preventivno vzdrŽevanje v gasilstvu

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management poslovnih in delovnih

sistemov

PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE V GASILSTVU

Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Gomišček Kandidatka: Simona Spruk

Kranj, junij 2013

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Simona Spruk: PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE V GASILSTVU

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Boštjanu Gomiščku, za vse njegove nasvete in odlično vodenje.

Zahvaljujem se tudi lektorju Goranu Peršinu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.

Posebno se zahvaljujem vsem gasilcem, ki so sodelovali v raziskavi in mi pomagali pri pridobivanju podatkov.

Posebna zahvala velja tudi moji družini in mojemu fantu, ki mi vedno stoji ob strani, ter prijateljici, za njeno pomoč in vso podporo pri pisanju diplomske naloge.

Hvala!



POVZETEK Gasilstvo je javna humanitarna dejavnost, ki izvaja gašenje, zaščito in reševanje ogroženih ljudi. To je ena izmed najpomembnejših organizacij pri nas, saj je njeno delovanje ključnega pomena za prebivalce. Zato je potrebno gasilsko opremo tudi pravilno vzdrževati. Za gasilce je bistvenega pomena, da se poslužujejo preventivnega vzdrževanja, saj le tako dobro skrbijo za svojo opremo, ki mora ustrezati standardom.

Raziskavo smo izvedli na področju osrednje Slovenije, v raziskavi pa je sodelovalo 5 gasilskih društev.

V diplomski nalogi smo poskušali raziskati različne dejavnike, ki vplivajo na uvedbo preventivnega vzdrževanja v gasilstvu. Cilj, ki smo ga poskušali doseči, je

najti primerno orodje oziroma metodo vzdrževanja, ki bo enostavna in pregledna,

ter bo vzdrževalce opomnila, katero opravilo je potrebno izvesti na točno določeni opremi oz. napravi, ob točno določenem času.

KLJUČNE BESEDE:

Vzdrževanje Preventivno vzdrževanje Vzdrževanje v gasilstvu Gasilci Gasilska oprema



ABSTRACT

Fire fighting is a public humanitarian activity that carries for putting out the fire, the protection and rescuing of people at risk. This is one of the most important organizations in our country, because its performance is crucial for the inhabitants. Therefore it is necessary to introduce proper maintenance of fire fighting equipment. For firefighters, it is essential to engage in preventive maintenance, because only so good care of his equipment,which must conform to the standard.

The survey we conducted in Central Slovenia, in the survey, however, there were 5 fire associations.

In the Diploma Thesis we tried to explore the various factors that affect the introduction of preventive maintenance in the fire fighting. The goal, that we seek to achieve, is to find a suitable tool and method of maintenance, that is simple and transparent, and which will remind the maintenance people, which task is to be performed on a precise equipment, device at a specific time.

KEYWORD:

Maintenance Preventive maintenance Maintenance of fire service Firefighters Fire-fighting equipment

http://sl.pons.eu/ang-slo/For

http://sl.pons.eu/ang-slo/firefighters

http://sl.pons.eu/ang-slo/it

http://sl.pons.eu/ang-slo/is

http://sl.pons.eu/ang-slo/essential

http://sl.pons.eu/ang-slo/to

http://sl.pons.eu/ang-slo/engage

http://sl.pons.eu/ang-slo/in

http://sl.pons.eu/ang-slo/preventive

http://sl.pons.eu/ang-slo/maintenance

http://sl.pons.eu/ang-slo/ecause

http://sl.pons.eu/ang-slo/only

http://sl.pons.eu/ang-slo/so

http://sl.pons.eu/ang-slo/good

http://sl.pons.eu/ang-slo/care

http://sl.pons.eu/ang-slo/of

http://sl.pons.eu/ang-slo/his

http://sl.pons.eu/ang-slo/equipment

http://sl.pons.eu/ang-slo/which

http://sl.pons.eu/ang-slo/must

http://sl.pons.eu/ang-slo/conform

http://sl.pons.eu/ang-slo/to

http://sl.pons.eu/ang-slo/the

http://sl.pons.eu/ang-slo/standard

http://sl.pons.eu/ang-slo/The

http://sl.pons.eu/ang-slo/survey

http://sl.pons.eu/ang-slo/we

http://sl.pons.eu/ang-slo/conducted


http://sl.pons.eu/ang-slo/Central

http://sl.pons.eu/ang-slo/Slovenia


http://sl.pons.eu/ang-slo/the

http://sl.pons.eu/ang-slo/survey

http://sl.pons.eu/ang-slo/however

http://sl.pons.eu/ang-slo/there

http://sl.pons.eu/ang-slo/were

http://sl.pons.eu/ang-slo/fire

http://sl.pons.eu/ang-slo/associations



KAZALO

1. UVOD ...................................................................................... 1

2. VZDRŽEVANJE ........................................................................... 3

2.1. NAMEN, NALOGE IN VLOGA VZDRŽEVANJA ..................................... 3

2.2. VRSTE VZDRŽEVANJA .............................................................. 5

2.3. PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE ..................................................... 6

2.3.1. GLAVNE VRSTE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA .......................... 7

2.3.2. PREVENTIVNI PREGLEDI ...................................................... 9

2.3.3. PREVENTIVNA ZAMENJAVA ELEMENTOV .................................. 10

2.3.4. TRENJE, OBRABA IN MAZANJE ............................................. 11

2.4. KURATIVNO VZDRŽEVANJE ....................................................... 13

2.4.1. POPRAVILA .................................................................... 14

2.4.2. PODATKI O OKVARI IN POPRAVILU ......................................... 14

3. GASILSKA DRUŠTVA .................................................................. 16

3.1. PREDSTAVITEV GASILSKIH DRUŠTEV IN NJIHOVE NALOGE ................... 16

3.1.1. POKLICNO GASILSKO DRUŠTVO OZIROMA ENOTA ........................ 16

3.1.2. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OZIROMA ENOTA ................. 18

4. VZDRŽEVANJE V GASILSTVU ........................................................ 20

4.1. ZAŠČITNA IN REŠEVALNA OPREMA .............................................. 20

4.1.1. GASILSKA ZAŠČITNA OPREMA ............................................... 20

4.1.2. GASILSKA REŠEVALNA OPREMA ............................................. 22

4.2. VZDRŽEVANJE GASILSKE OPREME ............................................... 24

4.2.1. OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA GASILCA ...................................... 24

4.2.2. IDA – IZOLIRNI DIHALNI APARAT NA STISNJEN ZRAK ..................... 24

4.2.3. GASILNIKI ..................................................................... 26

4.2.4. CEVI IN OPREMA ZA GAŠENJE .............................................. 27

4.2.5. OPREMA ZA REŠEVANJE ..................................................... 28

4.2.6. OSTALA OPREMA ............................................................. 28

4.2.7. VODNE ČRPALKE IN NAPRAVE NA GORIVO IN ELEKTRIKO ............... 28

4.2.8. GASILSKA IN REŠEVALNA VOZILA ........................................... 29

5. PRIDOBITEV PODATKOV ............................................................. 30

6. RAZISKAVA ............................................................................. 31



7. ANALIZA REZULTATOV ............................................................... 34

7.1. UGOTOVITVE RAZISKAVE ......................................................... 39

8. IZBOLJŠAVE IN PREDLOGI ........................................................... 40

9. ZAKLJUČEK ............................................................................ 44

10. VIRI IN LITERATURA .................................................................. 45


Simona Spruk: PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE V GASILSTVU 1

1. UVOD

Vzdrževanje opreme in naprav je ena izmed najpomembnejših dejavnosti v organizacijah. Od načina, kako pristopamo k vzdrževanju je odvisno vse nadaljnje delo v organizaciji, od doseganja rokov, kakovosti proizvodov in tudi stroškov. V današnjih časih je proizvodnja vse bolj avtomatizirana, s tem pa so tudi delovna sredstva bolj dragocena. Biti morajo dobro izkoriščena, delovati morajo nemoteno in zanesljivo (Kržovski, 2012).

Vzdrževanje v gasilstvu je zelo pomembno. Z vzdrževanjem gasilske zaščitne in reševalne opreme, se zagotavlja stalni pregled nad stanjem opreme, pravočasno se odkrijejo in odpravijo pomanjkljivosti ali okvare. Poškodovano oz. pokvarjeno gasilsko zaščitno in reševalno opremo se mora izločiti in dati v popravilo. Prav tako se poškodovane oz. pokvarjene gasilske zaščitne in reševalne opreme ne sme uporabljati pri vajah ali na intervencijah (http://webcache.googleusercontent.com).

Preventivno vzdrževanje je najbolj pogosta vrsta vzdrževanja v organizacijah, saj se uporablja kot orodje za zniževanje stroškov vzdrževanja. Z njim podaljšamo življenjsko dobo delovnega sredstva in hkrati preprečujemo nastop okvare. Cilj preventivnega vzdrževanja je delo naprav brez zastojev. Plan preventivnega vzdrževanja temelji na vzdrževalnem načrtu, ki ga določimo za vsako delovno sredstvo posebej. Proizvajalec nam predpiše dnevne, tedenske, mesečne ali letne aktivnosti s frekvenco in tehnologijo preventivnih pregledov za običajne preglede (Gomišček, 2010).

Prav zaradi podaljšanja življenjske dobe delovnega sredstva oziroma naprave se v gasilstvu najbolj poslužujejo preventivnega vzdrževanja. Pri gasilski opremi moramo vse posege vzdrževanja, ki jih bomo opravili, planirati zelo podrobno. Kakovost opravljenih posegov mora biti takšna, da bo naprava do naslednjega planiranega posega nemoteno delovala. Zato je preventivno vzdrževanje za gasilska društva bistvenega pomena. V gasilskih društvih si nemotenega delovanja opreme ne morejo privoščiti, saj bi to močno vplivalo na njihovo delo in ne samo kot povečanje stroškov temveč bi odpoved oz. napako opreme v najhujših primerih lahko plačali tudi z življenjem. Pregledi gasilske zaščitne in reševalne opreme so: pred in po uporabi na vajah in intervencijah ter mesečni, izredni in servisni pregledi. O mesečnih pregledih in pregledih, ki jih določijo proizvajalci, se vodi predpisana evidenca (http://webcache.googleusercontent.com).

Zgodovina gasilstva sega v začetek šestdesetih let prejšnjega stoletja, kjer smo zasledili prve resnejše poskuse o ustanovitvi organizacije za gasilsko službo, ki naj bi bila stalno in strokovno pripravljena za gašenje požarov. Potrebo po gasilski organizaciji naj bi čutila zlasti večja mesta, kjer se je razvijala industrija. Kljub temu pa so se že takrat ob vsakem požaru kazale številne pomanjkljivosti. Ljudje so prepozno prihajali k ognju, orodje se je polomilo ali porazgubilo, kar pomeni, da stvari niso vzdrževali pravilno in še veliko drugih stvari se je dogodilo, preden so spoznali, da bodo morali rešitev problema poiskati drugje (http://www.gasilec.net).

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:Nud202De0RcJ:gzzsd.si/cistopis-posebnih-pravil-gasilske-sluzbe-prostovoljnih-gasilcev/+&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si




Cilj diplomske naloge je najti primerno orodje vzdrževanja, ki bo enostavna in pregledna ter bo vzdrževalce opomnila, katero preventivno vzdrževalno delo je potrebno izvesti na točno določeni opremi oz. napravi ob točno določenem času.



2. VZDRŽEVANJE

2.1. NAMEN, NALOGE IN VLOGA VZDRŽEVANJA

Vzdrževanje je opravljanje nekega dela, ki zagotavlja zanesljivo delovanje nekega delovnega sredstva oziroma njegovo zmožnost, da bo to v stanju izvrševanja pričakovane funkcije, pod nekimi pogoji v nekem trenutku ali med nekim obdobjem pod pogojem, da so za to zagotovljeni potrebni zunanji viri (Androjna in Rosi, 2008).

Včasih je popravila najpogosteje opravljal človek, ki je stroj ali opremo uporabljal in ga je zato tudi najbolj poznal. Danes temu ni tako. Za vzdrževanje imamo usposobljene in izšolane ljudi, ki delo vzdrževanja danes opravljajo namesto delavca, ki stroj uporablja. Vzdrževanje strojev in naprav ni le moda, ampak pogosto prevzema odločilno vlogo v organizacijah, saj sta konkurenca in vse večja avtomatizacija in kompleksnost tehnologij dodatna razloga za to. Vzdrževanje danes ne sme imeti sekundarne vloge, saj se učinki vzdrževanja kažejo tudi v poslovnih rezultatih organizacije (D. Maletič, M. Maletič in Gomišček, 2010).

