1

Letnik 28, št. 61 Februar,marec,april 2015

POST

Pepel V bogoslužju poleg mnogih, drugih simbolov uporab-

ljamo tudi pepel, ničvreden prah, ostanek nečesa, kar ni preživelo ognja. Že sam po sebi nas spomni na našo min-ljivost, na dan slovesa od tega sveta. Na to nas spomnijo še duhovnikove besede, ki jih bo izrekel ob obredu pepe-ljenja na pepelnično sredo. Na vernikovo glavo bo posul pepel blagoslovljenih oljčnih vejic lanske cvetne nedelje in pri tem govoril: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Besede s svojo realnostjo človeške narave človeka privedejo do premisleka o življenju: kaj bom nekoč zapustil temu svetu in drugim ljudem. Kot kristja-ni seveda razmišljamo o večnih zakladih, ki jih ne uniču-jeta molj in rja. Postni čas nas že od svojega prvega dne vabi k spreobrnjenju, uravnavanju svojega življenja po evangeljskem vzoru. Duhovnik namreč ob obredu pepel-jenja lahko vabi tudi drugače: »Spreobrni se in veruj evan-geliju.« Sesti na pepel ali posuti se s pepelom sta dva sveto-pisemska izraza pokore in priznanja svojega zgrešenega načina življenja ali svoje nemoči in majhnosti pred Go-spodom. In prav to želimo priznati na začetku postnega časa. Duhovnik bo pri sveti maši (lahko pa tudi izven nje) po pridigi blagoslovil pepel. Povabil bo vernike, naj molijo, da Bog blagoslovi pepel, ki ga bo potrosil po glavah. Sle-dilo bo nekaj trenutkov tihote, v kateri se pridružimo duhovnikovemu povabilu. Duhovnik bo molil blagoslov-no molitev. V prvi molitvi (od dveh možnih) prosi za bla-goslov vernikov, da bi bili ob koncu postnega časa vredni obhajati velikonočne skrivnosti. Pravzaprav prosimo, da bi ob koncu postnega časa res obrodili vreden sad spreo-brnjenja v svojem vsakdanjem življenju. V drugi molitvi duhovnik prosi, da bi bili deležni novega življenja; naša pokora in dobra dela naj nas varujeta greha in podarita milost čistega srca. Obred pepeljenja je vernemu človeku lahko v veliko pomoč pri zavedanju njegove majhnosti in grešnosti ter vabilo k spreobrnjenju, h kateremu nas vabi postni čas.

David Zag, duhovnik

BOGOSLUŽNA S P O R O Č I L A SLOVENCEM V VELIKI BRITANIJI

Zakaj se postimo?

Kako služiti Bogu? Bogu služimo tako z zunanjimi kot z notranjimi dejanji. Ljudje imamo dvojno naravo, smo razumna in obenem čuteča bitja. Zato naj Bogu namenimo dvojno češčenje - duho-vno češčenje, ki ga izražamo z notranjo pobožno-stjo našega uma, ter telesno češčenje, ki ga izra-žamo s telesnimi izrazi ponižnosti. Ker pa so v vseh načinih češčenja Boga zunanji izrazi odvisni od notranjih, ki so pomembnejši, Boga počastimo tudi na zunaj zato, ker ga že častimo v svoji notra-njosti. To pomeni, da s svojimi dejanji ponižnosti podrejamo Bogu vsa svoja nagnjenja in svojo vol-jo. Razlog za to je naša človeška narava, za katero je značilno, da razume samo tisto, kar lahko naš razum zazna na podlagi tega, kar vidimo, čutimo, slišimo in spoznamo z drugimi čutili.

Tako je tudi z molitvijo, ki se vedno začenja v naši notranjosti in jo šele v drugem koraku izraža-mo z besedami. Tudi češčenje Boga se prvotno začenja z notranjim češčenjem in šele nato z nekaterimi telesnimi izrazi ponižnosti: to so teles-ni položaji, kot je na primer klečanje, s katerim izkazujemo svojo krhkost v primerjavi z Bogom, ali prostracija, s katero pokažemo, da nismo sami od sebe pred njim nič.

