poslovno poročilo 2010
DESCRIPTION
Poslovno poročilo 2010TRANSCRIPT
1
POSLOVNO POROČILO
ZA LETO 2010
2
1. UVODLeto, ki je za nami, je bilo zopet zelo dinamično, z izredno velikim številom obiskovalcev našihknjižnic in izposojenim gradivom, s številnimi dogodki in prireditvami za otroke, mladino in odrasle, znovimi vsebinami. Leto, ki ga je zaznamovala vsesplošna kriza, smo v knjižnici s posluhom občinustanoviteljic, ki so ugotovile, da sredstva vložena za to dejavnost, pomembno prispevajo hkakovosti življenja občanov in omogočajo dostop do znanja in informacij vsakemu posamezniku. Vknjižnico vložena sredstva bogatijo celotno lokalno skupnost.
Knjižnica je ena izmed najbolj obiskanih javnih ustanov v lokalni skupnosti. Obisk knjižnice je odvisenod vsakega posameznika in njegovih osebnih potreb po knjižničnih storitvah. Vsak dan znovaugotavljamo, da smo nepogrešljivi vir informacij za čedalje večje število občanov. V letu 2010 smopresegli magično mejo 30% aktivnih članov vseh prebivalcev našega območja. V knjižničnih prostorihse dnevno zadržuje več kot 1000 občanov, ki se tu učijo, berejo, poslušajo pravljice, se kulturnoudejstvujejo, izbirajo gradivo za študij ali prosti čas, uporabljajo računalniško opremo za izdelavonalog, dostopajo do svetovnega spleta, ali jim je knjižnica preprosto prostor, kjer se počutijo varne insprejete. Veliko število ljudi in dogodkov pa je vedno znova velik izziv tudi za nas knjižničarje. Tako jebilo tudi v preteklem letu.
2. Predstavitev Mestne knjižnice Grosuplje
Mestna knjižnica Grosuplje je javni zavod, ki v skladu z ustanovitvenim aktom ( Ul RS 13/04, 39/07,66/08) izvaja knjižnično dejavnost v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, na sedmihlokacijah, od tega v treh krajevnih knjižnicah v vseh treh občinskih središčih in na štirihizposojevališčih v občini Ivančna GoricaNajvišji organ upravljanja je sedemčlanski svet knjižnice, ki je bil za obdobje štirih let imenovanseptembra 2008. Sestavljajo ga predstavniki ustanoviteljic: Marija Mišmaš Pintar za občinoGrosuplje, Luka Šeme za občino Ivančna Gorica in Vida Šinkovec za občino Dobrepolje.Zainteresirano javnost zastopata Sonja Lenarčič in Vinko Petrič. Predstavnici zaposlenih sta KsenijaMedved ter Andreja Selišnik. Direktorica knjižnice je Roža Kek, ki je nastopila mandat novembra2009.V osrednji knjižnici za vse enote knjižnice izvajamo strokovno in poslovno vodenje, skrbimo zanabavo knjižničnega gradiva ter ostalega materiala in storitev, vnašamo bibliografske podatkegradiva v sistem Cobiss ter vodimo medknjižnično izposojo. Poleg knjižnične dejavnosti organiziramoin vodimo razstavno dejavnost v galeriji knjižnice in časopisno kavarno ter opravljamo organizacijskenaloge pri izdajanju Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje ter od leta 2010 tudiDomoznanske zbirke vseh treh občin.
S Sklepom o financiranju Knjižnice Grosuplje (1999) in Aneksom 1 k Sklepu o financiranju Mestneknjižnice Grosuplje (2010) so se ustanoviteljice dogovorile za način financiranja javnega zavoda.Zaposleni, ki delajo na posamezni enoti ter stroški, ki nastanejo na posamezni enoti, se krijejo izproračuna občine, kjer deluje enota ali izposojevališče. Delež skupnih stroškov za upravo, nabavo,strokovno obdelavo ter računovodstvo je določen po kriteriju števila prebivalcev.
3
Splošni podatki:
Mestna knjižnica GrosupljeAdamičeva cesta 151290 GrosupljeMatična številka:5559723ID za DDV: SI65477405Podračun pri UJP: 01232-6030370657
3. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovnopodročje Mestne knjižnice Grosuplje:
Akt o ustanovitvi Mestne knjižnice Grosuplje, Ul RS 13/04, 39/07, 66/08 Zakon o knjižničarstvu, Ul RS 87/01 s podzakonskimi predpisi: Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, Ul RS 29/03 Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Ul RS 73/03 Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Mestni knjižnici Grosuplje, 2008 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), Ul RS 73/02, 56/08) Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Mestne knjižnice Grosuplje, 2009 Zakon o javnem naročanju, Ul RS 128/06, 16/08 Zakon o javnih uslužbencih, Ul RS 63/07, 65/08, 69/08 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Ul RS 56/02 s spremembami Kolektivna pogodba za javni sektor, Ul RS 57/08, 86/08, 3/09 Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti, Ul RS 39/96, 40/97, 82/99,102/00, 52/01, 64/01,
45/04, 60/08,61/08 Zakon o javnih financah, Ul RS 79/99,124/00,79/01,30/02,56/02-ZJU, 110/02, 176/06,14/07 Zakon o računovodstvu, Ul RS 23/99, 30/02 Pravilnik o računovodstvu Mestne knjižnice Grosuplje, 2006 Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti ter drugi akti, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ul RS 16/07, 68/08), Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ul RS 94/07-UPB1)
4. Dolgoročni cilji:
Dolgoročni cilji izhajajo iz programskih dokumentov lokalnih skupnosti (Lokalni program kulture vobčini Grosuplje, Lokalni program kulture v občini Ivančna Gorica) na področju knjižnične dejavnostiin razvojnih standardov do leta 2015. Naši cilji upoštevajo doseženo stopnjo razvoja in sledijopotrebam uporabnikov ter trendom razvoja knjižnic v sodobnem času in prostoru.Naši cilji se izkazujejo v doseganju standardnih priporočil za: prostor, po površini in namembnosti v skladu s standardi, gradivu, letni prirast po vsebini in obsegu v skladu s standardi, opremi, opremi za postavitev gradiva in izvajanje dejavnosti, IKT opremi za uporabnike in
strokovne delavce. Bibliografska obdelava celotne domoznanske zbirke (članki, drobni tisk, razglednice..).