Vzdrževalci morajo biti vse bolj specializirani za popravila posameznih strojev in naprav, obenem pa omogočajo lažje in hitrejše diagnosticiranje in lokaliziranje okvar. Najpogostejši faktor, ki vpliva na vzdržljivost naprav in strojev pa so obremenitev, okolica (temperatura, vlaga, prah, plini …), nega in čiščenje, mazanje, vzdrževanje, metoda dela delavca ali uporabnika. Pomen vzdrževanja je zagotavljanje delovanja strojev ali opreme. To je hkrati tudi glavna naloga vzdrževanja. Cilj vzdrževanja je podpora proizvodnemu procesu, z namenom da delovna sredstva in opremo ohranja v stanju v katerem opravlja svojo namensko funkcijo in dosegajo čim večjo razpoložljivost. Odpravljanje napak in okvar, ki so že nastale (razen v izjemnih primerih) danes ni več primarna dejavnost vzdrževanja. To se je namreč preusmerilo k razmišljanju in dejanjem: kdaj, kje in kako sam nastop napake in odpovedi preprečiti. Zato se morajo sodobna podjetja in organizacije zavedati, da potrebuje vzdrževanje vedno višje strokovno izobražene vzdrževalce in dobro organizacijo njihovega dela iz naslednjih vzrokov (Gomišček, 2010):

ker želimo doseči čim višjo razpoložljivost delovnih sredstev in sistemov,

ker vse večja kompleksnost sistemov, strojev in opreme zahteva vse bolj strokovne in specializirane vzdrževalne storitve,

ker želimo doseči optimalno zalogo rezervnih delov in nadomestnega materiala,

ker dobro organiziran sistem vzdrževanja pomaga pri izpolnjevanju rokov izdelave,

ker vzdrževanje odločno vpliva na kakovost in količino izdelkov in storitev,

ker želimo obvladovati in optimizirati stroške vzdrževanja.



V nekaterih podjetjih materialne in storitvene dejavnosti vzdrževanje še danes nima pravega položaja in se obravnava kot nujno zlo, brez katerega pač ne gre. Posledice nepravilnega razumevanja vzdrževanja se kažejo v (Drstvenšek, 2006):

prekomernem številu okvar na delovnem mestu,

pogostem nujnem in nadurnem delu vzdrževalcev,

neprimernih zalogah rezervnih delov in materialov,

slabši kvaliteti izvršenih del,

pomanjkanju planov za obnovo in zamenjavo delovnih sredstev,

nižji kvaliteti izdelkov in storitev.

Lastnosti in vrednost delovnega sredstva čez čas postajajo vedno slabše, poslabšanje prvotnih lastnosti pa je posledica fizične obrabe, staranja ali okvare. Delovna sredstva uporabljamo toliko časa, dokler njihove lastnosti ustrezajo kriterijem kakovostnih proizvodov in storitev, ekonomičnosti in varnosti njihovega delovanja. Kot je razvidno s slike 1, se lastnosti nekega delovnega sredstva slabšajo, ko na njem opravimo vzdrževana dela, lastnosti delovnega sredstva spet narastejo (Gomišček, 2010).

Slika 1: Krivulja zniževanja vrednosti oziroma slabšanja lastnosti

delovnega sredstva z vzdrževalnimi deli (http://diplome.fov.uni-mb.si)

Naloge vzdrževanja so (Gomišček, 2010):

strokovno opravlja preventivna in kurativna vzdrževalna dela,

opravlja preglede o stanju delovnih sredstev,

odpravlja izvore okvar, vrši premeščanje strojev,

http://diplome.fov.uni-mb.si/



izvršuje obnovo, modernizacijo in adaptacijo delovnih sredstev,

določa potrebne časovne in materialne normative za določena vzdrževalna dela ter določa časovni razpored in opravlja kontrolo izvrševanja del,

skrbi da so vzdrževalna dela opravljena čim bolj ekonomično,

vzpostavlja sodelovanje z zunanjimi izvajalci vzdrževalnih del …

2.2. VRSTE VZDRŽEVANJA

Poznamo različne vrste vzdrževalnih del. Najboljša shema je ta, ker odraža specifičnost posameznih vrst vzdrževalnih del. Taka razporeditev ustreza tehnološki in tudi finančni obravnavi vzdrževalnih del. Slika 2 prikazuje shematični prikaz razdelitve vzdrževalnih del glede na njihovo specifičnost (Gomišček 2010).

Slika 2: Razdelitev vzdrževalnih del glede na njihovo specifičnost

(Gomišček, 2010)

Direktna vzdrževalna dela so dela, ki se izvršujejo direktno na določenem delovnem sredstvu ali v zvezi z njim. Indirektna pa so vsa tista vzdrževana dela, ki imajo namen povečati učinkovitost in kakovost ter zmanjšati stroške direktnih



vzdrževalnih del. Osnovna vzdrževalna dela so dela, ki jih vzdrževanje obvezno izvršuje in jih delimo na (Gomišček, 2010):

preventivna vzdrževalna dela (njihov cilj je podaljšanje življenjske dobe ali preprečitev nastopa okvare),

obnovitvena dela (njihov namen je obnova delovnega sredstva, tako da mu povrnemo njihove začetne lastnosti. Obnovitvena dela morajo biti ekonomsko upravičena, ker so v veliki večini zelo draga. Obsegajo razstavljanje, preiskava, zamenjava, sestavljanje, preverjanje delovanja),

kurativna vzdrževalna dela (to so opravila okvar, ki so že nastopile in so s tem prekinile delovanje. To so običajno nujna vzdrževalna dela, njihov namen pa je čim usposobiti sredstvo za delovanje).

Dodatna vzdrževalna dela so dela, ki jih vzdrževanje opravlja ali ne, odvisno od vrste organizacije in delovnih sredstev v njej. Delimo jih na (Gomišček, 2010):

proizvodnja rezervnih delov (v večji ali manjši meri je potrebno rezervne dele izdelati doma, ti pa so lahko zelo enostavni ali pa zelo komplicirani. Za vsak rezervni del je potrebna odločitev ali ga bomo izdelovali doma ali ga bomo kupili. Včasih se proizvodnja rezervnih delov pretvori v izdelavo novih strojev in naprav),

modernizacije delovnih sredstev (njen cilj je izboljšanje lastnosti delovnih sredstev),

montaža in demontaža delovnih sredstev (je delo vzdrževanja, potrebno je pri namestitvah novih delovnih sredstev, pri premestitvi strojev ali odstranitvi).

Indirektna vzdrževalna dela skušajo pripomoči k izboljšanju učinkovitosti direktnega vzdrževanja v organizaciji. Delijo se na (Gomišček, 2010):

pripravljalna dela (obsegajo konstrukcijsko, tehnološko in operativno pripravo vzdrževalnega posega),

analitična dela (analizirajo različne elemente, ki vplivajo na učinkovitost in stroške vzdrževanja),

kontrola dela (obsega kontrolo različnih kazalcev učinkovitosti vzdrževalne dejavnosti v organizaciji).

2.3. PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

Preventivno vzdrževanje (PM) je vzdrževanje ponavljajočih se dejanj po neki vnaprej določeni pogostosti oz. času. Pomeni izvajanje vseh aktivnosti, ki preprečujejo nastanek okvar, zmanjšanje hitrosti delovanja stroja ali poslabšanje kakovosti izdelave izdelkov oz. storitev. Pogostost temelji na koledarskem času ali drugih dogodkih, kot so obratovalne ure ali število vklopov. To je posebna oblika planiranega vzdrževanja, ki preprečuje nepredvidene zastoje (Palmer, 1999).



Preventivno vzdrževanje se v organizacijah uporablja kot orodje za zmanjševanje stroškov vzdrževanja in izboljšanje razpoložljivosti v proizvodnji (Cavalier in Knapp, 1996).

Da bi dosegli čim nižje stroške vzdrževanja, je potrebno uporabljati različne tehnike in orodja, za določevanje najbolj primernega intervala preventivnih vzdrževalnih del. Preventivno vzdrževanje temelji na planu preventivnega vzdrževanja, ki ga izdela strokovnjak. Plan preventivnega vzdrževanja pa temelji na vzdrževalnem načrtu za posamezen stroj oz. napravo. To je dokument, ki o vsakem stroju oz. napravi daje celovito informacijo, kako ga moramo vzdrževati. Odločitev, kdaj bo kakšen del nehal delovati, je povezana s spremljajočimi meritvami. Cilj preventivnega vzdrževanja je delo naprav brez zastojev, z optimalnimi stroški vzdrževanja. Vsak stroj ali naprava, če dela pod različnimi pogoji, ima svoje optimalne stroške vzdrževanja. Proizvajalec predpiše dnevne, tedenske, mesečne, letne aktivnosti, s frekvenco in tehnologijo preventivnih pregledov za običajne razmere. Naprave pa mnogokrat delajo v različnih okoljih, upravljajo jih različni ljudje, obremenitev je različna, itd., zato skušamo frekvenco preventivnih pregledov tako prilagoditi, da bo pregled pravočasen, torej ne prepozno in ne prezgodaj. Prezgodnji pregledi ne pokažejo potrebe po posegih, zato so stroški vzdrževanja večji. Prepozni pregledi pa se odražajo predvsem na številu kurativnih posegov. Običajno so taki posegi dražji še posebej, če smo morali napravo med obratovanjem zaustaviti (Gomišček, 2010).

Prednosti preventivnega vzdrževanja so v tem, da (Worsham, 1967):

je stroškovno bolj učinkovito, pri mnogih procesih in opremi,

zagotavlja prilagajanje periodičnosti vzdrževanja,

povečuje življenjski cikel komponent,

varčuje z energijo,

zmanjša napake na opremi in procesih,

strmi k potrebam po boljšem organiziranju.

2.3.1. GLAVNE VRSTE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA

Med glavne vrste preventivnega vzdrževanja spadajo (Gomišček, 2010):

SERVISIRANJE

Servisiranje je planiranje nalog, ki jih periodično izvršujemo na delovnem sredstvu, da ostaja v dobrem stanju. Servisiranje gasilske opreme pomeni, da redno skrbimo, da oprema brezhibno deluje in ne prihaja do kakršnih koli napak. Servisiranje poleg ustrezno izobraženega serviserja ne more izvajati nihče drug. Saj so le serviserji seznanjeni, kako morajo popraviti določeno opremo, da bo brezhibno delovala. Sem spadajo dela, kot so:



čiščenje površin in delov stroja,

mazanje strojev oz. delovnih sredstev,

polnjenje naprav (gasilniki, jeklenke ...),

manjše nastavitve, ureditve ...

PREVENTIVNI PREGLEDI

Preventivni pregledi obsegajo pregled in nadzor nad napravo pred morebitnimi neizbežnimi okvarami, ki poslabšajo stanje naprave in posameznih delov v njej. Izvršujejo se s pomočjo opazovanja, merjenja, primerjave … Preventivne preglede lahko uporabljamo tudi za analiziranje in boljše časovno določanje preventivnega vzdrževanja. S preventivnim pregledom preprečimo, da bi prišlo do kakršnih koli neljubih dogodkov.

VZDRŽEVANJE GLEDE NA STANJE

Vzdrževanje glede na stanje pomeni, da ocenimo stanje naprave ali določenega sestavnega dela, za katerega vemo, da je podvržen obrabi, iztrošenju ali ostalim oblikam poslabšanja njegovega stanja. Na podlagi ocene ugotovimo, katere od delov je potrebno zamenjati in katere lahko pustimo delovati še določen čas. Če je nekateri del zelo obrabljen, ga ne glede na časovni razpored vseeno zamenjamo.

PREVENTIVNA ZAMENJAVA ELEMENTOV

Preventivna zamenjava elementov je časovno vnaprej določena zamenjava. Glavni razlogi za zamenjavo so:

nastop okvare na opremi lahko ogroža uporabnikovo življenje,

lahko uničimo celotno opremo,

narava okvare ni poznana in je ne moremo predvidevati,

obdobje uporabnosti sestavnega dela je bistveno krajše od predvidene dobe celotne opreme,

večji skupni stroški kurativnega vzdrževalnega posega, ki so posledica nastopa okvare, kot stroški preventivne zamenjave elementa.

PREVERJANJE POSEBNIH FUNKCIJ DELOVNIH SREDSTEV

Posebne funkcije so funkcije delovnega sredstva, ki se ne opravljajo ob normalnem delovanju. Tudi podsistemi, ki opravljajo posebne funkcije, morajo biti periodično pregledani, da se preveri operativna sposobnost za opravljanje njihove funkcije, če zato nastopi potreba. Najpogostejše posebne funkcije so varnostne, nadomestne in nadzorne.



2.3.2. PREVENTIVNI PREGLEDI

S preventivnimi pregledi preverjamo ustreznost parametrov delovanja ali stanja določenih sestavnih elementov delovnega sredstva. Preglede izvršujemo s pomočjo opazovanja, merjenja, odčitavanja vrednosti, primerjanja, … z namenom, da ugotovimo stopnjo obrabljenosti posameznih elementov. Preventivne preglede delimo na (Gomišček, 2010):

preglede funkcij delovnega sredstva (ugotavljamo primernost delovanja, ali je primerno ali neprimerno),

preglede sestavnih elementov delovnega sredstva (samo v primeru, da s pregledom funkcionalnosti delovnih sredstev ni mogoče ugotoviti stanja).

