preverjanje znanja s kvizi v okolju moodleuniverza v mariboru – fakulteta za organizacijske vede...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaSmer organizacija in management kadrovskih in

PREVERJANJE ZNANJA S KVIZI V

Mentorica: red. prof. dr. Somentor: asist. dr. Marko U

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijarganizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

PREVERJANJE ZNANJA S KVIZI V OKOLJU MOODLE

prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Maja DelopstMarko Urh

Kranj, oktober 2013

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija rganizacija in management kadrovskih in

PREVERJANJE ZNANJA S KVIZI V

Kandidat: Maja Delopst

ZAHVALA Zahvaljujem se somentorju, asist. dr. Marku Urhu in mentorici, prof. dr. Evi Jereb za svetovanje, usmerjanje in izgradnjo diplomskega dela.

POVZETEK

E-izobraževanje spada med najsodobnejše načine prenosa znanja. Njegova priljubljenost iz leta v leto narašča. Eden izmed sistemov za izvajanje e-izobraževanja je Moodle. Moodle omogoča pripravo, upravljanje in izvedbo izobraževanja na daljavo. Pomembna sestavina vsakega izobraževanja je preverjanje znanja. Eden od popularnejših načinov preverjanja znanja, tako za učitelje kot tudi za učence, je uporaba kvizov.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili klasičen način izobraževanja in preverjanje znanja ter e-izobraževanje in e-preverjanje znanja. V nadaljevanju smo predstavili okolje Moddle. Predstavili smo razvoj delovanja Moodl-a v Svetu in Sloveniji ter njegove bistvene značilnosti. Podrobneje smo predstavili uporabo Moodl-a za učitelje in učence. Pripravili smo navodila za izgradnjo in reševanje kvizov.

V praktičnem delu smo sestavili kviz v okolju Moodle za študente Fakultete za organizacijske vede Kranj, pri predmetu teorija izobraževanje. Študentje so test rešili v obdobju med predavanji in vajami. Naredili smo krajšo analizo odziva in znanja študentov.

KLJUČNE BESEDE:

- e-izobraževanje - e-preverjanje znanja - Moodle - kvizi

ABSTRACT E-learning is one of the most modern methods of knowledge transfer. Its popularity each year is increasing. One of the systems for the implementation of e-learning is Moodle. Moodle allows the preparation, management and implementation of distance education. An important component of any education is examination. One of the most popular methods of assessment for both, teachers and students is to use quizzes. In the theoretical part of the thesis we present a classical method of training and assessment and e-learning and e-assessment. Below we present the environment Moddle. We have presented the development of Moodle to function in the world and Slovenia as well as its essential characteristics. More specifically, we present the use of a Moodle for teachers and students. We have prepared a guide for building and solving quizzes. In the practical part we created a quiz in Moodle for students of the Faculty of Organizational Sciences, Kranj, the course Theory of Education. Students test the resolve of the period between lectures and exercises. We made a brief analysis of the response and pupils. KEYWORDS:

- e-learning - e-assessment - Moodle - quizzes

KAZALO

1. UVOD .................................................................................................. 1

2. E-IZOBRAŽEVANJE IN E-PREVERJANJE ZNANJA ................................ 2

2.1. KLASIČNO IN E-IZOBRAŽEVANJE ........................................................... 3 2.1.1. KLASIČNO IZOBRAŽEVANJE .......................................................... 3 2.1.2. E-IZOBRAŽEVANJE ....................................................................... 3

2.2. KLASIČNO IN E-PREVERJANJE ZNANJA ................................................... 4 2.2.1. KLASIČNO PREVERJANJE ZNANJA ................................................. 4 2.2.2. E-PREVERJANJE ZNANJA .............................................................. 5

3. ODPRTOKODNA REŠITEV MOODLE .................................................... 5

3.1. ODPRTA KODA ..................................................................................... 5 3.2. MOODLE .............................................................................................. 5 3.3. MOODLE V SLOVENIJI ......................................................................... 12 3.4. UPORABA PROGRAMA MOODLE ZA UČENCE ........................................... 12

4. IZDELAVA TESTOV V PROGRAMU MOODLE ...................................... 15

4.1. USTVARJANJE KVIZA V OKOLJU MOODLE .............................................. 15 4.1.1. OSNOVE ZA IZGRADNJO KVIZA .................................................... 15 4.1.2. IZGRADNJA VPRAŠANJ ................................................................ 23 4.1.3. IZGRADNJA VPRAŠANJ »VEČ IZBIR« ............................................ 27 4.1.4. IZGRADNJA VPRAŠANJ »PRAVILNO/NEPRAVILNO« ........................ 31 4.1.5. PRENOS VPRAŠANJ V KVIZ .......................................................... 32

4.2. REŠEVNJE KVIZA ................................................................................. 36 4.3. PREGLED REŠENIH KVIZOV .................................................................. 39 4.4. ANALIZA KVIZA ................................................................................... 42

5. ZAKLJUČEK ....................................................................................... 45

VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 46

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Maja Delopst: Preverjanje znanja s kvizi v okolju Moodle stran 1

1. UVOD E-izobraževanje prihaja v ospredje z razvojem sodobnih tehnologij in hitrega tempa življenja. Informacijsko komunikacijska tehnologija se v svetu razvija na vseh področjih, kar pomeni, da zajema prav tako izobraževanje. Z razvojem le-te so pridobili na času tako učitelji kot učenci. Učitelji porabijo manj časa za pripravo učne snovi, popravljanja testov, tako se lahko bolj posvetijo podajanju učne snovi učencem. Učencem je vedno na razpolago dodatna učna snov ter dostop do forumov, na katerih lahko hitro dobijo odgovore na morebitna vprašanja. Ti forumi so dostopni tudi učitelje, ki lahko sodelujejo v pogovorih in podajajo dodatne razlage oziroma odgovore. Z e-izobraževanjem učitelji in učenci nimajo osebnega stika, kar bi lahko bila pomanjkljivost, saj je pri določenih predmetih lažje razumeti snov (na primer matematika), če jo učitelj neposredno razlaga. Moodle je eno izmed odprtokodnih brezplačnih programov za e-izobraževanje. Je lahko dostopen, enostaven tako za učitelja kot za učenca. Preveden v več jezikov, med njimi tudi v slovenščino. Iz dneva v dan pridobiva vse več uporabnikov, s tem pa se posledično program ves čas izboljšuje in pridobiva na kvaliteti in varnosti. »Družbeni in gospodarski razvoj, nagel razvoj znanosti in tehnike ter zahtevnost dela postavljajo pred šolo širše naloge in večjo odgovornost pri oblikovanju mladega rodu. Sodobna šola se ne more več zadovoljiti samo z intelektualnim razvijanjem mladega človeka, temveč mora skrbeti za celoten in vsestranski razvoj učencev« (Zorman, 1968, str. 5). Izobraževanje je že pred časom prešlo iz klasičnih načinov izobraževanja na moderne načine. V izobraževanje so se pričeli vpeljevati multimedijski gradniki, kot so zvok, slika in video. Učitelja tako v določeni meri nadomestijo gradniki, učenci pa lahko izobraževanje izvajajo samostojno, takrat, ko jim ustreza. Dodaten korak najprej predstavlja vse bolj razširjeno e-izobraževanje oziroma izobraževanje na daljavo s pomočjo interneta. V ta namen se uporabljajo sistemi za upravljanje z učnimi vsebinami, e-učnimi vsebinam (Gerlič, 2007, str. 273-378). Takšen način izobraževanja v primerjavi s klasičnim načinom pridobi dobre in slabe lastnosti. Slabe lastnosti so predvsem povezane s tehnično izvedbo in organizacijo takšnega izobraževanja. Dodatna slabost je, da izgubimo stik med učiteljem in učencem, kar deloma nadomesti komunikacija prek spletnih medijev. To prinaša dodatno slabost, saj učitelj nima več natančno definiranega delovnega časa, saj mu to prinaša dodatno delo. Prednosti, ki jih takšno izobraževanje prinaša, so v prvi vrsti širši krog ljudi, ki jih lahko takšno izobraževanje doseže in cenovna ugodnost ter prilagodljivost (Gerlič, 2000). Učenje na daljavo pridobiva na pomenu. Svet se razvija v smeri vse večje uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) na vseh področjih.



Za učenje preko spleta obstaja več sistemov, ki so med seboj različni, torej ne omogočajo enake kakovosti in števila funkcij ter so manj oziroma bolj kompleksni za uporabo. Eden od sistemov za učenje na daljavo je Mooodle. Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede v študijskem letu 2011-2012 izvaja za redne študente e-izobraževanje v obliki kombiniranega načina pri različnih predmetih. To pomeni, da do 50 odstotkov izobraževalnega procesa poteka v klasičnih predavalnicah, ostalih 50 odstotkov pa poteka v e-predavalnicah. Vzporedno poteka uvajanje e-izobraževanja za izredne študente. Pri izvajanju e-izobraževanja fakulteta uporablja odprtokodni sistem Moodle. Moodle je zelo pregleden in enostaven za uporabo, tako za učitelja kot študenta. Seveda se pri e-izobraževanju in klasičnem izobraževanju učitelji srečujejo z različnimi težavami. Najpogostejša težava je predhodno znanje študentov. Da učitelj pridobi občutek o znanju študentov, lahko v programu Moodle sestavi kviz za študente in tako pridobi rezultate o predhodnem znanju študentov. Iz teh rezultatov lažje prilagodi učni načrt in način podajanja snovi. (FOV) Tako se bomo v tej diplomski nalogi postavili na stran učitelja in izdelali kviz v programu Moodle za študente na Fakulteti za organizacijske vede, pri predmetu teorija izobraževanja (TI). S sestavljenim kvizom bomo preverili znanje in odzivnost študentov.

2. E-IZOBRAŽEVANJE IN E-PREVERJANJE ZNANJA »Kombinirano učenje je koncept učenja in poučevanja, pri katerem se spajajo in mešajo različni učni slogi in se uporabljajo najrazličnejši učni pripomočki – od virtualnih do fizičnih. Učni slogi se nanašajo na številne različne načine, ki jih ljudje uporabljajo pri učenju. Kombinirano učenje prav učnim slogom daje prednost: na eni strani z vključevanjem najrazličnejših nalog in dejavnosti v pouk, na drugi pa z uporabo računalniške tehnologije, e-gradiv, interakcije med mentorjem in udeleženci ter med udeleženci učnega procesa. Učitelj lahko pri pouku kombinira dvoje ali več metod poučevanja. Tipičen primer takšnega kombiniranja je, ko se samostojno učenje z uporabo računalniške tehnologije dopolnjuje z neposrednim stikom (angleško face-to-face). Učitelj lahko predavanje začne z dobro strukturirano kontaktno učno uro v razredu, nato pa prek spleta udeležencem predavanja posreduje ustrezno učno gradivo. Vloga učitelja je pri kombiniranem učenju odločilna: učitelj ni samo učitelj v klasičnem smislu (ki pomaga, usmerja, razlaga), ampak hkrati učeče uvaja v čim bolj samostojno učenje in jim ga olajšuje. V kontekstu vseživljenjskega učenja se pogosto dogaja, da imajo starejše generacije, ki se vključujejo v izobraževanje, omejene spretnosti pri uporabi elektronskih medijev. V tem primeru je mentor tudi pomočnik pri uporabi računalnika in računalniških aplikacij ter pri dostopanju do interneta. Ob sodobni razširjenosti visokih tehnologij v mnogih državah se izraz kombinirano učenje pogosto nanaša na uporabo elektronskega oziroma e-učenja, mobilnega oziroma m-učenja in drugih učnih pripomočkov. Nekateri so mnenja, da organizacija dela pri kombiniranem učenju temelji na e-mentorstvu oziroma e-tutorstvu. Pri tem



se običajno kombinirajo e-učenje in določene oblike mentorjevega posredništva, vendar je treba poudariti, da mentorjeva udeležba v kontekstu e-učenja ni nujna. Po drugi strani pa je tudi e-mentorstvo oziroma e-tutorstvo lahko povsem samostojna (nekombinirana) oblika učenja oz. poučevanja« (Wikipedia). Pri izbiri oblik preverjanja znanja pri klasičnem in e-preverjanju znanja je najpomembnejše, da je učitelj seznanjen z dobrimi in slabimi platmi posameznih oblik oziroma načinov preverjanja znanja. Šele, ko učitelj pozna prednosti in pomanjkljivosti posameznih oblik, lahko ustrezno načrtuje in se odloči za takšno obliko, ki bo prilagojena razvojni stopnji in posebnostim učencev, učnim vsebinam, ki jih preverja ter ciljem, ki jih želi doseči. Učitelj mora zato najprej določiti učne vsebine, ki jih želi preveriti in cilje, ki jih želi doseči. Sledi odločitev o načinu preverjanja ter šele nato sestavljanje ustreznih vprašanj.

2.1. KLASIČNO IN E-IZOBRAŽEVANJE Ljudje danes vedno bolj težijo k optimalni izrabi svojega časa, kar jim narekuje hiter tempo življenja tako v službi kot doma. Nadrejeni pričakujejo od podrejenih čim večjo produktivnost in čim višjo stopnjo izobrazbe. Za dosežek višje stopnje izobraženosti je pomembno redno izobraževanje oziroma dopolnjevanje obstoječega znanja posameznika. Klasični načini izobraževanja nam na žalost tega ne omogočajo, saj zahtevajo prisotnost na kraju predavanja, kar je za današnje razmere težko ali celo neizvedljivo. Način, ki nam omogoča izobraževanje, ne oziraje se na prostor in čas se imenuje elektronsko izobraževanje (Sorčnik, 2004. Str. 1).

2.1.1. KLASIČNO IZOBRAŽEVANJE Pri klasičnem načinu izobraževanju morata biti učitelj in učenec skupaj v točno določenem času in prostoru. Učna vsebina poteka po vnaprej določenem urniku in metodah dela. Učitelj je v središču pozornosti in ima določeno avtoriteto. Prednost tega načina je, da lahko učitelj pride do cilja, ki si ga je zadal pred predavanjem. Verjetnost, da mu bo uspelo podati zastavljeno snov, je zelo velika. Neposredna bližina poslušalcev mu omogoča, da z opazovanjem ali neposredno komunikacijo korigira svojo pot do cilja. Kljub temu, da ima učitelj dovolj znanja za podajanje snovi, včasih pri končnih rezultatih ugotovi, da nekateri učenci niso dobro razumeli snovi. Tako med predavanji ni prejel pravilne povratne informacije o znanju učencev. Navadno pri skupinskih pogovorih sodelujejo osebe, ki razumejo snov oziroma jim ni težko govoriti pred ostalim, kar daje učitelju napačen vtis, kako učenci razumejo snov.

