požarna odpornost jeklenih inpožarna odpornost jeklenih in...
TRANSCRIPT
Univerza v Ljubljanij jFakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Katedra za metalne konstrukcije
Požarna odpornost jeklenih inPožarna odpornost jeklenih in sovprežnih konstrukcij
Učno gradi o a predmet Jeklene sta be in mosto iUčno gradivo za predmet Jeklene stavbe in mostovi
Darko Begg
Marec 2011
Direktiva o gradbenih proizvodih 89/106
Šest bistvenih zahtev:h k d t i t bil t• mehanska odpornost in stabilnost
• varnost pred požaromšč• higienska in zdravstvena zaščita okolice
• varnost pri uporabi• varnost pred hrupom• varčevanje energije in ohranjanje toplote
Požarni predpisi in t d distandardi
2010
Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti
• pokriva prvo bistveno zahtevo CPD• zelo kratek in jedrnat• v “obvezno” uporabo vpeljuje EVROKODv obvezno uporabo vpeljuje EVROKOD
standarde za projektiranje konstrukcij
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah
• pokriva drugo bistveno zahtevo CPD• definira štiri osnovne zahteve:
– širjenje požara na sosednje objektej j p j j– nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah– evakuacijske poti in sistemi za javljanje in alarmiranjeevakuacijske poti in sistemi za javljanje in alarmiranje– naprave za gašenje in dostop gasilcev
• uvaja posebno projektno dokumentacijouvaja posebno projektno dokumentacijo• podaja klasifikacijo požarne odpornosti
Nosilnost konstrukcij in širjenje požara
• Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru določen čas ohrani potrebno nosilnostohrani potrebno nosilnost.
• Stavbe morajo biti razdeljene v požarne sektorje, če je to nujno za omejitev hitrega širjenja požara v njih:to nujno za omejitev hitrega širjenja požara v njih:
– namembnosti stavbe,– velikosti in drugih arhitekturnih lastnosti posamezne stavbe, – proizvodnega procesa, ki poteka v stavbi, ter od vrste in
količine gorljivih snovi, ki se nahajajo v stavbi,vgrajenih oziroma postavljenih sistemov za gašenje in– vgrajenih oziroma postavljenih sistemov za gašenje in
– drugih izvedenih požarnovarnostnih ukrepov.
Razvrstitev stavb glede na požarno odpornost
• nosilnost (R), ki v minutah označuje odpornost nosilnega dela stavbe proti zrušitvi (npr. R30 za
l d t)polurno odpornost)• celovitost (E), ki v minutah označuje odpornost ( ) j p
dela stavbe s funkcijo požarnega ločevanja proti vdoru ognja, dima in vročih plinov (npr. E30 za polurno odpornosti)polurno odpornosti)
• izolativnost (I), ki v minutah označuje odpornost dela stavbe s funkcijo požarnega ločevanja protidela stavbe s funkcijo požarnega ločevanja proti prenosu prekomerne toplote (npr. I30 za polurno odpornost)p )
Projektna dokumentacijaj j• študija požarne varnosti, ki je sestavni del projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja in ki jo lahko izdelapridobitev gradbenega dovoljenja in ki jo lahko izdela pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti
• posamezni načrti za požarno manj zahtevne objekte kiposamezni načrti za požarno manj zahtevne objekte, ki jih lahko izdelajo tudi pooblaščeni inženirji za arhitektonsko ali tehnično projektiranjep j j
• izkaz požarne varnost je povzetek vsebine študije požarne varnosti. Obrazec za izdelavo izkaza je podan v prilogi 3 Pravilnika o požarni varnosti– prvi del obrazca, ki vsebuje opis načrtovanih ukrepov, je obvezni
del PGDdel PGD, – drugi del, ki vsebuje opis izvedenih ukrepov, pa izpolni projektant
ob zaključku gradnje. Izkaz je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta (glej ZGO).