4
Digitalizirati temeljno domoznansko zbirko Nadgradnja kvalitetnih, k uporabnikom usmerjenih storitev, tako v prostorih knjižnice kot s
pomočjo virtualnega obiska.
5. Letni cilji 2010Za leto 2010 si je knjižnica zadala naslednje cilje:
Prirast 8325 enot novega knjižničnega gradiva; realizacija 10.155 1,5 % povečati število uporabnikov knjižnice v primerjavi s preteklim letom Povečati branje zahtevnejših avtorjev s pripravami priporočilnih seznamov in razstav
kakovostnega gradiva; povečano povpraševanje po priporočilnih seznamih Pridobiti in opremiti dodatne prostore za dejavnost v Ivančni Gorici; pridobili in
opremili 100m² dodatnega prostora Nova zaposlitev v Ivančni Gorici; ni realizirana, ker nismo dobili sredstev občine Navajati uporabnike na izposojo s knjigomatom, bistveno se je povečala uporaba
knjigomata Izvajanje bibliopedagoških dejavnosti po vseh enotah v skladu s strokovnimi
priporočili in potrebami okolja; izvedli bistveno več dejavnosti, kot smo jih planirali Pripraviti in izdati zloženke in kazalke za promocijo branja in dejavnosti knjižnice;
izdali smo nove kazalke in brošuro za enoto Ivančna Gorica Organizirati 10 razstav v Galeriji knjižnice; organizirali 13 razstav v Galeriji Izdati 26. številko Zbornika Občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje; nova
številka je izšla v začetku poletja
6 Pregled dela v letu 2010; Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela
Knjižnica najde svoj smisel v uporabniku, v vsakem posameznem obiskovalcu, zaradi katerega jeustanovljena in mu služi kot splošna dobrina družbe. Končnemu uporabniku, t.j. bralcu in obiskovalcuso bile namenjene tudi vse dejavnosti in aktivnosti knjižnice, in sicer:- nakup, bibliografska obdelava, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,- zagotavljanje dostopa do gradiva in elektronskih publikacij v knjižničnih prostorih,- posredovanje bibliografskih in informacijskih storitev,- sodelovanje v medknjižnični izposoji- zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva,- informacijsko opismenjevanje,- varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,- zagotavljanje dostopnosti in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na
elektronskih medijih,- organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle,- organiziranje prireditev, ki so povezane z dejavnostjo,- sodelovanje s strokovnimi institucijami in- utrjevanje in razvijanje strokovnosti, organizacijske povezanosti in enotnosti knjižničarske
dejavnosti.
5
Z izvajanjem le-teh je knjižnica dosegla pomembne premike pri doseganju dolgoročnih ciljev.Posebno pozornost smo tekom celega leta namenili nabavi novega gradiva in vzdrževanju knjižničnezbirke.
7. Financiranje dejavnosti
Sredstva za izvajanje svoje dejavnosti je knjižnica prejemala iz proračunov občin ustanoviteljic napodlagi finančno ovrednotenih letnih programov, iz državnega proračuna, projektov,prispevkov uporabnikov (članarine, zamudnine ipd.), z izvajanjem tržnih dejavnosti ter izdonatorskih in sponzorskih sredstev. Občine so zagotovile sredstva za nakup gradiva, plače inprispevke za zaposlene ter sredstva za pokrivanje programskih in neprogramskih stroškov v višini790.256 EUR, 6,5 % več kot preteklo leto. Za nakup novega gradiva se je knjižnica prijavila naprogramski razpis Ministrstva za kulturo. Razpisu je bilo potrebno priložiti izjavo vsake posamezneobčine, da bo zagotovila namenska sredstva za novo gradivo v skladu s številom prebivalcev inpriporočeno povprečno ceno gradiva. Občine so namenska sredstva za nakup novega gradivazagotovila v planirani višini, Ministrstvo za kulturo pa delež sredstev za nakup znižuje, poleg tega paveč sredstev nameni občinam z višjo stopnjo brezposelnosti, tako smo prejeli skoraj 10% manjsredstev s strani države, kar znaša 52.225 EUR. Za nakup nove računalniške opreme v enoti IvančnaGorica je knjižnica kandidirala na razpisu MK in pridobila sredstva v višini 3.145 EUR.Knjižnica je pridobila tudi sredstva iz naslova izvajanja javne službe v višini 70.273, 1% manj kotprejšnje leto in tržne dejavnosti (donacija, oglaševanje v Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorica,Dobrepolje) v višini 23.888. Vsa lastna sredstva je v celoti namenila za pokritje programskih inneprogramskih materialnih stroškov, drobnega inventarja za izvajanje redne dejavnosti ter za nakupdodatnih izvodov novega gradiva, po katerem je bilo največje povpraševanje.