2.1.2. E-IZOBRAŽEVANJE »E-izobraževanje oziroma e-učenje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomočjo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Pri tej vrsti izobraževanja sta učenec učitelj praviloma krajevno in časovno ločena, vendar med njima obstaja neka komunikacija. Pravi pomen je e-izobraževanje dobilo prav z vzpostavitvijo učinkovitih načinov komunikacije prek interneta. Najpogostejša oblika



e-izobraževanja se pojavlja v kombinaciji s tradicionalno obliko poučevanja, to je kombinirano izobraževanje, kamor sodi tudi kombinirano učenje« (Wikipedia). Ker e-izobraževanje poteka v internetnem omrežju s pomočjo računalnika, kjer se povezujejo udeleženci izobraževanja. Omogoča jim takojšnjo distribucijo učnega gradiva, hitro in aktivno učenje iz različnih virov, ki so dosegljivi na spletu in možnost sočasnega medsebojnega komuniciranja. Do učnih vsebin lahko dostopamo neomejeno in ni odvisno od časa in prostora, saj potrebujemo le računalnik in dostop do spleta. Okolje je zelo kreativno in dinamično, saj nudi dostop do najrazličnejših virov učnega gradiva, digitalnih knjižnic. Omogoča neposredno komunikacijo z učitelji, mentorji (tutorji) in preostalimi udeleženci (učenci). Informacijska tehnologija tako prilagaja učni načrt na posameznika, glede na njegovo znanje, učno metodo ipd. Pri e-izobraževanju tehnološki sistem natančno sledi napredku znanja učenca in ga analizira. Učitelji pri e-izobraževanju oziroma e-podajanju snovi potrebujejo manj časa za ustvarjanje učne snovi v elektronski obliki in tako pridobivajo čas za pravilno podajanje in upravljanje z učnimi aktivnostmi.

2.2. KLASIČNO IN E-PREVERJANJE ZNANJA Spoznanje, da preverjanje znanja usmerja proces poučevanja in učenja, mora biti zadosten razlog za to, da temeljito in kritično razmislimo o načinih preverjanja znanja in se vprašamo, ali pripomorejo h kakovostnejšemu učenju in znanju. V najsplošnejšem pomenu je preverjanje proces zbiranja informacij, ki so namenjene učitelju in tudi učencem za odločanje o nadaljnjem delu. Gre za sistematično zbiranje podatkov o tem, koliko so se učenci pod vplivom izobraževalnega programa približali zastavljenim ciljem. Sklenemo lahko, da preverjanje znanja ni le v pomoč učitelju, da se lažje pripravi na podajanje nove učne snovi, ampak tudi koristna povratna informacija za učenca. Dober rezultat pri preverjanju znanja pomeni za učenca dodatno motivacijo, slab rezultat mu pove, kje so pomanjkljivosti v njegovem znanju. Tako učenec prevzame del odgovornosti za svoj uspeh. Preverjanje torej pomembno vpliva na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa.

2.2.1. KLASIČNO PREVERJANJE ZNANJA S klasičnim preverjanjem znanja se srečujemo vsepovsod (doma, v službi, pri druženju s prijatelji ter pri vsakodnevnih opravilih), le da se tega ne zavedamo. Ves čas se srečujemo z mnogimi vprašanji, na katere odgovarjamo in tako širimo svoje znanje. V izobraževalnih ustanovah še vedno prevladujejo tradicionalne (klasične) oblike preverjanja znanja, kot sta npr. ustno in pisno preverjanje znanja. Menim, da je poglavitni razlog tudi to, da so te oblike že tako močno zakoreninjene v šolskem sistemu, da se učitelji le s težavo odločajo za sodobnejše. Tako učitelji med podajanjem snovi z raznimi vprašanji že preverjajo znanje učencev. Na začetku ali na koncu učne ure učitelj pripravi kratek kviz in s tem preveri sodelovanje oziroma znanje učencev v pretekli učni uri.



2.2.2. E-PREVERJANJE ZNANJA Pri e-preverjanju znanja ima učitelj večji pregled o sodelovanju in znanju učencev. Njihovo znanje lahko prav tako preverja sproti med podajanjem snovi z raznimi podvprašanji, na katera morajo učenci odgovarjati, vendar ima lažji pregled, koliko učencev se odzove na ta vprašanja. Lahko sledi forumom in vidi, kaj učenci dejansko niso razumeli ter jim na podlagi teh vprašanj sestavi kviz ali jim predloži dodatne učne vsebine in s tem se učenci še bolj poglobijo v določeno temo. S pregledovanjem kviza učitelj nima veliko dela, saj že pri sestavljanju lahko vklopi funkcijo avtomatskega popravljanja. Te kvize oziroma teste lahko učitelj sestavi na najrazličnejše načine (slikovne, video, vprašanja za obkroževanje, vprašanja, s kratkimi odgovori ali spis …), vendar mu vzame dalj časa njihova sestava kot sestava klasičnih preverjanj znanja. Ima lepši in hitrejši pregled nad odzivi in znanjem učencev. Tako se lahko hitreje pripravi na naslednjo učno uro in preverjanje novega znanja.

3. ODPRTOKODNA REŠITEV MOODLE

3.1. ODPRTA KODA »Odprta koda (angleško Open source) je razvojna metodologija, ki ponuja praktično dostopnost do kode produkta (ugodnosti in znanje). Nekateri odprto kodo dojemajo kot enega izmed mnogih možnih pristopov načrtovanja, drugi jo smatrajo kot kritičen strateški element svojega delovanja. Preden je odprta koda postala širše sprejeta, so razvijalci in proizvajalci uporabljali različne fraze za opis tega koncepta. Izraz odprta koda je postal priljubljen z vzponom interneta, ki je omogočil dostop do različnih modelov produkcije, komunikacijskih poti in interaktivnih skupnosti. Odprto kodni model delovanja in sprejemanja odločitev omogoča hkraten vnos dela, pristopov in prioritet ter se razlikuje od bolj zaprtih, centraliziranih modelov razvoja. Principi in prakse se po navadi nanašajo na razvijanje izvorne kode programov, ki so razpoložljivi za javno sodelovanje – odprto programje« (Wikipedija).

3.2. MOODLE V originalu je beseda Moodle kratica za Modular Object Oriented Dynamic Learning Environment, najbolj uporabljen s strani programerjev in izobraževalnih teoretikov. Prav tako je to glagol, ki opisuje (lazily mendering) ležernega pogleda nečesa, ki nas s sprotnim dogajanjem lahko vodi do vpogleda in ustvarjalnosti. Kot tak se nanaša tako na način, kako je bil Moodle razvit, kot tudi na način, kako lahko učenci in učitelji pristopijo k e-izobraževanju učenja oziroma poučevanja. (vir: Moodle) Moodle je zaradi svoje odprtokodne licence (GNU/GPL) in modularne zasnove za razvoj dodatnih funkcionalnosti. Razvoj osrednjega sistema je prepuščen razvijalcem, ki prihajajo iz komercialne in nekomercialne sfere. Moodle dopušča odprte možnosti pri izdelavi e-učnih vsebin in ponuja redko možnost, da udeleženci



(po želji prav tako učenci) soustvarjajo vsebine enega predmeta. Omogoča različne metode in pristope k poučevanju in administraciji sistema. Sistem Moodle dobro kotira v primerjalnih analizah in testiranjih med brezplačnimi sistemi. Predvsem je poudarjena njegova logika uporabe, ki temelji na »skupinski ustvarjalni pedagogiki« (social constructionist pedagogy). V tem načinu je učencem omogočena velika participacija pri soustvarjanju učnih vsebin, ki se lahko doseže z njihovimi komentarji, forumi, z ustvarjanjem slovarjev in pisanjem o svojih aktivnostih med procesom učenja. Moodle so po mnogih poskusih prvič lansirali 20. avgusta 2002, in sicer kot različico Moodle 1.0.; do danes so ga posodobili že kar nekajkrat. (About Moodle) Najnovejša različica danes je Moodle 2.2., vendar imajo razvijalci programa že pripravljene novosti vse do različice Moodle 2.5. Dandanes Moodle uporabljajo že v 223 državah, kjer je registriranih že več kot 41 milijonov uporabnikov, od tega je 5,8 milijona registriranih tečajev in 1,3 milijon učiteljev. Obstaja že v 97 jezikih, od tega je 17 popolno prevedenih. Pri Moodl-u imajo že 54 specializiranih Moodle partnerjev (Moodle.org 2011). Glede na hiter razvoj programa Moodle lahko pričakujemo, da bo postal eden izmed najbolj uporabnih orodij v izobraževalnih inštitucijah za e-izobraževanje. Moodle je odprtokodni program. Za uporabo ga je potrebno namestiti na spletni strežnik bodisi na enem od svojih računalnikov ali na enem izmed internetnih gostoječih podjetij. Tako je Moodle postal zelo priljubljeno orodje med učitelji po vsem svetu kot orodje za ustvarjanje spletnih dinamičnih strani za svoje učence (About Moodle 2011). Ker je Moodle odprtokodni sistem, je njegova koda transparentna in jo je mogoče ustrezno nadgradit, s tem ne vplivamo na podatkovno strukturo sistema in ne spreminjamo programske kode. Tako poskrbimo za nemoteno delovanje sistema tudi po morebitnih nadgradnjah. Zaradi vedno bolj razširjene skupnosti Moodle se programsko čedalje bolj specializira in skupaj z razvojem e-izobraževanja omogoča kvalitetno podajanje učne snovi. Moodle je bil razvit, da bi spodbudil interakcijo med učenci in učitelji in za izboljšavo učenja skozi gradnjo idej in snovi ter s tem omogočil tudi drugim doživeti našo izkušnjo (About Moodle 2011). Moodle ima za izvajanje izobraževanja veliko različnih aplikacij, ki omogočajo učencu in učitelju različne izobraževalne pristope k snovi in na ta način nadgrajujejo in dopolnjujejo klasično izobraževanje, s tem pa sodelujočim omogočajo različne poti do znanja. Aplikacije v odprtokodnem programu Moodle: Anketa - ponuja vrsto preverjenih anketnih instrumentov, ki so se izkazali kot uporabni za vrednotenje in spodbujanje učenja v spletnih okoljih. Izvajalci jih lahko uporabijo za zbiranje podatkov od svojih udeležencev, ki jim bodo pomagali pri spoznavanju razreda in refleksiji o njihovem poučevanju. Dnevnik - je pomembna dejavnost za refleksijo. Izvajalec prosi udeležence, naj zapisujejo svoje misli ob pregledovanju določenega poglavja, udeleženci lahko



urejajo in sčasoma izboljšujejo svoje odgovore. Ti odgovori so zasebni in jih lahko vidi samo izvajalec, ki lahko ponudi povratno informacijo in oceno za vsak vnos v dnevnik. Običajno je dobra ideja imeti dejavnost dnevnika enkrat tedensko. Naloge - se uporablja za dodeljevanje nalog. Naloge lahko predložimo ali ocenimo, lahko so sestavljene. Blog - najpogosteje jih ureja ena oseba, nekateri blogi so sestavljeni tako, da jih lahko ureja in piše več oseb oziroma skupina ljudi. Najpogosteje so blogi organizirani v nekem časovnem nizu. Delavnica - je dejavnost vrednotenja s širokimi možnostmi. Sodelujočim omogoča vrednotenje projektov drugih sodelujočih kot tudi vzorčnih projektov, na vrsto načinov. Koordinira tudi zbiranje in razdeljevanje teh vrednotenj na različne načine. Forum - je lahko najpomembnejši, tu se odvija največ razprav. Forumi so lahko strukturirani na različne načine in lahko vključujejo medsebojno ocenjevanje vsake objave. Objave je možno pregledovati v različnih oblikah in lahko vključujejo priloge. Z naročanjem na forum bodo udeleženci prejeli kopije vsake nove objave v elektronsko pošto. Izvajalec lahko, če to želi, vsili naročnino vsem. Klepet - preko spleta omogoča sodelujočim razpravo v realnem času. To je uporaben način za pridobitev različnih mišljenj o sodelujočih in temah, o katerih se razpravlja. Način uporabe klepetalnic je precej drugačen od forumov. Klepet vsebuje vrsto možnosti za upravljanje in pregledovanje razprav klepeta. Kviz - izvajalcu omogoča, da oblikuje in nastavi preizkuse znanja, ki vsebujejo vprašanja z več možnimi odgovori, drži - ne drži, z obkroževanjem pravilnega (a,b,c) in vprašanja s kratkimi odgovori ali esejskim tipom. Ta vprašanja so hranjena v kategorizirani podatkovni zbirki in jih lahko ponovno uporabite znotraj predmetov ali celo med različnimi predmeti. Kvizi lahko dovoljujejo večkratne poskuse. Vsak poskus je samodejno ocenjen in izvajalec se lahko odloči, ali naj poda odziv ali prikaže pravilne odgovore. Ta modul vsebuje pripomoček za ocenjevanje. Podatkovna zbirka - dovoljuje učitelju ali učencu izgradnjo, prikaz ter iskanje po bazi podatkov za določeno temo. Struktura vnosov teh strani je skorajda neomejena, saj lahko podpira slike, video, tekst, številke. Slovar - se uporablja za ustvarjanje slovarjev in vstope v lekcije, ki so vezane na slovar. Wiki - omogoča skupinsko urejanje dokumentov s preprostim jezikom označevanja prek spletnega brskalnika. Wiki pomen v havajskem jeziku »izredno hitro« in prav hitrost ustvarjanja in posodabljanja strani ter je eden izmed vidikov, ki opredeljuje tehnologijo wiki. Praviloma ni predhodnega pregleda pred sprejetjem sprememb in večina strani wiki je odprtih javnosti ali vsaj vsem, ki imajo dostop do strežnika wiki.