Tehnična smernica TSG-1-001:2010TSG-1-001:2010
– Požarna varnost v stavbah
Podaja podrobna navodila za izpolnjevanje štirih zahtev iz Pravilnika o požarni varnosti v stavbah:zahtev iz Pravilnika o požarni varnosti v stavbah:– Širjenje požara na sosednje objekte
Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah– Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah– Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje
N š j i d t il– Naprave za gašenje in dostop gasilcev
Odpornost nosilne konstrukcije
• zahtevana požarna odpornost (R) v tabeli– število etaž– specifična požarna obremenitev– namembnost– velikost stavbe– vgrajeni sistemi za gašenje (sprinklerji)
• dejanska (zagotovljena)požarna odpornost ≥ R– EVROKODIEVROKODI
• kadar EVROKODI ne zadoščajo – drugi predpisi
– Testi– Najsodobnejše metode požarnega inženirstva
Zahtevana požarna odpornost stavb
Dejavniki, ki vplivajo na ž t t b hpožarno varnost v stavbah
• Velikost in razporeditev požarne obtežbe• Lastnosti materialov (npr. strupeni plini)• Toplotne značilnosti ločilnih sten in oboda stavbe• Toplotne značilnosti ločilnih sten in oboda stavbe• Pogoji prezračevanja• Razdelitev stavbe na požarne sektorjep j• Poti za evakuacijo ljudi• Detekcija dima, avtomatično javljanje požara• Pršilci vode• Oddaljenost in usposobljenost gasilske brigade• Zadostna količina vode za gašenje• Zadostna količina vode za gašenje• Urjenje uporabnikov za primer požara• Urejen dostop za gasilce• Požarna odpornost konstrukcije
Evrokod standardi in določanje požarnedoločanje požarne odpornosti stavb
• Evrokod 0: Osnovni principiE k d 1 Obt žb• Evrokod 1: Obtežbe
• Evrokodi 2-6: Projektiranje gradbenih konstrukcij glede na uporabljeni gradbeni material (beton, jeklo, sovprežne jeklene – betonske konstrukcije, les, zidane konstrukcije)
• Evrokod 7: Geotehnični vidik projektiranjap j j• Evrokod 8: Potresno odporne konstrukcije• Evrokod 9: Aluminijaste konstrukcije• Evrokod 9: Aluminijaste konstrukcije
Požarna odpornost v delih 1-2 Evrokodov 1-6
• SIST EN 1991-1-2: Vplivi požara na konstrukcije• SIST EN 1992-1-2: Požarno odporno p
projektiranje betonskih konstrukcij• SITS EN 1993-1-2: Požarno odporno projektiranje
jeklenih konstrukcij• SIST EN 1994-1-2: Požarno odporno projektiranje
sovprežnih konstrukcij• SIST EN 1995-1-2: Požarno odporno projektiranje
l ih k t k ijlesenih konstrukcij• SIST EN 1996-1-2: Požarno odporno projektiranje
zidanih konstrukcijzidanih konstrukcij
Evrokod 1 T l t i li iEvrokod 1
T l t i li i– Toplotni vplivi– Toplotni vplivi
Standardna temperatura-, Zunanji požar - & Krivulja ogljiko-vodikovega požara
Podatki niso potrebni
*) Nominalna krivulja Temperatura - čas
- Parametrični požar
Lokaliziran požar Polno razvit požar v sektorju- HESKESTADT Hitrost sproščanja
*) Poenostavljeni požarni modeli
Parametrični požar
θ (x, y, z, t)θ(t) enakomerna po celem
požarnem sektorju
- HASEMIp j
toplotePovršina požaraLastnosti mejnih
elementovelementovPovršina odprtin
Višina stropa
*) Napredni požarni modeli- Dvoconski model
Kombinacija dvoconskega in enoconskega modela- Enoconski model
+
Točna geometrija- Kombinacija dvoconskega in enoconskega modela
- CFD
Evrokod 1 Evrokod 1 – Standardna požarna krivulja– Standardna požarna krivulja
ISO-834 Krivulja (EN1364 -1)
1000
1200θ [°C]
11101006 1049
T = 20 + 345 log (8 t + 1)
ISO krivulja
800
1000 945842
ISO krivulja* Obravnavana mora biti v celotnem požarnem