8. Knjižnično gradivo
Knjižnično gradivo sestavljajo knjige, časniki in časopisi, CD in CD-romi, DVD, avdio in video kasete,elektronske baze podatkov, drobni tisk, razglednice. Procesa nabave in bibliografska obdelavanovega gradiva se izvajata centralno za vse enote v osrednji knjižnici. Knjižnica je pridobila novogradivo z nakupom, darovi in zamenjavami. Planirali smo prirast v višini 8325 novih enot z nakupom.S sredstvi občin, državnega proračuna in lastnimi sredstvi smo realizirali nakup v višini 10155 enot, zdarovi in zamenjavo pa celoten prirast znaša 11404 enote, od tega 9665 monografij, 1385 enotneknjižnega gradiva ter 349 enot serijskih publikacij. Temeljna zaloga znaša 153.852 enot knjižnegagradiva. S tem smo dosegli standardno priporočilo in dolgoročni cilj, 4 knjige na prebivalca. Zbirkaneknjižnega gradiva znaša 11119 izvodov, kar pomeni 0,28 izvoda na prebivalca, tako se počasipribližujemo dolgoročnemu cilju in standardnemu priporočilu 0,4 izvode neknjižnega gradiva naprebivalca.Zaradi premalo zaposlenih ter hitrega razvoja dejavnosti nam doslej še ni uspelo popisati drobnegatiska, člankov in razglednic v domoznanski zbirki.Preko območne knjižnice, ki sredstva prejme od države, dostopamo še do dveh elektronskih virov, insicer: Grove music on-line ter Oxford art on-line. Pri nakupu novega gradiva smo upoštevalistandardna priporočila za oblikovanje in vzdrževanje knjižnične zbirke. Posebno pozornost smonamenili prirastu neknjižnega gradiva in strokovne literature z namenom, da se približamostrokovnim zahtevam po zastopanosti gradiva v knjižnici (60% stroke in 40% leposlovja).
6
Zaradi izrabe, poškodbe ali, ker so bile izgubljene smo izpisali 1538 knjig, 300 izvodov neknjižnegagradiva ter 190 izvodov serijskih publikacij. Skupna zaloga gradiva je konec leta 2010 znašala 164926izvodov in se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 8,9%. Vse gradivo je vključeno vračunalniški katalog Cobiss/Opac.
9. Zaposleni
V knjižnici je bilo zaposlenih 17 delavcev od potrebnih 26,9 delavcev. Računovodske usluge,vzdrževanje računalniške opreme, hišniška opravila ter čiščenje so opravljali pogodbeni sodelavci.Največje pomanjkanja delavcev občutijo obiskovalci knjižnice pri delu na izposoji in obdelavi gradiva,ker gradivo ni ažurno vpisano. Zaradi pestre knjižnične in galerijske dejavnosti smo si pomagali tudi sštudenti, da smo delo opravili in razbremenili zaposlene.Knjižnična stroka se razvija in zahteve po novih znanjih in veščinah so sestavni del knjižničarjevegavsakdana, še posebej, ker imamo zelo široko ciljno skupino. Vsi zaposleni smo bili vključeni v različnedelovne skupine, s pomočjo katerih smo reševali strokovne probleme, izboljšali posamezne postopkein organizacijo dela, predvsem pri delu na izposoji in pri uvajanju v izposojo s knjigomatom.Za kakovostno delo, izvajanje dejavnosti v skladu s predpisi in standardi ter v skladu s pričakovanjiuporabnikov so se vsi zaposleni tudi strokovno izpopolnjevali. Udeležili so se izobraževanj vBibliotekarskem izobraževalnem centru v NUK-u, OOK Ljubljana, izobraževanja ZBDS in Združenjasplošnih knjižnic, si ogledali knjižnice in spoznavali v njih primere dobrih praks ter izobraževanje zadelo v sistemu Cobiss na IZUM-u.
10. Računalniki, IK povezave, knjigomat, tehnična oprema, prostor
Računalniška oprema in dobra komunikacijska povezava je sestavni in nepogrešljivi del sodobneknjižnice. Uporabnikom je bilo na voljo 30 računalnikov z dostopom do interneta, 5 tiskalnikov, 2skenerja, 4 LCD projektorji, 3 fotokopirni stroji, 4 domenski strežniki ter 1 poštni strežnik. V vsehknjižnica je uporabnikom na voljo tudi brezžična povezava. Računalniška oprema in programi se zelohitro razvijajo, tako da z razpoložljivimi sredstvi ustanoviteljic ne moremo slediti vsem novostim inpotrebam uporabnikov. Oprema, ki je namenjena javni uporabi je tudi bolj podvržena okvaram. Vosrednji knjižnici v Grosupljem nam je s pomočjo donacije uspelo kupiti še en knjigomat, z lastnimisredstvi pa čitalec z dlančnikom za inventuro in iskanje založenega gradiva ter tiskalnik za izkaznice.Za prenos podatkov imamo na voljo ADSL povezavo, ki pa je predvsem v osrednji knjižnici za potrebeuporabnikov in strokovno delo pogosto prepočasna zato upamo na možnost priključitve na optiko.Uporabniki in knjižničarji pa smo zelo veseli novih prostorov v Ivančni Gorici, kjer je sedaj tudiprostor za čitalnico, prireditve in gradivo. Skupna površina vseh knjižničnih prostorov se je z 2371 m²povečala na 2531 m² s pridobitvijo novih prostorov v knjižnici v Ivančni Gorici.
