P o š t n i n « p l a t a n a T r o t o r l n i POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN

Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

Leto III — Stev. 41. N O V O M E S T O . 10 O K T O B R A 1952 Č E T R T L E T N A N A R O Č N I N A 100 D I N I Z H A J A V S A K P E T E K

Z o k r a j n e p a r t i j s k e k o n f e r e n c e v K o č e v j u

Vela prelomnica v Tako dobro pripravljenih, vsebinsko polnih in demokratičnih odprtih partijskih sestankov si ljudje na Kočevskem še želijo

Letos so se osnovne p a r t i j s k e o r g a ­n i z a c i j e na Kočevskem p r i p r a v i l e na letno o k r a j n o p a r t i j s k o konferenco b o l j ­še k o t v vseb p r e j š n j i h l e t i h . O b r a č u n e svo jega enoletnega, m a r s i k j e pa t u d i večletnega d e l a . so p r v i k r a t poda ja le j a v n o na o d p r t i h ses tank ih pred l j u d ­s t v o m . K a k o r p o v s o d , so t u d i v kočev­skem o k r a j u o d p r t i p a r t i j s k i ses tanki m o č n o d v i g n i l i ugled P a r t i j e , predvsem pa so razširil i in o k r e p i l i njene vez i z n e p a r t i j c i . V e l i k a udeležba l j u d s t v a na teh ses tankih je omogoči la n e p a r t i j -c e m , da so z n o v a s p o z n a l i , kakšna je

Od tedna do tedna O dveh kongresih bi bilo oredno

danes nekaj peč povedati, saj sta u-zoala precejšen odmev v svetu: kon­gres angleških laburistov in kremelj-ski kominformovski kongres, ali kakor se uradno imenuje XIX. kongres VKP(b).

Posvetimo se najprej temu zadnje­mu, ki ga že trinajst let ni bih — če­prav bi ga morali na vsake štiri leta sklicati. Naj. že kakor koli o Moskvi opravičujejo dolgi premor od XVIII. do XIX. kongresa — čeprav jih pri tem niti ne peče preveč vest — svoje zgre­šene poti ne bodo mogli popraviti in pred svojimi množicami ter delovnim ljudstvom vsega sveta s Še tako leni­mi frazami ne bodo oprali vse bolj ostrudnih grehov V vod v kongres je bil obširen Stalinov članek p sovjetski re­viji >Boljševik<. Kremeljskc sonce ni prav nič bolj prijazno posvetilo, če­prav so marsikje iskali za izbranimi Stahnovimi besedami o odnosih med Vzhodom in Zahodom svetlih isker no-ve. znosnejše moskovske politike. Vsak ki ima kaj opravka s sovjetskimi me todami - kakor na primer naŠt na rodi — ho bri odkril, da so Stalinove fraze, kt jih je papagajsko ponavljal Malenkov na kongresu VKP(b), prire­jene ie znanemu načinu moskovskih mirovnih ofenziv za zasedanja OZN Nikakor se ne morpmo zanajati ob i* tako sladkih sovjetskih besedah o miru in sodelovanju, ko na jugoslonanskih mejah stalno rožlja knminforr ovako orožje in ne mine teden brez žrtve na naši strani, ko na Koreji mosknpski računi prekrižajo vsak poskus zbliža nja v vprašanjih, kt preprečujejo ikle niteo premirja, ko se Nemčija in Av­strija v glannem zaradi Kremlja ne moreta izmotati iz svojega nemogočega položaja, ko . . in naštevali bi lahko ie kar dalje.

Moskovski kongres se je cedil * pridet :ki, ki so poveličevali Stalina in njegovo nezmotljivo vodstvo, nekaj hvale so vedeli povedati o satelitih, ki verno slede moskovskim gospodarjem — vse ostalo pa to zavrgli in obsodili kot vojne hujskače, imperialiste in ameriške hlapce. Semkaj so po stari navadi tudi nas vključili in prav nič jim ne zamerimo, da $o v Malenkovem poročilu na kratko z nami opravili Tako je vsaj zanje ostalo več hvah kajti na nek način so morali pred mno­žicami opravičiti notranje probhme, morali so nekako zakriti, zakaj ne ?o vore neč o komunizmu, ki naj bi ga

o prejšnjih izjavah o SZ Že dosegli a dolgo in široko so razpihnili uspe­

he petletnega plana, previdno pa za­molčali težave in zločine, ki so jih de­ležni narodi SZ,

V splošnem nt moskovski kongres prinesel nič nep ^čakovavega, ker Nf> OV-jevske inscenirane komedije tudi kaj take&a ne dopuste. Če so ie trinajst let z njimi odlašali, bi brez škode še tudi :daj brez kongresa ži­veli

Drugače je Izpadel laburistični kon gres v Velike Britaniji Najbolj zna čilno zanj je, da je odkril precejšnja notran, razprtije v laburistični stran ki. Bevanova levičarska skupina se jr zelo vidno povzpela in iz strankinega poHtičnega odbora izrinila ikoraj vse znane politike, ki izhajajo iz Attl.eeje vih In Morrisonovih oral Na kongresu je bilo zaradi tega precej vrenja, do iz raza je prišlo mnenje, da bo moral Attlee zapusti mesto vodje opozicije in doma in v svetu napeto p. irakujejo kako se bo Revan odrezal n laburistič ni parlamentarni frakciji Mnogi so *i cer Bevanu očitali, da razbija laburi stične vrste in da bo imela od tega ko risti le nasprotna 'ronservuti' na stran ka Zanimivo bo, kaki bo cenil kon ser vati vni kongres, ki pran i dni za seda. stanje med laburisti Mnogi opa zovalci od strani sodijo, da je notra njih trenj tudi med (hurchillnvo gai do precej in da bodo imeli kon serva tivci sami s seboj dovolj opravka, zato pa da ne bodo mogli kdo oe kako iz koristiti nasprotnil ovih težav Kako se bo iztekel dnnboj me-l konseivativci in laburisti, pa bo pi fn tel šele čas. čeprar ie sedaj marsiki< I'-minevajo, da ztu> priti do koalicije u britanski vladi.

