Predlagani ukrepi turistične politike 2015-2016

Mag. Marjan Hribar

Generalni direktor

Direktorat za turizem in internacionalizacijo

POMEN TURIZMA: globalno vs. Slovenija

Viri: SURS, BS, WTTC, WEF, Global Peace Index 2013, 2013 Country Brand Index.

Slovenski turizem v letu 2012

Vir:SU

RS (p

od

rob

ni p

od

atki), Ban

ka Sloven

ija.

Prilivi iz naslova izvoza potovanj 2013/12 + 1,5 %

2013 Prihodi Prenočitve

Število Indeks 13/12 Delež Število Indeks 13/12 Delež

Skupaj 3.320.073 102,3 100,0 9.387.675 100,4 100,0

Domači 1.105.541 98,4 33,3 3.554.565 96,5 37,9

Tuji 2.214.532 104,4 66,7 5.833.110 102,8 62,1

2013 Prenočitve (%)

Delež Rast

Italija 15,7 -3,2

Avstrija 11,9 +0,5

Nemčija 11,4 -1,1

Ruska federacija 5,9 -1,4

Nizozemska 5,3 +5,8

Skupaj delež 50,2

Najvišje stopnje rasti prenočitev*: Litva: +87,6 % Brazilija: +49,8 % Malta: +44,0 % Izrael: +27,1 % Norveška: +24,9 % *trgi z nad 5.000 prenočitev v letu 2012.

Top 5 držav

Turizem v Sloveniji v letu 2013

Prenočitve po vrstah občin

Prenočitve po nastanitvenih objektih

2013 Prenočitve (%)

Delež Rast

Zdraviliške občine 31,9 -2,6

Gorske občine 24,1 +3,0

Obmorske občine 21,4 -1,2

Ljubljana 10,0 10,7

Mestne občine 6,4 -3,0

Druge občine 6,2 +0,3

2013 Prenočitve (%)

Delež Rast

Hoteli 61,8 -0,4

Kampi 13,9 +0,5

TURISTIČNI PROMET

Turizem v 2014 vs. Strategija

JANUAR – JULIJ 2014

število prenočitev: 2 % = - 0,8% (tuji +1,0%)

število prihodov turistov: 4 % = + 2,8% (tuji +5,6%)

priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 % - 8 % = - 3,2%

Izjava generalnega sekretarja UNWTO

Generalni sekretar UNWTO Taleb Rifai je dejal:

„V tej aktualni gospodarski negotovosti je turizem ena izmed nekaj gospodarskih dejavnosti na svetu, ki se močno razvija, je gonilna sila

gospodarskega razvoja v manj razvitih in razvitih državah, ki ustvarja zelo potrebna delovna mesta. Zato moramo zagotoviti, da bo turistični sektor podprt z ustreznimi nacionalnimi politikami in težiti k znižanju obstoječih

preprek, kot so komplicirani vizumski postopki, naraščajoče posredno obdavčenje in omejena dostopnost.“

Izjava generalnega sekretarja Združenih narodov

Ban Ki-moon je leta 2013 izjavil:

„Turizem je postal eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev in družbenih aktivnosti današnjega časa.“

V letu 2014

ZAKONODAJA

ZSRT-1 – priprava

Priprava treh zakonov, potrebnih za osamosvojitev STO

Usklajevanje z MF: Obračun DDV od storitev avtobusnega prevoza potnikov

Pravilnik o Minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (UL RS, št. 21/14)

Priprava nadgradnje Pravilnika o kategorizaciji NO (v teku)

Predlog sklepa o uskladitvi vrednosti točke turistične takse (UL RS, 25/14)

Usklajevanje z MKGP: Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Uredba o razvojnih spodbudah za turizem

V letu 2014

JR za implementacijo EU znaka za okolje (1 prijava)

Delavnica „Ekološka ureditev in posodobitev slovenskih nastanitvenih objektov ter pogoji za pridobitev znaka za okolje„

Bilateralna srečanja, med drugim med ministroma RS in RH, pristojnima za turizem v juliju 2014

