TVEGANJU TEMELJE I PRISTOP

ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 2 I ENJE/PRANJE



Kontaminacija vode Kemi no Majhna Zmerna 2 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001

Kontaminacija vode Biolo ko Majhna Zmerna 2 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001


ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 3 MLETJE



Prekomerna uporaba

pomo nih tehnolo kih sredstev

Kemi no Majhna Majhna 1 Kontrola in kon ni proizvod HACCP ali na rti ISO 9001


ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 4 SEPARACIJA/RAFINIRANJE


tveganja


Kontaminacija vode Kemi no Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001

Kontaminacija vode Biolo ko Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001

Rast mikrobov Biolo ko Majhna Velika 3 Pralna voda, CIP HACCP ali na rti ISO 9001


28


PRISTOP

ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 5 DEHIDRACIJA/SU ENJE nemodificiran krompirjev krob

Dejavnik

tveganja


tveganja


Novonastale kemikalije

Kemi no Majhna Zmerna 2

Nadzor gorilnika neposrednih su ilnikov HACCP ali na rti ISO 9001


PRISTOP

ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 6 DEHIDRACIJA/SU ENJE hidroliziran krompirjev krob

Dejavnik

tveganja

Kategorija Mo nost Resnost Tveganje Zakonodaja Nadzorni ukrep Opombe

Novonastale

kemikalije

Kemi no Majhna Zmerna 2 Nadzor gorilnika neposrednih su ilnikov HACCP ali na rti ISO 9001

Prekomerna

uporaba pomo nih

tehnolo kih sredstev

Kemi no Majhna Zmerna 2 Kontrola in kon ni proizvod HACCP ali na rti ISO 9001


29


PRISTOP

ZA KROMPIRJEV KROB

Faza v postopku: 7 DEHIDRACIJA/SU ENJE modificiran krompirjev krob

Dejavnik

tveganja


tveganja



Kemi no Majhna Zmerna 2 Nadzor gorilnika neposrednih su ilnikov HACCP ali na rti ISO 9001

Prekomerna

uporaba pomo nih

tehnolo kih

sredstev

Kemi no Majhna Zmerna 2 Kontrola in kon ni proizvod HACCP ali na rti ISO 9001


PRISTOP

ZA KROMPIRJEVO PULPO

Faza v postopku: 8 DEHIDRACIJA KROMPIRJEVE PULPE

Dejavnik

tveganja


tveganja


Rast

mikrobov

Biolo ko

Majhna Zmerna 2

CIP HACCP ali na rti ISO 9001


30


ZA POSU ENO KROMPIRJEVO PULPO

Faza v postopku: 9 SU ENJE

Dejavnik

tveganja


tveganja


Novonastale

kemikalije

Kemi no Majhna

Zmerna 2 Nadzor gorilnika neposrednih

su ilnikov

Na rt HACCP


ZA KROMPIRJEVE BELJAKOVINE

Faza v postopku: 10 KOAGULACIJA

Dejavnik

tveganja


tveganja


Mikroorganizmi Biolo ko Zmerna Majhna 2 Vbrizgavanje pare HACCP ali na rti ISO 9001

Prekomerna

uporaba pomo nih


Kemi no Majhna Zmerna 2 Nadzor vrednosti pH, nadzor

kon nega proizvoda, za ivila primerno protipenilo

HACCP ali ISO 9001


31



Faza v postopku: 11 DEHIDRACIJA

Dejavnik

tveganja


tveganja


Mikroorganizmi Biolo ko Zmerna Velika 4

CIP

KKT: temperatura su ilnika




Faza v postopku: 12 SU ENJE

Dejavnik

tveganja


tveganja



Kemi no Majhna Zmerna 2

Nadzor gorilnika neposrednih su ilnikov




(PRE I ENE)

Faza v postopku: 13 SUSPENDIRANJE (OPCIJSKO)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Prekomerna uporaba pomo nih


Kemi no Majhna Zmerna 2 Nadzor vrednosti pH, nadzor pripravljenega proizvoda


Kontaminacija vode Kemi no Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001