naloga , kakšni so c i l j i , sredstva i n ob­l i k e dela k o m u n i s t o v . V i d e l i so. da je vse. k a r dela P a r t i j a , l j u d s t v u s a m o v koris t . P r a v o d p r t i p a r t i j s k i sestanki

j so p o t r d i l i , da s luži jo k o m u n i s t i svoje­m u n a r o d u kot n jegovi n a j b o l j zvest i , n a j b o l j p r e d a n i s i n o v i . Poroči la , k i so jih p o d a j a l i s e k r e t a r j i O P O , r a z p r a v ­l jan je , v katerega so poleg k o m u n i s t o v posegali nečlani P a r t i j e , ter s k u p n o po­s t a v l j e n i načrt i so s l i k a pol i t i čno-vzso j -nega, p r o s v e t n e g a , g o s p o d a r s k e g a , d r u ­š tvenega i n s k r a t k a , vsega j a v n e g a živ­l j e n j a v o k r a j u .

O k r a j n a p a r t i j s k a k o n f e r e n c a , k i je b i l a v K o č e v j u 28. s e p t e m b r a , je zato l a h k n d a l a preg led in a n a l i z o polit ič­nega stanja na terenu. 1 "52 de legatov O P O in več je število gostov je na k o n ­ferenci navdušeno p o z d r a v i l o navzoče­ga č lana P o l i t b i r o j a C K K P S tov. Ja ­neza H r i b a r j a in l j u d s k e g a p o s l a n c a Zvezne l j u d s k e skupščine tov. M e t o d a Mikuša. Obsežno , izčrpno poroči lo o delu P a r t i j e v o k r a j u je p o d a l sekretar O K K P S tov. J o ž e Klar i č .

N o b e n d r u g o k r a j v S l o v e n i j i n i po o s v o b o d i t v i t ako i z p r e m e n i l sestava p r e b i v a l s t v a k a k o r kočevski . V kra je , k jer so nekoč p r e b i v a l i Nemej in nem-č u r j i , so prišli l j u d j e iz vseh k r a j e v S loveni je . T i l j u d j e pa so prišli s k o r a j povsod v p o p o l n o m a porušene, požga-ne a l i zanemar jene kra je , v k a t e r i h je vojna v i h r a o p r a v i l a svoje. N a l o g e par­t i j s k i h o r g a n i z a c i j na Kočevskem so bile zato v i z g r a d n j i in o b n o v i k r a j e v še prav posebno v e l i k e . V u s t v a r j a n j u v e l i k i h social ist ičnih k m e t i j s k i h o b r a ­tov so b i l i doseženi p o m e m b n i uspeh i .

Posojila za dograditev stanovanjskih hiš

Z v e z n i g o s p o d a r s k i svet je i z d a l o d ­ločbo, po kater i l a h k o d o b i j o d e l a v c i , uslužbenci in t u d i d r u g i z a s e b n i k i p r i N a r o d n i b a n k i a l i k r a j e v n i h r a n i l n i c i v mest ih in n d u s t r i j sk ih središčih po­

s o j i l o za d o g r a d i t e v s t a n o v a n j s k e hiše, k i so fo začeli z i d a t i zase in za svoje družinske č lane .

T a k a poso j i la se bodo d o v o l j e v a l a ob splošnih pogo j ih za dolgoročne k r e ­dite, in sieer do višine r a z l i k e med p r e d ­računsko vrednost jo del in med vred­nostjo že izvršenih d e l , vendar posa­mezno poso j i lo ne sme presegati 700.(100 d i n a r j e v .

Poso j i lo se l a h k o d o v o l i na trideset let prot i p o l l e t n e m u o d p l a č e v a n j u . — O b r e s t i z n a š a j o 1 odstotek.

N a d 800 s t a n o v a n j s k i h in 700 gospo­d a r s k i h pos lopi j je zras lo iz ruševin, z n j i m i vred pa so rasl i in rastejo na Kočevskem novi l j u d j e . O k r a j n a k o n ­ferenca je u g o t o v i l a , da se vsepovsod v o k r a j u kaže živahna gospodarska raz-

odloči lna v p r a š a n j a polit ičnega i n ideo-loško-vzgojnega d e l a , pa so t u d i t a m p r a v t i sestanki p o m e n i l i o g r o m n o p r i ­dobitev tako za O P O kot za celotne delovne k o l e k t i v e . V o d i l n a v l o g a de­lavskega r a z r e d a se je v o k r a j u na splošno zelo o k r e p i l a . T o n a j b o l j po­tr ju je p r i m e r kočevskega r u d n i k a . D a l j časa je O P O dopušča la n e z d r a v i m ele­m e n t o m , d a so r o v a r i l i p r o t i P a r t i j i i n l j u d s t v u . K o p a je počisti la z n e v r e d ­n i m i člani P a r t i j e , je O P O p r i d o b i l a na u g l e d u . Članstvo s i n d i k a t a se je od 26 d v i g n i l o na b l i z u 80 %, d o V I . k o n ­gresa P a r t i j e pa so s k l e n i l i , da ga bodo d v i g n i l a vsa j na 95 % vsega zaposlene­ga d e l a v s t v a . N a r u d n i k u so u s t a n o v i l i >Svobodo<, de lavsko k u l t u r n o - p r o s v e t -no društvo , k i že i m a 250 č lanov , i z ­med teh 40 k o m u n i s t o v . O d p r t e g a p a r ­t i j skega sestanka se je udeležilo na r u d ­n i k u od 710 č lanov k o l e k t i v a 650, k a r n e d v o m n o g o v o r i o u g l e d u P a r t i j e v p o d j e t j u . Sestanek na r u d n i k u , pa t u d i

(Nadaljevanje na 2. strani.)

