Preiernovr i n Premrlova ZD RAV (Ll) I CA

t "&Lo (i.,

,4,

"C*"

J-,;f t*4!.,

D,I6,,

";tr ,

\ J,ntai "

' : / 'o

Preiernova ZdravljicaPred sto sedemdesetimi leti, leta 1844,je nastala vsem Slovencem znana pe-sem, PreSernova Zdrav(lj)ico. Kljub sta-rosti je zaradi svoje vsebine breziasna,v razliinih obdobjih zgodovine vse dodanes je bi la vedno znova aktualna.Zdravljica je prepoznavna in pogostosliiana predvsem zaradi uglasbitveStanka Premrla, ki smo jo Slovencisprejeli za svojo dr2avno himno.

Preiernova Zdravljica je bila prvitobjavljena po martni revoluciji inodpravi cenzure Stiri leta po nastan-ku (1848) v tasopisu Kmetijske in ro-kodelske novice. Prav v tem iasopisuje bil slabo leto prej objavljen spisvipavskega pridigarja in pridelovalcavin Matiie Yrtovca Vinske trte hvalain istega leta pesem Jovana Vesela KoseskegaSlovenija presvitlemu, premilostljivemu gospoduin cesarju Ferdinandu Prvimu ob veselim dohodunjih veliianstva v Ljubljano, ki ju literarni zgodo-vinarji navajajo kot moini zunanji pobudi za na-sta nek Preiernov e pesmi Zd ravljice.

Zdrovljica jedruZabna in politiina pesem, jezdravica s politiino vsebino. Preieren v njejnazdravlja prijateljem in vsem, ki >v srcu dobromislijo<, nazdravlja radostim iloveikega iivlje-nja, ilovekovi svobodi in 2enski lepoti, po drugistrani pa nazdravlja tudi slovenskemu naroduin vsem narodom sveta. V sedmi kit ici besedila

ir nkoNohlie Novics

Preieren zagovarla idejo svobodevseh narodov in mirnega soiitja mednjimi. Literarni zgodovinar in pre-5ernoslovec Boris Paternu je zapisal,da so bile lahko pesniku vzor sicerpodobne tuje rodol jubne pesmi,vendar pa je bil neposreden vzrokzanastanek Zdrovljlce Pre5ernov osebniZivljenjski nazor.Ta je bil pod vplivomtedanjih revolucionarnih idej o osvo-boditvi in enakopravnosti narodov(gibanja Mlada Evropa) ter za svoj iasnapreden in svobodomiseln.

Premrlova ZdravicaLe malokdo ve, da je PreiernovoZdravljico uglasbilo vei kot dvajsetskladateljev. Ze dobrih petnajst letpo nastanku sta pesem uglasbi laskladatelja Davorin Jenko in Benja-min lpavec. Jenkova Zdravljica, ob-javljena v zbiki Fr. Preiernove pesmiletal 862, je prva danes znana uglas-bitev. Napisana je za glas in klavirter pridruZeni zbor. Jenko je skladbozasnoval v kititni obliki na prvo,drugo, tretjo, peto in iesto kitico

q ,

, t ! ,

itL

1880), ruski skladatel j Ch. Grozdov (uglasbi l jeprevod prve kitice v ruiiini, obj. 1 91 0), StankoPremrl (obj. 1906), Vinko Vodopivec (obj. 1 923),Makso Pirnik (obj. 1943), Fran Venturini (obj.1945), Lucijan M. Skerjanc (obj. l9a9), VasilijMirk (obj. 1946), Mirko Poli i (obj. 1949), UbaldVrabec (obj. 1967),Stane Mali i (obj. 1985),Radoslav Hrovatin (obj. 1 985).

Vei kot Sest desetletij po nastanku PreiernoveZdravljice ter le dva tedna po velidastnem od-kritju PreSernovega spomenika v Ljubljani jeskladatelj Stanko Premrl 24. septembra 1905 vsvojih dnevniikih beleZkah kratko zapisal, da

je napisal zbor Zdravica.Skladbo je napisal v svoj ihStudentskih let ih, ko so gamed pocitnicami spodbu-di l i radostni obiutki l ju-bezni do rodne Vipavske.Prvi i je bi l Premrlov zborobjavljen leta 1906 v revijiNovi okordi. Skladba je na-pitnica za i t i r iglasni meia-ni zbor. To razkriva sklada-tel j tudis samim naslovomZdravica (ne Zdravljico), kije tudi pesnikova prvotna,v bohoriiici zapisana raz-liiica naslova, in izbiro kitic Preiernove pesmi.Premrl je uglasbi l prvo, drugo in peto kit ico be-sedila, kitice, ki nazdravljajo osebnim stvarem,veselju do iivljenja in ilovekovi osebni svobodi.