S preventivnimi pregledi skušamo preprečiti nastop okvar in sproti odpravljamo manjše napake, ki so nastale med delovanjem. Izvrševalci preventivnih pregledov morajo imeti sposobnost za postavljanje pravilnih ugotovitev in izostren čut za odkrivanje nevarnost okvare za posamezne dele delovnega sredstva. Kaj, koliko in kako pogosto narediti preventivni pregled delovnega sredstva, nam naj bi dal podatke že sam proizvajalec. Poleg proizvajalčevih informacij pa moramo dopolniti tehnologijo preventivnih pregledov tudi z lastnimi informacijami. Pogostost preventivnih pregledov bo večja za (Gomišček, 2010):

delovna sredstva oz. njihove sestavne dele, katerih okvara povzroči poškodbo človeka ali večjo škodo,

delovna sredstva, ki delo opravljajo v težjih razmerah,

kjer so zahteve za kakovost proizvodov in storitev velike,

kjer nimamo delovnih sredstev, ki bi nadomestila pokvarjeno delovno sredstvo,

kjer je zanesljivost delovanja delovnih sredstev manjša,

kjer bo okvara vplivala na izpolnitev rokov proizvodnje.

Poznamo tri osnovne pristope izvajanja preventivnih pregledov. To so (Gomišček, 2010):

celosten ali generalni pregled (vse elemente delovnega sredstva pregledamo v celoti. Najbolj je primeren za delovna sredstva oziroma proizvodne sisteme, ki se uporabljajo sezonsko.),

specifični pregled (za različne sestavne elemente delovnega sredstva določimo različna časovna obdobja med dvema pregledoma. S tem pristopom znižamo stroške preventivnih pregledov),

specializiran pregled (za sestavne elemente delovnih sredstev, kot specializiran element, ki opravlja določeno funkcijo, ne glede na to, kje je vgrajen in ima podobno tehnologijo vzdrževanja. Tako ločimo elemente, kot so: ležaji, sklopke, zobniki, črpalke …).



DOKUMENTACIJA ZA IZVAJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV

Dokumentacija preventivnih pregledov je sestavljena iz tehnološke in operativne dokumentacije in je del dokumentacije vzdrževanja. Informacije, ki jih potrebujemo za izdelavo dokumentacije preventivnih pregledov, so: definiranje delovnega sredstva, določitev sestavnih delov delovnega sredstva, ki bodo podvrženi pregledom, opis postopka izvedbe pregleda, opredelitev časovnih intervalov za izvrševanje pregledov, določitev potrebne koordinacije za operativno izvedbo preventivnega pregleda (Gomišček, 2010).

Tehnološka lista preventivnih pregledov

Vsako delovno sredstvo, ki ga vključimo v preventivne preglede, mora imeti izdelano tehnološko listo preventivnih pregledov. Izdelane tehnološke liste vložimo v dosje posameznih delovnih sredstev. Informacije redno dopolnjujemo na osnovi ugotovitev in potreb (Gomišček, 2010).

Operativna lista preventivnih pregledov

Za operativno izvedbo preventivnih pregledov uporabljamo dokument, ki mu pravimo operativna lista preventivnih pregledov. Izdelana je na osnovi tehnološke liste preventivni pregledov. Izvrševalci preventivnih pregledov morajo dobiti točne podatke, o tem kdo, kdaj, kje, kaj, kako, s kakšnim orodjem, koliko časa in kakšna koordinacija je potrebna v zvezi s posameznim preventivnim pregledom. Operativna lista preventivnih pregledov ima dve vlogi, prva je podajanje informacije izvrševalcu preventivnega pregleda o njegovih nalogah glede pregleda, druga pa je, da pregledovalec po opravljenem pregledu na tem dokumentu poda informacije o stanju posameznih elementov. Poleg tega služi tudi za to, da se preveri delo tehnološke priprave vzdrževanja. Odvisna je tudi od tega, kakšne preglede opravljamo. Če opravljamo specifični ali specializiran pregled, jo izdelamo posebej za vse elemente delovnega sredstva, ki imajo enake časovne intervale pregledov. Tako imamo operacijske liste posebej za mesečne, četrtletne, polletne, … preventivne preglede. Za krajše časovne intervale (dan, teden, …) pa uporabljamo stalne operativne liste preventivnih pregledov (Gomišček 2010).

2.3.3. PREVENTIVNA ZAMENJAVA ELEMENTOV

Preventivna zamenjava je zamenjava sestavnega elementa delovnega sredstva, ki je obratoval določeno število ur in ga, čeprav še lahko opravlja svojo funkcijo,vseeno zamenjamo z novim. Ta metoda ni vedno najboljša in je potrebno preučiti, kdaj jo bomo koristno uporabili. Če so vsi pogoji izpolnjeni, uporabimo politiko preventivne zamenjave sestavnih delov (Gomišček, 2010).

Preventivna zamenjava v primeru enega sestavnega dela

Poznana sta dva pristopa (Gomišček, 2010):

po konstantnem datumu (zamenjujemo v fiksnih časovnih intervalih),



po konstantnem trajanju (zamenjamo, ko je dosegel določeno dobo delovanja ali zaradi nastopa okvare).

Predpostavke za uporabo obeh pristopov so: element deluje ali pa ne, druge možnosti so izključene, konstantno smo informirani o stanju elementa, po vzdrževalnem posegu je element popolnoma nov in če je posledica okvare prekinitev proizvodnje (Gomišček, 2010).

Preventivna zamenjava pri kompleksnih delovnih sredstvih

Poznamo dva pristopa (Gomišček, 2010):

statični pristop (ne predvideva menjave intervala preventivnih vzdrževalnih del),

dinamični pristop (intervali preventivne zamenjave elementov niso določeni enkrat za vselej, ampak se menjajo po potrebi).

Za optimalne čase preventivnih zamenjav moramo upoštevati stroške zastoja delovanja zaradi okvare, stroške vzdrževalnega posega, zanesljivost sestavnega elementa delovnega sredstva in stopnjo povečanja zanesljivosti (Gomišček, 2010).

2.3.4. TRENJE, OBRABA IN MAZANJE

Tribologija je nauk o trenju, obrabi in mazanju. Trenje in obraba se pojavljata znotraj tribološkega sistema, ki je sestavljen iz dveh trdnih teles, vmesnega medija in okolice (Vižintin, 1992).

Pri premiku ploskev prihaja do trenja, tam kjer se ploskvi stikata. Posledica trenja je običajno prehod mehanske energije v toplotno. Tako sta posledici trenja v tribomehaničnem sistemu toplota in obraba drsnih površin. Zato je to področje tudi zelo pomembno za vzdrževanje, saj močno vpliva na življenjsko dobo delovnega sredstva. Poznamo tri vrste nastopov okvar. To so: obraba, lom in plastična deformacija materiala (Gomišček, 2010).

TRENJE

Trenje je ploskovno porazdeljena sila, ki ovira telo pri drsenju. Poznamo zunanje in notranje trenje. Zunanje trenje je sila, ki zavira gibanje na kontaktni površini, ko se eno telo giblje v dotiku z drugim. Notranje trenje pa nastopi, če sila trenja zavira gibanje v notranjosti tekočin in plinov (Gomišček, 2010). Zunanje trenje je odvisno predvsem od hrapavosti površin. Tudi če sta ploskvi, ki se pri drsenju dotikata, videti gladki, sta pod mikroskopom videti hrapavi, kot prikazuje slika 3. Zato se pri dotikanju ploskev izbokline ene ploskve zatikajo ob izbokline druge ploskve, kar prikazuje slika 4.



Slika 3: Gladka površina videna pod mikroskopom (http://www.nauk.si)

Posledica trenja je deformacija telesa. Ta največkrat ni zaželena, saj vodi v obrabo določenega dela. Trenje zmanjšujemo z mazivom nanešenim na stičišče površin, s katerim močno zmanjšamo koeficient trenja (Gomišček, 2010).

Slika 4: Trenje med dvema ploskvama (Gomišček, 2010)

OBRABA

Obraba je izguba materiala s površine trdnega telesa. Vzroki zanjo so zlasti mehanski. K obrabi lahko prištevamo tudi nanašanje materiala in spremembe lastnosti materiala na površini. Obraba se pojavi takrat, ko se dve telesi premikata drugo proti drugemu, pri tem pa sta navadno obremenjeni s tlačnimi napetostmi. Obraba ni odvisna le od obremenitev, temveč tudi od zgradbe tribološkega sistema, lastnosti njegovih elementov in njihovega medsebojnega učinkovanja (Gomišček, 2010).

MAZANJE

Mazanje ima pri vzdrževanju zelo pomembno vlogo. Osnovni namen mazanja je zmanjšanje trenja med dotičnima površinama, tako da mednju vnesemo mazivo. S tem med dotičnima površinama ustvarimo nek sloj, ki zmanjšuje trenje in obrabo drsnih površin. Ločimo (Gomišček, 2010):

mejno mazanje (Debelina maziva med površinama ne presega popolnoma hrapavosti drsnih površin. Trenje in obraba drsnih površin sta relativno velika.),

hidrostatično mazanje (Površini sta popolnoma ločeni z mazivom, mazivo se dovaja med drsne površine pod pritiskom.),



hidrodinamično mazanje (Ravna ploskev se giblje po krožno razdeljenih nagibnih segmentih, pri tem pa mazivo oblikuje oljni klin s hidrodinamičnim tlakom).

Funkcije maziv:

ločiti morajo stične površine delovnega sredstva z enakomerno debelim slojem,

ustvarjati morajo nadzorovano trenje,

zaželeno je čim manjše trenje, le v nekaterih primerih večje trenje,

preprečujejo hladni zvar (hladno varjenje),

kakovost maziva vpliva na kakovost površine preoblikovanca, … (http://www.ecnm.si).

Maziva delimo glede na agregatno stanje, kemično sestavo ali mesto uporabe. Najpogosteje jih delimo na agregatno stanje. Imamo štiri glavne skupine maziv (Gomišček, 2010):

tekoča maziva ali mazivna olja (Se uporabljajo najpogosteje.),

mazivne masti ali maščobe (Uporabljajo se za vse gibljive strojne elemente, kot samostojno mazivo, ali kot dodatek mazivnim oljem.),

praškasta maziva (Uporabljajo se na mestih, kjer zaradi majhne hitrosti gibanja ploskev ni hidrostatičnega mazanja.),

plinasta maziva (Uporaba plinastih maziv pride v poštev samo pri krožnem mazanju pod tlakom v ležajih.).

Najbolj pogoste oblike mazanja so dodajanje maziv, zamenjava maziv, kapanje, … Mazanje je ena od osnovnih dejavnosti vzdrževanja, vendar pa je to delo pogosto zanemarjeno. Nimajo tehnološko-mazalne dokumentacije, ni točnih navodil za mazanje, mazalna mesta so prekrita s slojem umazanije, ni označb mazalnih mest, ni kontrole o izvajanju mazanja in še in še. Pravilno in redno mazanje pripomore k brezhibnemu delovanju delovnih sredstev in temu posledično tudi manjšim stroškom (Gomišček, 2010).

2.4. KURATIVNO VZDRŽEVANJE

Kurativno vzdrževanje je najstarejši način vzdrževanja. Sem spadajo vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu okvare z namenom, da bi delovno sredstvo zopet usposobili za delovanje. Kurativnemu vzdrževanju včasih pravimo tudi korektivno vzdrževanje. Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo načrtovati, ker ne poznamo točnega časa nastopa okvare, zato temu pravimo neplaniran vzdrževalni proces. Okvare so nenadne, posledice pa so lahko tudi katastrofalne. S takim načinom vzdrževanja izzovemo dolgotrajne zastoje, ki poleg izpada proizvodnje prinašajo tudi porušitev organizacijske in tehnološke priprave. Kljub slabostim pa je bilo v



preteklost kurativno vzdrževanje zelo priljubljeno, zaradi popolne izkoriščenosti sestavnega dela in majhne tehnično-tehnološke zahtevnosti. Danes se takšno vzdrževanje uporablja le še za vzdrževanje opreme, ki je podrejenega namena in nima vpliva na potek proizvodnje (Androjna in Rosi, 2008).

Kurativno vzdrževanje obsega štiri stopnje (Gomišček, 2010):

odkritje okvare,

ugotovitev mesta okvare,

popravilo okvare,

preverjanje, če je okvara odpravljena.

2.4.1. POPRAVILA

Kljub preventivnemu vzdrževanju se ne moremo popolnoma izogniti okvaram zato, ker nanje vpliva človekovo ravnanje z delovnim sredstvom. Vzdrževalna služba mora upoštevati možnost okvar, da jih čim hitreje strokovno popravi in tako omogoča nemoteno delovanje delovnega sredstva. Odločiti se moramo, katere okvare bomo popravljali sami in za katere je bolj ekonomično in strokovno upravičeno, da jih popravljajo drugi. Zunanji izvajalci, bodo posredovali takrat, ko je popravilo povezani z visoko specializiranim znanjem. Včasih lahko popravilo celo prestavimo, saj nam ga ni potrebno takoj izvršiti. V tem primeru počakamo na najbolj primeren čas. To je primerno le v primeru, kadar imamo na voljo rezervna delovna sredstva (Gomišček, 2010).

2.4.2. PODATKI O OKVARI IN POPRAVILU

Vsako okvaro in popravilo je potrebno evidentirati. Podatke vpisujemo v zato določen dokument, ki služi za vpis podatkov o okvarah in popravilih za eno delovno sredstvo ali za celo organizacijo. Podatki, ki jih potrebujemo v zvezi z okvaro (Gomišček, 2010):

enota ali obrat, ki javlja okvaro,

točna identifikacija delovnega sredstva in lokacija,

točen čas nastopa okvare,

standardiziran opis okvare,

nujnost popravila,

stroškovni nosilec.