Gorjanci vabijo!

Pohitite v Jesensko preleat košenlc In hn-kovlh ho»t Kukove gore "* zvečer pa ee zateclte v gostoljubno kočo narodnega heroja

V i n k a Parierslčat

tedalfe boli se atrinle naš denarni sistem

J o ž e K l a r l č Je bil znova Izvoljen za sekre­tarja O K K P S Kočevje

gibanost i n n a p r e d e k . N a d 60 % z e m ­l je i m a j o državna posestva. V S t a r i c e r k v i , b t a r e m l o g u , K o p r i v n i k u in še d r u g o d i m a j o ta posestva nad 5000 g lav | goveje živine, v e l i k o število ovac , p r a ­šičev i t d . P r i d e l e k $ft j n k r o m p i r j a je na n j i h o v i z e m l j i v e l i k o večj i kot ie b i l p r e d v o j n o , več j i pa je t u d i od povpreč ja z a s e b n i h kmečkih gospodar- | stev.

P a r t i j s k a konferenca je razčlenila stanje pol i t ičnega dela v o k r a j u . Ugo ­t o v i l a je, da so med l j u d s t v o m nadvs< u g o d n o o d j e k n i l i o d p r t i računi O P O P r a v o d p r t i p a r t i j s k i sestanki so po­k a z a l i k a k o g loboko so p r o d r l e s srca naših d e l o v n i h l j u d i p r i d o b i t v e l j u d s k e revo luc i j e . P o t r d i l i so nadal je , da lju>l-s tvo zavestno p o z d r a v l j a nove gospo­darske in u p r a v n e ukrepe , k i vodi jo v č e d a l j e g lobl je in popolne jše samo-

S prvim januarjem prihodnjega leta bodo ukinjeni industrijski boni. De­lavci in uslužbenci bodo dobivali svoje zaslužke samo v denarju in prosto bo­do razpolagali z njimi pir izbiri blago na tržišču. Ta nedavni sklep Gospodar­skega sveta FI.RJ kaže, da je naš trg že toliko založen, da lahko odpadejo zadnji administrativni ukrepi za nje-

boni doslej neobhodno potrebni. Saj so o precejšnji meri pravilno usmerjali kupne fonde naših delavcev in name­ščencev in s tem preprečevali dviganje cen živilskim proizvodom. To je bilo v času, ko se je naše tržišče šele ure­jevalo, ko preskrba še ni bila docela urejena in podobno. Zdaj, ko smo od­pravili vse obvezne odkupe, pa bi in-

govo usmerjanje. Čedalje bolj prihaja dustrijski boni lahko postali celo resna do izraza načelo dosledne ponudbe in \ zavora za napredek našega celokupne-poopraševanja. To pa je tudi dokaz ga gospodarstva. Danes imajo kupci na moči našega gospodarstva, trdnosti na- našem trgu že najraznovrstnejšo izbiro še proizvodnje m nenehnega utrjevanja blaga, delovni kolektivi pa se nenehno našega denarnega sistema. j trudijo, da sproti zalagajo trg s tistimi

Ob odpravi industrijskih bonov pa ; izdelki, ki jih kmet in delavec najbolj je le treba povedati, da so bili prav ti i potrebujeta.

Skrb za vzgojo otrok je osrednja naloga novomeških žena Razgibana mostna konferenca A F 2 . ki »o

jo imele novomeške žene v torek 30. sep­tembra zvečer v nabito polni dvorani sindi­kalnega doma le bila tako po poročilih in plodnem živahnem razpravljanju udeleženk živ odraz stan .„ v organizaciji Ze večkra t smo ugotovili da je organizacija žena med najagilnejslml v Novem mestu; to je poka zala tudi zadnja konferenca, katere so se med drugimi udeležili kot gostje član sekre­tariata O K K P S Franc Kolar, org sekretar O K K P S J o ž e Plave, sekretar M K K P S Miha P o č r v i n a , sekretar MO O F Bogdan

dela pa J e podala sekretarka Francka Pun-g e r č a r Težko je v kratkem poročilu naštet i dolgo In petr.ro dejavnost uovome&kih žena — saj smo jih vse ieto greAavali prav po­vsod Kjer koli ie bilo treha pomagati, bo­disi v šolah prireditvah, nastopih, preno­čevanju gostov Izletih otrok otroškem vrtcu in se in se — povsod smo jih videli, povsod ao se poznala njihovu pridne roke- Težko je o takem delu govoriti v Številkah opravlje­nih ur. saj le pr> ženab bilo mnogo nare­jenega, kar *e v urah niti izmeriti ne da. Naj jim bo. tem skromnim in pridnim de-

rade potisnejo on stran zelo važna in l ta jniško poročilo • pregledom opravljenega

S l u č a j Ivana Pirečnika je našim bra lcem prav gotovo že z n a n iz dnev­nega t i ska . M a l e g a Ivana so nemški na­cist i vze l i iz z i b e l k e staršem v Šošta­nju k m a l u po o k u p a c i j i Š t a j e r s k e ; oče­ta so m u u b i l i , mater pa o d p e l j a l i v zloglasno taborišče s m r t i . M e d r e d k i ­m i , ki so preživeli peke l nemškega su­ženjstva, je b i la t u d i P i rečn ikova m a ­ma, ki se je po v o j n i v r n i l a na svoj s k r o m n i dom v Š o š t a n j u . D o m pa je bi l prazen . B i l je brez o t r o k a , k i ga je r o d i l a in k i so ji ga o d v z e l i m o r i l c i njenega moža, Ivanovega očeta .