Moodle nam torej nudi najrazličnejše načine podajanja in prejemanja informacij. Pri sistemu Moodle je predvsem poudarjena njegova logika uporabe, ki temelji na skupinski ustvarjalni pedagogiki. V tem načinu je učencem omogočena velika participacija pri soustvarjanju učnih vsebin, ki se lahko doseže z njihovimi komentarji, forumi, klepetalnicami, z ustvarjanjem slovarjev in pisanja o svojih aktivnostih med procesom učenja. Uporabniki so v sistemu Moodle kategorizirani v šest skupin: Administrator - ima najvišji nivo pravic, tehnično upravlja sistem in lahko prevzame vse ostale vloge. Ustvarjalec predmeta - je hierarhično takoj za administratorjem, njegov namen je predvsem organizacija učnih kategorij in predmetov. Učitelj (tutor/mentor) - je ustvarjalec vsebin za predmete, kamor je definiran in hkrati postavlja pravila uporabe učnih vsebin. Neaktiven učitelj - ima vlogo učitelja, ki ni aktivna. Pasivno lahko spremlja pouk. Učenec (študent) - je uporabnik vsebin in lahko sodeluje kot anonimnež ali kot registriran uporabnik, odvisno od dovoljenja sistema. Gost - lahko samo spremlja ne more aktivno sodelovati v učnem procesu kot učenec. Blackboard in Moodle Competition in course-management market grows Molly Tipton je lansko zimo poskusila v razredu prek spletne strani MySpace dati učencem domačo nalogo. Neuspešna je bila, ker so se starši bali, da bi njihovi otroci morda zabredli v težave na priljubljenem socialnem omrežju. Več uspeha je v istem času imel učitelj 8. razreda s svojim poskusom. Lansko jesen je začel z Moodl-om, s tečajem spletni sistem za upravljanje, ki je shranjen v El Pasu, zvezni državi Teksas, in sicer v šolskem okoliškem računalniškem strežniku, do katerega je dostop s študentskim geslom. Prek Moodl-a gospa Tipton prispeva k branju odlomkov in povezav do spletnih strani, ki so povezane z njenim predavanjem. Prav tako je ustanovila priljubljeno spletno klepetalnico za svoje študente in objavljala domače naloge na spletu. Njeno idejo so podpirali tudi starši študentov. Moodle spletne zmogljivosti omogočajo enakovredno sodelovanje študentov, tako da ni razlike med tradicionalnimi in spletnimi tečaji. Ga. Tipton je del večjega števila K-12 vzgojiteljev v rednih razredih, ki uporabljajo sisteme tečaja za dodelitev nalog, domačih nalog, ocen razreda in podajanja drugih informacij učencem in njihovim staršem. Sistem tečaja za upravljanje je programska oprema, ki omogoča nadzorovano izmenjavo prek interneta večine informacij v zvezi s programom, čeprav so značilnosti posameznih zahtev različne.



Blackboard dominira Moodle je morda najbolj priljubljen tekmec sistema tečaja upravljanja z Blackboard Inc, ki je prevladujoče podjetje na ameriškem trgu za e-učna orodja v visokem šolstvu. Neprofitna družba Washington se poskuša razširiti s svojo oporo, ki jo Blackboard imenuje nastajajoči K-12 trg. Blackboard, ki je leta 2006 kupil njeno glavno neprofitno konkurenco na področju visokega šolstva, WebCT, pravi, da je v 400 srednješolskih ali visokošolskih okoliših uporabil popolno ali delno različico svojega akademskega izdelka. Podjetje pravi, da pozdravlja odprtokodne konkurente, kot je Moodle, saj bo zanimanje med šolami pripomoglo razširiti uporabo tečaja za upravljanje sistemov; po mnenju vodstva podjetja bo ta trg prevladoval. Naslednji teden Blackboard pošilja na trg izboljšano različico za male in velike srednje šole, za letno pavšalno plačilo, ki se začne pri 10.000 USD, vključno s spletnimi gostovanji in z usposabljanjem osebja. Ta cena je bistveno nižja, kot naj bi jo plačevale večje institucije. Kljub temu strošek ostaja velika ovira v številnih šolah in to je eden od razlogov, zakaj Moodle ustvarja »bum« v šolskem trgu. Programska oprema z modularno zasnovo je brezplačna in omogoča učiteljem, da uporabljajo nekaj začetnih orodij, kasneje pa bodo program nadgradili z dodatnimi funkcijami. Programska oprema je bila razvita v zadnjih devetih letih s strani svetovne skupnosti komercialnih in nekomercialnih uporabnikov pod vodstvom podjetja Moodle s sedežem v Peth v Avstraliji. Pod pogoji Moodle odprtokodne licence lahko uporabniki ali njihovi pogodbeniki uporabljajo programsko opremo na neomejenem številu računalnikov, spreminjajo program in dodajajo edinstvene ali posebej prirejene funkcije po želji. Kljub temu, da je Moodle brezplačen, ni povsem brez stroškov. Ti stroški vključujejo računalnike, omrežja in osebje za namestitev ter vzdrževanje strojne in programske opreme, kakor tudi stroške usposabljanja učiteljev, te stroške lahko znižamo z zunanjim izvajalcem. »It is free like a puppy, not like a beer,« pravi Trish Hart, moderatorka in inštruktoka na Aljaski poklicno tehničnega centra, državno vodene višje šole, ki množično uporablja Moodle. Šola v Seward Aljaska ponuja spletne tečaje za učence in učitelje po celotni državi, vključno s strokovno razvitimi ponudbami za srednješolske učitelje in napredne tečaje za dijake. Ta sistem Moodle se izvaja na komercialnem strežniku v Virginiji. Ostali igralci Zunanji gostitelji in specializirana Moodle programska podjetja lahko ponudijo šolam tehnično znanje, katerega njihovo tehnično osebje mogoče nima, skozi globalno skupnost lahko zaprosijo za pomoč. Komercialna podjetja ponujajo prilagojene različice Moodl-a kot tudi gostovanje storitev. Na primer Moodlerooms, sistemska integracija podjetij, s sedežem v Baltimoru, zaračunava šolam premijo, s katero ustvarja verzije Moodl-a po meri, kot so moduli za zbiranje učnih virov, shranjevanje podatkov študentov ter orodja za aktivnosti pri učenju. Družba Moodle nudi sisteme za šole z letno pristojbino v višini 1 USD na uporabnika.



Kaj je CMS? EDUCAUSE je neprofitna skupina, ki spodbuja uporabo informacijske tehnologije v izobraževanju, zagotavlja opredelitev sistema tečajev za upravljanje v dokumentu o tej temi, katerega je pripravila v letu 2003 odborna skupina Emerging Technologies. »Najenostavnejši sistem tečaja za upravljanje je orodje, ki omogoča inštruktorjem objavo informacij na spletu, ne da bi ti inštruktorji morali vedeti ali razumeti HTML ali druge računalniške jezike. Bolj popolna opredelitev CMS je, da zagotavlja inštruktorje s kompletom orodja in okvir, ki omogoča razmeroma preprosto ustvarjanje spletnih vsebin predmeta in posledično poučevanje in vodenje tega in tudi različne interakcije s študenti, ki opravljajo izpit.« Moodle ni edini odprtokodni spletni sistem tečaja za upravljanje ali CMS. Med drugimi je projekt Sakai, ki ima brezplačno izobraževalno programsko platformo in je nastal pod vodstvom Univerze v Michiganu z donacijo iz Andrew W. Mellon Foundation, ki ima sedež v New Yorku. Programska oprema podpira elektronsko distribucijo dokumentov, redovalnico, razprave, živi pogovor, prenos, prenašanje fotografij in spletno testiranje ostalih funkcij. Članek navaja le nekaj različnih spletnih sistemov, tečajev za upravljanje, ki se uporabljajo v šolah po vsem svetu. Zmeda glede izraza CMS obstaja, deloma zaradi podobnih sestemov, deloma pa zaradi prekrivanja tehnologij. Vključujejo LMS ali sistem učenja upravljanja, VLE ali virtualno učno okolje ter LCMS ali sistem za učenje vsebinsko upravljanje sistema. CMS Lastnosti Center za izobraževanje učiteljev na Illinois State University ugotavlja, da večina spletnih sistemov tečaja upravljanja vključuje naslednje: • obvestila, • koledar, • redovalnice, • asinhrone klepetalnice, • sinhrone klepetalnice, • e-poštne (notranje) in/ali zunanje račune, • spletne dnevnike, • tablo, • nabiralnik, • izmenjave dokumentov, vključno z digitalnimi slikami, avdio in video orodji, • skupinska območja, ki vključujejo orodja za sodelovanje, ki ga vodi inštruktor, • kviz, test in možnosti raziskovanja, • poročila o uporabniku dejavnosti. Viri: EDUCAUSE; Illinois State University »Obstaja veliko oznak za opis tega prostora,« je dejala Jessie Woolley Wilson, predsednica Blackboard K-12. Ugotavlja, da Blackboard, ki se je začel ukvarjati z izdelavo programske opreme za upravljanje delovanja spletnih tečajev, sedaj podpira »mozaik« funkcij, vključno z interaktivnim učenjem, sinhronim in asihronim učenjem, kjer učenci sodelujejo v različnih časih.



»V svoji najbolj poenostavljeni obliki smo osredotočeni na doseganje privlačnosti, učinkovitosti in bolj individualizirano učno izkušnjo učenja, vključno s študenti, starši, učitelji in skrbniki«, je dejal Ms.Woolley Wilson. Blackboard bo sodeloval s šolami, tako da bo njihov produkt 100 % virtualen in bo vključueval podatkovno bazo ter analizo za uporabo tehnologije za pomoč pri razbremenitvi učitelja in mu pomagal pri ustvarjanju, upravljanju in organizaciji vsebine tečaja. Amy W. Junker,višja analitičarka pri Robert W. Baird & Co, investicijsko-raziskovalnega podjetja v Milwaukee, Wis, pričakuje, da bo K-12 trg sistemov tečaja za obvladovanje razširil. V visokih šolah so spletni tečaji pri pripravi študentov za študij že sedaj pogosti. »Zagotovo bomo videli več sprejetih sistemov tečaja za upravljanje v K-12 trgu,« je dejala gospa Junker. Po njenem mnenju je možnost objavljanja domačih nalog na spletu omogočila obremenjenim staršem lažji in hitrejši pregled nad domačim delom otrok. Dopolnilne storitve Nekatera podjetja ponujajo tudi druge storitve, ki se lahko dodajo bodisi na Blackboard-ov sistem ali odprtokodne alternative, kot je Moodle. Na primer Elluminate Inc, kanadsko podjetje, ki ima sedež v ZDA Fort Lauderdale na Floridi, zagotavlja žive spletne konference, ki so prilagojene za šolske naloge, ki so strokovno opredeljene za učitelje. Video zmogljivost in moderatorska orodja se lahko vključijo v uporabo Moodle ali Blackboard. Nov Blackboard srednja storitev za šole okrožij z več kot 2.000 uporabnikov je močnejši sistem kot Blackoard Gateway in ga bo nadomestil za primerljivo ceno. Začetna letna pristojbina znaša 10.000 USD, Blackobard bo za to ceno ponujal e-izobraževanja, sistem s programsko opremo in usposabljanja za neomejeno število predmetov, vključno s strokovnim razvojem. Družba ne more zagotoviti cene Academic Suite Blackboarda za celovito e-učenje velikih okrožij ali visokošolskih zavodov, saj je cena odvisna od več dejavnikov, kot so vpis študentov, število uporabnikov ter vključenih storitev. Ampak analitičarka, gospa Junker Baird, pravi, da večje institucije običajno plačajo letne pristojbine, ki segajo od 25.000 USD do 75.000 USD za celotno storitev. Po njenem mnenju bo Blackboard K-12 na trgu samo začasno zaradi zmanjšanja šolskih proračunov in večjih stroškov upravljanja kljub nižji cenovni ponudbi. Kljub temu so dolgoročne napovedi družbe svetle. Ne glede na vrsto sistema tečaja za upravljanje morajo učitelji znati delati v sistemu. Za gospo Tipton El Paso je učenje uporabe Moodla v praksi trajalo približno en dan. Kmalu zatem je igrala v poučnem videu, ki uvaja pedagoge v Moodle, ki je združilo 64.000 učencev v interesno skupino učiteljev El Paso. Video je objavljen tudi na Teacher-Tube in YouTube spletnega mesta za izmenjavo videoposnetkov. Ga. Tipton ima v načrtu na svojo aplikacijo Moodl-a naložiti nekaj lekcij, ki bi študente seznanile z novimi pogledi na učni material. Želi priidobiti nepovratna sredstva za nakup učilnice s 30 prenosnimi računalniki, da bi lahko njeni študentje uporabljali Moodle v razredu, ne da bi potrebovali računalniško učilnico. V načrtu ima usposabljanje drugih učiteljev v okrožju, in sicer še pred pričetkom novega šolskega leta. (Vol. 02, Issue Spring/Summer 2008, Page 21)



3.3. MOODLE V SLOVENIJI Decembra 2006 so na spletni domeni www.moodle.si odprli spletišče slovenske skupine Moodle, imenovan Moodle.si, v kateri so vključeni uporabniki iz Slovenije. V Sloveniji uporabljajo Moodle na različnih ravneh izobraževanja – od osnovne šole do fakultete. Prav tako ga uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem. Čeprav je Moodle namenjen predvsem podpori izobraževalnega dela, se pogosto uporablja za podporo projektnega in sodelovalnega dela, saj ponuja številne možnosti za skupinsko in sodelovalno delo (moodle.si).

3.4. UPORABA PROGRAMA MOODLE ZA UČENCE Dandanes si učenci pri učenju pomagajo poleg raznih knjig čedalje bolj z različnimi računalniškimi orodji. Prav tako je njihov tempo življenja vedno hitrejši in na vsaki točki življenja se morajo dodatno izobraževati. Prav zaradi tega se vedno več ljudi odloča za izobraževanje na daljavo oziroma e-izobraževanje. Vse več izobraževalnih ustanov uporablja program Moodle za e-izobraževanje. Program Moodle je za učence zelo enostaven in priročen za uporabo. Za vstop v okolje Moodle potrebuje učenec le svoje uporabniško ime in geslo. Nato se učencu prikaže »njegova stran«. Na tej strani ima prikazane vse učne predmete, koledar itd. S klikom na želeni učni predmet, na primer teorija izobraževanja, se mu odpre novo okno, kjer pridobi nove informacije o potrebnem gradivu, učno snov, reševanje različnih testov, sodelovanje na forumih itd. Tako lahko učenec hitreje pride do želene snovi oziroma znanja. Predvsem je ta način izobraževanja bolj priročen, ko govorimo o večjih skupinah učencev, saj imajo pri takšnem izobraževanju vsi enake možnosti (predvsem imamo tukaj v mislih tiste, ki so na predavanjih bolj v ozadju in tiho) sodelovanja preko forumov. Učencem ni potrebno čakati na govorilne ure za pridobitev dodatnih informacij. Preko forumov lahko pridobi dodatno znanje oziroma pridobi podatke, ki jih potrebuje zelo hitro, saj je forum ves čas aktiven. Z reševanjem raznih kratkih kvizov, ki jih učitelj sestavlja, učenci hitreje opazijo, koliko so se naučili in koliko je še potrebno dodatnega učenja za končni test oziroma izpit. E-izobraževanje z odprtokodnim oknom Moodle je za učenca zelo priročno, saj je lahko zelo samostojen in pridobiva želene informacije zelo hitro in enostavno. Učenci imajo na »svoji strani« dober in hiter pregled o izpitnih rokih, o svojih ocenah ter ostalih študijskih dejavnostih. Prav tako si lahko učenci sami dodajajo v svoj koledar (kot opomnik) razne aktivnosti, dela, ki jih mora opraviti ali izpitni rok, tako si vodi svojo evidenco aktivnosti oziroma si naredi svoj dnevni, tedenski, mesečni urnik.