Podatki, ki jih potrebujemo v zvezi s popravilom (Gomišček, 2010):

začetek in konec popravila,

število ur porabljenih za popravilo,

potrošeni rezervni deli in material,

številka delovnega naloga,

stroški popravila, čas izločenosti delovnega sredstva iz uporabe.

Na osnovi podatkov lahko ugotovimo, važne informacije za uspešnejše vzdrževanje. To so informacije o povprečnem času med okvarama ter o povprečnem času trajanja opravil. Na osnovi teh podatkov izračunamo razpoložljivost, vzdrževalnost in planiramo pogostost preventivnih vzdrževalnih del. Ti podatki nam kažejo dinamiko porabe rezervnih delov (Gomišček, 2010).

Planiranje v vzdrževanju

Za uvedbo preventivnega vzdrževanja je potrebno imeti tudi plan vzdrževanja, ki pripomore k večji produktivnosti, višji razpoložljivosti delovnih sredstev, optimalno zalogo rezervnih delov, višji kakovosti proizvodov, optimalnemu obsegu preventivnega vzdrževanja, … V zvezi z vzdrževalno dejavnostjo poznamo tri vrste planiranja (Gomišček, 2010):

dolgoročno (tesno je povezano z dolgoročnim planiranjem programske in proizvodne dejavnosti organizacije. Obdobje, za katero planiramo je okoli 5 let.),

kratkoročno (zajema obdobje okoli 1 leta. Gre za letne plane večjih vzdrževalnih posegov.) in

operativno planiranje (ki predvideva vzdrževalna dela za obdobje enega meseca ali manj. To je tudi najbolj podrobno in natančno planiranje).

Vrste planiranja se med seboj razlikujejo po časovnih periodah in tudi po tehnikah, pristopih in oblikovalcih planov. Tako je dolgoročno planiranje stvar vodstvenih organov v organizaciji in enkratno delo, medtem, ko je operativno planiranje vzdrževalnih rutinsko in stalno delo človeka v operativni pripravi vzdrževanja. Vse tri vrste so komplementarne in vplivajo na celokupno učinkovitost vzdrževanja v organizaciji (Gomišček, 2010).



3. GASILSKA DRUŠTVA

3.1. PREDSTAVITEV GASILSKIH DRUŠTEV IN NJIHOVE NALOGE

Gasilska društva in zveze so najširša oblika samozaščitne organiziranosti požarnega varstva. Gasilska društva in njihove zveze se ustanavljajo in opravljajo svoje delo v skladu s predpisi in zakoni. Gasilske enote so poklicne in prostovoljne (Priročnik za gasilce, 1989).

Društva se med seboj razlikujejo po kategorijah. Gasilsko društvo I. kategorije je najnižje društvo in mora imeti vsaj 12 operativnih gasilcev, kot je razvidno iz tabele, ki jim pripada manjše gasilno vozilo z vodo (GV-V1) in gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM-1). Kategorije se stopnjujejo in prav tako se stopnjuje tudi število operativnih gasilcev in gasilska vozila. Najvišja možna kategorija je VII., za katero se končno število operativnih gasilcev in oprema določi s posebnim elaboratom (http://www.sos112.si).

Tabela 1: Kategorije gasilskih enot (http://www.sos112.si)

Gasilska društva oziroma enote I., II. In III. kategorije se organizirajo kot prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote IV. In V. kategorije, kot prostovoljne gasilske enote s poklicnim jedrom ali brez. Gasilske enote VI. kategorije, kot prostovoljne enote s poklicnim jedrom, ali kot poklicne enote. Gasilske enote VII. kategorije, pa kot poklicne enote (http://www.sos112.si).

3.1.1. POKLICNO GASILSKO DRUŠTVO OZIROMA ENOTA

Poklicne gasilske enote opravljajo javno službo, sestavljajo jih ljudje, ki so zato usposobljeni in ustrezno šolani, ki so opravili določene psihofizične teste in so za svoje delo tudi plačani. Vse poklicne gasilske enote so dolžne koordinirati svoje delo s prostovoljnimi gasilskimi enotami in jim nuditi ustrezno pomoč, če jo le te potrebujejo. Poklicno gasilsko društvo ima enega poveljnika, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča vodja izmene. Za nemoteno delovanje poveljniku pomaga poveljstvo, ki ga sestavljajo poveljnik, podpoveljnik, člani strokovnega sveta poklicne enote, predstavniki oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Pri operativnem delovanju poveljnik poklicne gasilske enote poveljuje odločitve prostovoljnim enotam.

http://www.sos112.si/

http://www.sos112.si/



Ustanovitev

Za ustanovitev je potrebno upoštevati določila Zakona o zavodih in Zakona o gasilstvu. Potrebno je sprejeti sklep o ustanovitvi javnega zavoda in statut društva. Poslovni organ zavoda je direktor, ki organizira, vodi in predstavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Organi zavoda so:

svet zavoda,

direktor zavoda,

strokovni vodja,

strokovni svet zavoda.

Funkciji direktorja in poveljnika gasilske enote sta ločeni, delo strokovnega vodje pa opravlja poveljnik gasilske enote. Kandidati za gasilca morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še dodatne pogoje. Po sklenitvi delovnega razmerja pa morajo kandidati za poklicnega gasilca v enem letu uspešno zaključiti šolanje v gasilski šoli in opraviti izpit (http://www.uradni-list.si).

Namen in naloge

Namen poklicnega gasilskega društva je nuditi varnost vsem ljudem s svojim znanjem, izkušnjami in predanostjo, še mnogo bolj, kot to pričakujejo od članov prostovoljnih društev, saj so za svoje delo plačani. Njihova glavna naloga je na intervencijo izvoziti v 1 minuti od prejema obvestila o nesreči. Svoje delo opravljajo izmensko in imajo določene turnuse. Gojijo solidarnost, požrtvovalnost, nesebičnost in tovarištvo. Njihove naloge oziroma dolžnosti, kot je to določeno v Pravilih gasilske službe, so (http://www.uradni-list.si):

izvrševati naloge v skladu s predpisi po svojih najboljših sposobnostih tudi v najtežjih primerih,

skrbeti za lastno strokovno in psihomotorično izurjenost,

poročati nadrejenim o vseh dogodkih, ki bi lahko ogrožali varnost in zdravje gasilcev,

skrbno varovati vso gasilsko opremo,

spoštovati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

imeti tovariški odnos drug do drugega,

varovati svoj ugled in ugled gasilske enote,

da stalno skrbijo za svojo psihofizično pripravljenost in da delo opravljajo brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno,

da enkrat letno opravijo psihofizični test, test telesne pripravljenosti in preizkus znanja in

http://www.uradni-list.si/





da operativne naloge opravljajo samo, če so v ustreznem psihofizičnem stanju.

3.1.2. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OZIROMA ENOTA

Prostovoljno gasilsko društvo (v nadaljevanju PGD) je neprofitna organizacija, v katero se združujejo vsi občani, ki želijo sodelovati in pomagati ljudem v primeru požara ali drugih nesreč. Deluje na podlagi Zakona, ki ureja društva (ZDru-1) in Zakona, ki ureja gasilstvo (ZGas). V prostovoljnih društvih se vzgaja tudi mladino. Po zakonu lahko mladinci z dopolnjenim 16. letom, opravijo tečaj za gasilca in tako postanejo operativni člani. Mladoletni operativci lahko sodelujejo na intervencijah, ampak le v spremstvu mentorja, ki mu ga določi njegova gasilska enota. V prostovoljnih društvih delujejo tudi veterani in veteranke. Za njih je značilno, da ne opravljajo več operativnega dela, ampak izvajajo le še naloge na organizacijskem, preventivnem in vzgojnem področju. Tabela 2 prikazuje vrste članov v prostovoljnih gasilskih društvih po starosti (Dimec, 1989).

Tabela 2: Vrste članov in njihove starosti (http://www.gz-velenje.si)

Ustanovitev

Pri ustanovi PGD je prav tako potrebno upoštevati določila Zakona o gasilstvu in Pravila gasilske službe. Gasilsko društvo lahko ustanovi 10 oseb, ki so državljani Republike Slovenije. Če društvo želi imeti svojo operativno enoto, pa mora imeti vsaj 15 psihično in fizično zdravih oseb za izvajanje operativnih nalog, ki morajo imeti opravljen tečaj za gasilca. Gasilec je lahko član društva od 6. leta dalje, ki aktivno deluje pri izvajanju nalog v PGD. Poveljnik PGD je najvišji operativni vodja, ki skrbi za zakonito in strokovno delo gasilske enote. PGD zastopa, vodi in predstavlja predsednik. V društvu imamo seveda še druge organizacijske in operativne funkcije, ki so prikazane na sliki 5 (Dimec, 1989).

http://www.gz-velenje.si/



Slika 5: Organizacijske in operativne funkcije društva

(https://apl.gasilec.net)

Namen in naloge

Namen prostovoljnega gasilskega društva je povezovati čim večje število ljudi, da bi zavarovali ljudi in premoženja pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami. Z izobraževanjem ter seznanjanjem s požarno problematiko dviguje znanje društva in drugih državljanov. Prav tako gojijo solidarnost, požrtvovalnost, nesebičnost in tovarištvo ter skrb za vključevanje in sodelovanje mladine v društvo, jih vzgaja v zavedne člane ter predane gasilce. Naloge prostovoljnega gasilskega društva so (Dimec, 1989):

izvajanje preventivnih nalog varstva pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami,

izvajanje zaščite in reševanja ob požarih, naravnih in drugih nesrečah,

vzgoja in izobraževanje članov za izvajanje gasilske dejavnosti,

opravljanje nalog gasilstva, ki je v javnem interesu in humanitarne narave.

V skladu z Zakonom o gasilstvu in Pravili gasilske službe je poveljnik odgovoren za intervencijsko pripravljenost gasilske enote, ki ji poveljuje. Organizira in nadzira izobraževanje, urjenje in kondicijsko sposobnost vseh članov gasilske enote. Odgovoren je za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme, skrbi za disciplino ter določa vaje, tečaje, straže, dežurstva, pripravljenost in razporeditev službe v gasilski enoti (Zakon o gasilstvu - Uradni list RS, št. 113/05).

https://apl.gasilec.net/



4. VZDRŽEVANJE V GASILSTVU

S pregledom gasilske zaščitne in reševalne opreme se zagotavlja stalni pregled nad stanjem opreme, pravočasno se odkrijejo in odpravijo pomanjkljivosti ali okvare. Poškodovano oz. pokvarjeno gasilsko zaščitno in reševalno opremo, se mora izločiti in dati v popravilo. Prav tako se poškodovane oz. pokvarjene gasilske zaščitne in reševalne opreme ne sme uporabljati pri vajah ali na intervencijah. Pregledi gasilske zaščitne in reševalne opreme so: pred in po uporabi na vajah in intervencijah ter mesečni, izredni in servisni pregledi. O mesečnih pregledih in pregledih, ki jih določijo proizvajalci, se vodi predpisana evidenca. Pred in po uporabi gasilske zaščitne in reševalne opreme, se opravi pregled krmilnih, signalnih in varnostnih naprav. Po uporabi se opravi tudi vizualni pregled opreme. Pri mesečnih pregledih se opravi pregled gasilske zaščitne in reševalne opreme, da se ugotovi njena uporabnost in delovanje ter se zagotovi redno vzdrževanje, v skladu z navodili proizvajalca. Izredni pregled gasilske zaščitne in reševalne opreme se opravi na zahtevo poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD), občinskega poveljnika oziroma poveljnika Gasilske zveze (GZ). V zahtevi se določi, katera gasilska zaščitna in reševalna oprema se bo pregledala. Izredni pregled je lahko napovedan ali nenapovedan. Servisni pregled se opravi po izteku predpisanega roka uporabe, ki ga določi proizvajalec, opravi pa ga strokovna oseba v servisni delavnici ali v gasilskem orodišču (http://webcache.googleusercontent.com) .

4.1. ZAŠČITNA IN REŠEVALNA OPREMA

Pri gasilski zaščitni in reševalni opremi se moramo obvezno posluževati preventivnega vzdrževanja. Če naprav in opreme ne bomo vzdrževali, bo prihajalo do okvar, kar pa si jih niti slučajno ne želimo, saj neustrezna naprava ogroža naša življenja. Če se pri gasilski opremi ne bi posluževali preventivnega vzdrževanja, bi s tem naredili gromozansko škodo, saj bi gasilci tako ogrožali svoja življenja in življenja drugih (Muhič, 2004).

4.1.1. GASILSKA ZAŠČITNA OPREMA

Osnovna skrb gasilca in gasilskega društva mora biti ustrezna oprema in zaščita gasilcev, ki posredujejo v različnih nesrečah. Zato mora biti gasilska oprema standardizirana in tipizirana po določenih evropskih in svetovnih normativih, ki gasilskim enotam zagotavljajo ustrezno in zadovoljivo opremo. V društvih imajo osebno in skupno zaščitno opremo. Gasilsko zaščitno opremo sestavljajo (Muhič, 2004):

osebna zaščitna oprema (namenjena za osebno zaščito gasilca),

skupna zaščitna oprema (namenjena za dodatno zaščito pri intervencijah – baterijske luči, dihalni aparati, prva pomoč, razno orodje ...).