Kontaminacija vode Biolo ko Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001


32



Faza v postopku: 14 RAFINIRANJE (OPCIJSKO)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Kontaminacija vode

Kemi no Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001

Kontaminacija vode

Biolo ko Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES Spremljanje vode HACCP ali na rti ISO 9001



Faza v postopku: 15 DEHIDRACIJA (OPCIJSKO)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Mikroorganizmi Biolo ko Majhna Velika 3 CIP, temperatura su ilnika HACCP ali na rti ISO 9001


PRISTOP ZA KROMPIRJEVE BELJAKOVINE

Faza v postopku: 16 SU ENJE (OPCIJSKO)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Novonastale

kemikalije

Kemi no Majhna Zmerna 2 Nadzor gorilnika neposrednih

su ilnikov



33


ZA KONDENZIRAN KROMPIRJEV SOK

Faza v postopku: 17 IZPAREVANJE

Dejavnik

tveganja


tveganja


Mikroorganizmi Biolo ko Zmerna Zmerna 3 Nadzor predelave suhe snovi,

korak izparevanja pri visoki temperaturi



34

Primer 3: Na tveganju temelje pristop za koruzni krmni gluten

NA TVEGANJU TEMELJE PRISTOP ZA KORUZNI KRMNI

GLUTEN

Faza v postopku: SPREJEM (KORUZE V ZRNJU)

Dejavnik

tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Zmerna Zmerna 3 Zaprt postopek, sejanje, magneti Vizualne kontrole

Toksi na/alergena

semena

Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za

analizo vhodnih surovin

Vizualne kontrole

Vzor enje agregata

Te ke kovine Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za

vhodne surovine Analiza prek programa spremljanja

Nabavne specifikacije

Ostanki pesticidov Kemi no Majhna Zmerna 2 Ured. 396/2005/ES

Dir. 2002/32/ES

PREREKVIZITNI PROGRAM za



Mikotoksini Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 2002/32/ES Prip. 2006/576/ES

PREREKVIZITNI PROGRAM za vhodne surovine

Analiza prek programa spremljanja


Maziva Kemi no Majhna Majhna 1 PREREKVIZITNI PROGRAM za

vzdr evanje Uporaba maziva, primernega za

ivila


kodljivci Biolo ko Zmerna Zmerna 3 Zaprte zgradbe, PREREKVIZITNI

PROGRAM za zatiranje kodljivcev

Kontrole dejavnosti

kodljivcev


35


GLUTEN

Faza v postopku: PREDELAVA

(suho i enje, namakanje, prvo in drugo mletje, razkli enje, sejanje, su enje,

me anje, su enje)

Dejavnik tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Majhna Zmerna 2 Zaprt postopek, sejanje, namenske transportne linije, suho su enje koruze

PREREKVIZITNI PROGRAM za osebno higieno

Vizualne kontrole

Maziva Kemi no Majhna Majhna 1 PREREKVIZITNI PROGRAM za vzdr evanje Uporaba maziva, primernega za ivila


Pomo na tehnolo ka

sredstva

Kemi no Majhna Majhna 1 Spletno spremljanje (spremljanje prekomerne uporabe pomo nih tehnolo kih

sredstev) Nadzor vrednosti pH, nadzor vsebnosti

SO2, na rti ISO 9001, delovna navodila in usposabljanje osebja

istila Kemi no Majhna Majhna 1

PREREKVIZITNI PROGRAM za i enje in sanitacijo

Dovoljena uporaba maziva, primernega za ivila


Novonastali

premiksi

Kemi no Zmerna Zmerna 3

Dir. 2002/32/ES Specifikacije plina

Analize kon nih proizvodov

(skladno s tipom su ilnika)

Kontaminacija vode

Kemi no/bioloko

Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za postavitev obrata in delovnega prostora


kodljivci Biolo ko Majhna Zmerna 2 PREREKVIZITNI PROGRAM za zatiranje

kodljivcev Zaprt postopek

Kontrole dejavnosti

kodljivcev


36

Patogeni mikrobiolo ki

organizmi

Biolo ko Majhna Velika 3 Nadzor procesa (temperatura, pH, as in vsebnost vlage)