3.5. UPORABA PROGRAMA MOODLE ZA UČITELJE Moodle je ena od programskih rešitev za postavitev spletišča in s tem možnosti izvedbe e-izobraževanja preko spleta. Učitelj lahko s pomočjo tega programa podaja snov, preverja usvojena znanja in tudi ocenjuje. Pri tem se odloči, katere vsebine, kdaj in koliko bo uporabil pri delu z učenci in katere vsebine so zgolj informativnega značaja. Uporaba programa Moodle učiteljem na začetku uporabe predstavlja na nek način problem, saj se morajo navaditi novega učnega orodja oziroma nov način podajanja snovi. Vendar kaj kmalu se izkaže, da je program Moodle zelo enostaven in pregleden za uporabo. Za vstop v program Moodle učitelj potrebuje svoje uporabniško ime in geslo. Ima dostop do redovalnice, kjer zelo hitro pregleda sodelovanje in znanje učencev pri raznih hitrih testih oziroma kvizih. Iz tega izbere, katero snov je še potrebno bolje predelati. Poleg redovalnice ima prav tako dostop do predmetov, ki jih predava. S klikom na posamezni predmet učitelj dodaja snov, internetne strani, kjer lahko učenci pogledajo za kakšne dodatne informacije, sestavlja naloge, vaje in teste za učence itd. Pri popravljanju nalog in testov nima problemov z rokopisom oziroma lahko pripravi teste tako, da vklopi funkcijo avtomatskega popravljanja (to stori med pripravljanjem testa). Tako ima učitelj manj dela in se lahko bolj posveti učencem. Sodeluje na forumih, kjer lahko hitro poda dodatne informacije učencem oziroma lahko samo opazuje, s kakšnimi problemi se srečujejo in jim nato priloži dodatno gradivo. Na sliki 1 je prikazan vodnik za učitelje novince. Pomaga jim izbrati ustrezno orodje za dosego zastavljenega učnega cilja. Prednosti in slabosti posameznega orodja preverjamo vodoravno, navpično spoznavamo, s katerim orodjem lahko dosežemo zastavljene učne cilje.



Slika 1: Vodnik po orodjih za učitelje (UP Turistica, S DUTS J)

Dodaj vir Nalaganje dokumentov (besedil ali predstavitev)

Preprosto, vendar vprašajmo se, ali dokument sam po sebi zadostuje?

Da. Dokumente lahko naloži le učitelj.

Mogoče. Učitelj naloži nalogo, študenti pa svoje izdelke (lahko tudi v forumu).

Ne, s tem orodjem le ponudimo informacije. Interakcije ni.


Nobene. Ni učna dejavnost ampak le prenos dokumentov.

Dodaj vir Povezava na spletno mesto

Preprosto. Spletni naslov (začenja se s http:/)kopiramo in prilepimo.

Zelo preprosto. Pokažemo pot do vira – povezave tudi na članke v bazah podatkov.

Ne. Možnost le, če je povezava na zunanji vir: npr. e-portfolio ali blog.

Mogoče, če so po vezave na bloge, wikije, Googlov koledar, skupine.


6/6 Vse so možne - odvisno od spletnega mesta, s katerim se povezujemo.

Forum novic Pošiljanje obvestil udeležencem

Preprosto, saj je forum novic že postavljen.

Da. Običajno pošiljamo novice, novosti, spodbude, povezave ipd.

Ne. Forum novic je omejen, ker študenti ne morejo načenjati novih tem.

Lahko pričnemo novo temo. Študenti odgovorijo. Ustvarja ritem učnega procesa.

Omejen, ker

študenti

ne morejo

načenjati novih

tem. (Odprimo

nov forum.)

2/6 Pomnjenje in razumevanje. Ni mišljen kot učna dejavnost.

Forum razprav Različne učne dejavnosti*

Preprosto. Nastavitve forumov uporabne. Ime in opis zadostujeta za nov forum.

Lahko dodamo povezave do virov. Nevarnost: izguba podatkov, velik prometa.

Forumi so vsestranski in omogočajo formativno ocenjevanje.

Da. Študenti komunicirajo Drug z drugim in z učiteljem kot razred ali v skupinah.

Da. Študenti sodelujejo, razpravljajo, razvijajo temo in skupaj pišejo.

5/6 Razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje.

Wiki Različne učne dejavnosti*

Zapleteno zaradi nastavitev za posameznike in skupine. Izobraževanje koristno.

Da. Kot podatkovna stran, ki jo urejajo študenti ali učitelj.

Wiki je vsestranski in omogoča formativno ocenjevanje.

Ni primeren za razprave, je pa za načrtovanje, sodelovalno pisanje, brainstorming

Da. Študenti sodelujejo, razpravljajo, razvijajo temo in skupaj pišejo.


Glosar Učne dejavnosti zbiranja podatkov ali njihov prikaz

Nastavitve so preproste. Priporočljivo je, da je avtorjevo ime vidno.

Raba za definiranje terminov, konceptov, še posebej, če ga pišejo tudi študenti.

Glosar omogoča ocenjevanje, vendar mora biti učna aktivnost primerna.

Ni primeren za razprave. Študenti lahko berejo enote, komentirajo in ocenjujejo.

Zapis lahko ureja le prvotni avtor. Razred lahko zbira ocene enot, vire,...


Kviz Ocenjevanje učnega procesa / znanja

Zapleteno in zamudno. Nastaviti kviz, potem vprašanja. Paziti na kategorije.

Ni namenjeno podajanju snovi, ampak preverjanju. Mogoče kot Samo preverjanje.

Kviz je varen, čas za reševanje je lahko omejen. Več tipov vprašanj: esejski, izbirni

Ne. Namesto kviza lahko uporabimo forum.

Ne. Namesto kviza lahko uporabimo forum ali wiki.

6/6 Lahko vseh šest, vendar morajo biti naloge primerne.

Učna ura / Lekcija Predstavitev snovi in njeno preverjanje

Nastavitev je zapletena, zato mora biti lekcija skrbno načrtovana. Vredno truda.

Odlično za urejeno in vodeno predstavitev snovi.

Da. V obliki kviza, scenarija, študije primera, igranja vlog.

Ne. Učne ure so vedno individualne in ne skupinske.

Ne. Učne ure so vedno individualne in ne skupinske.

6/6 Lahko vseh šest, vendar morajo biti naloge primerne.

Naloge Zbiranje, ocenjevanje in dajanje povratne informacije

Preprosto. Izbira med 4 tipi nalog. Možne so naloge brez internetne povezave.

Ni namenjeno podajanju snovi, ampak preverjanju.

Da. Učitelj nastavirok oddaje in maksimalne ocene. Zbrane naloge oceni.

Ne. Omogoča le malo interakcije med učiteljem in študenti.

Ne. Za enkrat ni skupinskih nalog. Namesto njih uporabimo forum ali wiki.

6/6 Posredno. Odvisno od naloge.

Težavnost rabe / postavitve

Prenos informacije Ali orodje omogoča prenos informacije na študenta?

Ocenjevanje Učnega procesa Ali orodje omogoča ocenjevanje študenta?

Komunikacija in interakcija Ali orodje omogoča komunikacijo in interakcijo z drugimi

Soustvarjanje vsebine Ali orodje omogoča sodelovanje z drugimi in soustvarjanje vsebine?udeleženci

Bloomove Kognitivne kat. 1 Pomnjenje 2 Razumevanje 3 Uporaba 4 Analiza 5 Sinteza 6 Vrednotenje?

Kaj želite doseči? (pedagogika)

K a j želite upora-biti? (tehnologija)

Najbolj ustrezno orodje Deluje, potrebne prilagoditve Ne ustreza najbolje Legenda



4. IZDELAVA TESTOV V PROGRAMU MOODLE Moodle dopušča sestavljanje kvizov le uporabnikom, ki imajo zato ustrezne vloge – torej so pri določenem predmetu – predavatelji. Predvsem pri prvih uporabah je sestavljanje kvizov videti kot dokaj zapleten postopek, ki zahteva polno nastavitev, vmesnih korakov in podobno. Izkaže se, da je to le začetni vtis in je sam postopek dokaj enostaven. Oglejmo, kako se sestavi kviz v okolju Moodle. Na sliki 2 je prikazano, kako se prijavimo v okolje Moodle. Za prvi vstop v okolje Moddle se je najprej potrebno registrirati. Z registracijo si izberemo uporabniško ime ter geslo. Za nadaljnje »vstope-prijave« v okolje Moodle uporabljamo uporabniško ime in geslo. ponovni vstop prvi vstop

Slika 2: Prikaz prijave v okolje Moodle

4.1. USTVARJANJE KVIZA V OKOLJU MOODLE Vsak kviz sestavimo v eno celoto. Da lahko ustvarimo to celoto, je potrebnega veliko urejanja. Za urejanje kviza skrbi »skrbnik«, v našem primeru je to učitelj.

4.1.1. OSNOVE ZA IZGRADNJO KVIZA Na sliki 3 in 4 je prikazano, kako učitelj izbere »funkcijo« za pričetek izgradnje kviza. Na sliki 3 lahko vidite, da se mora učitelj postaviti na »vključi urejanje«, nato se odpre novo okno, na katerem se postavimo na dejavnosti ter izberemo, kaj želimo ustvariti, kar lahko vidite na sliki številka 4. V našem primeru bomo izbrali kviz.



Slika 3: Pričetek izgradnje kviza

Slika 4: Prikaz izbire dejavnosti – kviz Odpre se nam okno, v katerem urejamo podatke o kvizu. V kolikor potrebujemo pomoč pri izgradnji kviza, lahko kliknemo na ikono in odpre se nam zavihek obrazložitve, kaj moramo narediti - on-line pomoč.



Na sliki 5 je prikazano: - Ime: Zapišem naslov kviza. - V velik kvadrat vpišemo namen kviza, napotke za učence.

Slika 5: Prikaz vnosa naslova in namen kviza Časovne nastavitve kviza. Kviz lahko časovno mejimo glede na obdobje in čas odprtega kviza – to je obdobje in čas, v katerem lahko učenci rešujejo kviz. Na sliki 6 je prikazano, kako moramo označiti, če želimo, da je kviz ves čas na voljo brez časovne omejitve.

Slika 6: Prikaz nastavitve kviza brez časovne omejitve



Na sliki 7 je prikazano: - Odprt in zaprt kviz: nastavitev datuma in časa – obdobje, v katerem je kviz

odprt, kar pomeni, da lahko v tem času učenci rešujejo kviz. Po preteku obdobja se bo kviz avtomatsko zaprl, kar pomeni, da ga učenci ne bodo več videli.

- Čas za reševanje kviza: nastavimo čas – koliko časa lahko učenci rešujejo kviz, po preteku časa se kviz avtomatsko zapre.

Slika 7: Prikaz določitve datuma, časa in časovne omejitve kviza Na sliki 8 je prikazano, po kolikem času lahko učenci ponovno rešujejo test, če označimo »brez«, lahko test rešijo le enkrat.

Slika 8: Prikaz določitve časovne zakasnitve med poskusi reševanja



Na sliki 9 je prikazano: - Vprašanja na stran: lahko določimo, koliko vprašanj želimo imeti na eni

strani kviza ali pa označimo »neomejeno«, tako bo program samostojno določil število vprašanj na strani.

- Pomešaj vprašanja: v kolikor izberemo »da«, bo pri vsaki izvedbi kviza vrstni red vprašanj drugačen.

- Pomešaj v vprašanjih: v kolikor izberemo »da«, bo pri vsaki izvedbi kviza vrstni red ogovorov drugačen.

Slika 9: Prikaz nastavitev vprašanj Na sliki 10 je prikazano nastavitev poskusov:

- Dovoljeno poskusov: napišemo, kolikokrat lahko učenec reši test. V kolikor gre za ocenjevanje testa, je najbolje, da ima učenec le en poskus. Lahko označimo »neomejeno«, kar pomeni, da lahko učenec reši kviz, kolikokrat želi – to je dobro za vajo oz. lahko večkrat preveri svoje znanje pred testom in vidi, koliko se je naučil.

- Vsak poskus temelji na prejšnjem: ta nastavitev nam pomaga v kolikor izberemo, da lahko učenci rešijo kviz večkrat. »NE« - Ob vsakem ponovnim poskusu se bo odprl nov kviz, kar pomeni, da se vedno točkuje od začetka. »DA« - ob vsakem ponovnem poskusu si program zapomni rezultate prejšnjih poskusov ter s tem omogočimo dokončanje kviza v večih poskusih.

Slika 10: Prikaz nastavitev poskusov reševanja kviza



Na sliki 11 je prikazano o možnost ocenjevanja: - Način ocenjevanja: v kolikor smo predhodno nastavili, da lahko kviz učenci

rešijo večkrat, lahko tukaj izberemo, katera ocena se upošteva (najvišja ocena, povprečna ocena, prva ocena, zadnja ocena).

- Uveljavljanje odbitka: V kolikor smo predhodno nastavili, da lahko učenci rešijo kviz večkrat, lahko tukaj nastavimo, da s vsakim ponovnim poskusom na isto vprašanje upoštevamo odbitek točk – v tem primeru moramo označiti »DA«. V kolikor tega ne želimo, označimo »NE«.

Slika 11: Prikaz nastavitev ocenjevanja Na sliki 12 je prikazano, kaj lahko vidi učenec med oziroma po reševanju kviza. Seveda imamo tukaj več možnosti, in sicer da učenec vidi pravilnost oziroma nepravilnost odgovora:

- Takoj po poskusu: to pomeni, da ko odgovori na vprašanje, se mu prikaže, ali je odgovor pravilen ali napačen.

- Pozneje, dokler je kviz še odprt: ko zaključi z reševanjem kviza, lahko vidi, kako uspešen je bil. Svoj rezultat lahko vidi, dokler je kviz odprt.

- Po zaprtju kviza: svoj uspeh reševanja kviza lahko vidi šele takrat, ko se kviz zapre.

Seveda lahko za vse tri načine označimo, kaj lahko učenec vidi (odgovor, odziv, točke).

Slika 12: Prikaz možnosti povratnih informacij za učenca



Kviz lahko prav tako zavarujemo, in sicer z uporabo gesla, s prikazom v zaščitenem načinu ali z identifikacijsko številko, kar lahko vidimo na sliki 13.

- Prikaži kviz v »varnem« oknu: v kolikor izberemo »Polno zaslonski prikaz z nekaj java skriptne zaščite«, zaščitimo kviz pred učenci tako, da ga težje kopirajo, uporabljajo nedovoljene pripomočke. Seveda ta zaščita ni 100 % zanesljiva. V kolikor ne želimo imeti kviza v varnem okolju, preprosto izberemo »NE«.