11. Digitalizacija
Dostop domoznanskega gradiva na daljavo je eden od dolgoročnih ciljev knjižnice. V digitalno oblikosmo prenesli vse domoznanske razglednice, ki jih knjižnica zbira in hrani, vključili smo se v Kamro inprispevali gradivo za projekt Moja ulica v sodelovanju z OOK. Na spletni strani dLiba so sedajdostopni tudi lokalni časopisi vseh treh občin, ki smo jih digitalizirali s sredstvi OOK oz. države.
7
12. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je uveljavljena domoznanska publikacija, kiredno izhaja že dobra štiri desetletja. Gospodarska, zgodovinska in kulturna kronika je relevanten,koristen in dragocen priročnik s strokovnim, informativnim in (poljudno)znanstvenim gradivom zavse občane naših treh občin, še posebej pa za delovno aktivne in tiste, ki se še izobražujejo narazličnih stopnjah in področjih. Izdajanje te domoznanske publikacije je bilo s strani društva od 26.številke dalje preneseno na knjižnico, ureja pa ga uredniški odbor s člani iz vseh treh občinPo dveh letih priprav je v začetku poletja 2010 izšla 26. številka zbornika. Predstavitev in tiskovnakonferenca ob izidu je bila na povabilo župana v Ivančni Gorici. Zbornik je izšel v nakladi 700izvodov. Knjižnica je za izid pridobila sponzorska sredstva od lokalnih podjetij z oglaševanjem.
13. Domoznanska zbirka
Nastala je na osnovi pobud in posveta županov glede na skupno zgodovinsko, prostorsko,gospodarsko in kulturno identiteto naših treh občin, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje.Vsebinska zasnova zbirke temelji na knjižnih in drugih objavah (DVD, elektronska knjiga ipd.), ki bi vskrbno pretehtanem izboru prinašale poglavitne tematske celote z našega področja. Vsebinskikoncept je širok in odprt, temelji pa na relevantnosti tematike in strokovnosti obdelave. Zbirko urejauredniški odbor.Prva knjiga naše Domoznanske zbirke je izšla sredi decembra, to je doslej neobjavljeno delo Ane GaleSkozi našo vas, naše domačinke, vzorne učiteljice in pesnice. Po skoraj šestih desetletjih od nastankaje prišlo v rokopisni oddelek nacionalne knjižnice to lepo, izvirno in javnosti doslej neznano delo,posrečen spoj poezije in slike. Delo je bilo namenjen nečaku. S to knjižico je postavila tudi trajenspomenik svoji domači, simbolno pa tudi vsaki večji slovenski vasi je zapisal dr. Mihael Glavan vspremni besedi.
14. Delo z uporabniki
Knjižnice so imele odpiralni čas po sprejetem urniku, skupaj so bile za uporabnike odprte 7010 ur. Vvsem letu je knjižnično mrežo Mestne knjižnice Grosuplje obiskalo 230.985 ljudi, v primerjavi z letom2009 je to 13,3 % več. Delo z uporabniki zajema izposojo gradiva na dom in v čitalnico, svetovanje inposredovanje splošnih informacij in inf. na določene teme iz gradiva in o gradivu, svetovanje zauporabo katalogov. Zabeležili smo 909212 aktivnosti v zvezi z gradivom (izposoja, vračanje,podaljševanje), vseh transakcij zaradi izposoje, vračanja, rezervacij tudi s pomočjo dostopa nadaljavo je bilo 956.511. Z medknjižnično izposojo smo članom omogočili dostop do 199 izvodov, lani201. V druge knjižnice smo posodili 53 naslovov, lani 46.
8
15. Knjižnične dejavnosti za promocijo branja, razstavna dejavnost
Med naloge splošne knjižnice sodi tudi promocija branja in informacijsko opismenjevanje za otroke,mladino in odrasle. S prireditvami, ki smo jih organizirali, smo vzpodbujali obisk knjižnic, promoviraliavtorje in kvalitetne knjige, vzpodbujali samostojno uporabo knjižnične IKT, katalogov in priročneliterature.
Ilustracija Gabrijel Vrhovec po idejni zasnovi Ksenije Medved
Posebno pozornost smo posvečali mladim z izvajanjem pravljičnih ur, počitniških delavnic, obiskiskupin iz vrtca in šol, obiski knjižničarjev v šoli in vrtcu, mladinske knjižničarke so predavale opomenu branja na roditeljskih sestankih za starše. Pri izvajanju dejavnosti smo se pogosto povezovalis kulturnimi društvi in JSKD OI Ivančna Gorica, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, FestivalomStična, društvi upokojencev, glasbeno šolo, društvom podeželskih žena...V knjižničnih prostorih smopripravili številne likovne in knjižne razstave, v naših prostorih so razstavljali vrtci, šola, društva.Prostorski pogoji osrednje knjižnice omogočajo tudi galerijsko dejavnost, po kateri je velikozanimanje. V letu 2010 smo organizirali 13 razstav.O svojem delu in dejavnostih smo obveščali v lokalnih in nacionalnih medijih.