sektorju, tudi če je požarni sektor ogromen
ISO ISO ISO
400
600
* Nikoli NE PADA Time [min]
ISO ISOISO
ISO ISO
ISO
ISO
ISO
* Ne upošteva faze PRED IZBRUHOM POŽARA* Ni odvisna od POŽARNE OBTEŽBE in
PREZRAČEVALNIH POGOJEV0
200
Nikoli NE PADA [ ]
00 30 60 90 120 180
Naravni požar in krivulja t d d ž
Naravni požar in krivulja t d d žstandardnega požarastandardnega požara
TemperaturaPred izbruhom
Po izbruhu 1000-1200°C
Izbruh požara
Krivulja naravnega požara
ISO834 krivulja standardnega požara
ČasOhlajanje ….Vžig - Tlenje Segrevanje
Evrokod 1 – Naravni požar: Evrokod 1 – Naravni požar:
D d t k A EN 1991 1 2
parametrične krivuljeparametrične krivuljeTemperatura [°C] Dodatek A v EN 1991-1-2
1000
1100
O = 0.04 m ˝Iso-Curve
Temperatura [ C]
700
800
900 O = 0.06 m ˝O = 0.10 m ˝O = 0.14 m ˝
500
600
700 O = 0.20 m ˝
Za dane vrednosti b, qfd, At & Af
300
400
0
100
200
time [min]0
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120
Evrokod 1 : Gostota požarne obremenitveEvrokod 1 : Gostota požarne obremenitvepožarne obremenitvepožarne obremenitve
Raba Hitrost širjenja
požara
RHRf[kW/m²]Požarna obtežba q
f k80% fraktila
požara f,k[MJ/m²]
Stanovanja srednja 250 948Bolnišnice (sobe) srednja 250 280Bolnišnice (sobe) srednja 250 280Hoteli (sobe) srednja 250 377Knjižnice hitra 500 1824Pisarne srednja 250 511Šole srednja 250 347Nakupovalna središča hitra 250 730Nakupovalna središča hitra 250 730Dvorane (kino) hitra 500 365Transport (javni prostori) počasi 250 122
Gostota požarne bt žb
Gostota požarne bt žbobtežbeobtežbe
Nevarnost nastanka požara
Talna površina sektorjaAf [m²]
1 1025
δq1
0 78
Nevarnost nastanka požara
δq2Primeri rabe
Umetniške galerije, muzeji,Plavalni bazeni
1,90
2 00
1,50
1,1025250
2500
5000
0,781,001,221 44
Plavalni bazeni
Stanovanja, hoteli, pisarneTovarne za proizvodnjo strojev& motorjevKemični laboratoriji,B k d l i2,00
2,13
5000
10000
1,44
1,66
Barvarske delavniceTovarne pirotehničnih izdelkovali barv
Funkcija aktivnih ukrepov za preprečevanje požaraδni kfidf qmq 21 .... ∏= δδδAvtomatski
vodniNeodvisnapreskrba
Avtomatskozaznavanje
ž i
Avtomatskapovezava
l
Avtomatsko preprečevanje požara
Avtomatsko zaznavanjepožara
Lastnagasilska
Zunanjagasilska
Varneinterven-
Gasilnipripomočki
Sistemza odvod
Ročno preprečevanje požarakfniqqdf qmq ,21, .... ∏δδδ
vodnigasilnisistem
(sprinkler)
preskrbaz vodo požara in
alarmiranjeToplota Dim
alarma zgasilsko
enoto0 1 2
δ n1 δ n2 δ n3 δ n4 δ n5
gasilskaenota
gasilskaenota cijske
poti
pripomočki za odvoddima
δn10δ n6 δn7 δ n8 δn9
0,61 0,87 or 0,73 0,871,0 0,87 0,7 0,61 or 0,780,9 or 1
1,51,0
1,51,0
1,5
Napredni požarni modeli: OOZONE
Napredni požarni modeli: OOZONEOOZONEOOZONE
Vpliv aktivnih požarnih ukrepov
900
1000= 291,2 m²AfPisarne :
= 511 MJ/m²qf,k;Požarna obtežbaO.F. = 0,04 m½
700
800
C]
Brez aktivnih požarnih ukrepov
Zunanja gasilska enota
Avtomatsko zaznavanje požara& alarm ob dimu
400
500
600
a pl
inov
[°C & alarm ob dimu
Avtomatska povezava alarma zgasilsko enotoAvtomatski sistem za vodno gašenje požaraProjektna požarna obtežba
[ MJ/m² ]q 625 356 310 189
200
300
mpe
ratu
ra [ MJ/m² ]q f,d625 356 310 189
0
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150
Čas [min]
Tem
k,fi
niq1d,f qmq ∏δδδ= q2
Čas [min]
Evrokod 1 požarni scenariji– požarni scenariji
• običajno požar le v enem požarnem sektorjuj p p j• obravnavani so trije različni požari (parametrične