Med osebno zaščitno opremo spada (Verbič in Kovačič, 2004):

gasilska uniforma (za različne svečanosti),

delovna obleka (za tekmovanja, delo v gasilskem domu ...),

zaščitna delovna obleka (služi za zaščito na intervencijah. Ščiti pred mehanskimi poškodbami in poškodbami zaradi toplote. Zaščitna obleka mora izpolnjevati zahteve, ki jih določa standard EN 469),

čelada (standard EN 443),

škornji (standard EN 345-S3),

rokavice (standard EN 659),

gasilski varnostni pas (standard DIN 14926),

podkapa (standard EN 13911).

Med skupno zaščitno opremo spada (Verbič in Kovačič, 2004):

zaščitna obleka pred visoko temperaturo,

zaščitna obleka pred kemičnimi snovmi,

zaščitna obleka pred radioaktivnimi snovmi,

zaščitni predpasnik pred kemičnimi snovmi,

zaščitne rokavice pred kemičnimi snovmi,

hlačni ščitnik za zaščito nog,

reševalna vrv.

Kroji, tkanine in ostale zahteve so določene v Pravilih gasilske službe. S tem so dosegli enotno osebno opremo in urejenost gasilskih enot. Gasilska zveza Slovenije je uvedla znak za kakovost (slika 6), ki določa ustreznost izdelanega dela opreme za uporabo v gasilski enoti (Verbič in Kovačič, 2004).

Slika 6: Znak kakovosti GZ Slovenije



4.1.2. GASILSKA REŠEVALNA OPREMA

Med gasilsko reševalno opremo in orodje sodi vse, kar se uporablja neposredno ob gašenju in reševanju, tudi stvari, s katerimi požare preprečimo ali le omilimo. Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom morajo prav tako imeti ustrezen certifikat, ustrezati morajo določenim standardom, priložena pa mora biti tudi deklaracija. Zaščitne obleke kot del skupne opreme so obleke, ki so namenjene dodatni zaščiti pri različnih kemičnih vplivih. Ustrezati morajo predlogu evropske norme prEN-1486. Poleg oblek v skupno rabo opreme sodi tudi reševalna oprema. Gasilsko reševalno opremo sestavljajo (Zafošnik, 2004):

gasilsko orodje in oprema (namenjeno za gašenje in reševanje pri intervencijah),

gasilska vozila (namenjena za prevoz moštva, gasilske opreme in orodja).

Med gasilsko reševalno opremo in orodje sodi vse, kar se uporablja neposredno ob gašenju in reševanju, tudi naprave, s katerimi požare preprečimo ali le omilimo. Mednje spadajo javljalniki požara, ki delujejo na osnovi zaznavanja dima in toplote. Taki opremi pravimo gibljiva oprema, ki pa se deli še na podskupine, kot je prikazano na sliki 7. Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom morajo prav tako imeti ustrezen certifikat, ustrezati morajo določenim standardom in priložena mora biti deklaracija (Zafošnik, 2004).

Slika 7: Shematični prikaz gibljive opreme (Zafošnik, 2004)

Spodaj v tabeli 3 je navedena vsa oprema, ki naj bi jo v veliki večini imelo vsako društvo, ki želi nemoteno delovati.

GIBLJIVA OPREMA

Vgrajena oprema Prevozna oprema Prenosna oprema

naprave za odkrivanje koncentracij plinov, hlapov, ...,

naprave za odkrivanje požarov,

naprave za gašenje,

naprave za odvod dima in toplote,

požarne pregrade,

naprave za oskrbo z vodo.

vozila,

prevozne lestve,

vsa druga oprema na

kolesih.

ročni gasilniki,

gasilne lestve,

spustnice,

skočnice,

gasilno orodje-razen osebnih varovalnih

pripomočkov in oblačil.



OPREMA ZA GAŠENJE OPREMA ZA GAŠENJE NAPRAVE NA GORIVO

Gasilniki Stabilne spojke Motorna brizgalna

z vodo 110=A (navoj R 4 1/2") Muljna črpalka

s peno 110=A (navoj R 4") Žage

s prahom 75=B (navoj R 3") motorna

z ogljikovim dioksidom (CO2) 75=B (navoj R 2 1/2") lokariva

s halonom 52=C (navoj R 2") Elektro agregat

Naprtnjača (nahrbtna škropilnica za gašenje) 38=H (navoj R 1 1/2") Izpihovalnik zraka

Hidromat 25=D (navoj R 1") NAPRAVE NA ELEKTRIKO

Sesalne cevi Slepa spojka Potopna črpalka

A (notranji premer 110 mm) 110=A Reflektor

B (notranji premer 75 mm) 75=B Globinski sesalec

C (notranji premer 52 mm) 52=C OSTALA OPREMA

D (notranji premer 25 mm) 38=H Svetilke

Tlačne cevi 25=D akumulatorska

A (notranji premer 110 mm) Sesalna košara z baterijskim vložkom

B (notranji premer 75 mm) A (Φ stabilna spojka 110=A) Hidravlična črpalka

C (notranji premer 52 mm) B (Φ stabilna spojka 75=B) Ročna hidravlična tlačilka

C42 (notranji premer 42 mm) C (Φ stabilna spojka 52=C) Dvigalo za vozilo

D (notranji premer 25 mm) Zaščitne mreže za sesalno košaro Varnostni trikotnik

Visokotlačne cevi Vedrovka Triopan

premer 13mm Generatorji za lahko peno Signalni lopar

premer 16 mm Metalci vode in pene Opozorilni jopič

premer 25 mm Razdelilci Vile

Cevni nosilec na ventil Lopata

Cevni mostički na zasun Jekleno omelo z ročajem

Cevni pritrdilci Vodni zbiralec Kovček z orodjem

Tlačne spojke Hidrantni nastavki Prometni stožec s svetlobno folijo

110=A (notranji premer cevi 110 mm) C/C Ročna radijska postaja

75=B (notranji premer cevi 75 mm) B/C Sekira

52/25 (notranji premer cevi 25 mm) B/B gasilska

52=C (notranji premer cevi 52 mm) C/CC drvarska

38/25 (notranji premer cevi 25 mm) B/CC Klešče za žico

38=H (notranji premer cevi 38 mm) B/BB Kantice za gorivo

25=D (notranji premer cevi 25 mm) Spojni ključi Zagozda za vozilo

Sesalne spojke za spojke C Lestev

110=A (notranji premer 102 mm) za spojke ABC zložljiva

75=B (notranji premer 67 mm) ključ za podzemni hidrant stikalna

52=C (notranji premer 47 mm) Ročniki kljukasta

25=D (notranji premer 18 mm) navadni Vedro

Prehodne spojke kombinirani REŠEVALNA OPREMA

Φ 52/25=C/D za razpršeno vodo Kovček za prvo pomoč

Φ 52/38=C/H globinski ročnik Nosila

Φ 75/52=B/C za vodno meglo Skakalna blazina

Φ 110/75=A/B visokotlačni Hidravlične škarje

Vrvi vodni ščit Hidravlični reševalni cilindri

vezalne vodni top Razpirala

ventilne za peno

reševalne Mešalci za peno

jeklena vlečna Oporno koleno

Omejevalec tlaka Izolirni dihalni aparat + maska

Tabela 3: Seznam gasilsko tehnične opreme (Vir: Verbič in Kovačič, 2004)



4.2. VZDRŽEVANJE GASILSKE OPREME

4.2.1. OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA GASILCA

Zaščitna obleka služi gasilcu za zaščito pred zunanjimi nevarnimi vplivi, s katero se preventivno zaščiti, da ne pride do poškodb na telesu. Obleka je najbolj pomemben zaščitni faktor za gasilca. Hranjenje in vzdrževanje je skrb vsakega posameznika, ki je zadolžen zanjo. Vedno mora biti shranjena na ustreznem mestu, biti pa mora tudi v uporabnem stanju. Imajo v gasilskih domovih urejene posebne prostore ali omarice, v kateri ima pospravljeno vsak svojo opremo, kot je prikazano na sliki 9. Oprema se čisti samo z vodo in krpo ali s krtačo, brez dodatnih čistil, ker se ob stiku s čistili lahko poškoduje in ne more več služiti svojemu namenu. Navodilo za vzdrževanje oz. deklaracija (slika 8) se nahaja tudi na vsakem posameznem delu opreme.

Slika 8: Deklaracija

na gasilski zaščitni

obleki

Slika 9: Osebna zaščitna oprema gasilca

4.2.2. IDA – IZOLIRNI DIHALNI APARAT NA STISNJEN ZRAK

Izolirne dihalne aparate (slika 10) uporabljamo za zaščito dihalnih organov pred škodljivimi plini. Namenjeni so za krajša posredovanja. Trajanje uporabe aparata je odvisno od količine zraka v jeklenki in od telesnega napora, za gasilca v povprečju od 20 do 30 minut dela. Sestavljajo ga naslednji deli: nosilno ogrodje z naramnicami in trebušnim pasom, jeklenka za zrak z ventilom, reducirni ventil, varnostni ventil, varnostna piščal, visokotlačni vod z manometrom, srednjetlačni vod – zračni vod, pljučni avtomat in zaščitna maska. Vzdrževanje in polnjenje izolirnih dihalnih aparatov opravljajo le za to pooblaščene osebe oz. organizacije. Vzdrževanje aparatov opravijo osebe, ki so za to strokovno usposobljene in



pooblaščene od proizvajalca aparatov. Jeklenke se polnijo po vsaki uporabi, ali pa na vsake 3 mesece, ker drugače zrak v jeklenki postane kisel. Pred vsako uporabo je potrebno narediti kontrolo delovanja in preveriti stanje količine zraka v jeklenki (Vozelj, 2002).

Slika 10: Izolirni dihalni aparat na stisnjen zrak (http://www.sinergija-

mci.si)

Pod vzdrževanje izolirnih dihalnih aparatov spadajo naslednje aktivnosti, kot je to navedeno v (Vozelj, 2002):

čiščenje in razkuževanje aparata (čistimo z vodo in detergenti, dele, ki pridejo v stik z izdihanim zrakom razkužimo z razkužilnimi sredstvi in jih operemo s čisto vodo (slika 11),

izvajanje mesečnih pnevmatskih pregledov (gumijaste dele je potrebno redno pregledovati in zamenjati dotrajane ali poškodovane dele, premažemo jih lahko tudi s tankim slojem silikonskega olja),

izvajanje rednih letnih pregledov, ki so prikazani v tabeli 4, za kar se izda ustrezno potrdilo o brezhibnosti,

generalni servisni pregledi na 6 let,

popravila IDA,

tlačni preizkus,

polnjenje in čiščenje tlačnih posod (jeklenke po vsaki uporabi odvijemo in ločimo od nosilnega ogrodja, jih napolnimo in pregledamo),

vodenje evidenc in obveščanje o potrebnih pregledih,

preizkus brezhibnosti (preizkus se opravi z aparati – preizkuševalci, evidenca se vodi v knjigi preizkusov in pregledov, ki jo imajo pooblaščeni serviserji).

Slika 11: Prostor za čiščenje in

dezinfekcijo (Vozelj, 2002)



Tabela 4: Pregled vzdrževalnih del dihalnega aparata (Vozelj, 2002)

Interval servisiranja

VRSTA DELA Po

uporabi Mesečno

Pol- letno

letno 3-

letno 6-

letno

Čiščenje

Dezinfekcija dihalnih priključkov

Pljučni avtomat – čiščenje, dezinfekcija

Pljučni avtomat – kontrola membrane

Pljučni avtomat - menjava membrane

Preizkus tlaka – odpiranje pljučnega avtomata

Preizkus tesnosti – srednji, visoki tlak

Preizkus tesnosti – pljučni avtomat – nadtlak

Varnostna piščal – preizkus

Reducirni ventil – servisni pregled

Manometer – kontrola

Jeklenka – polnjenje, kontrola tlaka

Jeklenka – tlačni preizkus

10-

letno

Pregled tesnil

Menjava tesnil

Pregled gumijastih delov

Ventil jeklenke

4.2.3. GASILNIKI

Gasilniki so naprave za gašenje začetnih požarov. Poznamo več vrst gasilnikov: na prah, CO2, peno in vodo. Gasilniki so vseh velikosti od 1 kg pa vse tja do 20 kg in čez. Redno vzdrževanje gasilnika zajema naslednje elemente (Verbič, 2004):

pregled o brezhibnem delovanju po navodilih proizvajalca,

preizkus v skladu z veljavnimi standardi,

servisno vzdrževanje, ki vsebuje pregled in polnjenje po uporabi, ali zamenjavo dotrajanih delov, kot kaže slika 12.

Slika 12: Polnjenje gasilnih aparatov (www.htz.si)

http://www.htz.si/



Obdobja, v katerem naj bi bil gasilnik pregledan, so različna, od enega do treh let, odvisno, kaj je napisano na nalepki aparata. Gasilniki morajo biti tudi pravilno nameščeni, ne smemo jih prestavljati na različna mesta, stalno morajo biti dostopni, čisti in zavarovani proti mehanskim in temperaturnim vplivom (Verbič, 2004).

