preiskovanje kot spoznavni proces - policija...treba ugotavljati, kazensko procesno pravo pa...

of 13 /13
Revija za kriminalisti ko in kriminologijo 1 Ljubljana 36 1 19851- 3 UDK 343.98 Preiskovanje kot spoznavni proces Darko Maver* Namen predkazenskega in kazenskega postop- ka je odkriti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, kdo ga je storil in katera dejstva to dokazujejo, da bi nato na podlagi tega izrekli sodbo in sank- cijo kazensko odgovornemu storilcu, vse v okviru predpisov zakona o kazenskem postopku, ki mora zagotoviti, »da se ki je nedolžen, ne ob- sodi, zoper krivca pa kazenska sankcija ob pogojih, ki jih kazenski zakon in na pod- lagi zakonitega postopka.«' Poglavitna naloga organov kazenskega pravo- sodja je torej zbrati in ugotoviti toliko dejstev o konkretnem preteklem dogodku, ki ima zna- menja kaznivega dejanja, da je postaviti utemeljeno sodbo o tem, da se je dogodek res zgodil, da ga je storila oseba in da vse- buje vse v abstraktni pravni normi zapisane elemente kaznivega dejanja. Z drugimi besedami, v prvi vrsti gre za spoznavanje nekega v pretek- losti objektivno dogodka (oziroma za ugotavljanje resnice o njem)2 in za njegovo sub- sumpcijo pod ustrezno pravno normo, pri sta predmet spoznavanja in pot spoznavanja do- in omejena s pravnimi predpisi: kazensko materialno pravo kateri dogodek je sploh treba ugotavljati, kazensko procesno pravo pa sredstva, in metode, kako ga ugotavljati. Vsako spoznavanje stvarnosti poteka po sploš- nih gnoseoloških zakonitostih, zato je tudi ugo- tavljanje resnice v kazenskem postopku pod- vrženo tem zakonom. »Fo svoji gnoseološki na- ravi se spoznavanje v kazenskem postopku ne razlikuje od spoznavanja na splošno, po- teka v obliki, ki jo zakon o kazenskem postopku in se realizira v skladu s pravili kazen- skega postopka« piše Konovalova, 3 Vsa tista spo- znavnoteoretska vprašanja, ki se pojavljajo pri spoznavanju pojavov v zunanji stvarnosti na sploh, se kažejo tudi pri spoznavanju preteklega dogodka (kaznivega dejanja) v kazenskem po- stopku, hkrati ko ima slednji tudi vrsto poseb- nosti, ki mu dajejo svojo Preiskovanje kaznivih dejanj, ki sega od prvih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo de- * Darko Maver, magister kazenskopravnih zna- nosti, raziskovalni sodelavec, Inštitut za kriminolo- gijo, Trg Osvoboditve 11, 61000 Ljubljana. 1 Zakon o kazenskem postopku, 1. 2 Resnico pojmujemo v skladu z ma- terializmom kot lastnost sodbe, ki temelji na sklad- nosti misli z objektivno stvarnostjo. Objekt spozna- vanja obstaja objektivno, to je neodvisno od ka- teregakoli razuma in zunaj njega, subjekt pa ga skuša zajeti in spoznati. 3 Konovalova, V. E.: Problemy logiki i psihologii v sledsvennoj praktike, s. 10. 222 janje, do vložitve obtožnice (ali sklepa o usta- vitvi preiskave), je obravnavati z nih zornih kotov (npr. spoznavnega, pravnega, organizacijskega), toda, ker je preiskovanje po svojem bistvu spo- znavni proces, se prav gnoseološka stran javlja kot temeljna, ki opredeljuje vse ostale (vendar je tudi sama odvisna od njih), zato je potrebno, da preiskovalci poleg pravnih in krimina- nasvetov poznajo tudi globlje zakoni- tosti spoznavnega procesa pri preiskovanju kaz- nivih dejanj. To jim bolje razumeti po- tek ugotavljanja resnice v kazenskem postopku, njeno naravo in kriterije vlogo in pomen subjekta in objekta pre- iskovanja, pa tudi težave in dileme, ki nastajajo pri tem. Luzgin pravilno opozarja, da terja iz- boljšanje preiskovanja »ne le izdelavo konkret- nih prijemov in sredstev za zbiranje, raziskova- nje in ocenjevanje dokazov, pa v enaki meri tudi splošnih metodoloških vprašanj, ki so za to dej avnost. «4 V tem prispevku želimo prikazati le nekatera osnovna spoznavnoteoretska vprašanja ugotav- ljanja resnice v kazenskem postopku, s poseb- nim poudarkom na predkazenskem in predhod- nem Pllstopku. Gre predvsem za nanizanje in pregled posameznih gnoseoloških problemov in njihovo uporabnost na konkretnem preiskovanja kaznivih dejanj, ne pa toliko za podrobnejša pravno razmišljanja. 1. Kaznivo dejanje kot pretekli dogodek Kaznivo dejanje je dogodek v preteklosti, zato ga delavci kazenskega pravosodja kri- minalisti, tožilci, sodniki) ne morejo zaznavati in ugotavljati neposredno.' Spoznavanje pretek- lega dogodka je le preko dejstev v se- danjosti, ki so tako povezana s tem dogodkom, da je možno na njihovi osnovi rekonstruirati in dokazati njegov obstoj. V tem smislu je delo kri- minalista podobno delu zgodovinarja, ki želi od- kriti resnico o preteklem dogodku, ali paleonto- loga, ki ga zanimata favna in flora preteklih ob-- dobij, pa ju ne more spoznati neposredno, samo posredno preko izkopanin in ostankov ži- valskega in rastlinskega sveta' Spoznavanje pre- 4 Luzgin, l. M.: Rassledovanie kak process po- znanja, s. 3. 5 Ce bi ga sami zaznavali, bi bili dogodka in zato iz preiskovanja. 8 Selivanov, N. A.: dokazatelstva, s. 3.