krivulje)požar v celotnem požarnem sektorju– požar v celotnem požarnem sektorju
– vpliv požara iz požarnega sektorja na zunanje elemente
– lokalizirani požar (predvsem za velike požarne sektorje kjer jelokalizirani požar (predvsem za velike požarne sektorje, kjer je razvoj polnega požara malo verjeten)
Odziv konstrukcije v i ž
Odziv konstrukcije v i ž
N šč j t t t l t t j + i b
primeru požaraprimeru požara
Naraščanje temperature toplotno raztezanje + izgubatogosti ter nosilnosti dodatno deformiranjekonstrukcije ⇒ izguba globalne stabilnosti
t = 0 θ = 20°C 16 min θ = 620°Ct = 0 θ = 20 C 16 min θ = 620 C
22 min θ = 720°C 31 min θ = 850°C
Določitev mehanskega d i k t k ij
Določitev mehanskega d i k t k ijodziva konstrukcij v primeru požara
odziva konstrukcij v primeru požara
Namenopis obnašanja konstrukcije v primeru požara
PNačini
Požarni testi Projektiranje
Poves NosilnostP
St d d i žP
Standardni požarČas Čas
Osnovne značilnosti mehanskega odziva jeklenih
Osnovne značilnosti mehanskega odziva jeklenihmehanskega odziva jeklenih
konstrukcijmehanskega odziva jeklenih
konstrukcijMehanski vplivi pri požarni obtežni situaciji
posebna obtežna kombinacija (nezgodna)
Mehanske lastnosti materiala pri povišani temperaturip
togost in nosilnost padata z višanjem temperature
Metode analizeMetode analizerazlični pristopipodročja uporabe
Posebna obravnava določenih delov konstrukcijej
konstrukcijski detajli, spoji, itd
Evrokod 0 – projektno stanje za požar
P ž j d j kt t j• Požar je nezgodno projektno stanje –obtežba zmanjšana za ≈ 1/3
– "Gk" + "Ad" + "Ψ1,1 Qk,1" + "Ψ2,i Qk,i“
– Gk karakteristična vrednost stalnih vplivovA projektna vrednost nezgodnega vpliva– Ad projektna vrednost nezgodnega vpliva
– Qk,1 karakteristična vrednost prevladujočega spremenljivega vpliva (v stavbah običajno koristna obtežba)obtežba)
– Qk,i karakteristična vrednost ostalih spremenljivih vplivov (veter in sneg se ponavadi ne upoštevata)
– Ψ1,1, Ψ2,i kombinacijski koeficienti (EN 1990)
Evrokod 3 : Mehanske lastnosti konstrukcijskih jekel pri
Evrokod 3 : Mehanske lastnosti konstrukcijskih jekel pri j j p
povišani temperaturi j j p
povišani temperaturi
Normiran diagram σ−ε% vrednosti pri 20oCfy, E
20°C 200°C 400°C
500°C0.81100
80
Efektivna napetost t č j f
600°C
700°C0.40.660
40
tečenja fy
Elastični 700 C800°C
00.2
0 5 10 15 200 300 600 900 1200
20Elastični modul
Deformacija (%)
elastični modul: 70% napetost tečenja: 50%
Temperatura (°C)
elastični modul: 70% redukcija pri 600°C
napetost tečenja: 50% redukcija pri 600°C
Evrokod 2 : Mehanske lastnosti b t i iš i t t iEvrokod 2 : Mehanske lastnosti b t i iš i t t ibetona pri povišani temperaturibetona pri povišani temperaturi
20°CNormiran diagram σ−ε
1 0Def. (%)% vrednosti pri 20oC
Tlačna trdnost
6 20 C200°C
400°C
1.0
0.8Def. εcu primaksimalni
trdnosti
6
5
4
100
600°C0.6
0 4
trdnosti
Beton
4
350
800°C
0.4
0.2normalne teže
2
1
50
Deformacija(%) ε1 2 3 4
0
Temperatura (°C)
0400 800 1200
Tlačna trdnost: 50% redukcija pri 600°C
j ( ) εcu
p ( )
Primerjava relativne požarne odpornosti posameznihodpornosti posameznih
gradbenih materialov
1JekloBeton - silicijev agregat
0 6
0,8
kcije
Beton - apnenčev agregat
Les - tlakLes - nateg
0,4
0,6
akto
r red
u
0,2
Fa
00 200 400 600 800 1000 1200
Temperatura [°C]
Evrokod 3 in Evrokod 4 : Toplotno raztezanje
Evrokod 3 in Evrokod 4 : Toplotno raztezanjeToplotno raztezanje
jekla in betonaToplotno raztezanje