16 Kazalci uporabe Mestne knjižnice Grosuplje za obdobje 2005 – 2010
Obiskovalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010Za izposojona dom
117078 126870 136365 158714 160281 164063
Obiskčitalnice
21920 27422 29318 32416 32511 50000
Obiskprireditev
7489 7491 10132 12746 15860 16922
Skupaj 146487 161783 175815 203876 208652 230985
9
17 Kazalci uporabe Mestne knjižnice Grosuplje za leto 2010
Št. članov/1000 prebivalcev 304,8Delež včlanjenih prebivalcev 30,5Število obiskov/člana 19,75Število obiskov/prebivalca 6,02Št. aktivnosti z gradivom /člana 77,75Št. aktivnosti z gradivom/strokovnegadelavca
53.483
Št. vseh transakcij/strokovnega delavca 56.265
18 Dejavnosti in izobraževanja za celotnem slovenski prostor
Zaradi ustreznih prostorskih pogojev ter središčne lege je bilo v osrednji knjižnici več strokovnihizobraževanj in srečanj za knjižničarje in direktorje knjižnic kot npr. biblioterapija, oblikovanjespletnih strani za knjižnice, nabavna politika splošnih knjižnic. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnicje bilo vseslovensko srečanje s primeri dobrih praks o vzpodbujanju branja za različne ciljne skupine.Ob tej priložnosti smo tudi slovesno predali knjige vodstvu OŠ Dobrepolje šole in učencem, ki so sena pobudo sekcije za splošne knjižnice zbirale po vsej Sloveniji za struško šolo ob poplavah.
19 Doseganje učinkovitosti pri izvajanju nalog v razmerju douporabnikov storitev, zaposlenih, ustanoviteljic ter drugih ciljnih skupin
Na osnovi dogovarjanja z našimi ustanoviteljicami, povezovanjem z okoljem, ki mu služimo terodgovornega dela vseh zaposlenih ocenjujemo, da smo uresničili večino letnih ciljev. Po številuobiskovalcev in izposoji na prebivalca smo na vrhu v slovenskem prostoru, enako velja za aktivnečlane in prirast gradiva na prebivalca. Prireditve, ki jih organiziramo, so v skladu z zakonom zauporabnike brezplačne in pri obiskovalcih lepo sprejete. Uresničil se je tudi naš cilj po dodatnihprostorih v Ivančni Gorici, tako da tukaj dosegamo sedaj vsaj minimalni pogoj. Obiskovalci pa so nadpridobitvijo navdušeni, saj je knjižnični prostor urejen in organiziran tako, da se v prostorih lahkotudi zadržujejo. Manjše število strokovnih delavcev in visoka uporaba knjižničnih storitev vplivajo naobremenjenost zaposlenih, ki je v našem okolju nad slovenskim povprečjem, zato smo si v vsehknjižnicah pomagali s študentskim delom. Kljub planom in načrtom pa nam še ni uspelo pridobitinovih zaposlitev v Ivančni Gorici in Grosupljem.
10
20 Pregled dela po enotah Mestne knjižnice Grosuplje
Enote Mestne knjižnice Grosuplje Odprta ur/teden
Osrednja knjižnica Grosuplje55
Enota Ivančna Gorica 50Enota Dobrepolje 30,5Izposojevališče Krka 2 /od oktobra zaradi poplave zaprtaIzposojevališče Stična 2Izposojevališče Šentvid 2Izposojevališče Višnja Gora 2
Prirast gradiva po lokacijah Mestne knjižnice Grosuplje
2007 2008 2009 2010Dobrepolje 1452 1545 1417 1422Ivančna Gorica 3825 4350 4124 3918Krka 180 20 6 37Višnja Gora 28 21 2 3Stična 54 19 6 13Šentvid 81 38 16 19Grosuplje 5482 6471 6072 5992
Temeljna zaloga gradiva po lokacijah Mestne knjižnice Grosuplje 31.12.2009
Grosuplje IvančnaGorica
Dobrepolje Krka Stična Šentvid VišnjaGora
Adam.Knjiž.
Skupaj
83877 48515 18230 1755 5400 4494 2595 60 164926
11
21. Knjižnica v Grosupljem
Struktura in število aktivnih članov
Mladina Odrasli SkupajVsi
2424 4337 6761Od tega vpis v letu2010 283 328 611V knjižnico je bilo v letu 2010 vključenih 35,3% prebivalcev
Obisk
Mladina Odrasli SkupajObisk knjižnice zaradiizposoje gradiva nadom
34735 64465 99200
Obisk prireditev (urepravljic, razstave,lit.večeri,potopisi,ogledi knjižnice,čitalnica)
16157 2556941726
Skupaj 50892 90034 140926
Obisk knjižnice zaradi izposoje, uporabo gradiva in opreme v knjižnici, udeležba na predavanjih,literarnih večerih, razstavah se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 29%.