Author: others

Post on 22-Oct-2020

0 views

Category:

Documents


0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • Revija za kriminalisti ko in kriminologijo 1 Ljubljana 36 1 19851- 3

    UDK 343.98

    Preiskovanje kot spoznavni procesDarko Maver*

    Namen predkazenskega in kazenskega postop-ka je odkriti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje,kdo ga je storil in katera dejstva to dokazujejo,da bi nato na podlagi tega izrekli sodbo in sank-cijo kazensko odgovornemu storilcu, vse v okvirupredpisov zakona o kazenskem postopku, ki morazagotoviti, »da se nihče, ki je nedolžen, ne ob-sodi, zoper krivca pa izreče kazenska sankcija obpogojih, ki jih določa kazenski zakon in na pod-lagi zakonitega postopka.«'

    Poglavitna naloga organov kazenskega pravo-sodja je torej zbrati in ugotoviti toliko dejstevo konkretnem preteklem dogodku, ki ima zna-menja kaznivega dejanja, da je mogoče postavitiutemeljeno sodbo o tem, da se je dogodek reszgodil, da ga je storila določena oseba in da vse-buje vse v abstraktni pravni normi zapisaneelemente kaznivega dejanja. Z drugimi besedami,v prvi vrsti gre za spoznavanje nekega v pretek-losti objektivno obstoječega dogodka (oziroma zaugotavljanje resnice o njem)2 in za njegovo sub-sumpcijo pod ustrezno pravno normo, pri čemersta predmet spoznavanja in pot spoznavanja do-ločena in omejena s pravnimi predpisi: kazenskomaterialno pravo doloČil kateri dogodek je splohtreba ugotavljati, kazensko procesno pravo pasredstva, način in metode, kako ga ugotavljati.

    Vsako spoznavanje stvarnosti poteka po sploš-nih gnoseoloških zakonitostih, zato je tudi ugo-tavljanje resnice v kazenskem postopku pod-vrženo tem zakonom. »Fo svoji gnoseološki na-ravi se spoznavanje v kazenskem postopku nerazlikuje od spoznavanja na splošno, čeprav po-teka v obliki, ki jo določa zakon o kazenskempostopku in se realizira v skladu s pravili kazen-skega postopka« piše Konovalova,3 Vsa tista spo-znavnoteoretska vprašanja, ki se pojavljajo prispoznavanju pojavov v zunanji stvarnosti nasploh, se kažejo tudi pri spoznavanju preteklegadogodka (kaznivega dejanja) v kazenskem po-stopku, hkrati ko ima slednji tudi vrsto poseb-nosti, ki mu dajejo svojo specifičnost.