- Zahtevaj geslo: v kolikor ga zahtevamo, bodo morali učenci vnesti geslo pred začetkom kviza, to pa nam pomaga, če želimo, da kviz ni dostopen vsem učencem.

- Zahtevaj omrežni naslov: omejimo dostop do kviza za določene dele omrežja v lokalnem omrežju ali internetu, kjer moramo navesti seznam dela ali celotni IP naslov (182.268.,431.33.211.1/720,).

Slika 13: Prikaz varnosti kviza Nastavitve modula v skupine ali brez skupin bomo prikazali na sliki 14 in 15. Na sliki 14 je prikazano:

- Skupinski način: v kolikor se odločimo, da želimo dodeliti kvizu skupine učecev, ki smo jih predhodno tvorili, moramo najprej klikniti na »Prikaži napredno«. Nato se nam odpre novo okno, ki je vidno na sliki 15.

- Vidno: lahko označimo »vidno«, tako so skupine vidne, v nasprotnem primeru označimo »skrij«.

- Kategorija ocen: lahko označimo »nekategorizirano« ter tako izključimo ocenjevanje, v nasprotnem primeru vključimo »ocena«.

Slika 14: Prikaz nastavitev modula



Na sliki 15 je prikazano, kako določiti skupine. - Skupinski način: tukaj lahko izberemo, ali so vidne skupine, ločene skupine

ali brez skupin. - Skupek: v kolikor smo predhodno izbrali »vidne skupine« ali »ločene

skupine«, določimo, katera skupina lahko rešuje test, na primer visokošolski program, univerzitetni program.

- Na voljo samo za člane skupine: v kolikor damo kljukico, je kviz odprt - viden samo za učence, ki sodijo v skupino, ki smo jo predhodno določili.

Slika 15: Prikaz nastavitev skupin Na sliki 16 je prikazano odzivnost poskusov oziroma kriterij ocenjevanja kviza. V »Moja ocena« vpišemo kriterije ocenjevanja, v »odziv« na primer odlično. Primer:

- Moja ocena 100 % - Odziv odlično - Moja ocena 90 %

Tako bodo učenci, ki bodo dosegli od 90 % do 100 %, videli svoj rezultat preko »odziva in v tem primeru je »odlično«.

Slika 16: Prikaz kriterija ocenjevanja in odzivnosti



4.1.2. IZGRADNJA VPRAŠANJ Za začetek tvorjenja vprašanj je potrebno klikniti »vprašanja« na zavihku »Skrbništvo«, ki se nahaja na levi strani ekrana, kar kaže slika 17.

Slika 17: Prikaz pričetka tvorjenja vprašanj Po »kliku« na »vprašanja se nam odpre novo okno, kjer izberemo zavihek »Kategorije«. Tukaj lahko tvorimo kviz po kategorijah, tako da si naredimo glavne in podkategorije. Na sliki 18 so prikazane že zgrajene kategorije – poglavja.

- Nadrejena kategorija: v našem primeru je najbolj nadrejena kategorija »Teorija izobraževanja VS«.

- Ime: vpišemo podkategorijo, v našem primeru je prva podkategorija »Temeljni pojmi«.

V kolikor želimo dodajati še več kategorij, kliknemo na zavihek »Kategorije« ter se nato pomaknemo navzdol, da se nam prikaže okno »Dodaj kategorije«. Izberemo »Nadrejeno kategorijo« ter nato vpišemo podkategorijo oziroma podpoglavje. Ko oblikujemo vse kategorije, se nam seznam kategorij ves čas povečuje, kot kaže slika 18. Lahko se vračamo na kategorije in jih popravljamo, dodajamo podkategorije.



Slika 18: Prikaz izgradnje kategorij ter podkategorij Ko urejamo kategorije, se nam tvori seznam kategorij in podkategorij, kot je prikazano na sliki 19:

- S klikom na puščico gor ali dol lahko premikamo vprašanja po seznamu. - S klikom na puščico v levo prestavimo vprašanje v zgornji nivo, s klikom na

puščico v desno pa lahko tvorimo podkategorijo tej kategoriji. - S klikom na X se nam bo kategorija izbrisala. - S klikom na roko lahko urejamo kategorijo.

Na tem seznamu lahko za tem, ko zaključimo s tvorjenjem vprašanj, vidimo, koliko imamo v vsaki kategoriji vprašanj - v oklepaju so napisane številke, te številke pomenijo, koliko je vprašanj v tej kategoriji.

Slika 19: Prikaz urejanja kategorij



Ko imamo narejene kategorije, pričnemo iz kategorij – poglavji, podpoglavji tvoriti vprašanja. Na enakem zavihku kliknemo na zavihek »Vprašanja«. Odpre se nam okno, kot je prikazano na sliki 20.

Slika 20: Prikaz zbirke vprašanj

Na sliki 21 so prikazane kategorije, ki smo jih predhodno že naredili. Sedaj si izberemo kategorijo, v katero bomo dodali vprašanja. V našem primeru je to kategorija »Temeljni pojmi«

Slika 21: Prikaz izbora kategorije za izgradnjo vprašanj



Ko imamo izbrano kategorijo, pričnemo z izborom vprašanj. - Ustvari novo vprašanje: tukaj izberemo, kakšen način odgovora na vprašanje

želimo: o Izračunano – učenec mora vnesti enačbo, jo izračunati ter vnesti

rezultat. o Opisno – učenec vnese del besedila v kviz. o Esej – esejski tip odgovarjanja, učitelj ga mora ročno popraviti. o Ugnezdeni odgovori – postavimo več vprašanj znotraj enega

vprašanja ter je za uporabo neprijazna oblika. o Več izbir – damo učencu možnost večih odgovorov (a,b,c …), seveda

lahko tukaj zbiramo, da je odgovor pravilen le eden ali je pravilnih več odgovorov.

o Kratek odgovor – učenec odgovori z eno ali večimi besedami. Učitelj mora imeti pripravljen seznam pravilnih besed.

o Številčno – kratek odgovor v numerični obliki, kjer lahko določimo manjša odstopanja.

o Naključno ujemanje kratkih odgovorov – odgovor na vprašanje se ponuja učencu iz določenega menija.

o Drži/Ne drži – učenec ima možnost, da označi, ali je poved pravilna ali nepravilna.

Pri izgradnji testa za študente smo izbrali vprašanja v »več izbir« in »Drži/ne drži«, kar bomo v naslednjih nekaj slikah prikazali izgradnjo le-teh.

Slika 22: Prikaz izbora vrste vprašanj



4.1.3. IZGRADNJA VPRAŠANJ »VEČ IZBIR« Ko smo si izbrali kategorijo in način vprašanja, pričnemo z izgradnjo vprašanja. Na sliki 23 je prikazana že izbrana kategorija, ostale kriterije bomo urejali sproti, kot nas vodijo slike. - Kategorija: lahko smo jo izbrali že predhodno, lahko jo izberemo sedaj –

kliknemo na puščico in se nam prikažejo vse naše kategorije. - Ime vprašanja: vnesemo vprašanje. - V veliko okence lahko vpišemo še, iz katere snovi oziroma poglavja se

nanaša vprašanje. - Za urejevanje besedila, vnos slik, drugih povezav, tabel, lahko uporabim

urejevalnik nad »velikim oknom«. - Slika za prikaz: v kolikor vključimo v vprašanje sliko, izberemo »miselna

shema jpg«, v nasprotnem primeru pustimo »brez«. - Privzeta ocena vprašanja: določimo število točk za pravilni odgovor na

vprašanje. - Količina odbitka: določimo odbitek za napačen odgovor, v kolikor tega ne

želimo, vpišemo številko nič.

Slika 23: Prikaz tvorjenja vprašanja in točkovanja



Glede na pravilnost oziroma nepravilnost odgovora lahko napišemo splošni odziv za vsako vprašanje, lahko pa se poslužujemo le končnega rezultata ter odziva, ki smo ga napisali na začetku izdelave testa. Na sliki 24 je prikazano:

- Splošni odziv: za določeno vprašanje vpišemo v velik kvadratek odziv za pravilen oziroma nepravilen odgovor. V kolikor želimo, da učenec vidi odziv na posamezno vprašanje, moramo to označiti predhodno (slika 12).

- En ali več odgovorov: izberemo ali je le en odgovor pravilen ali jih je več. - Premešaj odgovore: v kolikor želimo, da se pri vsakem ponovnem poskusu

oziroma da se pri vsakem novem odprtju kviza (za vsakega učenca) pomešajo odgovori, damo v kvadratek kljukico, v nasprotnem primeru pustimo kvadratek prazen.

- Oštevilči izbire: izberemo način oštevilčenja, v kolikor ne želimo številčenja, izberemo »brez številčenja«.

Slika 24: Prikaz možnosti odgovorov



Na sliki 25 so prikazane možnosti odgovorov na vprašanje. - Odgovor: vpišemo, kateri odgovor je pravilen (a). - Ocena: izberemo, koliko % je vreden odgovor, paziti moramo takrat, ko

izberemo več možnih odgovorov, da so vsi odgovori vredni skupaj 100 %, tako pri vsakem pravilnem odgovoru damo določen odstotek – na primer:

o Pravilna odgovora sta a in d, b in c sta napačna. o Pri a in d bomo dali pri vsakem 50 %, pri b in c pa bomo označili

brez, lahko pa damo minus % in tako učenec izgubi odstotke, v kolikor odgovori napačno.

Slika 25: Prikaz možnosti odgovorov in ocena Za vsak odgovor – pravilen, delno pravilen, nepravilen lahko v velik kvadrat vpišemo komentar oziroma odziv, kar je prikazano na sliki 26. Kdaj bo ta odziv videl učenec, nastavimo predhodno (slika 12).



Slika 26: Prikaz vnosa želenih odzivov na odgovor na točno določeno vprašanje



4.1.4. IZGRADNJA VPRAŠANJ »PRAVILNO/NEPRAVILNO« Kliknemo na zavihek »Vprašanja«, izberemo kategorijo, v katero bomo vstavili vprašanje ter nato izberemo pod »Izberi novo vprašanje« - »Pravilno/nepravilno«, kot je prikazano na sliki 27.

Slika 27: Prikaz izbire vprašanja »Pravilno/nepravilno« Odpre se nam enako »okno«, kot je prikazano na sliki 23. Vpišemo vprašanje, dodamo sliko, internetno povezavo ter nato spodaj označimo pravilnost, kot je prikazano na sliki 28.

- Pravilnost odgovora: označimo »Res je« v kolikor je odgovor, ki smo ga napisali, pravilen, v kolikor je napačen, označimo »Ni res«. Tako bodo učenci odgovarjali na vprašanje le z »Res je« oziroma »Ni res«.

- Odziv na pravilno: lahko v kvadrat vpišemo odziv, ki go bo kasneje videl učenec, v kolikor bo odgovoril pravilno.

- Odziv na nepravilno: lahko v kvadrat vpišemo odziv, ki go bo kasneje videl učenec, v kolikor bo odgovoril napačno.

Na koncu shranimo spremembe.



Slika 28: Prikaz ureditve odgovorov »Res je/Ni res«

4.1.5. PRENOS VPRAŠANJ V KVIZ

Ko smo sestavili vsa vprašanja, lahko ta vprašanja prenesemo v kviz ali izberemo določena vprašanja. To storimo tako, da se postavimo na zavihek »Vprašanja«, izberemo »Kategorijo« ter nato s »kljukicami« označimo, katera vprašanja od te kategorije nam prikaže. Mi smo izbrali, da nam prikaže tudi vprašanja iz podkategorij. V okencu spodaj po »Ustvari novo vprašanje« lahko izberemo, kako nam naj razvrsti vprašanja v teh kategorijah. Izbrali smo po imenu, poleg tega so še možnosti razvrščanja po starosti in po vrsti, kot je prikazano na sliki 29.



Slika 29: prikaz razvrščanja vprašanj v kategoriji

Ko smo vse označili, kot je prikazano na sliki 29, se nam odprejo spodaj vprašanja, ki smo jih predhodno naredili v tej kategoriji. Tukaj vprašanja še vedno lahko urejamo:

- Znak pomeni »predogled«: s klikom na znak se nam prikaže sestava vprašanja.

- Znak pomeni »uredi«: s klikom na znak se nam ponovno odpre urejanje vprašanja, kjer lahko popravimo kar želimo.

- Znak pomeni »premakni vprašanje v drug kontekst«: s klikom na znam se nam ponovno odpre urejanje vprašanja, kjer ga lahko prestavimo v drugo kategorijo.

- Znak pomeni »izbriši«: s klikom na znak se nam bo vprašanje izbrisalo. - Lahko označimo več vprašanj na enkrat: to naredimo tako, da v kvadratke

pred vprašanjem kliknemo z miško, da se nam pojavi »kljukica«, vsa izbrana vprašanja lahko istočasno premaknemo v drugo kategorijo ali izbrišemo.

- Vrsta: se postavimo na znak in nam napiše kakšne vrste – oblike je vprašanje (več izbir, kratek odgovor).



Slika 30: Prikaz ureditve in izbora vprašanj pred vnosom v kviz Ko imamo vsa vprašanje urejena, kot želimo, jih označimo v kvadratkih pred vprašanjem ali kliknemo »izberi vse« ter nato kliknemo na dodaj v kviz, kot je prikazano na sliki 31. Tako se nam bodo v prašanja prestavila v kviz.



Slika 31: Prikaz prenosa vprašanj v kviz Po prenosu vprašanj v kviz se nam bo na levi strani ekrana odprlo novo okno »Vprašanja v kvizu«. Na sliki 32 je razvidno novo okno »vprašanja v kvizu«:

- Vrsti red vprašanj: s klikom na puščico gor ali dol prestavimo vprašanje gor ali dol.

- Vrsta: tukaj vidimo vrsto in tip vprašaja. - Ocena: koliko je ovrednoteno vsako vprašanje.

Na koncu shranimo spremembe ter tako nadaljujemo z vsemi kategorijami, dokler ne zaključimo izgradnje kviza.



Slika 32: Prikaz zaključka kviza

4.2. REŠEVNJE KVIZA Za reševanje kviza se morajo učenci najprej prijaviti v okolje Moodle. To storijo z vnosom svojega »uporabniškega imena« in »gesla«, kot je prikazano na sliki 33.

Slika 33: Prikaz prijave učencev v okolje Moodle Učencu se odpre okno, kjer lahko ureja svoj profil, sodeluje na forumih, preverja dejavnosti ter hkrati vidi svoj predmetnik. Ko klikne na določen predmet, se mu pokažejo njegove »aktivnosti« pri tem predmetu, kot je prikazano na sliki 34.



Slika 34: Prikaz aktivnosti učenca V kolikor želi reševati kviz, »klikne« (v našem primeru) na »Predhodno preverjanje znanja«, kjer se mu nato odpre kviz. Ko bo kviz rešen, bo imel učenec vidno oceno, kot je prikazano na sliki 35.