jekla in betona
20 ΔL/L (x103)
15
20
Običajni beton
ΔL/L (x103)
10 Jeklo
5
00 200 400 600 800 1000 1200
temperatura (°C)
Evrokod 3 in Evrokod 4 :T l t d t
Evrokod 3 in Evrokod 4 :T l t d tToplotna prevodnost
jekla in betonaToplotna prevodnost
jekla in betona
mK
]50
60tλ
[W/m
40
50
jeklo
evod
nost
20
30jeklo
plot
na p
re
10
20
beton
Top
00 200 400 600 800 1000 1200
beton
temperatura [°C]
Evrokod 3 in Evrokod 4 :Toplotna kapaciteta
Evrokod 3 in Evrokod 4 :Toplotna kapacitetaToplotna kapaciteta
jekla in betonaToplotna kapaciteta
jekla in betona
sprememba faze
9K]
789
[MJ/
m3 K
vlaga
456
apac
iteta
jeklo
234
plot
na k
a beton
01
0 200 400 600 800 1000 1200
Top
200 400 600 800 1000 1200temperatura [oC]
Nosilnost v fazi ohlajevanjaNosilnost v fazi ohlajevanjaNosilnost v fazi ohlajevanjaNosilnost v fazi ohlajevanja
Mehanske lastnosti jekla v fazi ohlajevanja se povrnejo v prvotno stanje Beton v fazi ohlajevanjaBeton v fazi ohlajevanja
θmax
Temperatura betona1.0
Nosilnost
300 fc,θ max0 9 f
20Čast Čas
0
0.9 fc,θ max
t
Primer: če θmax ≥ 300 °Cf θ 20°C = 0 9 f θ
Častmax Častmax
fc,θ,20°C 0.9 fc,θ max
Določitev fc,θ: linearna interpolacija za θ med θmax in 20°C
Evrokod : Računske metode za določevanje mehanskega
Evrokod : Računske metode za določevanje mehanskegadoločevanje mehanskega
odziva konstrukcij v požarudoločevanje mehanskega
odziva konstrukcij v požaru
Klasična
Uporaba tabelbetonski, sovprežni, zidani l ti k t k ij Klasična
uporabaelementi konstrukcije
Enostavni računski modelij kl i i ž i l tijekleni in sovprežni elementi konstrukcije (+ ostali)
NaprednoNapredni računski modeli
vse vrste konstrukcij Napredno požarno projektiranje
vse vrste konstrukcijnumerično temelji na:
• metodi končnih elementovmetodi končnih elementov
Analize mehanskega odziva Analize mehanskega odziva konstrukcij v primeru požarakonstrukcij v primeru požara
T ij lič i či i (E k d)Trije različni načini (Evrokod)
globalna analiza konstrukcijekonstrukcije
analiza dela
analiza elementov
konstrukcije
analiza elementov (večinoma kadar
dokazujemo odpornost na t d d i ž )standardni požar)
Analize mehanskega odziva k t k ij i žAnalize mehanskega odziva k t k ij i ž
Analiza elementov Globalna analiza
konstrukcij v primeru požara konstrukcij v primeru požara
konstrukcije
• elementi medsebojno • medsebojni vpliv delov neodvisni
• enostaven postopek• v splošnem za
konstrukcije• vpliv požarnih sektorjev
standardni požar • globalna stabilnost
Uporaba računskih metodUporaba računskih metodToplotni vpliv določen s standardnim
požarom
Analiza Uporaba tabel Enostavni računski
Napredni računskiračunski
modeliračunski modeli
Analiza Daelementa
konstrukcijeISO-834
standardnipožar
Da Da
požarAnaliza dela konstrukcije Ni Da
(vprašanje Dj
primerna (vprašanje veljavnosti)
Da
Globalna Ni Nianaliza konstrukcije
Ni primerna
Niprimerna Da
Uporaba računskih metodUporaba računskih metod
Toplotni vpliv definiran z naravnim
Analiza Uporaba Enostavni Napredni
požarom
Analiza Uporaba tabel računski
modeliračunski modeli
Analiza Ni DaAnaliza elementa
konstrukcije
Ni primerna
Da(vprašanje veljavnosti)
Da
Analiza dela konstrukcije Ni
primernaNi
primerna Daprimerna primerna
Globalna analiza
Niprimerna
Ni primerna Da
konstrukcijep primerna
Evrokod 2 – Betonske konstrukcije
U b t b l lič l tUporaba tabel za različne elemente – stebri, – stene– stene,– nosilci, – plošče, p– elementi iz betona visoke trdnosti.