Usklajevanje bilateralnih memorandumov in sporazumov na področju turizma z MZZ

Oddana pobuda za NPK Turistični vodnik

BSF – prvič je potekal panel o turizmu

Izvajanje investicijske politike v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov in PU Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva

Sodelovanje z ostalimi ministrstvi pri vsebinah z vplivom na razvoj turizma

Trženje in promocija Slovenije kot turistične destinacije / SPIRIT

V letu 2014

OP 2014 – 2020

Potekajo aktivnosti priprave strateških dokumentov (Partnerski sporazum, Strategija pametne specializacije, Operativni program) za črpanje sredstev iz obdobja 2014-2020.

Turizem se ne pojavlja kot samostojna prednostna os niti ne kot samostojna prednostna naložba.

Del ukrepov, kateri bodo imeli neposredne učinke na turizem je predviden v sklopu prednostne osi Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast in sicer kot del prednostne naložbe Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo.

Pričakuje pa se, da bodo na razvoj turizma vplivali tudi ukrepi drugih prednostnih osi.

Globalni trend

Vir: SPIRIT, Sektor za turizem

Dobrine, masa Personalizacija

Splošni, generični(turisti so turisti)

Odgovorni turizem(turisti so kupci doživetij, izkušenj

in zgodb, cenijo avtentičnost, pomemben je sense of place )

Počitek(prodajalci oblikujejo pakete in

prodajajo pakete, postelje)

Emocionalna piramida

(prodajalci oblikujejo in pripovedujejo zgodbe, prodajajo doživetja)

SSS (sea, sand, sun)

EEE (emotions, experiences,

entertainment)

INFORMACIJSKA DRUŽBA

SANJSKA DRUŽBA (izkustvena družba, družba sanj, emocij, doživetij, izkustev)

Tendenca

Način turizma

Motiv

Vrednote

Novi turizem

Vizija

Zaveza partnerstva

• V letu 2016 bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.

•Trajnostni oziroma zeleni turizem je vpet v vse promocijske kataloge in prospekte.

•Sodelujemo v trajnostnih evropskih projektih, kot je Evropska destinacija odličnosti in imamo 5 zmagovalcev ter večje število finalistov, ki vsi delujejo v skladu s trajnostnimi načeli.

•Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo finančno podpira implementacijo znaka za okolje EU za turistične nastanitve.

•Trajnostna usmerjenost slovenskega turizma odraža tudi v pozicijskem sloganu: Zelena. Aktivna. Zdrava. Slovenija.

Krovna zgodba slovenskega turizma Zelena

Slovenija je ena najbolj zelenih dežel na svetu. Z gozdnimi prostranstvi, z razkošjem čistih in zdravilnih voda, z izjemno biotsko

raznovrstnostjo, z zavezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti

Evrope. Primarna ciljna skupina za obisk Slovenije kot turistične destinacije so

ljubitelji narave. Aktivna Raznolikost krajine in zelene danosti

predstavljajo izjemne možnosti za aktivne počitnice (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, raznoteri vodni športi itd) v tesnem stiku z naravo.

Narava navdihuje prebivalce in turiste.

Zdrava Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega

počutja. Naravne danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v atraktivne turistične produkte visoke dodane vrednosti, so odlično izhodišče za zadovoljitev ključnih potreb in želja ciljne

skupine turistov. Zelena in aktivna je zdrava Slovenija.

V letu 2015

ZAKONODAJA

- ZSRT-1

- Osamosvojitev STO

- Sprejem Pravilnika o kategorizaciji NO

- Uredba o razvojnih spodbudah za turizem

- Spremljanje vseh vsebin z vplivom na razvoj turizma

V letu 2015

- Nadaljnje spodbujanje razvoja destinacij oz. RDOjev - Spodbujanje večje in lažje dostopnosti do Slovenije in znotraj Slovenije