Izposoja
Izposoja, vračanjegradiva, poraljšanje
Monografije Serijskepublikacije
Neknjižnogradivo
Skupaj
Odrasli 277482 16252 28395 322129
Mladi214044 1350 35756 251150
Skupaj491526 17602 64151 573279
Izposoja se je povečala za 2,8% ali za 15.586 izvodov v primerjavi s prejšnjim letom.
12
Prireditve za odrasle in mladino
Literarni večeri, predstavitve avtorjev, potopisna predavanja ure pravljic in igralne ure, počitniškedelavnice so sestavni del programa dela v osrednji knjižnici. Organizirali smo jih bistveno več, kotsmo jih planirali, ker smo se odzivali na potrebe okolja. Pri prireditvah smo sodelovali z UTŽ, KDŠkocjan in KD sv. Mihael, JSKD OI Ivančna Gorica, Turističnim društvom Županova jama ter pripravilisrečanja z avtorji in predstavitve del: Jakličeva knjiga z dr. Mihaelom Glavanom, monodramo SlovoAndreja Smoleta od veselih ur v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna, Z uravnoteženo prehranodo optimalnega počutja, potopisno predavanje po ZDA, mednarodno literarno srečanje PEN, Skolesom po Trubarjevi poti, Nara Petrovič in predstavitev knjige Bog, navodilo za uporabo, ToniGašperšič s predstavitvijo knjige Moja teta Mara, pesniška zbirka Brevir življenja, note duše z DragicoNovak Štokelj, Nikom Brumnom in dr. Evgenom Bavčarjem, Oj božime, oj božime s predstavitvijoustvarjanja v Beneški Sloveniji, Reinkarnacija med znanstveno hipotezo in osebno izkušnjo z Jano inDoro Debeljak in Barbaro Škarja, predstavitev domoznanskih del Tričetrt tisočletja pražupnijeŠkocjan, Naše kapelice, predstavitev pisatelja Ludveta Potokarja, razstava del Evgena Obelšerja,fotografska razstava udeležencev foto delavnice pri UTŽ, rešiljeji Mojce Hieng, likovna razstava Kakose bojujem proti revščini.
Udeleženci mednarodnega srečanja PEN Beneška Slovenija in pogovor s prof. Viljemom Černom
Obiski otrok iz vrtca so potekali skozi vse leto. Ure pravljic smo organizirali enkrat tedensko za otrokeod 4. do 9. leta ter enkrat mesečno za malčke od 2. do 4. leta. V knjižnico so vsak teden prihajaleskupine otrok iz vrtcev, za katere smo izvajali ure pravljic s knjižnično vzgojo. Knjižničarke so izvedletudi 12 obiskov v vrtcu z izvedbo knjižne vzgoje.
Vrtec na obisku v pravljični sobi Mamice z malčki na igralni urici
13
Pregled prireditev za otrokeVrsta prireditve Št. prireditev Skupno št. obiskovalcev
Obiski vrtčevskih skupin s KKV* 27 517
Obiski šolskih skupin 10 217
Obiski knjižničarke v vrtcu 12 565
Pravljične ure 30 606
Pravljične ure za najmlajše 8 129
Razstave vrtcev oz. šol v knjižnici 6 260
Zaključki bralnih projektov 5 118
Počitniške delavnice 5 172
Tematske knjižne razstave 14 210
Lutkovna predstava 2 92
Ustvarjalna delavnica 2 26
Skupaj 6 38
Romi 2 22
Obiski posebnihskupin
Sožitje 4 16
Bralna vzgoja s starši 1 26
Biba se s knjigo ziba 2 6
Obiski vrtčevskih skupin brez KKV 41 779
Unicefova delavnica 2 75
Knjižni kviz 1 5
E-knjižni kviz 2 3
Skupaj 18 1195
Rastem s knjigo 12 262
Mega kviz 3 (šole) 315
Sodelovanje vrepubliškihprojektih
Moja naj knjiga 3 (šole) 618
Sodelovanje v projektni skupini –postavitev gradiva za posebne skupine
1 3
SKUPAJ 193 5037
14
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje
V letu 2010 smo organizirali in odprli naslednje razstave v galeriji knjižnice, ki so bile sprejete vprogram na osnovi predloga strokovne komisije: likovna dela Ljudmile Šuklje, slike Janeza Briclja inilustracije Suzi Bricelj, kiparska dela mag. Jirija Kočice, DPŽ Sončnica z velikonočno razstavo,Pomladni cvezlični aranžmaji, likovna dela Viktorja Barliča, modne skice mag. Renate Rudolf, vojaškeradijske naprave Janeza Červeka, grafična mapa Hallerstein, likovna dela Roberta Leška, asemblažnepripovedi Gabrijela Vrhovca, slike Tanje Pine Škufca, božično-novoletni aranžmaji, Akvarel Rašca2010.
Odprtje razstave Janeza in Suzi Bricelj HuiQin Wang ob odprtju razstave grafične mape Hallerstein
Časopisna kavarna
Prostor in storitve v knjižnici smo želeli čim bolj približati sodobnemu uporabniku in njegovimpotrebam z neformalnim prostorom, ki počasi pridobiva svoje stalne uporabnike. Galerijski prostorin kavarna tvorita skupen ambient.
22 Knjižnica v Ivančni Gorici
Struktura in število aktivnih članov v letu 2010
Mladina Odrasli SkupajVsi
1614 2366 3980
Od tega vpis v letu2008
179 149 328
V knjižnico je bilo vključenih 25,9% prebivalcev.