Po večletnem i s k a n j u in poizvedo­v a n j i h Rdečega križa so našli za m s Mm I v a n o m p r a v i l n o s l e d : živel je v Nemči j i , na d o m u bivšega S S - o v c a , Ki je o t r o k a u g r a b i l in s i ga p o s v o j i l . K d o bi s i b i l m i s l i l , da bo v r n i t e v lastnega o t r o k a n jegovi p r a v i m a t e r i p o v e z a n a s t o l i k e r i m i težavami , « t a k o težkim, nečloveškim in n e m o r a l n i m procesom, kot si ea je i z m i s l i l o a m e r i š k o sodišče v F r a n k f u r t u . S o d n i k C l a r c je pred do­b r i m mesecem i z d a l nečloveško odloč­bo, da se otrok ne more v r n i t i v Jugo­s lav i jo , ker d a se m u p r i bivšem S S - o v s k e m zloč incu » b o l j e f p d i ko t bi se mu g o d i l o v J u g o s l a v i j i < . S tem pa se Pirečnikova m a m a n i s t r i n j a l a . S po­močjo naših ob las t i je o b n o v i l a proces in odpotovala • s v o j i m z a s t o p n i k o m d r . Tožetom G o r i c a r j e m s a m a v Z a p a d ­no Nemči jo . S p o r z a r a d i Ivana Pireč n i k a je z avze l e v r o p s k i , d a ne rečemo celo svetovni r a z m a h ! V s i več j i svetov ni časopisi v E v r o p i in A m e r i k i so se potegni l i za usodo malega u g r a b l j e n c a in z a h t e v a l i v i m e n u č loveške mora le in l j u d s k e pravičnosti , da sodišče otro­ka m o r a v r n i t i n jegovi p r a v j m a t e r i ' \meriškemu v i s o k e m u k o m i s a r i a t u »

Z a p a d n i Nemči j i je b i lo zelo nerodno, ko sta Pirečnikova m a m a in njen za­stopnik d r . G o r i č a r p r i s p e l a v B o n u Z a s t o p n i k k o m i s a f i a t a se j ima je o p r a ­vičil in i z r a / i l obža lovan je z a r a d i tako

»nečloveškega in nentemel jeneca s k l e p a umeriškeca s o d i š č a D e j a l je, da i m a j o H m e r i š k i s o d n i k i a v t o n o m i j o k i je no-č e j o in ne smejo kršiti z u p r a v n i m i uk repi .

A v t o n o m i j a sem. a v t o n o m i j a t j « -pod p r i t i s k o m svetovnega mnen ja je b i l s o d n i ! ; Clarc na d r u g i razpravi pre-

upravljanje. Čeprav so ponekod v de- | V r a n č i č . zas-opnlk novomeške garnlzlje J L A lavkam na terenih, v podjetjih, ustanovah lovnih kolektivih odprti sestanki OPO i n nosilec spomenice I 1941 Janez Zupančič I in obrobnih vaseh na tem mestu Izrečena 7flšli maln ni-pveč v no<l r „ l i n « t i ki ka i Udeleženke in goste je pozdravila pred zahvala za vse, kar so naredile! zasi) malo preveč v poorODnOStl, Kl Kaj | B e d n i c a M ( ) A F 2 A n j r e l c a f r p t n a r o b s G ž n o B l a g a j n i š k o poročilo je podala Anastazija

Midorfer po poročilih pa so se žene o g l a š a l e j v plodni diskusiji 0 š tevilnih problemih or-. ganizacije In d r u ž b e n e g a živl jenja v mestu.

Poudarile so važnost v e č j e g a izobraževanja žena. obisk predavanj, prireditev m t e č a j e v . Posebno so omenile pomen roditeljskih se­stankov na aolah, katerih nai bi se udele­ževali vsi staral, pa tudi zastopniki d r u š t e v , • organizach in ljudske oblasti, saj postaja vzgoja otrok č e d a l j e bolj naia vsesplošna skrb iD odgovornost. Bridko se občuti v me­stu pomanjkanje prostorov za izvotiiolsko

Ivan Pirečnik fe spet doma g l a s o v a n , Čeprav se s a m še vedno pro­t i v i izročitvi otroka m a t e r i . Ivan Pireč­nik se je zniag«>sla vno v r n i l d o m o v . Newyorški časopisi so p r i n e s l i posebne i z d a j e l istov s končno sodbo, d a se otrok vrne p r a v i m a t e r i . D o m o v i n a je medtem p o z d r a v i l a vrn jenega s ina z deset in desettisočerimi p o z d r a v i in ne­štetimi d a r i l i , p o z d r a v n i m i p i s m i i n t o p l i m i i z r a z i l j u b e z n i . >Naš I v a n je spet doma!« — tako govore o t roc i »n o d r a s l i v teh dneh od Jesenic do ma- ' k e d o n s k i h meja, iz cele države p r i h a ­ja jo I v a n u Pirečnik u na d o m d a r i l a in lepi p o z d r a v i . Lepo k n j i ž n o d a r i l o m u je p o s l a l o t u d i uredništvo Dolen j skega l i s ta .