V odvisnosti od zahtevane požarne nosilnosti (R) d i i l di ij č(R) so podane minimalne dimenzije prečnega prereza in minimalne dovoljene osne razdalje armature od zunanje površine Pri stebrih staarmature od zunanje površine. Pri stebrih sta parametra tudi nivo osne sile in stopnja armiranja.
Evrokod 2 – tabela za stebre
Minimalne dimenzije stebra in osnihstebra in osnih razdalj za AB stebre pravokotnega p gali krožnega prereza
Evrokod 2 – računske metode
Poenostavljena računska metoda za elemente (nominalni in naravni požar), ki temelji na dveh t t ih htemperaturnih conah– zunanja (θ ≥ 500oC) – beton ne nosi nič– notranja (θ ≤ 500oC) – beton nosi polno
500ϑ ≤ °500ϑ ≤
500ϑ > °500ϑ >
R30 R60
R90
Izoterme 500°C Reducirani prerez za R 60
Evrokod 2 – računske metode
• napredne numerične simulacije (podani samo osnovni principi in podatki za mehanske lastnosti betona pri povišani temperaturi)
Evrokod 2 – spallingEvrokod 2 – spalling
• luščenje betona zaradi nastanka pare v betonu med požarom (spalling).
bič j i b t l šč j j i i č k t 3% l i b t– običajni beton: luščenje se pojavi pri več kot 3% vlagi betona (dodatna kontrola ob upoštevanju reduciranega prereza –luščenje betona). Pri razdaljah armature od površine elementa, večjih od 7 cm, je potrebno vgraditi dodatno površinsko armaturno mrežo.
– betoni visoke trdnosti: za preprečevanje luščenja betona sobetoni visoke trdnosti: za preprečevanje luščenja betona so predpisani posebni ukrepi.
Evrokod 3 – Jeklene konstrukcije
Poenostavljena računska metoda za elemente in nepomične okvire (za standardno požarno krivuljo)
račun notranjih sil in pomikov pri sobni temperaturi
Efi.d ≤ Rfi.d.tfi.d fi.d.t
Rfi.d.t = nosilnost pri povišani temperaturi (zmanjšana)fi.d.t p p p ( j )Efi,d = zmanjšana obtežba (nezgodno projektno
stanje)
Razvoj temperature v jeklenih profilih
Razvoj temperature v jeklenih profilihjeklenih profilihjeklenih profilih
[o C]
[o C]
900
1000Standardna krivulja
pera
tura
pera
tura
600
700
800 A/V= 50 [m-1]
A/V = 100 [m-1]
tem
tem
300
400
500
600Series1Series6Series7Series8Series5A/V = 250 [m-1]
100
200
300 Series5Poly. (Series5)
A/V = 100 [m-1] + izolacija
00 20 40 60 80 čas [min]čas [min]
Evrokod 3 : Faktor prereza j kl ih fil
Evrokod 3 : Faktor prereza j kl ih filjeklenih profilovjeklenih profilov
nezaščiten jeklen profil zaščiten jeklen profil
Definicija: razmerje med “površino” skozi katero se prenaša toplota v jekleni element in “volumnom jeklenega elementa”
Faktor prereza (A/V)N ič d tFaktor prereza (A/V)N ič d tNumerična vrednostNumerična vrednost
IPE100 387 300 334 247HE280A 165 113 136 84HE320B 110 77 91 58
Opomba: območje: ≈ 50 - 400 [m-1]p j [ ]
Evrokod 3 : Temperatura v jeklenih elementih (standardni požar)
800
1000
1250
15002000Ap/V λp/dp800
40 20 15100 2530 12.560200 10Am/V
( p )
600
700
600
700
800
1000
600
700
400
500
tura
(stC
)
350
400
500
400
500
tura
(stC
)tu
ra (°
C)
tura
(°C
)
300
400
tem
pera
t
250
150
200
300
300
00
tem
pera
tte
mpe
rat
tem
pera
t100
200
150
100
100
200
00 15 30 45 60 75 90 105 120 135
t (min)
00 15 30 45 60 75 90 105 120 135
t (min)t (min) t (min)t (min) t (min)
neizolirani elementi izolirani elementi
Testi :Zaščiteni jekleni elementi
Testi :Zaščiteni jekleni elementiZaščiteni jekleni elementiZaščiteni jekleni elementi
