1

VELIKI POTRESI V SLOVENIJI

http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/

2

Karta magnitud potresov od 567 dalje

3

Karta intenzitet potresov od 567 dalje

4

• 25.1.1348 Potres pri Beljaku

• Globina hipocentra ok. 10 km,

magnituda 6,4–6,6, jakost 10.–11.

po MCS. (drugi najmočnejši v

Srednji Evropi – Basel,

18.10.1356, M=7,1)

• Najhujša naravna katastrofa v

Srednji Evropi v vsem

zgodovinskem času – ok. 40.000

mrtvih na Koroškem in

Kranjskem. Nastal ob Ziljskem

prelomu.

• Beljak bil povsem porušen, del

mesta zalili blatni tokovi.

• 6 velikih skalnih podorov z

Dobrača zasulo Ziljsko dolino –

ok. 148 mil. m3 materiala.

Mark Wurmser, 1361/62: Potres v Beljaku

5

Primer:

Dobrač ob potresu 25.1.1348 (ok. 148 mil. m3 gradiva v 6 velikih podorih

pokrilo 6 km2 površja še veliko večjih podorov iz konca pleistocena, ki v

Ziljski dolini prekrili ok. 30 km2 površja in zajezili Ziljo. Zgodbe o tem, da

ti podori zasuli več vasi, po vsej verjetnosti ne držijo.)

6 Podor Rote Wand nad vasjo Rogaje (Oberschütt)

7 Podor Rote Wand nad avtocesto

8 Podor Rote Wand z zgornjega roba

9 Rote Wand – podorni rob

10 Podor Geklobene Wand (20 mil. m3)

11 Na podoru Rote Wand

12 Površje na starejšem pleistocenskem podoru

13

14

15

Verjetno še močnejši je bil

potres 18.10.1356, ki je razdejal

mesto Basel – najmanj 10.

stopnje po EMS-98 (M=7,1),

globina hipocentra = 15 km;

mrtvih od 300-1000.

Prvi potres ok. 16. ure, glavni

sunek ob 22.uri

16

17

• 26.3.1511 Potres na Idrijskem

• Globina 15–20 km, magnituda 6,8, jakost

9.–10. po MCS. Ok. 12.000 mrtvih

(predvsem v Furlaniji; vprašljivo).

• Ovržena je domneva, da sta bila v

razmaku manj kot 1 ura dva potresa –

prvi pri Idriji, drugi pri Guminu, bil pa je

močan popotresni sunek 28. marca

popoldne. Potres so čutili od Bamberga

do Urbina in od Švice do Slovaške.

Skoraj dve leti pogostih popotresnih

sunkov.

• Porušena številna mesta, zlasti v

Furlaniji, na Slovenskem predvsem

gradovi in cerkve, uničen tudi idrijski

rudnik zaradi podora v strugo Idrijce.

Plošča na škofjeloškem gradu o obnovi

gradu iz leta 1516

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

14.4.1895 ob 23.17 Velikonočni potres v Ljubljani

Globina 16 km, magnituda 6,1, jakost 8.–9. po MCS. Podreti so morali

10 % vseh hiš, 7 mrtvih.

Josip Stritar, Slovenska Lizbona:

In zdaj so se zaklela še nebesa

Slovenec zoper tebe siromaka,

Pod tabo zemlja maje se in stresa;

Kam bože, groza, strah povsod te čaka;

Strop poka, stene rušijo se koči,

Kje išči si zavetja v pozni noči?

(Ljubljanski zvon, 1.6.1895)

30

31

32

• 29.1.1917 ob 9.23 Potres v Brežicah

• Globina 13 km, magnituda 5,7, jakost 8. stopnje po MCS.

33

• 6.5.1976 ob 21.06 Potres v

Furlaniji

• Epicenter pri Guminu,

magnituda 6, jakost 9.–10. po

MCS. V Italiji ok. 1000 mrtvih,

pri nas v Posočju nič.

34 Posledice potresa 1976 v Breginju

35

36

37

Intenzitete potresa 6.5.1976

Vir: http://it.wikipedia.org

38 Humin (Gemona), Via Bini

39

40

12.4.1998 ob 12.55 Velikonočni potres pri Bovcu

Globina 15 km, magnituda 5,6; jakost 7.–8. stopnje po EMS.

41

42

43

Trenutno dogajanje v Sloveniji:

http://www.arso.gov.si/potresi/obvestila%20o%20potresih/aip/index.html

Trenutno dogajanje v Sredozemlju in po svetu:

http://www.emsc-csem.org/index.php?page=home

44

Karta maksimalnih intenzitet potresov na ozemlju Slovenije

45 http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/projektni_pospesek_tal.html

http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/tolmac_pospeska_tal.html

46

47

Karta pospeškov tal za mestno občino Ljubljana

http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/karta_mikrorajonizacije_lj.html

48

Stolpnica na Štefanovi

ul. 15 v Ljubljani (arh.:

Edo Ravnikar, 1973)

49

50

Rušilni potres grozi območju Zahodne Štajerske

Zahodno štajerska regija sodi po potresni ogroženosti v območje, kjer je mogoče s

63-odstotno verjetnostjo pričakovati rušilni potres vsakih petsto let. Medtem ruski

znanstvenik, akademik dr. Oleg V. Martinov napoveduje, da bo rušilni potres z

epicentrom v Sloveniji v dveh letih ob naši državi močno prizadel tudi sosednji

Avstrijo in Hrvaško. Epicenter rušilnega potresa naj bi bil prav na našem območju.

Nedavna obravnava načrta zaščite in reševanja v primeru rušilnega potresa na

območju Zahodno štajerske regije (pripravila ga je celjska izpostava Uprave RS za

zaščito in reševanje) je tako pravšnja priložnost, da preverimo, kako smo pripravljeni

na morebitni rušilni potres, pa tudi, od kod uglednemu ruskemu znanstveniku

argumenti za tako strašljive napovedi.

Novi tednik, 19.3.2005

51

52