P r a v i c i je zadoščeno, Ivan je spet d o m a p r i mater i in sestr i . O b s t a j a na dejstvo, da še žive l j u d j e , k i p o d p i r a j o zločine u T r a b l j e n j a o t r o k ! S o d n i k C l a r c .

k i m u je bivši SS-ovec b o l j p r i srcu - - z vsemi n jegovi zločini vred I — k a k o r uboga m a t i , k i je enajst let hre­penela po u k r a d e n e m o t r o k u , se po svo- j s e s t a j a n j « pionirjev: taborniška organ zaci ji »bistroumni« sodni odločbi k a j m a l o 1 i a n - P,r ' e ° r M proe f<ra. pa tudi sicer mla-' _ i j ! , . « ; _ „ J „ r „ m ; x i ; - „ ; L . r t _ „ I ° - l n « nima primernih kotičkov, kamor bi ae r a z i k u j e od s v o j i h somiš l jenikov v , v p P o a t e m ( & i t X l I a t P k a i a k 4 a b a v j i n 9%9Qu M o s k v i in R o m u n i j i , k i še d o danes | 2ene so govorile o pomoči internata vajeni-niso v r n i l i u g r a b l j e n i h j u g o s l o v a n s k i h i ftke mladine, ki Je v mestu se vedno zelo za-otrok n j i h o v i m staršem. C l a r c i in o n i v % ™ r a v *e Je tajniško poročilo dotikalo M o s k v i m n o m u n i j l SI v tem p o g l e d u , I predvsem materialne olatl de!a v orgamza-čeprav so sovražniki , družno p o d a j a j o i ci j i , so žene tež'ftče diskusije usmerile v r o k e ' P n n k e n a č i n e dela i m a i o n r a v 1 V T > i r ) ^ In mladine sploh. roKe. r .nake načine neia i m a j o , p r a v , R e e , f t d s f m M t , d o 8 T l k r a , R o v o r i m o 0 t ej tako so brezsrčni in nečloveški , k a k o r i vzgoji, vse premalo pa se ie doslej za to j i m je e n a k a težnja , da b i svoje r t a k - dejansko naredno O vzgoji razpravljal r i o n a r n e n o d e d e na svet in J i ^ l i A n i p t u d i » k r e t a t M K K P 8 M i h a Počrv ina , o za-c i o n a r n e pogiene na svet in ž iv l j en je j V 6 g t i o a 6 i h 4 e n a l n n j ! h n v e i t l izobraževanju v s i l i l i d r u g i m l j u d e m . j pa je govoril č lan O K K P S Franc Kolar.

V s luča ju Ivana P i rečn ika , za k a - i ? . ° n . r e r n ? ° . 1« pozdravil tudi zastopnik gar ter im je stala vsa d o m o v i n a , je z m a e a -lo naše in svetovno javno mnenje . T o mnenje na je h k r a t i t u d i obsodba re-a k c i o n a r j e v na Z a p a d u in V z h o d u .

Za žensko mladino bodo letos obvezni tečaji Rdečega križa

Po u r e d b i o pred vo jaški v z g o j i se bo l e l c * pričela obvezna dvole tna pred-vojaška vzgo ja ženske m l a d i n e v sta rosti 17 in 18 let. K e r je ta vzgoja predvsem s področ ja zdravs tvenega p r o s v e t l j e v a n j a , je o r g a n i z a c i j o in iz ­va jan je prevze l j u g o s l o v a n s k i R K .

T e č a j i bodo brezplačni , vendar ob­vezni za vse m l a d i n k e , rojene leta 19"S4 in W15 na osnovi uredbe o p r e d v o j a -ški v z g o j i . T e č a j za z d r a v s t v e n o pro-

P O P R A V E K

P o p r a v l j a m o t i s k a r s k o n a p a k o , k i k a z i obves t i lo o nezgodnem z a v a r o v a nju naročnikov »Dolen jskega lista<, ob javl jeno v z a d n j i številki našega ted­n i k a . T r e t j i stavek tega obvest i la s 1 strani 40. številke našega l ista se , ' l a e i p r a v i l n o t a k o l e :

»Ponesrečencu se izplača del zava rovane vsote t u d i v p r i m e r u , da n i postal stoodstotni invalid.«

(Več o z a v a r o v a n j u naših naročni kov preber i te v razglasu na d r u g i stra­n i današn je številke.)

svet l j evan je bo t r a j a l 2 le t i i n to sko/.i 5 z i m s k i h mesecev — o d n o v e m b r a do konca m a r c a P r e d a v a n j a bodo teden­s k a , in sicer po "h ure v p r v e m letu in ravno t o l i k o v d r u g e m le tu , k a r da s k u p n o 120 ur . P r e d a v a n j a bodo oh nedel jah d o p o l d n e .

Učni načrt za p r v o leto bo d a l s lu -šate l j i cam splošno znan je iz nas ledn j ih p r e d m e t o v : h ig iene , e p i d e m i o l o g i j e in borbe p r o t i n a l e z l j i v i m b o l e z n i m (V) ur) , p r v a pomoč (20 ur) , nega in pre­hrana z d r a v e g a o t r o k a ' (10 ur) . V rlru gem letu pa bodo ta p r e d a v a n j a d o p o l njena s p r e d a v a n j e m o P L Z ter o negi in p r e h r a n i do jenčka . P r e d a v a n j a bodo i m e l i z d r a v s t v e n i d e l a v c i ( z d r a v n i k i , m e d i c i n s k e sestre, m e d i c i n s k i t e h n i k i in sposobne babice) ter prosvetn i d e l a v c i v šolah, k jer bodo teča j i .

S t r o k o v n i nadzor bodo i m e l i z d r a v -j i i k i v svojem okolišu in n u d i l i potreb­

no pomoč p r o s v e t n i m d e l a v c e m p r i p r e d a v a n j i h . K e r ne bo na r a z p o l a g o d o v o l j z d r a v s t v e n i h de lavcev , bodo pre­d a v a l i prosvetn i d e l a v c i , k i se oodo usposobi l i za z d r a v s t v e n a p r e d a v a n j a na posebuih teča j ih .

nizi je J L A 2ene so Izvolile 28 delegatk za bližnjo

okrajno konferenc« AFZ. Na predlog dose­danje prensodnioe M u AFz Amrelce Prelnar-leve. ki le prosila za razrešitev zaradi zdravstvenega stanja, je bila Izvoljena sa novo predsednico Mestnega odbora AFŽ Mirni Udovič, v t a j n i š t v o pa so žene izvolil« se tri članice S sklepi za nadaljnje delo so žene zaključi le uspelo konferenco.