15
Obisk
Mladina Odrasli Skupaj
Obisk knjižnice zaradiizposoje gradiva nadom
20225 30952 51177
Obisk prireditev (urepravljic,razstave,lit.večeri, potopisi,strokovni pogovori,čitalnica)
7276 4355 11631
Skupaj27501 35307 62808
Obisk knjižnice zaradi izposoje, uporabo gradiva in opreme v knjižnici, udeležba na predavanjih,literarnih večerih, razstavah se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 21%
Izposoja
Vse aktivnosti v knjižniciz gradivom
Monografije Serijskepublikacije
Neknjižnogradivo
Skupaj
Mladina 95921 267 26670 122858
Odrasli107389 3142 20728 131259
Skupaj203310 3409 47398 254117
Izposoja se je povečala za 5,8% ali za 13989 izvodov v primerjavi s prejšnjim letom.
Prireditve za odrasle in mladino
Kar seješ, to žanješ.Knjižnica v Ivančni Gorici je v letu 2010 pridobila nekaj novega prostora, s tem pa končno tudidostojen prostor za prireditve in sprejemanje skupin , hkrati pa tudi nekaj več razstavnega prostora.
S ponudbo smo želeli zajeti čim več ciljnih skupin in njihovih potreb. Organizirali smo: večereljudskih pripovedi z etnologinjo, ki so bili izredno toplo sprejeti , na literarnih večerih smo predstavili
16
Antona Draba z njegovo poezijo, pisateljico Ivanko Mestnik, potopisna predavanja Libija, Skalnogorovje Kanade, Španija. Ljudi zelo zanima osebnostna rast, komunikacijske veščine, zato smoizvedli cikel treh predavanj s tega področja z Jano Lavtižar. Knjižne razstave so v knjižnici tako ali takostalnica, pripravili smo jih 15.
Srednja generacija ima najraje delavnice za osebno rast in večere ljudskih pripovedi. Prav tako seniorji, ki so jim ljubi še literarni večeri inlikovne razstave…
Med poletjem se starši zabavajo z otroki v Bralnem srečelovu. Knjige po izboru knjižničarjev vpaketih so odlično sprejeta spodbuda za branje.
Otroci in mladina Za mlade smo organizirali fotografski projekt »Zgodba v sliki«. Na odziv smo ponosni, saj je mladetežje privabiti v knjižnico. Na otvoritvah njihovih razstav seje združilo veliko mladih v ustvarjalnosti,kulturnem druženju in pogovoru. Lanske razstave so bile: Jernej Jager s popotniško fotografijo,Barbara Pajk z umetniško, Mitja Berdajs z macro in Tina Rus s koncertno fotografijo. (Za ilustracijo,Skupine predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev prihajajo v knjižnico z vzgojitelji in učitelji.Za njih izvajamo knjižno in knjižnično vzgojo, mlajši so ob tem deležni še ure pravljic. Ure pravljic,otroške delavnice in kvize izvajamo tudi v popoldanskem in počitniškem času.
Knjižna in knjižnična vzgoja, ure pravljic, igralne urice s knjigo za najmlajše. Projekt Rastem s knjigo, kulturnidnevi in otvoritve razstav »Zgodba v sliki« za mlade.
17
Pregled prireditev za otroke in mladinoVrsta prireditve Št. prireditev Skupno št. obiskovalcev
Obiski vrtčevskih skupin s KKV* 37 740
Obiski šolskih in srednješolskih skupin 24 440
Pravljične ure 5 105
Počitniške delavnice 6 184
Tematske knjižne razstave 15 181
Ustvarjalna delavnica 2 26
Knjižni kvizi (Počitniški kviz, Kviz o gozdu,Prešernov kviz
3 237
Rastem s knjigo zaOŠ in SŠ
8 200
Mega kviz 3 (šole) 389
Moja naj knjiga 3 (šole) 349
Knjižnični FB na mladinskem oddelku 1 300
SKUPAJ 3196
Sodelovanje v projektih, festivalih, z društvi in zavodiVsaka knjižnica se prilagaja okolju in se povezuje z lokalnimi društvi, organizacijami: Mali vitez,odrasli, ki so v otroštvu preboleli raka, likovnim društvom, JSKD OI Ivančna Gorica, Festival Stična,Sodelujemo v slovenskih akcijah Naj knjiga, Mega kviz, Knjige za vsakogar, Dan splošnih knjižnic,Literarni natečaj Kako diši moja knjižnica, Palček Bralček, S knjigo na potep…
Varovanci zavoda Želva nas radi obiščejo… Festival Urbano..
18
Izposojevališča
Male krajevne knjižnice so bile odprte enkrat tedensko po dve uri. Uporabniki so imeli na voljotemeljno zbirko , ki smo jo glede na potrebe obiskovalcev dopolnili s kolekcijami knjig iz zbirkeknjižnice v Ivančni Gorici. Na začetku poletja smo pripravili počitniško akcijo Knjižničar pri vas, spovečanim izborom počitniškega branja. Na izposojevališčih smo v sodelovanju s šolo in vrtcemizvajali tudi knjižno in knjižnično vzgojo. V Šentvidu sodelujemo z društvom upokojencev z akcijoSrebrne niti, na način da jim tedensko pripravimo nove kolekcije bralnih knjig.V jesenskih poplavah je bila poplavljena tudi knjižnica na Krki, zato je do rešitve prostorske situacijezaprta. Med poplavo je bilo uničenih tudi 744 knjig, ravno tako za uporabo ni več primerna opremaza postavitev gradiva ter računalniška in komunikacijska oprema.