4.2.4. CEVI IN OPREMA ZA GAŠENJE

Cevi uporabljamo za transport gasilnega sredstva od vira do mesta požara. Delimo jih na tlačne in sesalne. Sesalne so običajno izdelane iz gume, ki ima vpleten tkan tekstilni vložek in jekleno spiralo (slika 13), medtem ko so tlačne cevi izdelane iz različnih sintetičnih materialov v skladu z določenimi standardi (Dimec, 1989).

Slika 13: Sesalna cev

Cevi moramo očistiti po vsaki uporabi. Če so zelo umazane, moramo vodi dodati čistilna sredstva, cevi pa namakati v zato namenjenih koritih. Cevi lahko čistimo ročno ali strojno, tako kot je predpisano v (Dimec, 1989).

Eden od načinov je tudi pranje s hidromatom. Ta naprava je primerna za pranje vseh vrst cevi. Vodo za čiščenje dovajamo iz vodovodnega omrežja. Naravnanje vode ustvarja določen pritisk, ki z lastno močjo potiska cev naprej. Hitrost prehoda cevi skozi hidromat je odvisna od pritiska, ki ga ustvarja voda. Hidromat lahko postavimo tudi neposredno na hidrantni nastavek (Dimec, 1989).

Po pranju cevi se morajo le te dobro osušiti. Sušimo jih lahko na več načinov: v sušilnih omarah zvite v kolute ali pa jih obesimo na za to izdelane nosilce. Sušilne omare imajo v zgornjem delu omare vgrajen ventilator z grelcem, na bočni strani pa je vgrajeno stikalo za vklop in termostat z regulatorjem temperature in časa. Temperatura v omari ne sme preseči 38°C. Cevi so suhe v 4 do 5 urah (Dimec, 1989).

Če so cevi poškodovane, jih lahko pokrpamo na več načinov. Največkrat se uporablja zaplate in lepilo za vulkanizacijo. Pri večjih poškodbah cevi, kjer ne moremo pokrpati poškodovane površine, moramo cev odrezati. Za hitro pomoč med intervencijo poškodovanih cevi pa na poškodovano mesto namestimo cevno obvezo (Dimec, 1989).

Tudi vse ostalo orodje kot so: ročniki, sesalni koš in razdelilci vode je potrebno oprati z vodo, osušiti, pregledati tesnila in postaviti na svoje mesto. Pri spojkah in hidrantnih nastavkih je potrebno pregledati tesnila. Vrvi, cevne nosilce in pritrdilce je potrebno temeljito pregledati, še posebno reševalne, da niso kje



natrgane ali preparate. Če so jih je nujno potrebno zavreči in jih nadomestiti z novimi (Dimec, 1989).

4.2.5. OPREMA ZA REŠEVANJE

V kovček za prvo pomoč moramo obvezno nadomestiti opremo, ki smo jo na intervenciji porabili. Vsa oprema mora biti sterilna, zato moramo z njo delati zelo previdno. Upoštevati pa moramo tudi rok uporabe. Nosila moramo očistiti in jih pospraviti na svoje mesto. Skakalne blazine je potrebno vsake toliko časa napihniti, da vidimo, če slučajno kje puščajo. Če puščajo, jih moramo zakrpati, ali pa kupiti nove. Shranjevati jo je potrebno v suhem prostoru (Verbič in Kovačič, 2004).

Hidravlične naprave, ki jih uporabljamo predvsem za tehnično reševanje, so zelo delikatne za vzdrževanje. Potrebna je kontrola osnovnih parametrov pri delovanju, kontrola višine olja v rezervoarju, kontrola delovne temperature naprave, preverjanje izgub olja na spojih in tesnilih, evidenca časa obratovanja hidravlične naprave, olja in filtra ter pravočasna menjava filtrskih vložkov. Preventivno vzdrževanje hidravličnih naprav temelji na dolgoletnih izkušnjah, kar omogoča pravočasno ugotovitev vzrokov za napake, na osnovi predhodnih okvar. Preventivno vzdrževanje načrtujemo v naprej po določenih urah obratovanja ali v določenih časovnih presledkih (http://sc-nm.com).

4.2.6. OSTALA OPREMA

Za lestve, lopate, vile, omela, sekire, triopan, prometne stožce … velja, da jih moramo po vsaki uporabi očistiti in postaviti na svoje mesto. Največkrat čistimo samo z vodo, le res trdovratno umazanijo pa tudi s čistili. Radijske postaje in baterijske svetilke je po vsaki uporabi potrebno priklopiti na vir napajanja. Potrebno je preveriti zaloge peska za posipanje in ga nadomestiti z novim. Ko signalni loparji ne svetijo več, jim je potrebno zamenjati žarnico (Verbič in Kovačič, 2004).

4.2.7. VODNE ČRPALKE IN NAPRAVE NA GORIVO IN ELEKTRIKO

Gasilske vodne črpalke so naprave za črpanje vode iz cistern, vodnih bazenov in rek. Poganjajo jih bencinski motorji, delimo pa jih na stabilne in prenosne črpalke. Potrebno je redno vzdrževanje (Verbič in Kovačič, 2004). V motorju vodne črpalke se med seboj drgnejo kovinski deli in pride do trenja, zato je potrebno preprečiti neposredno drgnjenje kovinskih delov med seboj. Za pravilno delovanje motorja moramo med kovinske dele spustiti tanko plast olja. Olje sčasoma izteče, zato ga je potrebno redno dovajati, med vse površine, ki se drgnejo. Olje za mazanje je shranjeno v oljnem koritu, ki je nameščen pod karter

http://sc-nm.com/



motorja. Količino olja v koritu predpiše proizvajalec. Olje je potrebno kontrolirati z merilno paličico.

Pri štiritaktnih vodnih črpalkah uporabljamo tlačno krožno mazanje, pri dvotaktnih motorjih pa mazanje z mešanico, kjer se olje ne vlije v karter, ampak jo primešano bencinu. Za mazanje štiritaktnih motorjev uporabljamo HD olja, ki varujejo motor pred korozijo in preprečujejo nastanek usedlin. Cedilo za zrak je potrebno očistiti po vsaki uporabi, ker se zamaže z letečim pepelom in prahom, saj cedilo varuje bate in valje pred obrabo. Filter za gorivo je priporočljivo očistiti vsak mesec, sicer se zamaši in ne dovaja dovolj goriva, kar pa pomeni manjšo moč motorja. Na isti način moramo pregledati in ustrezno ukrepati tudi pri motorni žagi, agregatih, žagi za asfalt …(Verbič in Kovačič, 2004).

4.2.8. GASILSKA IN REŠEVALNA VOZILA

Poznamo več vrst gasilskih vozil: poveljniško vozilo, vozilo za gašenje, gasilsko vozilo s cisterno, vozilo za gašenje in reševanje z višin, tehnično vozilo, orodno vozilo, gasilski priklopnik ... (Verbič in Kovačič, 2004).

Pravilno vzdrževanje vozil je bistvenega pomena, da vozilo ostane nepoškodovano in obdrži vse lastnosti, ki jih je imelo ob samem začetku. Redno vsako leto se jih pelje na tehnični pregled in servis. Najmanj enkrat na mesec se pregleda količina vode, olja in tekočine za čiščenje stekel (Verbič in Kovačič, 2004).



5. PRIDOBITEV PODATKOV

Do podatkov o poškodovani opremi v letu 2010 je bilo dokaj težko priti. Najprej smo želeli do seznama poškodovane opreme priti na podlagi poveljniških poročil o intervenciji, ki jih mora izpolniti poveljnik po vsaki intervenciji (slika 14). Na njem piše kraj in čas intervencije, koliko vozil in koliko gasilcev je sodelovalo, gmotna škoda …

Slika 14: Poročilo o intervenciji (https://apl.gasilec.net)

Ker na poročilih ne piše več, katera oprema je bila poškodovana in izgubljena, smo bili primorani najti drugo možnost. Porodila se je ideja, da bi na podlagi računov ugotovili, katero opremo so kupili. Vendar je nastal problem. Ko smo od društev prosili za račune, iz računov ni bilo razvidno ali je bila oprema kupljena, ker je bila stara uničena in neuporabna, ali pa so jo kupili, ker so hoteli iti v tek s časom. Tako smo ponovno morali obiskati vsakega predstavnika društva posebej, da so nam povedali, katera oprema je bila kupljena z namenom, da je nadomestila staro in dotrajano. In tako smo prišli do seznamov opreme, ki smo jih iskali že od samega začetka.

https://apl.gasilec.net/



6. RAZISKAVA

Člani gasilske organizacije oz. gasilskega društva so dolžni vzdrževati in pravilno ravnati z gasilsko zaščitno in reševalno opremo tako, da je v uporabnem stanju. Za vzdrževanje so odgovorni predvsem vodje gasilskih društev in člani, zadolženi za posamezna sredstva. Največkrat so te osebe hišniki in orodjarji posameznega gasilskega društva.

Gasilska zaščitna in reševalna oprema se uporablja po natančno določenih navodilih proizvajalcev. Pri uporabi se mora upoštevati navodila in predpise s področja varnosti in zdravja pri delu.

Vsa ta navodila in predpise pa osebe v gasilskih domovih, ki so odgovorne za vzdrževanje, največkrat, kar malo preskočijo in jih pogosto ne upoštevajo. Mnogokrat pride do kakšne neljube situacije, ko kakšna stvar odpove oz. ne deluje, tako kot bi morala. Takrat se šele zavemo, da oprema ni bila pravilno vzdrževana. Če pa je pri vsem tem ogroženo še človeško življenje, bi morala biti skrb za brezhibno delovanje opreme toliko večja. In prav gasilci so tiste osebe, ki bi se morale najbolje zavedati, koliko in kaj nam pomeni pravilno vzdrževanje opreme. Prav zaradi takšnih neljubih dogodkov, kot so nesreče pri intervencijah, ko jim oprema ne služi, tako kot bi morala, se največkrat pojavljajo očitki, da oprema sploh ni ustrezna za takšne intervencije, vendar se ne zavedajo, da sami sebi z nepravilnim vzdrževanjem opreme delajo največjo škodo, saj oprema, ki ni pravilno vzdrževana, lahko služi manj časa, kot bi služila, če bi jo vzdrževali po navodilih in predpisih proizvajalca.

Zanimalo nas je, kako gasilska društva v Sloveniji vzdržujejo svojo opremo in predvsem, ali se jim je že dogodilo, da jim kakšna oprema ni služila tako, kot bi morala. Zato smo izbrali pet društev na področju osrednje Slovenije in med seboj primerjali njihove rezultate.

Označili smo jih, kot društvo A, B, C, D in E.

Prostovoljno gasilsko društvo A je I. kategorije.

Prostovoljno gasilsko društvo B je I. kategorije.

Prostovoljno gasilsko društvo C je II. kategorije.

Prostovoljno gasilsko društvo D je IV. kategorije.

Poklicno gasilsko društvo E je VI. kategorije.

Na podlagi nove kupljene opreme, ki je nadomestila staro dotrajano ali uničeno opremo, smo želeli ugotoviti, kakšno je vzdrževanje v posameznih društvih. Dobili smo naslednje rezultate, ki so prikazani v tabelah 5., 6., 7., 8. in 9.



POPIS POŠKODOVANE OPREME PO DRUŠTVIH V LETU 2010:

Tabela 5: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu A

A Društvo A

Tlačne cevi - C 12

Tlačne cevi - B 12

Delovne obleke 3

Pregled in popravilo omejevalca tlaka 1

Servis vozila Mercedes in črpalke Ziegler 1

Tehnični pregled 2

Tabela 6: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu B

Društvo B

Sesalna cev za muljno črpalko 1

Gasilska sekira 1

Podaljšek na kolutu 1

Rezalne plošče za jeklo in kamen 2

Polnjenje jeklenk 8

Test tlačnih posod 3

Polnjenje gasilskih aparatov 10

Servis in popravilo vozila MAN 1

Akumulator 1

Tehnični pregled 2

Popravilo gasilske črpalke Rosenbauer 1

Tabela 7: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu C

Društvo C

Sesalne cevi - A 4

Polnjenje tlačnih posod 4

Servis vozila Mercedes 1

Čistilec kanalov - C 1

Zaščitni škornji 1

Tehnični pregled 4



Tabela 8: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu D

Društvo D

Menjava zavornih diskov 3

Nosilec za pozivnik 1

Sponka za pozivnik 3

Akumulator 3

Bočna svetilka TAM 2

Servis dvigala na avto lestvi 1

Gasilska delovna obleka 1

Odeja – pregrinjalo 1

Jeklene vrvi za avto lestev 8

Servisni pregled tlačnih posod in menjava tesnil

17

Tehnični pregled 10

Letni servis in pregled orodja Weber 1

Tabela 9: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu E

Društvo E

Specialna potopna črpalka 1

Električni agregat za gasilsko vozilo 1

Servis osebnih vozil 2

Vzdrževanje kamionov 10

Vzdrževanje sistemov za zveze 1

Akumulator 2

Nove pnevmatike 8

Tehnični pregledi 11




7. ANALIZA REZULTATOV

Na podlagi popisa poškodovane in dotrajane opreme smo ugotovili, da med njimi praktično ni gasilske enote, ki se ji v letu 2010 ni poškodovala nobena vrsta opreme. Razlika je seveda v tem, da enote, ki so višje kategorije, na leto opravijo tudi več intervencij in se oprema rabi bolj pogosto, kot v enotah, ki so nižje kategorije in imajo le kakih deset intervencij na leto.