U Č I T E L J S K I P E V S K I Z B O R V B E L I K R A J I N I

O k r a j u a l j u d s k a s k u p š č i n a v Čr­n o m l j u je na ' a r i n j e m z a s e d a n j u i z v o ­l i l a za p r e d s e d n i k a L j u d s k e prosvete v B e l i K r a j i n i tov . K a r l a S t e r b e n k a , p r o ­fesorja č r n o m a l j s k e g i m n a z i j e . O k r a j n i o d b o r L P pa je p o d n o v i m p r e d s e d ­stvom s p r e i e l bogat načrt prosevtne de­j a v n o s t v Be l i k r a j i n i za bodočo zim­sko sezono. N a p r e d l o g tov. Šterbenkn ie t u d i D r u š t v o učitel jev v B e l i k r a j i n i u s t a n o v i l o uči tel jski p e v s k i zbor . ki bo nastopal na r a z n i h p r o s l a v a h in p r i r e ­d i t v a h v Č r n o m l j u , lepoto s lovenske pesmi pa ponesel t u d i v b e l o k r a n j s k e vasi . U c i t e l j s k e m u p e v s k e m u z b o r u v Beli k r a ; i n i , k i bo n a d a l j e v a l t r a d i c i j o p r e d v o j n e g a uči te l j skega pevskega zbo­ra v Č r n o m l j u , želimo p r i njegovem k u l t u r n e m p o s l a n s t v u m n o g o l e p i h uspehov.

Vremenska napoved V splošnem bo l e p o v r e m e . Z e l o

k r a t k o t r a j n e a l i c e l o samo k r a j e v n e p a d r i u n e se p r i č a k u j e j o o k o l i 11., 14. in 18. oktobra.

Stran 2 D O L E N J S K I L I S T Stev, I t

Če bi se v Orehovici prej toho odkrito pogovorili c Delo Zveze borcev je treba nenehno poglabljati D

O r e h o v i c a je iz časov narodnoosvo­b o d i l n e borbe p r a v d o b r o z n a n a . V e l i k o je b i l o borcev i n a k t i v i s t o v iz te in os ta l ih vas i pod tem k o n c e m G o r j a n ­cev. Bivši t l ačan i in podložniki grašča-kov so v p o z i v u O F na oborožen u p o r p r o t i o k u p a t o r j u začuti l i t u d i poz iv na borbo p r o t i s o c i a l n i m k r i v i c a m starega reda . O r e h o v i c a in C e r o v log sta b i l i med N O B t r d n i p a r t i z a n s k i p o s t o j a n k i . P a t u d i v os ta l ih vaseh nekdan je ore-Iioviške obč ine ( L o k i , S t a r i v a s i , M o ­k r e m p o l j u , H r a s t o v i c i i n d r u g i h ) je b i l o d o v o l j z a v e d n i h i n poštenih s l o ­v e n s k i h l j u d i , k i so vse žrtvovali za

Pa r t i z a n e in n a r o d n o o s v o b o d i l n i pokret , o v o j n i p a je ta b o r b e n a zavest nekje

z a s p a l a , d r u g j e spet z a m r l a . N a površ­je so prišli l j u d j e s s taro mise lnos t jo . Prišl i so t i s t i , k j so se m e d v o j n o dr­žali v o z a d j u a l i celo v n a s p r o t n i h v r ­s tah . S p o m o č j o n e k a t e r i h ob las t iže l jn i -k o v i z vrst bivših a k t i v i s t o v so se po­v z p e l i na v o d i l n a mesta v l j u d s k e m o d ­b o r u in o r g a n i z a c i j a h , in žarel i gospo­

s tva in z b i r a n j e z g o d o v i n s k e g a m a t e r i ­a la iz časov N O B . P a še ena s t v a r je v z p o d b o d l a stare borce in a k t i v i s t e : do­d e l j e v a n j e k r e d i t a v o j n i m oškodovan­cem za o b n o v o požganih hiš. P r o š n j e z a dodel i tev brezohrestnega k r e d i t a so šle sedaj m i m o ZB, kot vse ostalo. T a k o je prišlo do tega, d a so za k r e d i t e p r o ­s i l i t n d i bivši o k u p a t o r j e v i h l a p c i in a k t i v n i b e l o g a r d i s t i , naši l j u d j e pa sp i jo še sedaj po h l e v i h in z i d a n i c a h , kot je tO p r i m e r v B r e z o v i c i p r i Šent j e rne ju in t u d i d r u g o d , pa v e n d a r za k r e d i t dos le j niso p r o s i l i .

V ž ivahni r a z p r a v i so b o r c i i n a k t i ­v i s t i o d k r i v a l i razne n e p r a v i l n o s t i in k r i v i c e , k i se j i m godi jo a l i so j i m bi le p r i z a d e j a n e . T a k o je R o l i h iz M o k r e g a p o l j a p o v e d a l , k a k o ga je bivši p r e d ­sednik K D Z O r e h o v i c a Janez Šiško, s k a t e r i m sta med vo jno ves čas s k u p a j d e l a l a za N O V , s p o d i l z agrarnega t r a v n i k a , k i m u je b i l p r e j dode l j en in ga p r i tem še, pre tepel z v i l a m i . U g o t o ­v i l i so t u d i , d a je še v e l i k o druž in , k i