    Preiskovanje kaznivih dejanj, ki sega od prvihrazlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo de-

    * Darko Maver, magister kazenskopravnih zna-nosti, raziskovalni sodelavec, Inštitut za kriminolo-gijo, Trg Osvoboditve 11, 61000 Ljubljana.

    1 Zakon o kazenskem postopku, 1. členfloodst.2 Resnico pojmujemo v skladu z dialektičnim ma-

    terializmom kot lastnost sodbe, ki temelji na sklad-nosti misli z objektivno stvarnostjo. Objekt spozna-vanja obstaja objektivno, to je neodvisno od ka-teregakoli spoznavajočega razuma in zunaj njega,subjekt pa ga skuša zajeti in spoznati.

    3 Konovalova, V. E.: Problemy logiki i psihologiiv sledsvennoj praktike, s. 10.

    222

    janje, do vložitve obtožnice (ali sklepa o usta-vitvi preiskave), je mogoče obravnavati z različnih zornih kotov (npr. spoznavnega, pravnega,kriminalističnega, etičnega, organizacijskega),toda, ker je preiskovanje po svojem bistvu spo-znavni proces, se prav gnoseološka stran javljakot temeljna, ki opredeljuje vse ostale (vendarje tudi sama odvisna od njih), zato je potrebno,da preiskovalci poleg čisto pravnih in krimina-lističnih nasvetov poznajo tudi globlje zakoni-tosti spoznavnega procesa pri preiskovanju kaz-nivih dejanj. To jim omogoča bolje razumeti po-tek ugotavljanja resnice v kazenskem postopku,njeno naravo in kriterije resničnosti, vlogo inpomen spoznavajočega subjekta in objekta pre-iskovanja, pa tudi težave in dileme, ki nastajajopri tem. Luzgin pravilno opozarja, da terja iz-boljšanje preiskovanja »ne le izdelavo konkret-nih prijemov in sredstev za zbiranje, raziskova-nje in ocenjevanje dokazov, pač pa v enaki meritudi preučevanjesplošnih metodoloških vprašanj,ki so značilna za to dej avnost. «4

    V tem prispevku želimo prikazati le nekateraosnovna spoznavnoteoretska vprašanja ugotav-ljanja resnice v kazenskem postopku, s poseb-nim poudarkom na predkazenskem in predhod-nem Pllstopku. Gre predvsem za nanizanje inpregled posameznih gnoseoloških problemov innjihovo uporabnost na konkretnem področjupreiskovanja kaznivih dejanj, ne pa toliko zapodrobnejša pravno teoretična razmišljanja.

    1. Kaznivo dejanje kot pretekli dogodek

    Kaznivo dejanje je dogodek v preteklosti, zatoga delavci kazenskega pravosodja (miličniki, kri-minalisti, tožilci, sodniki) ne morejo zaznavatiin ugotavljati neposredno.' Spoznavanje pretek-lega dogodka je mogoče le preko dejstev v se-danjosti, ki so tako povezana s tem dogodkom,da je možno na njihovi osnovi rekonstruirati indokazati njegov obstoj. V tem smislu je delo kri-minalista podobno delu zgodovinarja, ki želi od-kriti resnico o preteklem dogodku, ali paleonto-loga, ki ga zanimata favna in flora preteklih ob--dobij, pa ju ne more spoznati neposredno, temvečsamo posredno preko izkopanin in ostankov ži-valskega in rastlinskega sveta' Spoznavanje pre-

    4 Luzgin, l. M.: Rassledovanie kak process po-znanja, s. 3.

    5 Ce bi ga sami zaznavali, bi bili priče dogodkain zato izključeni iz preiskovanja.

    8 Selivanov, N. A.: Veščestvennye dokazatelstva,s. 3.