• Cilj: izolacijske karakteristike požarno šči ih j kl ih lzaščitenih jeklenih elementov
• Problem: sprijemljivost ali pritrjevanjeR f EN 13381 4• Referenca: EN 13381-4
nosilec pred požarnim testom nosilec po požarnem testu
Sistemi požarne izolacijeMožnosti
Sistemi požarne izolacijeMožnostiMožnostiMožnosti
Pl šč• Plošče• Mineralni obrizgi• Ekpanzijski premazi (intumescentni)Ekpanzijski premazi (intumescentni)
• Toplotno odporni paneliza zaščito horizontalnih elementov ( stropne konstrukcije)– za zaščito horizontalnih elementov ( stropne konstrukcije)(EN 13381-1)
– za zaščito vertikalnih elementov ( požarni zid)(EN 13381-2)(EN 13381-2)
Evrokod 3 (Evrokod 4) : Enostavni računski modeli
Evrokod 3 (Evrokod 4) : Enostavni računski modeliEnostavni računski modeli
(jekleni in sovprežni elementi)Enostavni računski modeli
(jekleni in sovprežni elementi)
Nosilci (jekleni ali sovprežni) Stebri
Evrokod 3 – prikaz izračuna
Nf y,20
fi.Ed
N
f y,20fi.Ed
TPLINI
JEKLO
kϕ,ϑTPLINI
JEKLO
kϕ,ϑ
1.0
TR
Am
V
JEKLO
R60
TR
Am
V
JEKLO
R60
tR = 60 min0
k ϕ,ϑ
,
tR = 60 min0
k ϕ,ϑ
,0
0 t [min]
00 TTR60
00 t [min]
00 TTR60
N ≤ N = k f Aγ / γ Nfi,Ed ≤ Nfi,θ,Rd = kθfy,20 AγM0/ γMfi
Evrokod 3 – računski pristopi
lu = 0.7×h
Am = OxL
V = AxLlu = 0.5×h
Uklonske dolžine v nepomičnih okvirih Faktor prereza Am/Vp p m
-Napredne numerične simulacije – podani so samo osnovni principi.Metoda se E ropi spešno porablja a racionalno projektiranjeMetoda se v Evropi uspešno uporablja za racionalno projektiranjejeklenih konstrukcij.
Evrokod 4 – Sovprežne konstrukcije
Evrokod 4 – območje uporabe
Dimenzioniranje s tabelami:• sovprežni nosilci z delno obbetoniranimi jeklenimi nosilci• obbetonirani sovprežni stebri• delno obbetonirani sovprežni stebri• sovprežni stebri iz votlih profilov, napolnjeni z betonomPoenostavljena računska metoda:• sovprežni stropovi na profilirani pločevini• sovprežni nosilci• sovprežni nosilci z delno obbetoniranimi jeklenimi nosilci• sovprežni stebri
Uporaba tabel ( ž i l ti)
Uporaba tabel ( ž i l ti)(sovprežni elementi)(sovprežni elementi)
SovprežniSovprežninosilci
Sovprežni stebri
PloščaPlošča
Beton (izolacija)
Uporaba tabel -bistveni parametri
Uporaba tabel -bistveni parametri-bistveni parametri
-(sovprežni stebri – SIST EN 1994-1-2)-bistveni parametri
-(sovprežni stebri – SIST EN 1994-1-2)
Standardna
c Ase f
A h
Standardna požarna
požarna odpornost
c As
usu s
we b
h
R30 R60 R90 R120
podpornost
Nivo obtežbe
Minimalno razmerje debelin stojine in pasnice ew/ef 0,5
1 Minimalne dimenzije prečnega prereza za nivo obtežbe ηfi,t ≤ 0,28
1.11.21.3
minimalne dimezije h in b [mm] minimalna razdalja armaturnih palic us [mm] minimalno stopnja armiranja As/(Ac+As) v %
160- -
200 50 4
30050 3
40070 4
Dimenzije prečnega prereza
2 Minimalne dimenzije prečnega prereza za nivo obtežbe ηfi,t ≤ 0,47
2.12.22.3
minimalne dimezije h in b [mm] minimalna razdalja armaturnih palic us [mm] minimalno stopnja armiranja As/(Ac+As) v %
160- -
300 50 4
40070 4
- - -
3 Minimalne dimenzije prečnega prereza za nivo obtežbe ηfi t ≤ 0,66
prereza
K i l j
Armatura3 Minimalne dimenzije prečnega prereza za nivo obtežbe ηfi,t ,
3.13.23.3
minimalne dimezije h in b [mm] minimalna razdalja armaturnih palic us [mm] minimalno stopnja armiranja As/(Ac+As) v %
16040 1
400 70 4
- - -
- - -