da r i t i po svoje . Več ina s t a r i h borcev in niso d o b i l e n i t i n a j m a n j š e g a p r i z n a n j a a k t i v i s t o v je vse to m i r n o g l e d a l a , a l i pa se z a d o v o l j i l a z m e d s e b o j n i m p o d ­t i k a n j e m , s u m n i č e n j e m in d r o b n i m i p r e p i r i , n e g o d o v a n j e m i z z a p l o t a in p o d . D a bi s t o p i l i na p l a n tako kot leta 1941 in 1*54-2 ter se o s tvareh , k i so j i h bolele in k i so b i le p r a v z a p r a v k l o f u t a vsemu t i s temu, za k a r so se b o r i l i , tega se n a j b r ž niso s p o m n i l i . P r a v z a r a d i n e b u d n o s t i s t a r i h borcev in poštenih a k t i v i s t o v je prišlo do žalostnih razmer v k m e č k i d e l o v n i z a d r u g i , v bivšem k r a j e v n e m l j u d s k e m o d b o r u in celo v p a r t i j s k i o r g a n i z a c i j i , šele p r v i o d p r t p a r t i j s k i sestanek je m a l o posvet i l v te razmere , toda po z a s l u g i t i s t ih , k i so i m e l i mas lo na g l a v i , je b i l a udeležba na ses tanku m a j h n a in t a k o nj prišlo na d a n vse. k a r b i b i l o potrebno . Zato sem b i l p r a v vesel, ko me je p o d p r e d ­sednik o k r a j n e g a o d b o r a Zveze borcev M a r t i n P a v l i n p o v a b i l na sestanek sta­r i h a k t i v i s t o v in borcev , k i ga je s k l i ­ca la tamošn ja o r g a n i z a c i j a Z B za '0. september .

V p r o s t r a n i šolski sobi se je ta večer z b r a l o 55 l j u d i obeh spo lov , same stare p a r t i z a n s k e k o r e n i n e iz leta 1041 i n 42 N a d n e v n e m redu je b i l preg led č lan-

/a sodelovan je med N O B a l i pa j i h n i t i v č lanstvu Z B n i . S e d a j so se šele s p o m n i l i p o z a b l j e n i h p a r t i z a n s k i h d r u ­žin R a d o v a nove i n T u r k o v e v L o k i , Brulčeve v S t a r i v a s i , R o k e l n o v e mame na M o k r e m p o l j u in d r u g i h . N o b e n a od teh n i m a n i k a k r š n e g a p r i z n a n j a , čeprav se še danse d o b r o s p o m i n j a j o , da na p r i m e r za T u r k o v e iz L o k e n i b i l a no­bena b l o k a d a sovražnika tako t r d n a , da bi ne sporoči le p a r t i z a n o m vse, k a r so želeli. Z a R o k e l n o v o m a m o vedo, d a n i t i v č lanstvu Z B n i , ker je n i nihče v p i s a l . Je pa n a s p r o t n o v o r g a n i z a c i j i n e k a j t a k i h , k i so b i l i na d e l u v Nemči j i a l i so se drugače s k r i v a l i med N O B .

N a ses tanku je nekdo med d r u g i m p r i p o m n i l : >Prepozno smo s p o z n a l i , da n a m d r o b n i p r e p i r i škoduje io !< D a , to je b r i d k a resnica . D r o b n i m e d s e b o j n i p r e p i r i so o h r o m i l i vse o r g a n i z a c i j e . Vse to pa so i z k o r i s t i l i sovražni l j u d j e v svoj p r i d in u s t v a r i l i s tanje , k i ga bo dokončno u r e d i l o šele sodišče.

Z a n i m i v a je z a d e v a z bivšim t a j n i ­k o m P o t o č a r j e m i z S tare v a s i . K a k o je prišel ta č lovek, z n a n a k t i v n i be logar ­dis t , v l j u d s k i o d b o r in celo p a r t i j s k o o r g a n i z a c i j o , l j u d e m še danes n i jasno.

Zbor volivcev v Podzemlju O d k a r so se t u d i v Be l i k r a j i n i k r a ­

jevni l j u d s k i o d b o r i združili v več je občinske l j u d s k e odbore , so t u d i P o d -zemel j čani i z g u b i l i s v o j k r a j e v n i l j u d ­s k i o d b o r ter se pr ik l juč i l i obč inskemu l j u d s k e m u o d b o r u v G r a d a c u . K e r pa hoče jo <e nada l j e sode lovat i p r i g r a d i t ­v i s o c i a l i z m a , so se pred d n e v i z b r a l i na z b o r u v o l i v c e v v P o d z e m l j u , k je r so se p o g o v o r i l i o g o s p o d a r s k i h , poli t ičnih i n k u l t u r n o p r o s v e t n i h p r o b l e m i h d o m a ­čega k r a j a . S števi lno udeležbo na zbo­ru v o l i v c e v so p o k a z a l i , da j im ni vse­eno, k a k o se po u p r a v n i l i n i j i rešu je jo p r i obč inskem l j u d s k e m o d b o r u v p r a ­š a n j a , k i v živo z a d e v a j o t u d i našega kmeta in o b r t n i k a . N a z b o r u v o l i v c e v so se p o g o v o r i l i , d a bodo p o p r a v i l i do 15. o k t o b r a t. 1. vsa vaška pota , navo-z i l i pesek za novi most v Gerš ič ih , or­g a n i z i r a l i s s o d e l o v a n j e m K m e t i j s k e za ­druge v P o d z e m l j u š k r o p l j e n j e sadne­ga d r e v j a v b o r b i pro t i amer i škemu k a -p a r j u , se s e z n a n i l i s f inančno p o l i t i k o občinskega l j u d s k e g a o d b o r a v G r a d a -