(predvsem letalske povezave) - Spodbujanje uvajanja olajšav in skrajšanjih vizumskih postopkov - JR za implementacijo znaka EU za okolje - Medresorsko usklajevanje in sodelovanje - Delovanje v mednarodnem prostoru - Izvajanje postopkov v skladu s podpisanim sporazumom z MZZ na področju

vizumskih olajšav in priprava nacionalnih seznamov - Spremljanje izvajanja sofinanciranih projektov - Izvedba inštrumentov za dokončno razdelitev razpoložljivih sredstev tega

programskega obdobja - OP 2014 – 2020 / pričetek izvajanja - Trženje in promocija Slovenije kot turistične destinacije (naslednji izroček)

Proračunska sredstva 2011-2015 (v €)

2011 Indeks

11/10 2012

Indeks

12/11 2013

Indeks

13/12 2014

Indeks

14/13

2015

(predlog)

Indeks

15/14

PP 173210

(trženje in razvoj turizma)

6.561.602 98,9 3.500.000 53,3 7.340.000 209,7 5.744.065 78,3 5.648.000 98,3

Od tega STO 6.492.300 100,8 3.440.000 52,9 7.300.000 212,2 5.640.000 77,3 5.500.000

97,5

PP 171010

(delovanje STO) 2.470.000 95 2.000.000 80,9

90.250 (januar 2013)

PP 130016

(delovanje

SPIRIT)

3.847.906 0 4.005.517 104,1 3.800.000

94,8

V letu 2015 bo imel STO na razpolago 5.500.000 € za izvajanje programa, kar pomeni, da smo se vrnili na nivo

sredstev iz leta 2006.

EU sredstva 2011 - 2015 (v €)

2011 Indeks

11/10 2012

Indeks

12/11 2013

Indeks

13/12 2014

Indeks

14/13 2015

Indeks

15/14

PP 683710

(EU udeležba)

14.094.309 45 17.687.327 125 7.650.000 43 17.000.000 222 7.650.000 45

PP 695910

(slovenska udeležba)

2.487.231 45 3.121.293 125 1.350.000 43 3.000.000 222 1.350.000 45

SPIRIT (Sektor za turizem) – zagotovljena EU sredstva v skupni višini 4.049.973 EUR (2012, 2013, 2014 in 2015).

ESRR 2004 - 2014

2004-2014: 178,3 mio €

2004-2007: 43,3 mio €

2007 – 2014: 135 mio € (zmanjšanje za 9 mio zaradi sistemske korekcije in prerazporeditve na

RP Razvoj regij)

ESRR - Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva

Realizacija porabe EU sredstev 2008 – 2014

Vir: MGRT

V postopku potrjevanja projektov za cca 6 mio EUR (preostanek prostih pravic porabe).

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

35.000.000

40.000.000

45.000.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

EU sredstva v proračunu (vobdobju 2007-2014 narazpolago skupaj 135 mioEUR)

Izplačila

ESRR - Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva (2011-2015)

152 projektov, od tega zaključenih 145,

7 v izvajanju, 1 v fazi potrjevanja

Do konca finančne perspektive bomo

porabili cca 135 mio sredstev.

Tur. infr. zasebnega sektorja: 77

Planinske postojanke: 21 Javna infr.: 10

Promocija in razvoj destinacije: 43

2011-2015: 54 mio € (EU + Slo)

3,3 mld € (v tekočih cenah) za ceotno obdobje,

Razdelitev na dve kohezijski regiji (V in Z),

Več sredstev za vzhodno regijo.

V pripravi še vsi pomembni dokumenti: Partnerski sporazum, operativni programi.

Opredeljene prednostne osi in prednostne naložbe.

Prednost: področja z večjim vplivom na razvoj in ustvarjanje delovnih mest.

50% razvojnih sredstev se bo neposredno usmerilo v spodbujanje v gospodarskega razvoja (konkurenčnost, raziskave in razvoj, zaposlovanje mladih).

Sredstva za turizem v okviru več prednostnih osi oz. naložb, predvsem pa na področju razvoja malih in srednjih podjetij ter izboljšanju stanja okolja in biotske raznovrstnosti.

Omejitev sredstev za spodbujanje investicij.

NFP 2014 – 2020

Hvala za pozornost

Mag. Marjan Hribar

Generalni direktor

Direktorat za turizem in internacionalizacijo