Slika 35: Prikaz izbora dejavnosti

Ko je učenec kliknil na želeni kviz, se mu le-ta odpre in lahko prične z reševanjem. Na sliki 36 je prikazano vprašanje z več možnimi odgovori. Učenec s klikom v »krogec ali kvadratek« označi odgovor, za katerega se je odločil. Pri kvizu ima ves čas v kvadratku vidno »Preostali čas«, koliko časa mu je še preostalo za reševanje.



Slika 36: Prikaz možnosti več odgovorov in preostali čas za reševanje Na sliki 37 je prikazano, kako reši vprašanje s kratkim odgovorom, in sicer v kvadrat vpiše svoj odgovor.

Slika 37: Prikaz reševanja s kratkim odgovorom

Na sliki 38 je prikazano možnost odgovora, ali je »pravilen« ali »nepravilen«.

Slika 38: Prikaz možnosti odgovora »pravilen/nepravilen«

Ko učenec zaključi z reševanjem kviza, »klikne s kurzorjem miške« na koncu »zaključi in oddaj«. Po zaključku kviza lahko, v kolikor učitelj prej nastavi vidnost za učenca, vidi svoj rezultat. Na sliki 39 je prikazano, kdaj je učenec začel in zaključil s testom in koliko časa ga je reševal. V kolikor je na vprašanje odgovoril pravilno, ima poleg odgovora zeleno kljukico.



Slika 39: Prikaz koliko časa se je kviz reševal in pravilen odgovor V kolikor je učenec rešil vprašanje napačno, ima poleg odgovora rdeč križec, kot je prikazano na sliki 40.

Slika 40: Prikaz rešen odgovor je nepravilen Na koncu lahko učenec vidi povzetek rešenega kviza, in sicer, kdaj je končan in kakšen je odziv testa – ocena oziroma komentar učitelja, kot je prikazano na sliki 41.

Slika 41: Prikaz povzetka testa

4.3. PREGLED REŠENIH KVIZOV Učitelj ima vpogled v »redovalnico« kviza med odprtjem kviza za učenca ter tako sproti vidi, koliko učencev ga je rešilo, v kolikem času ga je rešilo in kako so bili uspešni. Prav tako vidi te rezultate, ko se kviz zapre in ni več dostopen za učence.



Na sliki 42 je prikazano, kdaj se je kviz zaprl in koliko učencev ga je rešilo. To informacijo dobimo, če kliknemo na zavihek »Informacije«.

Slika 42: Prikaz kdaj se je kviz zaprl in koliko učencev ga je rešilo Na sliki 43 je prikazana »redovalnica«

- Zavihek »Rezultati« in nato »Pregled«: s klikom na ta zavihek se nam odpre »redovalnica«, kot lahko vidimo na sliki 43.

- Ločene skupine: Tukaj lahko zbiramo, ali želimo imeti pregled vseh skupin. V kolikor želimo videti rezultate le od ene skupine, si tukaj izberemo, katero skupino želimo videti.

- Poskusi: tukaj vidimo, koliko učencev je rešilo kviz.

- V tabeli oznaka : ko kliknemo na znak »-«, se nam bo skrila slika, ime, identifikacijska številka, odvisno, v kateri kvadratu kliknemo na omenjeni znak.

- V tabeli oznaka : ko kliknemo na znak »+«, se nam bo ponovno prikazala slika, ime, identifikacijska številka, odvisno, v kateri kvadrat kliknemo na omenjeni znak.

Iz redovalnice lahko učitelj vidi sliko, ime in priimek, identifikacijsko številko učenca, kdaj je učenec pričel in končal z reševanjem kviza, koliko časa je porabil za reševanje, oceno – dosežene točke, katero vprašanje je rešil pravilno in katero nepravilno ter na koncu še oceno rešenega. Na dnu tabele učitelj vidi povprečno število točk, povprečje števila točk za vsako vprašanje ter povprečno oceno.



Slika 43: Prikaz redovalnice Pod »redovalnico« ima učitelj različne možnosti, da prenese tabelo v različne programe – DOS, Excel, tekstovni format. S klikom na želeni prenos se mu bo odprl dokument v določen formatu, kot je prikazano na sliki 44.

- Prikaži/prenesi: tukaj si učitelj izbere, katere učence mu naj zajame redovalnica:

o vsi poskusi o vsi udeleženci o samo udeleženci s poskusi o samo udeleženci brez poskusov

- Velikost strani: napišemo številko, koliko učencev nam naj pokaže na eni strani.

- Prikaži/prenesi ocene za vsako vprašanje: tukaj učitelj izbere »da«, v kolikor želi, da vidi oceno - število točk za vsako vprašanje, v kolikor izbere »ne«, ne bo imel vidnih rezultatov za vsako vprašanje, vendar le končno oceno.

Slika 44: Prikaz nastavitve »redovalnice«

- Ponovno ocenjevanje: Poskusi, ki se spremenijo med ponovnim

ocenjevanjem, so prikazani kot povezave na okno pregled vprašanja.



- Ročno ocenjevanje: v kolikor učitelj samostojno pregleda in oceni določeno vprašanje.

- Analiza elementov: učitelj lahko vidi za vsako vprašanje natančno analizo odgovorov učencev.

Slika 45: Prikaz različnih možnosti prikaza rezultatov

4.4. ANALIZA KVIZA

Kviz so reševali študentje Fakultete za organizacijske vede, univerzitetni program pri predmetu teorija izobraževanja. Kviz smo dali reševati skupini, v kateri je bilo 11 študentov. Študentje so reševali kviz po predavanjih in pred vajami. Kviz je bil študentom na voljo od 29.03.2013 do 06.04.2013. Vprašanja kviza si lahko pogledamo v prilogi 1. Iz programa Moodle v »redovalnici« smo dobili podatke kako so študentje rešili kviz, kar je prikazano na sliki 46.



Slika 46: Prikaz rezultatov kviza



Iz slike 46, kjer so vidni rezultati kviza, je razvidno: - Št. Učenca: razvidno je, da je kviz je rešilo vseh 11 študentov, kar je zelo

dobro.

- Začetno dne, Dokončano: Tukaj so zabeleženi datumi, kdaj so študentje reševali kviz. Večina študentov je rešilo kviz prvi dan, kar je zelo dobro za učitelja, saj tako hitreje pridobi podatke o znanju študentov in ima tako več časa za pripravo naslednjih predavanj.

- Porabljen čas: Tukaj je zabeleženo, koliko časa so študentje porabili za

reševanje kviza. Za reševanje kviza so imeli študentje na voljo 100 minut. Kviz so v povprečju reševali 30 minut. Tukaj lahko vidimo, da lahko učitelj pri naslednjem kvizu zmanjša čas reševanja, v kviz vključi za enak čas več vprašanj ali postavi kakšno bolj zapleteno vprašanje.

- Ocena: Tukaj je zabeleženo, koliko skupnih točk je dosegel posamezni

študent. V povprečju so študentje zbrali 61 točk, kar je pokazatelj, da so na predavanjih pridobili nekaj znanja, nekaj pa ga še morajo pridobiti. To dodatno znanje bodo v našem primeru pridobili na vajah in z učenjem.

- Vprašanja: Vprašanja so oštevilčena od 1 do 79 in pod vsaki vprašanjem je število točk, ki jih je dosegel študent. V našem primeru so bili pravilni odgovori vredni 1 točno, napačni pa 0 točk. Tako ima posamezni študent pod vsako vprašanje zabeleženo število točk. Po vprašanjih vidimo, pri kateri snovi so imeli študentje največ težav oziroma na katera vprašanja so odgovarjali napačno. Tako učitelj vidi, na katero snov se naj bolje pripravi, da bo dopolnil znanje študentov na vajah. Snov, ki je bila preverjana pri vprašanjih, na katera so študentje pravilno odgovarjali, se samo obnovi, je dobro, saj iz kviza vidimo, da so študentje to snov dobro razumeli. Na primer: iz redovalnice je razvidno, da je večina študentov napačno odgovorila na 40. vprašanje, kar je znak, da je potrebno na to temo študentom podati dodatno razlago.

- Odziv: To je ocena, ki jo je dosegel študent. Povprečna ocena tega kviza je bila 6. Seveda je cilj učitelja in študentov, da dosežejo čim višje ocene. To bo učitelj dosegel tako, da bo na vajah študentom podal snov podrobneje oziroma dodatno obrazložil tisto snov, pri kateri so imeli študentje največ težav pri reševanju kviza.



5. ZAKLJUČEK Živimo v času, ko je tempo življenja hiter, vsak od nas pričakuje, da se bomo vsak dan izobraževali o najrazličnejših novostih. Z razvojem novih tehnologij se je razvilo e-izobraževane, katero marsikomu olajša izobraževanje predvsem zaradi pomanjkanja časa. Klasično izobraževanje je še vedno prisotno, kar je tudi pravilno, saj ima človeški odnos in stik velik pomen. Klasično predavanje je zelo učinkovito, saj si ob različnih razlagah predavatelja lažje pravilno razlagamo snov, kot če bi jo prebrali. E-izobraževanje je zelo dobrodošlo za podajanje najrazličnejših vaj, kvizov učencem, saj so tako učenci bolj aktivni izven šole in se bolj posvetijo tematiki in raziskujejo rešitve, pri čemer si veliko zapomnijo. Učitelj ima dober pregled nad znanjem učencev. V takšnih primerih je lahko kombinirano izobraževanje zelo dobro in kvalitetno. Predstavili smo okolje Moodle, katero je zelo praktično z vidika učitelja in učenca. Učitelj lahko z učenci skozi okolje Moodle sodeluje na raznih forumih, ki tako hitro pridejo do odgovorov na svoja vprašanja, z različnimi orodji v okolju Moodle lahko poda učencem informacije ali pridobi informacije o znanju učencev in se tako lažje pripravi na predavanja. Z rezultati kviza smo ugotovili, koliko znanja so študentje pridobili na predavanjih in kje so imeli največ težav. Tako se je lahko učitelj bolj pripravil za nadaljnje podajanje snovi študentom. Študentje so dobili z reševanjem kviza rezultat, po katerem so vedeli, kje bodo še potrebovali dodatne razlage.



VIRI IN LITERATURA 1. Gerlič I. 2000 Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju DZS Ljubljana

2. Gerlič I. (november/december 2007).Organizacija. Distance education models

and new communication trends in education, stran 273-278 3. Holmes, B., Gardner, Y. (2006) E-learning concepts and pratice

4. Jereb, J., Jereb, E. (2000) Organizacija pisarniškega poslovanja, Moderna

organizacija, Kranj

5. Jereb, J. (1998) Teoretične osnove izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj

6. Preece, J., (2011), International journal of lifelong education: Research in adult education and lifelong learning in the era of Confintea VI.

7. Race, P. (2005) 500 tips for open and online learning 8. Urh, M., (2010), Učenje programske opreme s pomočjo video vsebin, 13.

medarodna multikonferenca, VIVID 2010, Ljubljana.

9. Urh, M., Jereb, E., (2010), Možnost uporabe dinamike iger v ozobraževanju, 30. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti ORGANIZACIJA PRIHODNOSTI, Portorož.

10. Zorman L. 1968 Preverjanje in ocenjevanje znanja ter opazovanje učencev v šoli, stran 5, DZS Ljubljana

11. Watkins, R., Cory, M. (2011) E-learning companion: a student´s guide to online success

SPLETNI VIRI: 1. Elektronsko učenje, dostop na

http://lisa.unimb.si/student/predmeti/mk/vaje2003_2004/pdf/sorcnik.pdf 2. regledano 15.11.2011

3. E-izbraževane, dostop na http://sl.wikipedia.org/wiki/E-izobra%C5%BEevanje

pregledano 2.5.2013

4. Kombinirano izobraževanje, dostop na http://sl.wikipedia.org/wiki/Kombinirano_u%C4%8Denje pregledano 1.3.2012

5. Kvizi, dostop na http://en.wikiversity.org/wiki/Help:Quiz pregledano 5.1.2012 6. Moodle, dostop na https://moodle.org/ pegledano 21.11.2011



7. Moodle, dostop na http://en.wikipedia.org/wiki/ pregledano 22.11.2011

8. Moodle v Sloveniji, dostop na http://www.moodle.si/moodle/ pregledano

10.12.2011

9. Moodle – vodnik po orodjih za učitelje, dostop na http://www.moodle.si/moodle/file.php/1/MoodleToolGuideforTeachers_Slovene.pdf pregledano 3.11.2011

10. Odprta koda, dostop na http://sl.wikipedia.org/wiki/Odprta_koda 20.11.2011

11. Statistični podatki o Moddl-u dostop na https://moodle.org/about/ pregledano 21.11.211

12. Študij na daljavo, dostop na http://www.fov.uni-mb.si/Studij/Studij-na-daljavo pregledano 10.12.2011

PRILOGE Priloga 1: Kviz za preverjanje predhodnega znanja, ki smo ga pripravili za študente

KAZALO SLIK Slika 1: Vodnik po orodjih za učitelje (UP Turistica, S DUTS J) ............................. 14 Slika 2: Prikaz prijave v okolje Moodle ............................................................... 15 Slika 3: Pričetek izgradnje kviza ........................................................................ 16 Slika 4: Prikaz izbire dejavnosti – kviz ................................................................ 16 Slika 5: Prikaz vnosa naslova in namen kviza ...................................................... 17 Slika 6: Prikaz nastavitve kviza brez časovne omejitve ......................................... 17 Slika 7: Prikaz določitve datuma, časa in časovne omejitve kviza .......................... 18 Slika 8: Prikaz določitve časovne zakasnitve med poskusi reševanja ..................... 18 Slika 9: Prikaz nastavitev vprašanj ..................................................................... 19 Slika 10: Prikaz nastavitev poskusov reševanja kviza ........................................... 19 Slika 11: Prikaz nastavitev ocenjevanja .............................................................. 20 Slika 12: Prikaz možnosti povratnih informacij za učenca ..................................... 20 Slika 13: Prikaz varnosti kviza ........................................................................... 21 Slika 14: Prikaz nastavitev modula ..................................................................... 21 Slika 15: Prikaz nastavitev skupin ...................................................................... 22 Slika 16: Prikaz kriterija ocenjevanja in odzivnosti ............................................... 22 Slika 17: Prikaz pričetka tvorjenja vprašanj ........................................................ 23 Slika 18: Prikaz izgradnje kategorij ter podkategorij ............................................ 24 Slika 19: Prikaz urejanja kategorij...................................................................... 24 Slika 20: Prikaz zbirke vprašanj ......................................................................... 25