Sv. Tomaž Akvinski (+ 1274) je bil dominikanski duhovnik iz Italije.

Je eden izmed najpomembnejših cerkvenih učiteljev.

2

Pod oljkami … za limbar tvoj Veliki teden se s cvetno nedeljo začne v znamenju veličastne oljke. Ob premišljevanju Gospodovega trpljenja nam najprej sto-pi pred oči getsemanski vrt s starodavnimi oljkami. Naše misli se kar same oprimejo oljk, kakor se je Gospod oprijel skale, na kateri je potil krvavi pot. Zakaj ravno oljka? Tako priljubljena nam je postna pesem Olj-sko goro, tiha noč pokriva, pa Sattnerjeva Pod oljkami, in še njegova kantata Oljki na Gregorčičevo besedilo. To je le nekaj naših izvirnih glasbenih del, ki nas v postnem času še posebej vodijo v skrivnost dogodkov v vrtu Getsemani. Oljka je znana v vseh sredozemskih deželah. Tudi v Sveti deželi je »drevo vseh dreves«. To lahko potrdi vsakdo, če je le obiskal Sveto deželo. Zato ni presenetljivo, da o njenem sadu, o olju, v Svetem pismu beremo na mnogih mestih. Psalm 128,3 kaže na blagoslov rodovitne družine: »Tvoja žena bo kakor rodovitna trta sredi tvoje hiše; tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike okrog tvoje mize.« Oljka ima mnogostransko uporabnost. Najprej kot hrana, potem je mazilo in zdravilo obenem, prav tako tudi kot gorljiva snov za oljenke. Tudi trd oljkov les je uporaben. V Sveti deželi ga radi uporabljajo rezbarji, ki s svojimi izdelki razveseljujejo romar-je in jih doma spominjajo na svete kraje. Maziljenje z oljem je pomenilo tudi posvetitev določenih ljudi za izbrano službo. Kralj je bil maziljen z oljčnim oljem, Mojzes pa je mazilil tudi brata Arona, da je tako postal duhovnik. Čisto drugačno je bilo maziljenje Gospodovih nog med solzami, ki so grešnici naklonile Gospodovo odpuščanje in pohvalo. Postni čas nas znova mazili z oljem spokornosti in dobrih del. Vrh slavja predstavlja cvetna nedelja, nedelja oljk, s katerimi sla-vimo Gospoda, ko vstopa v Jeruzalem. Vse lepe misli, ki so v Sve-ti deželi vezane na kraljico dreves, nam dajejo odlično podlago za prelepa postna razmišljanja. Oljke so z Gospodom tako tesno po-vezane, da so mu ostale zveste tudi v njegovi najtežji uri. Kraljev-sko drevo je bilo edino vredno, da je med svoja grčasta debla in korenine objelo Kralja Kraljev v uri njegovega smrtnega boja. In v zarji velikonočnega jutra se znova pokaže olje v rokah žena, ki zarana hitijo h grobu, da bi ga mrtvega pomazilile in tako počas-tile. Slišale so: »Čemu iščete živega med mrtvimi? Vstal je, ni ga tukaj.«

Peter Lavrih, frančiškan-komisar za Sveto deželo.

MAŠE IN SREČANJA V POSTNEM IN VELIKONOČNEM ČASU 2015

LONDON: nedelja, 08. marca, ob 4.00 pop. - 3. postna nedelja.

LONDON: VELIKA SOBOTA, 04. aprila, ob 4.00 pop., blagoslov velikonočnih jedil v kapeli Doma.

LONDON: VELIKA NOČ, 05. aprila, ob 10. 00 dop., slovesna sv. maša v kapeli Doma.

LONDON: nedelja, 12 .aprila, ob 4.00 pop. - bela nedelja – nedelja božjega usmiljenja.

LONDON: nedelja, 10. maja, ob 4.00 pop. - 6. velikonočna nedelja.

LONDON: nedelja, 14. junija, ob 4.00 pop. – 11. nedelja med letom.

SPOVED - vsaj pol ure pred začetkom bogoslu-žja.