Poškodovana oprema se seveda deli na dva dela. V en del spada oprema za gašenje in reševanje, ter zaščitna oprema gasilca. V drugi del pa spadajo servisi avtomobilov in podvozja ter tehnični pregledi. Redni letni servis imajo vsa vozila najmanj 1 x letno. Opravljajo ga uradni pooblaščeni serviserji avtomobilskih znamk, sestoji pa iz vzdrževalnega programa, ki zagotavlja brezhibnost in varnost vozila. Tehnični pregled morajo gasilska vozila po zakonu opravljati na vsakih 6 mesecev.

Tabela 10: Vozni park gasilskih društev A, B, C, D in E

Poveljniško vozilo društvo A

društvo B

društvo C

društvo D

društvo E

PV-1 1 1

PV-2 1

PV-8 1

Gasilno vozilo

GV-1 1

GV-2 1

GV-V2 1

Gasilno vozilo s cisterno

GVC 16/25 1 1

GVC 16/24 1 1

GVC 16/40 1

GVC 24/50 1 1

GVC 24/60 1

Gasilno vozilo s prahom

GVS 1

Vozilo za gašenje in reševanje z višin

AL 1

ALK 1 1

Tehnično vozilo

HTV 1 1

TRV 1

TRV-2D 1

TV-D2 1



Gasilski priklopniki

PMB 1

Druga gasilska vozila

GVGS 1 1

Gasilsko vozilo za prevoz moštva

GVM-1 1 1 1

GVM-2

Gasilska avtocisterna

AC-7000 1

Vozilo za posredovanje v predorih 1

Specialno vozilo s penilom 1

Na podlagi tabele 10, ki prikazuje vozni park posameznih društev in rezultatov analize, smo ugotovili, da vsa analizirana društva svoja vozila peljejo na tehnični pregled le 1-krat letno in ne na vsakih 6 mesecev, kot je to predpisano z zakonom. Društvi A in B imata po 2 gasilski vozili, in je bilo med stroški na tehničnem pregledu leta 2010 navedeno samo 2-krat. Po zakonu bi moralo biti 4-krat. Društvo C ima 4 gasilska vozila in bi moralo biti v stroških zabeleženo 8 tehničnih pregledov, pa so navedeni le štirje. Društvo D ima 11 gasilskih vozil in ima zavedenih samo 11, biti bi jih moralo 22. Društvo E pa ima 13 gasilskih vozil in prav tako premalo tehničnih pregledov, samo 13 in ne 26.

Prav tako je na podlagi rezultatov ugotovljeno, da se redni servisni pregledi vozil ne izvajajo tako pogosto, kot bi se morali. Res je, da imajo marsikje v društvih izučene mehanike in vozila pregledajo sami, ker se jim zdi škoda plačevati pooblaščenim servisom. Nekateri pač ne dajo veliko na vzdrževanje vozila in ga za silo vzdržujejo kar sami.

Nekoliko izstopa le društvo E, ki ima v letu 2010, kar 15 servisnih pregledov, to pomeni da je bilo vsako vozilo vsaj enkrat v letu na rednem servisu.

Največkrat samo vzdrževanje vozila nima ravno povezave z vzdrževanjem črpalk v vozilih in opreme. Črpalke, ki se nahajajo v gasilskih vozilih, morajo vzdrževati uradni zastopniki oziroma proizvajalci črpalk. Moramo pohvaliti skoraj vsa društva, saj črpalke vzdržujejo redno.

Kar se tiče gasilske in reševalne opreme, je društvo A v letu 2010 uničilo kar 12 kosov tlačnih cevi C in 12 kosov tlačnih cevi B. To je kar visoko število cevi za tako majhno društvo, ki ima mnogo manj intervencij, kot društvi D in E. Zamenjati so morali 3 kose delovnih oblek in popraviti so morali omejevalec tlaka.

Tabela 11: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu A

A Društvo A

Tlačne cevi - C 12

Tlačne cevi - B 12

Delovne obleke 3

Pregled in popravilo omejevalca tlaka 1



Servis vozila Mercedes in črpalke Ziegler 1

Tehnični pregled 2

V društvu B, ki je prav tako II. kategorije, so morali v letu 2010 kupiti sesalno cev za muljno črpalko, ker je bila stara cev poškodovana, gasilsko sekiro, podaljšek na kolutu, dve rezalni plošči za jeklo in kamen, kateri sta se obrabili na intervencijah. Tlačne posode so napolnili 8-krat, test tlačnih posod oziroma jeklenk pa so prestale 3 tlačne posode. Iz tega sklepamo, da dihalne aparate in tlačne posode redno vzdržujejo in tudi uporabljajo. Gasilnike pa so polnili 10-krat.

Tabela 12: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu B

Kot smo že omenili, je društvo C III. kategorije. V letu 2010 so kupili 4 sesalne cevi, ker so bile stare že dotrajane, čistilec kanalov za C tlačne cevi, tlačne posode pa so polnili le 4-krat. Res da so kupili zelo malo nove opreme, to še ne pomeni, da se v veliki meri poslužujejo vzdrževanja. Pogrešamo teste tlačnih posod in redne servise dihalnih aparatov. Kolikor nam je znano, imajo v društvu več kot štiri tlačne posode, vendar zrak ni bil zamenjan v vseh. To pomeni, da je v najmanj polovici tlačnih posod kisel zrak, saj zrak po 6 mesecih v tlačni posodi postane kisel.

Tabela 13: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu C

Društvo C

Sesalne cevi - A 4

Polnjenje tlačnih posod 4

Servis vozila Mercedes 1

Čistilec kanalov - C 1

Zaščitni škornji 1

Tehnični pregled 4

Društvo B

Sesalna cev za muljno črpalko 1

Gasilska sekira 1

Podaljšek na kolutu 1

Rezalne plošče za jeklo in kamen 2

Polnjenje jeklenk 8

Test tlačnih posod 3

Polnjenje gasilskih aparatov 10

Servis in popravilo vozila MAN 1

Akumulator 1

Tehnični pregled 2

Popravilo gasilske črpalke Rosenbauer 1



Društvo D je IV. kategorije in je v letu 2010 kupilo naslednjo opremo. En nosilec za pozivnik in tri sponke, zasledili smo 17 servisnih pregledov jeklenk in menjave tesnil. Polnjenje tlačnih posod njim ne predstavlja nobenega stroška, saj imajo aparat za polnjenje v društvu, tako da lahko sklepamo, da je bil zrak v tlačnih posodah redno menjan. Kupili so še 1 odejo in 8 jeklenih vrvi za avto lestev ter eno delovno obleko.

Tabela 14: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu D

Društvo D

Menjava zavornih diskov 3

Nosilec za pozivnik 1

Sponka za pozivnik 3

Akumulator 3

Bočna svetilka TAM 2

Servis dvigala na avto lestvi 1

Gasilska delovna obleka 1

Odeja – pregrinjalo 1

Jeklene vrvi za avto lestev 8

Servisni pregled tlačnih posod in menjava tesnil

17

Tehnični pregled 10

Letni servis in pregled orodja Weber 1

Društvo E je VI. Kategorije in je hkrati tudi najvišje kategorije med analiziranimi društvi. V društvu E so v letu 2010 kupili naslednjo opremo: specialno potopno črpalko in električni agregat za gasilsko vozilo, popravljali pa so tudi sisteme za zveze.

Tabela 15: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu E

Društvo E

Specialna potopna črpalka 1

Električni agregat za gasilsko vozilo 1


Vzdrževanje kamionov 10

Vzdrževanje sistemov za zveze 1

Akumulator 2

Nove pnevmatike 8

Tehnični pregledi 11




Ker je vzdrževanje v gasilstvu zelo pomembno in ker smo ugotovili, da nobena enota, ki smo jo analizirali v naši raziskavi, nima urejenega preventivnega vzdrževanja, smo se z radovednostjo odpravili povprašat še našo največjo poklicno enoto v Sloveniji. V gasilski brigadi Ljubljana so nas sprejeli odprtih rok, ter nam podrobno predstavili, kako vzdrževanje opreme in vozil poteka pri njih. Človek bi pričakoval, da za tem stoji cel kup odgovornih oseb z najnovejšo tehnologijo, vendar temu ni tako. Za vzdrževanje je odgovorna ena oseba v celi enoti. Seveda ta oseba ne more vsega postoriti sama, zato pa ima na razpolago vse poklicne gasilce, da ji pri tem pomagajo. Pri njih vzdrževanje poteka tako, da tisti, ki je napako ali okvaro opazil, javi vodji za vzdrževanje. Če vodje ni na svojem delovnem mestu, okvaro preprosto zapiše na temu namenjeno tablo. Naslednji dan, ko vodja vzdrževanja pride na svoje delovno mesto, najprej preveri zapise na tabli, nato pa v zvezek zabeleži okvaro in tudi zraven napiše, kdo mora napako odpraviti. Seveda o tem obvesti tudi dotično osebo. Ta oseba oziroma gasilec mora napako odpraviti v čim krajšem možnem času in ko okvaro odpravi, mora to zabeležiti v zvezek. V enoti imajo v kletnih prostorih tudi skladišče za rezervne dele. Če rezervni del vzamejo iz skladišča, morajo to javiti vodji vzdrževanja, da ga le ta nadomesti z novim, če pa ga nimajo v skladišču, se ponj odpravi v trgovino. V gasilski brigadi Ljubljana imajo tudi računalniški program za vzdrževanje, vendar zgolj za evidenco vzdrževanih stvari.

Na najnovejši gasilski avtolestvi imajo celo vgrajen nadzorni sistem, ki preko satelita pošilja podatke, kje se vozilo nahaja in kaj se z njim dogaja. Tako lahko dispečer napove okvaro, še preden jo gasilci na terenu opazijo. Vse vtičnice za elektriko v vozilih so zamenjali z vtičnicami, ki imajo vgrajeno varovalo, prav zaradi tega, ker se je že dogodilo, da so med poplavami potopno črpalko vklopili na vir napajanja v hiši in ker je bila napeljava dotrajana, je prišlo do smrtne nesreče. Ročne postaje in prenosne svetilke polnijo po vsaki uporabi. Vsak gasilec ima svojo svetilko in prenosno radio zvezo, ki jo po končanem delovniku priklopi na vir napajanja. Baterijski vložek pri prenosnih radio zvezah in svetilkah je potrebno zamenjati po vnaprej določenem številu polnjenj.

V gasilski brigadi Ljubljana imajo tudi mnogo drugih storitev, s katerimi oskrbujejo tudi druge gasilne enote. Periodično vzdržujejo in popravljajo dihalne aparate proizvajalcev MSA Auer, hkrati polnijo tudi tlačne posode z zrakom ter izvajajo pregled plinotesnih zaščitnih oblek. Druga storitev, ki jo opravljajo je servisiranje hidravličnega reševalnega orodja. Periodično vzdržujejo in popravljajo hidravlično orodje proizvajalca Weber Hydraulik. Usposabljajo pa tudi uporabnike za delo. Tretja storitev, ki jo izvajajo, je servisiranje gasilskih črpalk. Periodično vzdržujejo in popravljajo prevozne in prenosne gasilske črpalke proizvajalca Rosenbauer ter usposabljajo uporabnike črpalk za delo z njimi. Opravljajo pa tudi preglede in servisiranje gasilnikov Pastor, Gloria, Total, Gallus in Itpp.



7.1. UGOTOVITVE RAZISKAVE

Vedno se poraja vprašanje, ali je uvedba preventivnega vzdrževanja upravičena. Če lahko dokažemo, da bo organizacija z uvedbo preventivnega vzdrževanja uspešnejša, potem da, drugače pa uvedba postane vprašljiva.

Uvedba preventivnega vzdrževanja v gasilski organizaciji je po naših raziskavah zelo uspešna. Društva oziroma enote, bi delovale mnogo boljše, manj bi bilo nepotrebnih stroškov z okvarami in preprosto med intervencijo bi vedeli, da je možnost nastopa okvare manjša oziroma skoraj nična.

Na podlagi rezultatov in razgovorov lahko sklepamo, da se velika večina gasilskih društev poslužuje vzdrževanja »ko se nekaj pokvari, pač stvar zamenjamo«. Vendar to ni pravilno, nihče se ne zaveda, kako nevarne so posledice nastopa okvare na gasilski in reševalni opremi.

Na primer, če moramo reševati onemoglo osebo z višine in šele tik pred zdajci ugotovimo, da je ne moremo rešiti, ker imamo že tako preperele vrvi, da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo strgale. Ali pa nam v večnadstropni stavbi zmanjka zraka, preden smo predvidevali, ker nam je nekje uhajal zrak.