Krovni sloj betona
Evrokod 4 – tabela za sovprežne nosilce
Najmanjše dovoljene robne razdalje armature od roba prereza
Evrokod 4 tabele za uklon stebrov– tabele za uklon stebrov
Enostavni računski model( ž i il )
Enostavni računski model( ž i il )(sovprežni nosilec)(sovprežni nosilec)
Čepi
S1Betonska plošča
Jeklen profilS
Prerez S1
S1
F+
-
+D+
Fc
Razporeditev Razporeditev Geometrija
Ft+
Upogibna
+ +
pnapetosti
ptemperature
jprereza
p gnosilnost
DFM tRd,fi×= +
+
+
Sovprežni strop :Sovprežni strop :toplotni odziv armaturetoplotni odziv armature
tlačni del betonske plošče (20 °C)
z
uu3u2
Temperatura ojačilne armature ima velik vpliv na M+
p Θ
u1
ima velik vpliv na M p,ΘΘr = Θr (u1 , A/O, l3, z ..)z = z(u1, u2,u3)
Enostavni računski model Enostavni računski model (sovprežni steber)(sovprežni steber)
PZAai 1.0
χ(λθ)
LfiYAcj
A
0.5
Efektiven prerez
Ask0
λθUstrezna p
Uklonska nosilnost: N = χ(λ ) N
uklonska krivulja
Uklonska nosilnost: Nfi.Rd = χ(λθ) Nfi.pl.Rd
χ(λθ) ⇐ nosilnost in togost efektivnega prereza +uklonska dolžina stebra Lfi
Napredni računski model Napredni računski model (sovprežni nosilec z odprtinami)(sovprežni nosilec z odprtinami)
Porušni mehanizem -test
200
250
300
mm
) TestSimulacija
50
100
150
Pom
ik(m Simulacija
0
50
0 20 40 60 80 100 120 140Čas (min)
P
Porušni mehanizem –računska simulacija
Simulacija vs. test
Globalna analiza konstrukcij:Napredno požarnovarno projektiranje
Globalna analiza konstrukcij:Napredno požarnovarno projektiranjeNapredno požarnovarno projektiranjeNapredno požarnovarno projektiranje
Splošna pravila
obvezna uporaba naprednih računskih modelovuporaba ustreznega računskegauporaba ustreznega računskega modeladejanski robni pogojiobtežbaustrezni materialni modelvpliv delov konstrukcije, ki niso zajetivpliv delov konstrukcije, ki niso zajeti v analizianaliza rezultatov in kontrola kriterijev porušitve
čiti j t b b ti k t k ij ki ipreučiti je potrebno posebnosti konstrukcije, ki niso zajete direktno v analizi (konsistenca med numeričnim modelom in konstrukcijskimi detajli)
Globalna analiza konstrukcijGlobalna analiza konstrukcij
Uporaba pri naprednih računskih modelih
jj
p p p
zahteve za materialne modele
• sestavljene deformacijesestavljene deformacije• kinematični materialni model utrjevanja• nosilnost v fazi ohlajanja
iterativno reševanje
kontrola možnih porušitev, ki niso direktno zajete v janalizi
• pretrg armature zaradi prekomernih deformacij• razpokanje in drobljenje betona• lokalno izbočenje (linijski končni elementi)
Analiza sovprežne stropne plošče
Analiza sovprežne stropne ploščestropne ploščestropne plošče
Čas (min)
-400 0 15 30 45 60 75
Čas (min)
k(m
m)
160-120-80
t.po
mik
-200-160
Vert
Test3D model
60m)Test
2D model40
60
mik
(mm
0
20
0 20 40 60 80oriz
. pom
0 20 40 60 80Čas (min)H
o
3D računski model
SklepSklep
• Predpisi in standardi s področja požarne varnosti stavb tvorijo dokaj konsistenten sistem, ki omogoča kakovostno analizo požarne odpornosti nosilnihkakovostno analizo požarne odpornosti nosilnih gradbenih konstrukcij
• Projektanti – statiki morajo za uspešno delo na tem področju pridobiti dodatna znanja (tečaji, univerzitetno pod očju p dob doda a a ja ( ečaj , u e e oizobraževanje) in sodelovati s strokovnjaki za požarno inženirstvo
• Potrebna jasna razmejitev odgovornosti