Nadzor SO2

Spremljanje postopka glede mikroorganizmov

Spremljanje kon nega proizvoda glede mikroorganizmov

Koraki su enja/izparevanja: Nadzor vsebnosti vlage v proizvodu


GLUTEN

Faza v postopku: RAZTOVARJANJE

Dejavnik

tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Majhna Zmerna 2 Zaprt postopek, sejanje Vizualne kontrole



kodljivci Biolo ko Zmerna Zmerna 3 PREREKVIZITNI PROGRAM za zatiranje kodljivcev

Kontrole dejavnosti kodljivcev

Patogeni

mikrobiolo ki organizmi

Biolo ko Majhna Velika 3 PREREKVIZITNI PROGRAM za zatiranje

kodljivcev, PREREKVIZITNI PROGRAM za osebno higieno, PREREKVIZITNI PROGRAM

za i enje in PREREKVIZITNI PROGRAM za vzdr evanje


37

Primer 4: Na tveganju temelje pristop za moko iz koruznega glutena

SPLO NI NA TVEGANJU TEMELJE I PRISTOP ZA

MOKO IZ KORUZNEGA GLUTENA

Faza v postopku: SPREJEM (KORUZE V ZRNJU)


tveganja


Tujki Fizikalno Zmerna Zmerna 3 Zaprt postopek, sejanje, magneti Vizualne kontrole

Toksi na/alergena semena

Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za analizo vhodnih surovin

Vizualne kontrole Vzor enje agregata

Te ke kovine Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za vhodne surovine




Dir. 2002/32/ES




Mikotoksini Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 2002/32/ES

Prip. 2006/576/ES


vhodne surovine



Maziva Kemi no Majhna Majhna 1 PREREKVIZITNI PROGRAM za vzdr evanje

Uporaba maziva, primernega za ivila


kodljivci Biolo ko Zmerna Zmerna 3 Zaprte zgradbe, PREREKVIZITNI PROGRAM za zatiranje kodljivcev



38



Faza v postopku: PREDELAVA

(suho i enje, namakanje, prvo in drugo mletje, razkli enje, rafiniranje,

filtracija, su enje)

Dejavnik tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Majhna Zmerna 2 Zaprt postopek, sejanje, namenske transportne linije, suho su enje koruze

PREREKVIZITNI PROGRAM za osebno higieno

Vizualne kontrole

Maziva Kemi no Majhna Majhna 1 PREREKVIZITNI PROGRAM za vzdr evanje

Uporaba maziva, primernega za ivila

Nabavne

specifikacije

Pomo na

tehnolo ka sredstva

Kemi no Majhna Majhna 1 Spletno spremljanje (spremljanje prekomerne

uporabe pomo nih tehnolo kih sredstev Nadzor vrednosti pH, nadzor vsebnosti SO2,

na rti ISO 9001, delovna navodila in usposabljanje osebja


PREREKVIZITNI PROGRAM za i enje in

sanitacijo


Nabavne

specifikacije

Novonastali

premiksi

Kemi no Zmerna Zmerna 3

Dir.

2002/32/ES

Specifikacije plina


(skladno s tipom su ilnika)

Kontaminacija vode

Kemi no/bioloko

Majhna Velika 3 Ured. 183/2005/ES

PREREKVIZITNI PROGRAM za postavitev obrata in delovnega prostora




Kontrole dejavnosti

kodljivcev


39


organizmi


Nadzor SO2 Spremljanje postopka glede mikroorganizmov

Spremljanje kon nega proizvoda glede mikroorganizmov

Koraki su enja/izparevanja: Nadzor vsebnosti vlage v proizvodu



Faza v postopku: RAZTOVARJANJE

Dejavnik

tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Majhna Zmerna 2 Zaprt postopek, sejanje Vizualne kontrole