Aktivni člani Vse aktivnosti vknjižnici 2009
Vse aktivnosti vknjižnici 2010
Krka 40 769 849Stična 143 821 604Šentvid 142 1471 1911Višnja Gora 30 755 659
23. Knjižnica v Dobrepolju
Struktura in število aktivnih članov
Mladina Odrasli SkupajVsi
452 446 898
Od tega vpis v letu2010
31 19 50
V knjižnico je bilo vključenih 23, 13 % prebivalcev, 39 članov več kot leta 2009.
Knjižnica, varen prostor Sedi k meni in poslušaj pravljico
19
Obisk
Mladina Odrasli Skupaj
Obisk knjižnice zaradiizposoje gradiva nadom
7196 5590 12786
Obisk prireditev (urepravljic, razstave,lit.večeri, potopisi,čitalnica)
2381 4440 6821
Skupaj 9577 10.030 19607
Obisk knjižnice zaradi izposoje, uporabo gradiva in opreme v knjižnici, udeležba na predavanjih,literarnih večerih, razstavah in delavnicah se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 37%.
Izposoja
Vse aktivnosti v knjižniciz gradivom
Monografije Serijskepublikacije
Neknjižnogradivo
Skupaj
Mladina 36313 472 8783 45568
Odrasli 27699 1533 2948 32180
Skupaj64012 2005 11731 77748
Izposoja se je povečala za 12,5 % ali za 8646 izvodov v primerjavi s prejšnjim letom
Prireditve za odrasle in mladino
Pri organiziranju prireditev za odrasle smo se povezali s KD KOMA Sekcijo Razgledi, glasbeno šolo,dramsko skupino Scena, osnovno šolo, društvom podeželskih žena. V knjižnici smo tako pripravilinaslednje prireditve za odrasle: predstavitev pesniške zbirke Kitke, literarno srečanje z DušicoKunaver in Zagoriškimi fanti Slovenska pesem v besedi in glasbi, potopisna predavanja: Tibet,Zambija, Okrog Črnega morja, Romanje v Compostelo, Galapagos, strokovno predavanje o netopirjih.V knjižnici je bila razstava poprtnikov in starih predmetov, razstava fotografij, likovne razstaveučencev OŠ. Knjižnica je sodelovala na proslavi ob obletnici šole.
20
Stari predmeti na razstavi v sodelovanju z vrtcem Večer z Dušico Kunaver in Zagoriškimi fanti
Prireditve za otroke v knjižnici v DobrepoljuVrsta prireditve Št. prireditev Skupno št. obiskovalcev
Obiski vrtčevskih skupin s KKV* 49 975
Obiski šolskih skupin 6 94
Obiski knjižničarke v vrtcu 2 66
Obiski knjižničarke v šoli 1 24
Knjižna čajanka za osnovnošolce 2 20
Pravljične ure 20 574
Zaključki bralnih projektov 4 89
Počitniške delavnice 5 96
Tematske knjižne razstave 11 220
Lutkovna predstava 2 72
Ustvarjalna delavnica 2 28
Skupaj 3 123
Rastem s knjigo 2 48
Mega kviz 1 23
Sodelovanje vrepubliškihprojektih
Moja naj knjiga 1 52
SKUPAJ 108 2381
*KKV – knjižna in knjižnična vzgoja
21
Podatki iz preglednice kažejo veliko število organiziranih oblik dela, ki smo jih izvedli za otroke inmladino. V knjižnico poleg potreb zaradi izposoje gradiva vsak dan zahaja veliko otrok, ki se vknjižničnih prostorih učijo, uporabljajo internet, se družijo in pogovarjajo, prebirajo literaturo,rešujejo kvize. Pravijo, da je vsak od njih dobro sprejet, zato se v knjižnici dobro počutijo in vanjoradi zahajajo.
Pravljičarji na lutkovni predstavi ob zaključku ur pravljic V knjižnico radi hodimo tudi med počitnicami
Pravljične urice so potekale vsak petek v sezoni od oktobra do maja. Udeležba na njih je bila takovelika, da je bilo včasih že težko organizirati delo. Pri izvedbi smo si pomagali tudi s pomočjoštudentov, ker se ure izvajajo v času odprtosti knjižnice.
Redno tedensko knjižnico obiskujejo otroci iz vrtca. Pri vsakem obisku poslušajo pravljico, se opravljicah pogovarjajo ter si ogledajo nove knjige.
Redno sodelujemo tudi z matično šolo in njenimi podružnicami pri izvedbi knjižne in knjižničnevzgoje, bralni znački in domačem branju.
Tudi v preteklem letu se je knjižnica pridružila Podgorski raji, knjižničarka je vodila otroke po Jakličevisobi ter spominski sobi bratov Kralj.
Glede na obseg opravljenih storitev in števila uporabnikov je knjižnica izpolnjevala vlogo lokalnegaizobraževalnega, kulturnega, informacijskega in socialnega središča lokalne skupnosti.
Februar 2011 Roža Kek, direktorica