Slika 21: Prikaz izbora kategorije za izgradnjo vprašanj ....................................... 25 Slika 22: Prikaz izbora vrste vprašanj ................................................................. 26 Slika 23: Prikaz tvorjenja vprašanja in točkovanja ............................................... 27 Slika 24: Prikaz možnosti odgovorov .................................................................. 28 Slika 25: Prikaz možnosti odgovorov in ocena ..................................................... 29 Slika 26: Prikaz vnosa želenih odzivov na odgovor na točno določeno vprašanje .... 30 Slika 27: Prikaz izbire vprašanja »Pravilno/nepravilno« ........................................ 31 Slika 28: Prikaz ureditve odgovorov »Res je/Ni res« ............................................ 32 Slika 29: prikaz razvrščanja vprašanj v kategoriji ................................................ 33 Slika 30: Prikaz ureditve in izbora vprašanj pred vnosom v kviz ............................ 34 Slika 31: Prikaz prenosa vprašanj v kviz ............................................................. 35 Slika 32: Prikaz zaključka kviza .......................................................................... 36 Slika 33: Prikaz prijave učencev v okolje Moodle ................................................. 36 Slika 34: Prikaz aktivnosti učenca ...................................................................... 37 Slika 35: Prikaz izbora dejavnosti ....................................................................... 37 Slika 36: Prikaz možnosti več odgovorov in preostali čas za reševanje .................. 38 Slika 37: Prikaz reševanja s kratkim odgovorom.................................................. 38 Slika 38: Prikaz možnosti odgovora »pravilen/nepravilen« ................................... 38 Slika 39: Prikaz koliko časa se je kviz reševal in pravilen odgovor ......................... 39 Slika 40: Prikaz rešen odgovor je nepravilen ....................................................... 39 Slika 41: Prikaz povzetka testa .......................................................................... 39 Slika 42: Prikaz kdaj se je kviz zaprl in koliko učencev ga je rešilo ........................ 40 Slika 43: Prikaz redovalnice ............................................................................... 41 Slika 44: Prikaz nastavitve »redovalnice« ........................................................... 41 Slika 45: Prikaz različnih možnosti prikaza rezultatov ........................................... 42 Slika 46: Prikaz rezultatov kviza......................................................................... 43



Priloga 1: Kviz za preverjanje predhodnega znanja, ki smo ga pripravili za študente

Teoretične osnove izobraževanja Temeljni pojmi (1/7) Pedagogika in andragogika 1. Pedagogika raziskuje vzgojo in izobraževanje ______________. Odgovori: mladih rodov, mladih, mladostnikov, mladine, otrok. 2. Andragogika raziskuje vzgojo in izobraževanje ______________. Odgovori: odraslih.

3. Katere so temeljne določilnice predmeta preučevanja pedagogike in

andragogike? a) Družbeni odnosi, kultura, vzgoja in izobraževanje, znanost in tehnologija. b) Družbeni odnosi, tehnika, vzgoja, medicinske vede. c) Vzgoja in izobraževanje, okolje, sposobnost učenja, dednost in prirojenost. d) Informacijska tehnologija, okolje, kultura, kmetijstvo.

Dejavniki razvoja osebnosti 1. Kateri so temeljni teoretični pogledi na učenje?

a) Učenje z vidika vzgoje, z vidika izobraževanja, z vidika usposabljanja. b) Učene z vidika organiziranosti, s filozofskega vidika, z vidika teorije

predstave. c) Učenje z vidika teorije vedenja, z vidika teorije predstave, z informacijskega

vidika. d) Učenje z vidika izpopolnjevanja, z osebnostnega vidika, z vidika

organiziranosti.

2. V čem se razlikujeta teoriji nativizma in empirizma? a) Nativizem odklanja vsako dednostno določenost razvoja, empirizem

poimenuje dednost kot najpomembnejši dejavnik razvoja, b) Nativizem poimenuje dednost kot najpomembnejši dejavnik razvoja,

empirizem pa odklanja vsako dednostno določenost razvoja. c) Nativizem poimenuje vzgojo kot najpomembnejši dejavnik razvoja,

empirizem pa odklanja vsako vzgojno določenost razvoja. d) Nativizem pa odklanja vsako osebnostno določenost razvoja, empirizem

poimenuje osebnost kot najpomembnejši dejavnik razvoja,

3. Naštej temeljne dejavnike razvoja osebnosti!



a) Sposobnost učenja, stalnost, okolje, dejavnost in aktivnost, vzgoja in usposabljanje.

b) Sposobnost učenja, kultura, dejavnost in aktivnost, usposabljanje. c) Sposobnost učenja, psihologija, dejavnost in aktivnost. d) Sposobnost učenja, dednost in prirojenost, okolje, dejavnost in aktivnost,

vzgoja in izobraževanje.

Temeljni pojmi pedagogike in andragogike 1. Kateri so temeljni pojmi pedagogike in andragogike?

a) Kultura, izobraževanje, usposabljanje, informacijska tehnologija. b) Osebnost, vzgoja, dednost in prirojenost, urbanizem. c) Vzgoja, izobraževanje in usposabljanje. d) Družbeni odnosi, znanost in tehnologija, vzgoja.

2. Kaj je poklic?

a) Je proces dopolnjevanja, sistemiziranja in spreminjanja. b) Je smiselno zaokrožena celota znanja, sposobnosti, spretnosti in navad, ki

posamezniku omogočajo, da opravlja dela in naloge določene zahtevnosti na določenem delovnem področju.

c) Je celovit in dolgotrajen proces razvoja in oblikovanja človekove osebnosti. d) Je proces razvijanja sposobnosti, ki jih človek potrebuje pri opravljanju

nekega konkretnega dela. 3. Katere so temeljne naloge pouka!

a) Materialna, vzgojna in funkcionalna naloga. b) Fizična, psihična, tehnološka in razvojna naloga. c) Razvijati osebnostno bistvo, družbeno pogojenost, organiziranost in stalnost. d) Oblikovati sposobnost učenja, okolja, dejavnost in aktivnost.

4. S katerimi znanostmi se najpogosteje povezujeta oz. sodelujeta pedagogika in

andragogika? a) Antropologija, sociologija, psihologija, ekonomija, pravo, organizacija. b) Matematika, fizika, fiziologija, anatomija. c) Biologija, kemija, antropologija, medicina, d) Kibernetika, informatika, medicina, psihologija.

Izobraževalni sistemi (2/7) Programski podsistem 1. Kateri so osnovni podsistemi delovnega sistema?

a) Programski podsistem, organizacijski podsistem, tehnološki podsistem. b) Programski podsistem, organizacijski podsistem, okolje. c) Izobraževalni podsistem, okolje, tehnični podsistem.

2. Kateri so temeljni cilji izobraževalnega sistema?



a) Cilji, ki jih postavlja družba; cilji, ki jih navadno opredeljujejo posamezne stroke; cilji, ki tvorijo posamezen izobraževalni program, postavljene na prejšnjih dveh nivojih.

b) Izobraževalni cilji posameznih izobraževalnih ustanov, ki jih navadno opredeljujejo managerji.

c) Izobraževalni cilji, ki jih izobraževalnemu sistemu postavljajo zaposleni. 3. Kateri so dejavniki, ki vplivajo na izdelavo izobraževalnih programov?

a) Ime programa, zaposleni, finančno stanje ustanove, ob študijske dejavnosti. b) Vsebina, struktura, metodologija posamezne znanstvene discipline ali stroke,

izobraževalne potrebe, posebnosti in lastnosti izobraževancev, izobraževalne potrebe uporabnikov kadrov.

c) Ime programa, kultura podjetja, okolje, struktura zaposlenih, organiziranost podjetja.

4. Katere podatke ponavadi ne vsebuje splošni del izobraževalnih programov?

a) Ime programa. b) Vzgojno izobraževalne cilje programa. c) Pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja. d) Pogoji za vključitev. e) Predmetnik.

5. Kaj ne vsebuje učni načrt?

a) Cilje izobraževanja. b) Opredelitev povezanosti predmeta z drugimi predmeti ali predmetnimi

področji. c) Seznam učbenikov, priročnikov ter drugih učnih sredstev. d) Predmetnik. e) Izbor izobraževalnih oblik. f) Opis materialnih in kadrovskih pogojev.

Tehnološki podsistem 1. Naštej temeljne dejavnike izobraževalnega procesa:

a) Učitelj b) Kultura c) Sociologija d) Vsebina izobraževanja. e) Izobraževanec. f) Šola

2. Kateri dejavniki vplivajo na učinkovitost izobraževalnega procesa?

a) Učna načela b) Kultura c) Fiziologija d) Metode izobraževanja e) Izobraževanec. f) Učna sredstva in pripomočki



g) Okolje

3. Navedi skupine vzgojno-izobraževalnih ciljev

a) Kognitivni b) Diplomatski c) Motorični d) Afektivni e) Šolski f) Managerski

4. Pazljivost je pri odraslem človeku lahko mnogo večja kot pri mladostniku.

Pravilno Nepravilno

5. Mladostniki razmišljajo bolj usmerjeno in kontrolirano, ker nanje domišljija nima toliko vpliva kot pri odraslih.

Pravilno Nepravilno

6. Uspešnost učenja je odvisna tudi od sposobnosti razmišljanja.

Pravilno Nepravilno

7. Zaposlitev lahko človeka sili v izobraževanje ali pa ga od tega, da bi se vanj vključil odvrača.

Pravilno Nepravilno

8. Delovne uspešnosti ni potrebno ocenjevati niti je ne pravično nagrajevati. Pravilno Nepravilno

9. Nemotiviran učitelj težko motivira izobraževance.

Pravilno Nepravilno

Odnosi med dejavniki izobraževalnega procesa. 1. Katere načine sporočanja informacij v izobraževalnem procesu poznaš?

a) Formalni, neformalni, splošni. b) Socialni, kulturni, antropološki c) Avditivni, vizualni, delovno-tehnični d) Tehnični, tehnološki, informacijsko-komunikacijski.

2. Med naštetimi načeli označi splošna učna načela. a) Načelo zrelosti a) Načelo primernosti b) Načelo nazornosti



c) Načelo recipročnosti d) Načelo postopnosti in sistematičnosti e) Načelo zavestne aktivnosti izobraževanca f) Načelo pomnjenja g) Načelo znanosti

3. Katera učna načela je smotrno še posebej upoštevati pri izobraževanju odraslih?

a) Demokratičnost, prostovoljnost, integrativnost, funkcionalnosti. b) Izpostavljenost, agresivnost, patetičnost, izbire. c) Prostovoljnost, demokratičnost, patetičnost, integritete. d) Demokratičnost, prostovoljnost, informiranosti.

Učne oblike in metode 1. Katere temeljne učne oblike poznaš?

a) Množične, skupinske in posamične. b) Množične, pasivno-izobraževalne in aktivno-izobraževalne. c) Posamične, organizacijske in informacijske. d) Delo s teksti, programirano gradivo, učenje z računalnikom.

2. Katere so pretežno pasivne učne metode?

a) Metoda vodenja, poročanja in pisanja. b) Metoda predavanja, pripovedovanja in kazanja. c) Metoda utrjevanja, predavanja in učnih napotkov. d) Metoda sintetiziranja, strukture in taktiziranja.

3. Katere so pasivno-aktivne učne metode?

a) Metoda besed, vizualizacij in predavanja. b) Metoda proučevanja programov, poročanja in opisovanja. c) Metoda pogovora, diskusije in igranja vlog. d) Metoda pogovora, urjenja in informacije.

4. Katere so pretežno aktivne učne metode?

a) Metoda izobraževanja z računalnikom, prikazovanja in uspeha. b) Metoda opredelitve, ergoanalize in kontrola delovnih pogojev. c) Metoda utrjevanja, izvajanja in prikazovanja dela. d) Metoda dela s teksti, prigodka in programiranega izobraževanja

5. Katere so metode za preverjanje in ocenjevanje motoričnih ciljev?

a) Metoda ustnega preverjanja. b) Opazovanja. c) Vprašalnika stališč. d) Naloge objektivnega tipa. e) Opravljanje storitev. f) Krivulja urjenja.



Učna sredstva in pripomočki 1. Navedi nekaj učnih sredstev za statično ponazoritev!

a) TV b) Radio c) Tabla d) Klasične prosojnice e) Simulatorji, modeli

2. Katera so učna sredstva za dinamično ponazoritev?

a) Računalnik b) TV c) Tabla d) Klasične prosojnice e) Simulatorji, modeli

3. Naštej posamezne stopnje izobraževalnega procesa! a) Organizacijska in materialno- tehnična priprava b) Priprava na učno delo, obdelovanje učnih vsebin, vaje, ponavljanje in

preverjanje c) Oblikovanje učne skupine, navodila za delo, organizacija učnega dela d) Strokovna in vsebinska priprava, metodična priprava

Organizacijski podsistem 1. Kateri temeljni elementi tvorijo organizacijski podsistem izobraževanja?

a) Obiskovalci, dekani, uporabniki kadrov, šolsko okolje. b) Izobraževanci, uporabniki kadrov, šolsko okolje, izvajalci izobraževanja,

finančni strokovnjaki. c) Profesorji, študenti, šolsko okolje, podporne službe. d) Izobraževanci, izvajalci izobraževanja, uporabniki kadrov, družbeno okolje.

2. Uporabniki kadrov v organizacijskem podsistemu izobraževanja sodelujejo tudi

kot soorganizatorji in soizvajalci izobraževanja. Pravilno Nepravilno

3. Katere institucije za izvajanje izobraževanja poznaš?

a) Osnovne, srednje, višje in visoke šole b) Državni zbor, parlament, ministrstva c) Parlament, srednje in višje šole d) Osnovne in srednje šole, ministrstva

4. Katere normativne podlage izobraževalnega sistema poznaš?

a) Zakoni o medicini, alternativi, gimnastiki



b) Zakoni o subjektih, izobraževanjih, upravah c) Zakoni o osnovnih šolah, gimnazijah, visokih šolah d) Zakoni o osnovnih šolah, fakultetah, upravah

Izobraževalna dejavnost v organizaciji (3/7)

1. Kateri trije dejavniki opredeljujejo cilje izobraževalne dejavnosti v organizacijah?

a) razvojne potrebe in interesi globalnega trga. b) razvojne potrebe in interesi organizacije, razvojne potrebe in interesi

zaposlenih, razvojne potrebe in interesi družbe. c) razvojne potrebe in interesi tehnološkega napredka in razvoj kadrov. d) potrebe po kadrih, razvoj tehnologije.

2. S katerimi plani opredeljene globalne izobraževalne potrebe v podjetju?

a) Plan potreb po kadrih. b) Plan fluktuacije kadrov. c) Plan pridobivanja kadrov. d) Plan razvoja kadrov. e) Plan informacijskih resursov za kadre. f) Plan ocenjevanja kadrov.