Zato je potrebna uvedba preventivnega vzdrževanja v vseh gasilskih društvih, tako poklicnih kot prostovoljnih. Z uvedbo preventivnega vzdrževanja lahko mnogokrat rešimo življenje sebi in ponesrečenim osebam.

Razvidno je, da se v Gasilski brigadi Ljubljana preventivnega vzdrževanja poslužujejo v večji meri, kot ostale gasilske enote. Seveda je jasno, da imajo svoje servisne storitve, in ljudi, ki so za to usposobljeni. Vendar to ni izgovor za preostala gasilska društva. Prav tako bi morali redno periodično vzdrževati dihalne aparate, črpalke, gasilnike in vso ostalo opremo. To da preventivno vzdrževanje v gasilstvu nima smisla, je enostavno samo izgovor, za tiste, ki ne čutijo potrebe po njem.



8. IZBOLJŠAVE IN PREDLOGI

Vprašanje je, kako lahko izboljšamo preventivno vzdrževanje v gasilskih enotah. Razni zapisi v knjigi in temu namenjene tabele za vsako opremo posebej že obstajajo, vendar se nikomur ne zdi pomembno redno voditi evidenc. Vsakič, ko je potrebno postoriti kakšno stvar, ali odpraviti napako, mora vodja vzdrževanja opomniti svoje podrejene ali zadevo rešiti sam.

Da bi bilo preventivno vzdrževanje čim bolj enostavno, bi lahko izdelali program, ki bi gasilcem pomagal pri opominjanju na določeno aktivnost. Naj predstavimo program Free CRM. To je program za upravljanje odnosov s strankami. Ima ogromno možnosti in je zelo obširen program, vendar ga bomo mi izbrali le za obveščanje gasilcev o aktivnostih, ki se dogajajo v društvih. Najprej odpremo račun. Nato vnesemo vse kontaktne osebe, za katere želimo, da jih bo program opominjal (slika 15).

Slika 15: Ustvarjanje novih kontaktov (https://www.freecrm.com)

Na zavihku Contacts si lahko ogledamo vse kontaktne osebe (slika 16), ki smo jih dodali z razlogom, da jih bomo obveščali o aktivnostih v društvu.

Slika 16: Prikaz vseh kontaktnih oseb (https://www.freecrm.com)

https://www.freecrm.com/




Ko smo vnesli vse osebe, ki jih želimo obveščati o dogodkih, lahko ustvarimo dogodek npr. Tehnični pregled vozila MAN (slika 17).

Slika 17: Ustvarjanje dogodka (https://www.freecrm.com)

Dogodek je ustvarjen (slika 18).

Slika 18: Ustvarjen dogodek (https://www.freecrm.com)





Ko je dogodek ustvarjen, oseba, kateri je bila dodeljena naloga, dobi obvestilo po elektronski pošti (slika 19), preden je potrebno izvesti dogodek.

Slika 19: Obvestilo o dogodku po e - pošti (https://www.freecrm.com)

Na koledarju programa Free CRM pa zadeva izgleda, kot je prikazano na sliki 20.

Slika 20: Koledar dogodkov (https://www.freecrm.com)

Evidenco dokončanih aktivnosti bi lahko vodili v programu Microsoft Exel, ali kakšnem drugem podobnem programu.





Termine za vzdrževanje gasilske opreme prikazuje tabela 16.

Tabela 16: Intervali servisiranja gasilske opreme

OPRAVILO oz. AKTIVNOST INTERVAL SERVISIRANJA

GASILNIKI

pregled o brezhibnem delovanju 1 letno

preizkus v skladu z veljavnimi standardi 1 letno

pregled in polnjenje po vsaki uporabi

IDA

dezinfekcija dihalnih priključkov na 6 mesecev

pnevmatski pregledi 1 mesečno

menjava membrane na pljučnem avtomatu na 3 leta

preizkus tlaka in tesnosti 1 letno

generalni servisni pregled na 6 let

polnjenje tlačnih posod na 3 mesece

preizkus brezhibnosti 1 letno

MOTORNA BRIZGALNA

redni servisni pregled 1 letno

čiščenje filtra za gorivo 1 mesečno

MOTORNA ŽAGA



AGREGAT



MULJNA ČRPALKA



SVETILKE IN RADIJSKE POSTAJE

polnjenje po uporabi

menjava baterijskega vložka 1 letno

GASILSKA VOZILA

tehnični pregled na 6 mesecev


Vso preostalo opremo vzdržujemo po vsaki uporabi, tako da jo očistimo in shranimo na svoje mesto.



9. ZAKLJUČEK

Zanimalo nas je, kako preventivno vzdrževanje vpliva na gasilstvo. Ali se ga gasilske organizacije v Sloveniji sploh poslužujejo in ga uporabljajo s točno določenim namenom, ali pač samo zato, da imajo urejeno zakonodajo? Katera stvar se v gasilskih organizacijah največkrat pokvari ter kje tiči razlog za okvaro? Je to mogoče starost oz. dotrajanost opreme, ali pa je za to kriva človeška malomarnost.

V ta namen smo izvedli raziskavo v 5 gasilskih društvih v osrednji Sloveniji. Do rezultatov raziskave smo prišli s pomočjo poveljniških poročil, izdanih računov n na podlagi intervjujev.

Odgovor je samo eden in ta je skrb vzbujajoč. V večini gasilskih organizacij se ne poslužujejo preventivnega vzdrževanja in jih to niti ne zanima. Pravijo, da je to izguba časa in denarja. Naprave in opremo vzdržujejo kurativno in niti ne pomislijo, da bi se lahko na intervenciji dogodila kakšna nesreča zaradi njihove malomarnosti. Le večje gasilske organizacije se zavedajo tveganj, ki jih s seboj prinese nepravilno vzdrževanje. Kot smo že ugotovili, razlog za okvaro tiči v dotrajanosti opreme, to pa je posledica nepravilnega vzdrževanja. Nekatere gasilske organizacije so pokazale zanimanje za program, ki bi jim pomagal pri preventivnem vzdrževanju in bi ga z veseljem uporabljale.

Dober in pravilno zasnovan program za spremljanje vzdrževanja, bi marsikateremu gasilcu ali vodji vzdrževanja zelo olajšal delo. Naša naloga je bila najti oziroma zasnovati program, ki bi vodji vzdrževanja v gasilskih organizacijah pomagal s shranjevanjem pomembnih datumov in opominjal na pomembne dogodke, hkrati pa bi vodil evidenco aktivnosti.

Evidenca aktivnosti bi se vodila za vse dogodke, ki so se že zgodili in tudi tiste, ki se še bodo. Evidentirane bi bile tudi okvare, ki so se dogodile. Poleg opisa okvare pa bi bil tudi poseben stolpec z imenom in priimkom osebe, ki je odgovorna za odpravo napake oziroma popravilo.

To bi bil poenoten program za vse gasilske organizacije po Sloveniji, saj bi le tako lahko dosegli, da bi se preventivnega vzdrževanja posluževalo čim večje število gasilskih organizacij. Vsaka gasilska organizacija bi imela svoj račun z uporabniškim imenom in geslom. Za program bi bil zadolžen vodja vzdrževanja, v dotičnih primerih je to lahko orodjar ali pa tudi sam poveljnik.

Pomanjkljivost programa ja le v tem, da bi na samem začetku porabili nekoliko več časa, saj je potrebno vse dogodke vnesti v seznam. Dogodki se lahko vnašajo enkrat letno ali pa vsak mesec sproti, po želji uporabnika.

Potrebno bo še dosti dela in informiranja na področju vzdrževanja v gasilskih organizacijah, da se bo le to razvilo do primerne ravni. Ljudje se ne zavedajo, da s pravilnim vzdrževanjem lahko mnogo pridobijo.



10. VIRI IN LITERATURA

KNJIGE:

Androjna, A., Rosi, B. (2008) Celostno obvladovanje vzdrževanja, Učila, Tržič.

Cavalier in Knapp (1996). Reducing preventive maintenance cost error caused by uncertainty. Journal of Quality in Maintenance Engineering.

Dimec, S. (1989) Priročnik za gasilce, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.

Drstvenšek, I. (2006) Seminar centra za poklicno izobraževanje: Vzdrževanje v poindustrijski dobi, v luči standarda SIST EN 13306, Drum, Maribor.

Gomišček, B. (2010) Zapiski predavanj: Predmet vzdrževanje.

Krušec, I. (2001) Osnove varstva pred požarom, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.

Muhič, D. (2004) Požari v naravi, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.

Palmer, D. (1999) Maintenance plannning and scheduling handbook, McGraw – Hill, New York.

Verbič, M., Kovačič, B. (2004) Tehnika I – IV, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.

Vozelj, J. (2010) Aparati in oprema za zaščito dihalnih organov, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.

Zafošnik, A. (2004) Požarna preventive, Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana.

SPLETNE STRANI:

Vižintin, Jože. (1992) Razvoj in pomen tribologije doma in v svetu: Kovine zlitine tehnologije letnik 26. številka 1/2 (1992) http://www.dlib.si, 27.2.2013

Zgodovina gasilstva, najdeno 21.1.2013 na spletnem naslovu http://www.gasilec.net

Kategorije gasilskih enot, najdeno 28.2.2013 na spletnem naslovu http://www.sos112.si

Worsham, W. Ali je preventivno vzdrževanje potrebno, najdeno 5.1. 2013 na spletnem naslovu http://www.maintenanceworld.com

Maziva, najdeno 27.2.2013 na spletnem naslovu http://www.ecnm.si

Čistopis posebnih pravil gasilske službe prostovoljnih gasilcev, najdeno 15.11.2012 na spletnem naslovu http://webcache.googleusercontent.com

Zakon o gasilstvu, najdeno 22.5.2012 na spletnem naslovu http://www.uradni-list.si





Vzdrževanje hidravličnih naprav, najdeno 11.5.2013 na spletnem naslovu http://sc-nm.com

Prostovoljni gasilci so slovensko nacionalno bogastvo, najdeno 15.5.2013 na spletnem naslovu http://www.dnevnik.si

http://sc-nm.com/

http://www.dnevnik.si/



KAZALO SLIK:

Slika 1: Krivulja zniževanja vrednosti oziroma slabšanja lastnosti delovnega

sredstva z vzdrževalnimi deli (http://diplome.fov.uni-mb.si) ........................................... 4

Slika 2: Razdelitev vzdrževalnih del glede na njihovo specifičnost (Gomišček, 2010)

.................................................................................................................................................. 5

Slika 3: Gladka površina videna pod mikroskopom (http://www.nauk.si) ................... 12

Slika 4: Trenje med dvema ploskvama (Gomišček, 2010) ........................................... 12

Slika 5: Organizacijske in operativne funkcije društva (https://apl.gasilec.net) ........ 19

Slika 6: Znak kakovosti GZ Slovenije ............................................................................... 21

Slika 7: Shematični prikaz gibljive opreme (Zafošnik, 2004) ........................................ 22

Slika 8: Deklaracija na gasilski zaščitni obleki ................................................................ 24

Slika 9: Osebna zaščitna oprema gasilca ........................................................................ 24

Slika 10: Izolirni dihalni aparat na stisnjen zrak (http://www.sinergija-mci.si) ............ 25

Slika 11: Prostor za čiščenje in dezinfekcijo (Vozelj, 2002) .......................................... 25

Slika 12: Polnjenje gasilnih aparatov (www.htz.si) ......................................................... 26

Slika 13: Sesalna cev ......................................................................................................... 27

Slika 14: Poročilo o intervenciji (https://apl.gasilec.net) ................................................ 30

Slika 15: Ustvarjanje novih kontaktov (https://www.freecrm.com) ............................... 40

Slika 16: Prikaz vseh kontaktnih oseb (https://www.freecrm.com) ............................ 40

Slika 17: Ustvarjanje dogodka (https://www.freecrm.com) ........................................... 41

Slika 18: Ustvarjen dogodek (https://www.freecrm.com) .............................................. 41

Slika 19: Obvestilo o dogodku po e - pošti (https://www.freecrm.com) ...................... 42

Slika 20: Koledar dogodkov (https://www.freecrm.com) ............................................... 42



KAZALO TABEL:

Tabela 1: Kategorije gasilskih enot (http://www.sos112.si) ...................................... 16

Tabela 2: Vrste članov in njihove starosti (http://www.gz-velenje.si) .................... 18

Tabela 3: Seznam gasilsko tehnične opreme (Vir: Verbič in Kovačič, 2004) ............ 23

Tabela 4: Pregled vzdrževalnih del dihalnega aparata (Vozelj, 2002) ...................... 26

Tabela 5: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu A............................. 32

Tabela 6: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu B ............................. 32

Tabela 7: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu C ............................ 32

Tabela 8: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu D ............................ 33

Tabela 9: Vzdrževanje in popis poškodovane opreme v društvu E............................ 33

Tabela 10: Vozni park gasilskih društev A, B, C, D in E ................................................ 34

Tabela 12: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu B ........................ 36

Tabela 13: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu C ........................ 36

Tabela 14: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu D ........................ 37

Tabela 15: Seznam vzdrževane in poškodovane opreme v društvu E ...................... 37

Tabela 16: Intervali servisiranja gasilske opreme ........................................................ 43

preventivno vzdrŽevanje v gasilstvu

Documents