Sele dobrih deset let po objavi Premrlove Zdra-vice v reviji Novi akordi je za prvo javno izvedbona koncertnem odru v Ljubljani poskrbel MatejHubad - skladboje uvrst i l na prvi koncertGlasbene matice v sezoni 1917/18. Ob izvedbi18. novembra 1 91 7 v dvorani hotela Union jePremrlova skladba zbudila po besedah samegaskladatel ja in tudi pisca porodi la >viharno raz-poloZenje obiinstva<. Premrlje takien odzivpripisal aktualnemu Preiernovemu besedilu inzapisal: >Najvet navduienja pa je izzvala moja'Zdravica', kar mot preprosto sklodba 2e starej-iega datuma, ki se mi o nji ni niti sonjalo, da jobodo kdoj izvojali na koncertu. lzvajali so jo resimenitno, zlasti ritmiino tako eksoktno in ognjevi-to, da je s pomembnim in ravno sedajaktualnimdr. Preiernovim besedilom vred morala vzdramitivsakogor, ki tuti slovensko in slovansko.<

Domnevamo lahko, da je bi la to sedma kit icabesedila, sajizrala Zeljo po svobodi in mirnemso2itju med narodi. Za narodovo svobodo so sitedaj prizadevali tudi narodno zavedni Slovenciin maja 1 9i 7 je bi la v dunajskem parlamentuprebrana izjava slovenskih, hrvaikih in srbskihposlancev (Majniika deklaracija), v kateri sozahtevali svobodo in zdruZitev vseh juZnihSlovanov na ozemlju habsburike monarhije vsamostojno driavno telo. V zadnjem letu prvesvetovne vojne (1 9i 8) in 3e naslednja leta jepevski zbor Glasbene matice izvajal PremrlovoZdravico ob posebnih priloinostih in na go-stovanjih po slovenskih krajih. Na koncertu vpotastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kre-ka aprila 1918 je bila Premrlova Zdrovico zadnjatotka vetera, na koncertnem sporedu pa je bilpoleg skladatelja in naslova skladbe navedenizjemoma 5e avtor besedila, torej Preieren, topa sicer ni bi lo v navadi pri navedbah drugihvokalnih skladb. Lahko reiemo, da seje takratzaiela zgodovina slovenske himne Zdravljica.

Leta 1921 je bila Premrlova Zdrovica objavljenadrugii v zbirki Pevteva pesmaricd kot me5ani in

lo.E **

t .

t e 2 e l t .

nt{d. .D il a L lnFl6 lrrdli! 66

". ';tiia

Preiernovegabesedila. Dveleti kasnejeje v drugemzvezku zbirkeSlovenskepesmiizi lalpavtevauglasbitevprve kiticez naslovomNapitnica zasolista in zbor.Kasneje sorazl i ine kit icePreiernoveZdravljiceuglasbi l i 5e

I drugi skla-j datelji, medi drugim Fran

Gerbii (obj.

{

F.ir1:

,u

l

4l ,c4I Al .. '. try*

$ti,t-r:. l.t'--{

WJ{f f i /

Zd/1a,l/1'c,a.fi*"t d-."8 a {;s"'*e4 '

11 /"^4"'*/ t€'"q9

#,,

';

@t t l r i r g .

,ni<Ew1

Fotografije: arhiv NUK

tudi v priredbi za moiki zbor, tokrat z dodanosedmo kit ico Preiernovega besedila. Naslednjeleto je Premrlov moiki zbor iziel tudi v po-pularni in zelo uporabl jani pesmarici zaloibeGlasbena matica Zboil za itiri moike glasove.Objava v tej zbirki pomeni, da se je Premrlovaskladba hitro uvel javi la in postala del 2eleznegarepertoarja slovenskih zborov. Po drugi vojnise je uvel javl jala ob kulturnem prazniku tudikot narodnoreprezentativna slavnostna pesem.Ob podeli tvi PreSernovih nagrad so Premrlovoskladbo pel i z dodano sedmo kit ico Preierno-vega besedila. Simbolizirala je ne le slovenskokulturno, ampak tudi nacionalno zavest. Navzo-i i so jo navadno posluial i stoje in jo s tem pov-zdigni l i v svojo himno. V obdobju prelomnihpoli t ianih dogajanj, razpada stare dr2ave, konecosemdesetih in na zaietku devetdesetih let 20.stoletja pa se je pomen Zdravljice ie okrepil.

Za republiSko himno je bi la v skladu z ustavonekdanje skupne drZave Jugoslavi je razglaienaleta "1989, za drZavno pa priznana v parlamentuie pred uradno razglasitvi jo nove in sedanjedrZave Slovenije.

Sf ovenska himna ZdrovljicoHimna je v prvotnem pomenu besede hvalnica,zahvalna oziroma slavnostna pesem. Narodnaoziroma dr2avna himna se je zaiela uvel javl jat iod srede 18. stolet ja. Dr2avna himna je slav-nostna pesem, ki s svojo besedno in glasbenovsebino simbolizira narod in driavoterizraZaobdutja pripadnosti . Slovenska himna je vprimerjavi z drugimi drZavnimi himnami poseb-na zaradi teh znai i lnosti : ustvarjalec besedila jepomemben pesnik, ustvarjalec melodi je znanskladatel j , uglasbitev je nastala mnogo kasnejekot besedilo, Preieren in Premrl pesmi in zboro-

vske skladbe nista napisala hkrati , ni t i zato, dabi bi la besedilo in glasba v funkci j i himne.

Himno je v skladu z zakonom mogoie izvajat itudi brez Preiernovega besedila, se pravi le vinitrumentalni razl idici . To pomeni, da je glasbanepogreSlj iva sestavina himne, melodi ja njenorazpoznavno znamenje in njen neodtujljivi del.Kljub temu pa je 5e vedno najveikrat kot avtorslovenske himne naveden le pesnik Preieren, kije v kulturni in zgodovinski spomin Slovencevzapisan kot >najvetj i pesnik<. Pravje, da po-znamo tudi avtorja glasbe, skladatel ja StankaPremrla. Zaradi njegove preproste, r i tmianoizrazite, neposredne in navduiujoie melodi jeprepoznavamo Slovenci dragoceno sporoci losedme kitice Zdravljice 2e vet kot stoletje.

Nataia Cigoj Krstulovid