3. Globalne izobraževalne potrebe vsebujejo:

g) Potrebno število delavcev za planirano razdobje. h) Sistemizacija dela. i) Strukturo delavcev po poklicih in klasifikacijskih stopnjah. j) Čas pridobivanja posameznih vrst kadrov. k) Diferencirane izobraževalne potrebe. l) Primerjalne analize.

4. Diferencirane izobraževalne potrebe so opredeljene predvsem v planu razvoja kadrov, deloma pa tudi v planu nagrajevanja in odpuščanja.

Pravilno Nepravilno

5. Z analizo problemov v podjetju ugotavljamo ali tiči vzrok za njihov nastanek v: a) Usposobljenosti delavca. b) Načinu vodenja neposrednega vodje. c) Neustreznem planu. d) Neustreznem okolju.

6. Povej nekaj kriterijev na podlagi katerih bi lahko ugotavljali vrednost posameznih delovnih nalog s stališča njihove pomembnosti za izobraževanje!

a) Pogostost pojavljanja posamezne delovne naloge. b) Pogostost kontrole. c) Vrednost naloge. d) Pogostost menjave nadrejenega. e) Čas za usposobitev delavca. f) Velikost organizacije.



g) Pogostost problemov pri opravljanju določene naloge. Načrtovanje in programiranje izobraževanja 1. Naštej komponente plana izobraževanja!

a) Poimenska b) Programska c) Izvedbena d) Fizična e) Trajnostna f) Finančna

2. Čemu služi programiranje izobraževanja?

a) njegov namen je načrtno vključevanje delavcev, ki so si pridobili določeno strokovno izobrazbo, v delovno okolje in delo ter njihovo usposabljanje

b) podrobno in po določenih didaktičnih načelih izoblikujemo vsebino in snovni okvir določenih izobraževalnih akcij, ki smo jih na podlagi ugotovljenih izobraževalnih potreb začrtali v planu izobraževanja

c) izboljšanje medsebojnih odnosov med zaposlenimi d) glavni namen programiranja izobraževanja je zajem ustreznih podatkov za

inoviranje starih ter dopolnjevanje novih programov Organizacija in izvedba izobraževanja 1. Kakšne oblike zunanje organiziranosti izobraževalne dejavnosti v organizacijah

poznaš? a) Izobraževalna dejavnost kot ena od nalog kadrovika, Organizator

izobraževanja v okviru kadrovske službe, Oddelek za izobraževanje ali izobraževalna služba, Izobraževalni center.

b) Izobraževalna dejavnost kot ena od nalog tajnika, oddelek za izobraževanje ali izobraževalna služba, andragoški center.

c) Izobraževalna šola, oddelek za računovodstvo, center za planiranje, izobraževalna dejavnost kot ena od nalog tajnika

d) Inštrukcije, oddelek za nabavo, center za socialo, izobraževalna dejavnost kot ena od nalog kadrovika

2. Povej nekatere prednosti izobraževanja znotraj organizacije!

a) Manjši stroški. b) Primerjanje z drugimi organizacijami. c) Boljši pogoji. d) Bolj usposobljeni učitelji. e) Problemi so aktualni. f) Večja možnost prilagajanja.

3. Povej nekatere prednosti izobraževanja zunaj organizacije!

a) Večji stroški. b) Boljši pogoji za izvedbo



c) Neprilagojeni programi. d) Nepoznavanje med udeleženci. e) Izmenjava izkušenj z drugimi udeleženci.

4. Naštej nekaj specifičnih oblik in metod izobraževanja v organizacijah! a) inštrukcije, dopolnilni pouk, izobraževanje preko spleta b) delovni sestani, pripravništvo, intenzivni trening c) študijske sestanke, pripravništvo, senzitivni trening d) menjavanje dela, samostojno učenje, učenje vožnje avtomobila

5. Kaj je temeljna značilnosti študijskih sestankov!

a) Problemska ali tematska usmerjenost. b) Približanost praksi. c) Samo za določene starostne skupine. d) Izmenjava izkušenj. e) Skupinsko delo. f) Individualno delo. g) Brez vodilnih delavcev.

6. Kakšno vlogo imajo izobraževalni kroži za izboljšanje proizvodnje!

a) Krepitev možganov, uporaba znanja in izkušenj, izmenjava znanj in izkušenj, spreminjanje odnosa do dela, krepitev moči.

b) Krepitev možganov, uporaba znanja in izkušenj, izmenjava znanj in izkušenj, spreminjanje odnosa do bližnjih.

c) Krepitev moči, uporaba znanja in izkušenj, izmenjava znanj in izkušenj, spreminjanje odnosa do bližnjih.

d) Krepitev samozavesti, uporaba znanja in izkušenj, izmenjava znanj in izkušenj, spreminjanje odnosa do dela, obvladovanje metod za reševanje problemov.

7. V čem je bistvo senzitivnega treninga?

a) Izboljšanje posameznika na delovnem mestu. b) Izboljšanje medosebnih odnosov med študenti. c) Izboljšanje medosebnih odnosov med zaposlenimi. d) Izboljšanje posameznika v šoli.

8. Katera je najstarejša in najbolj preprosta metoda za proučevanje dela?

a) Metoda opazovanja in posnemanja. b) Metoda računalniškega programiranja. c) Metoda menjavanja dela. d) Metoda intenzivnega treninga.

Spremljanje in vrednotenje izobraževanja 1. Kriteriji notranjega vrednotenja izobraževanja so:

a) Pogoji za izobraževalno delo. b) Realizacija izobraževalnih programov. c) Časovnica dela d) Notranja organizacija izobraževanja.



e) Odzivi in rezultati izobraževancev. f) Ustrezni plan dela. g) Odziv okolja.

2. Kriteriji zunanjega vrednotenja izobraževanja so: a) Zadovoljitev kadrovsko razvojnih potreb. b) Sistemizacija dela. c) Usklajenost programov in potreb. d) Delovna uspešnost zaposlenih. e) Prispevek k razvoju organizacije. f) Plan dela. g) Amortizacija dela.

3. Kaj vsebuje ekonomska cena izobraževanja na izobraževanca?

a) Materialne stroške, amortizacijo in dohodek. b) Materialne stroške, amortizacijo in odhodek. c) Tehnični stroški, amortizacijo in dohodek. d) Stroški dela, dohodek in odhodek.

Metodologija pedagoškega in andragoškega izobraževanja (4/7) Vrste, stopnje, tehnike raziskovanja 1. Kakšne vrste raziskav poznaš?

a) Temeljne raziskave, uporabne raziskave, razvojne raziskave. b) Raziskovalne temeljne raziskave. c) Razvojne raziskovalne raziskave. d) Metodološke raziskave

2. Katero je pravilno zaporedje dejavnosti raziskovalnega procesa?

a) Izbira in opredelitev raziskovalnega problema, oblikovanje hipotez, izbor metod tehnike in instrumentov raziskovanja, zbiranje obdelava analiza interpretacija podatkov, izdelava poročila in ponudbe za raziskovanje. b) Izbira in opredelitev raziskovalnega problema, izdelava poročila in ponudbe za raziskovanje, oblikovanje hipotez. c) Zbiranje obdelava analiza interpretacija podatkov, izbira in opredelitev raziskovalnega problema, oblikovanje hipotez, izbor metod tehnike in instrumentov raziskovanja. d) Pregled literature, oblikovanje hipotez, izbor metod tehnike in instrumentov raziskovanja, pisanje poročila.

3. Katere vrste raziskovalnih metod poznaš?

a) Kontrolne. b) Deskriptivne. c) Eksperimentalne. d) Kavzalne. e) Diskusijske. f) Tehnološke.



4. Katere so glavne značilnosti deskriptivne metode?

a) Uporablja se pri ugotavljanju razmer v izobraževanju ter ugotavljanju njegovih dosežkov. Pri tem uporabljamo kot primarni vir najrazličnejšo izobraževalno dokumentacijo, dokumentacijo izobraževancev, učiteljev in drugih oseb in kot sekundarni vir zgodovinska gradiva, nekdanje učbenike idr.

b) Raziskovalec išče vzroke pojavov bodisi v zgodovini bodisi v sodobnosti. S to metodo želimo ugotoviti slabosti v izobraževalni dejavnosti.

c) Gre za preučevanje različnih izobraževalnih metod, oblik, postopkov itd. Za to metodo je značilna uporaba dveh ali več raziskovalnih skupin, pri katerih preučujejo isti pojav, postopek ali kaj podobnega.

d) Ta stopnja izvira predvsem iz obvladovanja ustrezne teorije. Je v bistvu teoretična predpostavka, ki jo je potrebno šele dokazati. Oblikovati jih moramo pojmovno razločno, enostavno in konkretno.

5. Katere so glavne značilnosti kavzalne metode?

a) Gre za preučevanje različnih izobraževalnih metod, oblik, postopkov itd. Za to metodo je značilna uporaba dveh ali več raziskovalnih skupin, pri katerih preučujejo isti pojav, postopek ali kaj podobnega.

b) Raziskovalec išče vzroke pojavov bodisi v zgodovini bodisi v sodobnosti. S to metodo želimo ugotoviti slabosti v izobraževalni dejavnosti.

c) Uporablja se pri ugotavljanju razmer v izobraževanju ter ugotavljanju njegovih dosežkov. Pri tem uporabljamo kot primarni vir najrazličnejšo izobraževalno dokumentacijo, dokumentacijo izobraževancev, učiteljev in drugih oseb in kot sekundarni vir zgodovinska gradiva, nekdanje učbenike idr.

d) Ta stopnja izvira predvsem iz obvladovanja ustrezne teorije. Je v bistvu teoretična predpostavka, ki jo je potrebno šele dokazati. Oblikovati jih moramo pojmovno razločno, enostavno in konkretno.

6. Katere so glavne značilnosti eksperimentalne metode? a) Uporablja se pri ugotavljanju razmer v izobraževanju ter ugotavljanju

njegovih dosežkov. Pri tem uporabljamo kot primarni vir najrazličnejšo izobraževalno dokumentacijo, dokumentacijo izobraževancev, učiteljev in drugih oseb in kot sekundarni vir zgodovinska gradiva, nekdanje učbenike idr.

b) Gre za preučevanje različnih izobraževalnih metod, oblik, postopkov itd. Za to metodo je značilna uporaba dveh ali več raziskovalnih skupin, pri katerih preučujejo isti pojav, postopek ali kaj podobnega.

c) Ta stopnja izvira predvsem iz obvladovanja ustrezne teorije. Je v bistvu teoretična predpostavka, ki jo je potrebno šele dokazati. Oblikovati jih moramo pojmovno razločno, enostavno in konkretno.

d) Raziskovalec išče vzroke pojavov bodisi v zgodovini bodisi v sodobnosti. S to metodo želimo ugotoviti slabosti v izobraževalni dejavnosti.

7. Katere tehnike raziskovanja poznaš?



a) Diskusija. b) Opazovanje. c) Anketa. d) Protokol. e) Intervju. f) Trening.

E-izobraževanje (5/7) Osnove e-izobraževanja 1. Kaj je e-izobraževanje?

a) Izobraževanje izključno preko pametnih telefonov. b) Elektronsko izobraževanje. c) Učenje preko seminarjev. d) Tradicionalno izobraževanje.

2. Kateri so značilni elementi e-izobraževanja?

a) Uporabniki b) Transportna sredstva c) E-komunikacija d) Multiplekser e) Mentor f) Izobraževalni portal g) Ustrezna razsvetljava h) Videofon

3. Katere so prednosti e-izobraževanja?

a) Racionalna izraba časa b) Potreba po nujni časovni usklajenosti c) Manjša samostojnost pri učenju d) Prostorska neodvisnost e) Lasten tempi učenja f) Nizki začetni stroški

4. Katera primerjava e-izobraževanja in klasičnega izobraževanja je pravilna?

a) Pri e-izobraževanju sta učitelj in učenec v neposrednem stiku, medtem, ko sta pri klasične izobraževanju v posrednem stiku.

b) Pri e-izobraževanju so navadno manjše skupine ljudi, pri klasičnem pa večje. c) Tradicionalno izobraževanje je bolj individualno kot e-izobraževanje. d) E-izobraževanje je bolj skupinsko kot tradicionalno. e) E-izobraževanje je v nasprotju tradicionalnemu izobraževanju bolj časovno in

prostorsko bolj neodvisno. Tehnologije za e-izobraževanje 1. Katera tehnologija je potrebna za e-izobraževanje?

a) Raziskovalni inkubator



b) Infrastruktura (internet …) c) Transportna sredstva d) Sistemi za upravljanje izobraževalnih vsebin e) Pametni telefoni

2. Sinhrona komunikacija je istočasna komunikacija učitelja in slušatelja?

a) Pravilno b) Nepravilno

3. Modeli e-izobraževanja so:

a) Model A-porazdeljen razred, Model B-neodvisno učenje, Model C-odprto učenje+razred

b) Model A-poslušanje, Model B-porazdeljen, Model C-odprto učenje+razred. c) Model A-porazdeljen razred, Model B-neodvisno učenje, Model C-zaprto

učenje. d) Model A-sinhrono učenje, Model B-neodvisno učenje, Model C-kombinirano

učenje. Poučevanje in učenja on-line (6/7) Poučevanje in učenje on-line 1. Na kaj moramo biti posebno pozorni pri dajanju navodil, ko začnemo s

poučevanjem preko spleta? a) Ne odlašajte b) Tehnične zadeve c) Vpeljati 1-5 izboljšav d) Zbranost

2. Pomembna informacija v fazi evalvacije e-izobraževanja je povratna informacija

udeležencev. Pravilno Nepravilno

3. Eden izmed ciljev evalvacije e-izobraževanja je izboljšanje obstoječega stanja.

Pravilno Nepravilno

4. Kaj se mora učenec vprašati, preden se odloči za e-izobraževanje?

a) Ali ima ustrezno tehnologijo b) Kdo bo vodil administracijo c) Ali ima ustrezno komunikacijsko povezavo d) Ali ima dovolj samodiscipline e) Ali so prisotni vsi udeleženci izobraževanja f) Ali se bo lahko učil ponoči



E-Izobraževanje (7/7) E-izobraževanje v podjetjih 1. Katere niso aktivnosti ob uvedbi e-izobraževanja v podjetju?

a) Izbira tehnologije b) Proučevanje možnosti c) Izdelava prototipa d) Načrtovanje vsebine

2. Prednosti e-izobraževanja v podjetju?

a) Večanje stroškov b) Hitro prilagajanje vsebine c) Krajevna neodvisnost študija d) Pomembnost

3. Vzrok za neuspešno uvedbo e-izobraževanja?

a) Neustrezne vsebine b) Prevelika zainteresiranost c) Neustrezna tehnologija d) Nerealna pričakovanja e) Preveč zanimivo gradivo

preverjanje znanja s kvizi v okolju moodleuniverza v mariboru – fakulteta za organizacijske vede...

Documents