OBISKI BOLNIKOV - v vseh krajih po pred-hodnem dogovoru.

3

Trpel pod Poncijem Pilatom Vse , kar je Jezus Kristus živel in učil, se strne v dogajanju nje-govega pasijona, trpljenja, s smrtjo in z vstajenjem; torej v skrivnostnem dogajanju, ki ga imenujemo velikonočna skriv-nost. Tu izpovedujemo vero v veliko noč Jezusa Kristusa kot zgodovinsko uresničeno pot našega odrešenja. Pasijon Startno mesto velikonočnega izhoda (exodusa) je trpljenje, saj je trpljenje posledica greha, duhovne ujetosti, iz katere nas more rešiti samo Bog. Zato je tudi zelo logično, da je Bog želel biti najprej s človekom solidaren v trpljenju. Verjetno bi v svoji vsemogočnosti lahko izbiral med neštetimi konkretnimi mož-nostmi načina odrešenja. A zgodovinsko, dejansko, seje odlo-čil za pot trpljenja. Pri tem ostaja nikoli zadostno razvozlano vprašanje, zakaj. Zakaj prav po poti trpljenja? Vedno znova je mogoče iskati odgovor le v smeri zaupanja Bogu, da je'izbral pot, ki je za človeka najprimernejša. Sam je hotel postati nam enak v vsem, razen v grehu, da bi se nam laže približal in se tudi v posledicah greha z nami poistovetil ter tako premagal greh. Zanimivo je, da latinska beseda passio (trpljenje) nosi v svojem korenu tudi pomen strastnosti, ki je lahko pozitivna, v smislu velike angažiranosti, celo dokončne predanosti neki stvari ali še bolje osebi iz ljubezni. Zato bi lahko sklenili, da je Jezusov pasijon izraz skrajne (strastne) ljubezni Boga do člove-ka, v Jezusu Kristusu pa tudi človeka do Boga. Ljubezni, ki gre do konca. »In ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu je tem izka-zal ljubezen do konca« (Jn 13,16). Umivanje nog Pri zadnji večerji z najožjimi sodelavci se začenja Jezusova zadnja pot trpljenja. Pravzaprav je v njej vnaprej uresničena v prvem obhajanju evharistije, ki jo je ob tej priložnosti postavil. Kot zgovoren simbol, s katerim želi učencem čimbolj celovito odpreti oči za dogajanje, izbere umivanje nog. Evangelist Janez ga opisuje namesto postavitve evharistije. V to dejanje je zajeto to, kar je želel Bog dokončno storiti v tisti noči za človeka. On, ki je Stvarnik in Vladar, Absolutni, Bog - vreden vse časti, se je opasal in sprejel delo sužnja - umivanje nog; zavzel je mesto poslednjega, zadnjega človeka. S tem pove, da iz njegovega odrešenjskega dejanja ne bo nihče izvzet, da želi postati vsem služabnik, samo da bi rešil vsakega človeka, ki ga neizmerno ljubi. Nato je v vrtu Getsemani pričel svoj zgo-dovinski pasijon, ki se je končal s smrtjo na križu. Vsi grešniki imamo svoj delež pri Jezusovem trpljenju Jezusovo trpljenje ima svoj vzrok v grehu. Zgodovinsko se je seveda moralo izvršiti v nekih konkretnih okoliščinah in s kon-kretnimi vlogami posameznikov, a je jasno spoznanje Cerkve, da je Bog v svoji previdnosti samo uporabil te okoliščine, daje izpolnil svoj načrt rešitve človeka iz posledic greha. Zato glav-ne in celostne krivde za Jezusovo trpljenje ne moremo pripisa-ti niti zgolj takratnim judovskim narodnim in verskim voditel-jem niti Ponciju Pilatu kot predstavniku Rimljanov, ampak je prav, da se v ponižnosti zavemo tudi svoje odgovornosti, saj smo grešniki. Zato tudi kristjani v vsakem času prevzemamo svoj delež krivde in odgovornosti za trpljenje in smrt Jezusa

Kristusa, našega Gospoda.

Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof in metropolit.

4

GOSPODOVO VSTAJENJE VELIKA NOČ Žene (ki so šle k Jezusovemu grobu z dišavami, da bi mazilile Jezusovo telo) so še čutile ljubezen, lju-bezen do Jezusa, ki jih je spodbudila, da pridejo k njegovemu grobu. Toda v tistem trenutku se je zgo-dilo nekaj povsem novega in nepričakovanega, nekaj, kar je vznemirilo njihova srca in njihove načr-te in kar bo vznemirjalo vse njihovo življenje ... Mar se nekaj podobnega ne dogaja tudi nam, kadar se v našem vsakdanjem življenju zgodi nekaj povsem novega? Takrat obstanemo, ne razumemo, ne vemo, kaj nam je storiti. Novosti nas pogosto prestrašijo, vključno z novostmi, ki jih v naše življe-nje prinaša Bog, in s tistimi, ki jih od nas pričakuje. Pogosto smo kakor apostoli v Svetem pismu: raje bi videli, da vse ostane tako, kot smo bili vajeni, da malo postojimo pred grobom In mislimo na nekoga, ki je umrl, ki še naprej živi zgolj v spominu, kot na primer velike zgodovinske osebnosti. Božja prese-nečenja pa nas strašijo ... Vendar on vedno prese-neča. Ne bodimo zaprti pred novostmi, ki jih Bog želi prinesti v naše življenje! Smo pogosto potrti, malo-dušni in žalostni? Nas težijo naši grehi? Mislimo, da ne bomo zmogli naprej? Ne zapirajmo svojih src, ne izgubljajmo zaupanja, nikoli ne obupajmo: ni tak-šnih okoliščin, ki jih Bog ne bi mogel spremeniti, ni takšnih grehov, ki jih ne bi mogel odpustiti, če se mu le odpremo. Kako pogosto nam mora Ljubezen ponoviti: Zakaj iščete živega med mrtvimi? Naše vsakodnevne težave in skrbi nas lahko zaprejo vase, v svojo žalost in bridkost... In ravno to je naša smrt. To ni primeren kraj, kjer naj bi iskali Tistega, ki živi! Naj vstali Jezus vstopi v vaše življenje, sprejmite ga kot prijatelja, z zaupanjem, kajti on je življenje! Če ste ga doslej odklanjali, se mu odslej približajte. Sprejel vas bo z odprtimi rokami. Če ste bili doslej do njega brezbrižni, sedaj tvegajte: ne boste razo-čarani. Če se vam zdi, da je hoditi za njim pretežko, ne bojte se! Zaupajte mu, verjemite, da vam je bli-zu, da je z vami. Dal vam bo mir, ki ga iščete, in moč, da živite na njegov način. In kaj lahko potolaži naša srca, da bi imeli upanje v prihodnost? Spomin na vse, kar je Bog storil in še vedno počne zame, za nas; spomin na našo preho-jeno pot do tu. Naučimo se spomniti vsega, kar je Bog storil v našem življenju. Papež Frančišek

je bil izvoljen na sedež sv. Petra marca leta 2013. SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA

62 Offley Road, London SW9 0LS Website: http://skm-London.org.uk

Tel + Fax: 020-7735 66 55

1. Jezus naš je vstal od smrti, * razveseli se, kris-tjan! * Smrt in pekel je premagal, * vstal iz gro-ba tretji dan. * Dokazal božjo moč * je to veliko noč. * Aleluja, aleluja, aleluja, aleluja. 2. Tretji dan po silni smrti * njega iščejo žene, * z Magdaleno v svetem vrti * gledajo zamišljene. * Le kje bi Jezus bil, * njih ženin ljubezniv! * Alelu-ja . . . 3. Prvič se je bil prikazal * Magdaleni v vrtu tam; * da živi, očitno skazal * je še Petru in ženam; * in dvema učencema, * ko v Emavs potvata.* Aleluja...

Blagoslovljen post in veselo praznovanje Velike Noči Vam želi,

Stanislav Cikanek,

župnik za Slovence

v Veliki Britaniji