Maziva Kemi no Majhna Majhna 1 PREREKVIZITNI PROGRAM za

vzdr evanje Uporaba maziva, primernega za ivila

Nabavne

specifikacije



Patogeni


Biolo ko Majhna Velika 3 PREREKVIZITNI PROGRAM za zatiranje

kodljivcev, PREREKVIZITNI PROGRAM za osebno higieno, PREREKVIZITNI

PROGRAM za i enje in PREREKVIZITNI PROGRAM za vzdr evanje


40

PRIMER 5: Na tveganju temelje pristop za p eni ni krmni gluten


P ENI NI KRMNI GLUTEN

Faza v postopku:

EKSTRAKCIJA VLAKEN,

(KONCENTRIRANO) TOPNI OSTANEK OD EKSTRAKCIJE KROBA ALI

DESTILACIJE ETANOLA

Dejavnik

tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Majhna Zmerna 2 Zaprt postopek, sejanje, namenske linije,

i enje p enice, magneti, za ita pred steklenimi repinjami za PREREKVIZITNI

PROGRAM za osebno higieno

Toksi na/alergena semena

Botani ne ne isto e

Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za analizo vhodnih surovin

Vizualne kontrole Vzor enje agregata

Te ke kovine Kemi no Majhna Zmerna 2

Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za vhodne

surovine

Analiza prek programa spremljanja surovin in kon nih proizvodov (priporo eno vsaj 1 x na

leto) Pogodbe o specifikaciji surovin

Lahko se prenesejo

naprej s p enico in

neustreznimi koraki i enja p enice


Dir. 2002/32/ES


Analiza prek programa spremljanja Podatki o obdelavi, ki jo je dobavitelj izvedel

med shranjevanjem

Lahko se prenesejo naprej s p enico


41

Mikotoksini Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 2002/32/ES Ured.

2002/576/ES


Analiza prek programa spremljanja surovin in kon nih proizvodov (priporo eno vsaj 1 x

na leto) Pogodbe o specifikaciji surovin

Lahko se prenesejo naprej s p enico in

neustreznimi koraki i enja p enice

in imajo tendenco irjenja v p eni nem

krmnem glutenu



Pomo na tehnolo ka

sredstva

Kemi no Majhna Majhna 1 Spletno spremljanje (spremljanje prekomerne uporabe pomo nih tehnolo kih sredstev)

Uporabljena pomo na tehnolo ka sredstva ne smejo biti toksi na

Nadzor vrednosti pH, na rti ISO 9001, delovna navodila in usposabljanje osebja


PREREKVIZITNI PROGRAM za i enje in sanitacijo



Novonastali premiksi

Kemi no Zmerna Zmerna 3 Dir. 2002/32/ES

Specifikacije plina Splo na odsotnost snovi, ki vsebujejo klor


(skladno s tipom su ilnika in okoli inami

su enja) (priporo ljivo preverjati vsaj 1 x na leto)

HCN Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za vhodne surovine




42

Fluor Kemi no Majhna Zmerna 2 Dir. 2002/32/ES PREREKVIZITNI PROGRAM za vhodne surovine



Lahko se prenese prek surovin iz

p enice



Kontrole dejavnosti

kodljivcev


organizmi


Spremljanje postopka glede mikroorganizmov kot pokazateljev higiene

Spremljanje kon nega proizvoda glede mikroorganizmov (priporo ljiva kontrola

patogenov vsaj 1 x na leto) Koraki su enja/izparevanja: Nadzor vsebnosti

vlage v proizvodu


43


P ENI NI KRMNI GLUTEN

Faza v postopku: SHRANJEVANJE IN RAZTOVARJANJE

Dejavnik

tveganja


tveganja


Tujki Fizikalno Majhna Zmerna 2 Za iteno shranjevanje, sejanje Vizualne kontrole





Patogeni


Biolo ko Majhna Velika 3

PREREKVIZITNI PROGRAM za zatiranje

kodljivcev, PREREKVIZITNI PROGRAM za osebno higieno, PREREKVIZITNI PROGRAM

za i enje in PREREKVIZITNI PROGRAM za vzdr evanje

priloga 3 – sektorski referen ni dokument o … 2 2 appendix 3 sl.pdfpriloga 3 – sektorski...

Documents