O G L A S V D O L E N J S K E M LISTU — G O T O V USPEHI

Žrtve zadnje vojne K a k o r ie r a z v i d n o iz p o d a t k o / . k i

f i h je o b j a v i l a O r g a n i z a c i j a združenih n a r o d o v , je v z a d n j i s v e t o v n i v o j n i iz­g u b i l o ž i v l j e n j e SO m i l i m n o v l j u d i . O d teh j i h je m a n j kot p o l o v i c a i/gubi lo ž iv l j en je v b o r b a h in na f r o n t a h — n a m r e č 32 m i l i j o n o v . B l i z u 20 m i l i j o ­nov l j u d i , p r e d v s e m starcev, žena in, Otrok, je i z g u b i l o ž iv l jen je ob zračnih n a p a d i h , medtem k o j ih je 25 m i l i j o ­nov p o m r l o v taborišč ih s m r t i . T o po­m e n i , da je b i l o v taborišč ih uničenih s k o r a j toliko l j u d s k i h ž iv l j en j k a k o r n i f r o n t a h . S a m o ta fantas t i čna številka d o k a z u j e vso p o d i v j a n o s t i n z v e r i n s t v o faš izma. P r e k o 25 m i l i j o n o v l j u d i je b i l o r a n j e n i h in m n o g i so še danes i n -v a d i l i . 21 m i l i j o n o v preživelih l j u d i je i z g u h i l o ce lotno svoje imet je in so> mo­r a l i po v o j n i začeti z n o v a , da si us tva­r i jo d o m . 27 m i l i j o n o v N e m c e v , preb i ­va lcev srednje Evrope in D a l j n e g a v z h o d a je z a p u s t i l o svo je d o m o v e in p o b e g n i l o v sosedne p o k r a j i n e . V e l i k o gor ja je pr ines la ena s a m a v o j n a ! Zato ni niti m a l o čudno, da se n a r o d i tako v z t r a j n o b o r i j o za m i r in p r o t i v o j n i

V VSAKO HISO

OOLEHJSKI UST!

c u . se p o g o v o r i l i o p l a č e v a n j u d a v k o v , sečnj i lesa, o p r o b l e m i h p o d z e m e l j s k e j niž je g i m n a z i j e i t d . Na z b o r u v o l i v c e v j je z b r a n i m p r e d a v a l o z a t i r a n j u ame- i riškega k a p a r j a domaČi uč i te l j , istega | dne p o p o l d n e pa je b i l o v šoli t u d i pre- i d a v a n j e o p r a v i l n i u p o r a b i u m e t n i h j g n o j i l . Z b o r v o l i v c e v v P o d z e m l j u je b i l n a j b o l j š i d o k a z , da se naši l j u d j e z a ­vedajo s v o j i h p r a v i c in dolžnosti do s k u p n o s t i in da je d e m o k r a t i č n i način s o d e l o v a n j a v o l i v c e v z obč insk imi l j u d ­s k i m i o d b o r n i k i postal potreba , m i m o katere ne more naš č lovek, k i ga je ugnetala NOB. — c.

Takoj k« -o se cene lesu dvignile, so to izrabili possmezni špekulanti za umazano p r e k u p č e v a n j e v želji za velikim zaslužkom. Take vrste tiči so bili tudi Alo .h Potrbin, lesni manipulant pri kmetijski zadrugi Mir ­na in bivši trgovec z. lesom; Franc O r n e , lesni manipulant kmetijske zadruge Trebnje; Hinko Zupan, lesni manipulant pri K Z Dole pri L i t i j i ; Slavk-> K i r n , lesni manipulant pri K Z Sv K r i ž pri Litiji Rafael Rartol, lesni manipulant K Z Sentrupert; Frane K i r m . de­lavec pri Gotdnl upravi Poljane, prej okraj­ni logar. In Janez Sotler. kmečki delavec iz Gabrovke pri Sv K r ' ž u ,

Alojz Potrbin. ki je znan po svoji trgovski sposobnosti je dobavljal les brez oblastve­nega dovoljenja In za hrbtom zadruge, pri kateri je bil narneččen. podjetju »Zivino-promet« v Skoplje. V petih mesecih, to je od maja do septembra 19.il. je kupil in pro dal omenjenemu podjetju M l kubičnih me­trov tesmiega in rezanega le«a in pri tem zaslužil okrog 210.0(10 din. Les je kupoval od ostalih obtožencev: od Cerneta 1W kubičnih metrov tesanega In 56 kubičnih melrov re­zanega lesa. od Zupana 33 kubičnih metrov lesa. od Slavka K i r n a SO kuhičnih metrov tesanega lesa od Bartola 48 kuhičnih metrov tesanega lesa; Sotler pa je kupil 50 kubičnih metrov tesanega lesa od kmetov ter ga prn-dal K i r n u Franc K i r n je kot logar prav tako kupil 40 kubičnih metrov tesanega lesa in ga prodal Potrhlnu.

Dasi so imel 1 lesni manipulanti lepe pla­če, bodisi stalne ali provizijske (primer: lesni manipulant K Z Velika ljoka Anton Godec je letos v treh in pol mesenih prejel izplačan provizijski zaslužek I3fi 474 din. po­dobno pa so zaslužili tudi drjigi lesni ma niptilant i!), so se vendar spustili v umazane posle p r e k u p č e v a n j a , č e p r a v so vedeli, da je to kažnjivo Trgovali so seveda na svojo roko in zs hrbtom zadruge, pri kateri so bili uslužbeni Zelo verjetno i« šel les v te kupčije tudi iz ohveznin oddaj-

Alojz Potrbin je bil obsojen na 2 leti in H mesecev strogega zapora In plačilo fiO.OOfl din globe; Franc Cerne na S mesecev za pora; Rafael Bartol na S mesecev zapora; Hinko Zupan na 1 mesec zapora; Slavko K i r n na 1 mesec zapora, Franc K i r m in Ja­nez Sot.lar pa vsak na 40 dni zapora.

Cez mejo sta hotela popihati [van P. zo-botehnik iz Novega mesta in njegova žena V ta namen sta šla letos v avgustu na letni dopust v Por torož . Po sedmih dneh bivanja v P o r t o r o ž u sta se odpravila bliže k meji in sicer k Sv Nikoli , ki je oddaljen od meje

Se v e d n o se d o g a j a , d a nas s p r a š u j e j o p o s a m e z n i k i , če i m a m o res z i d n o o p e k o s t a l n o na z a l o g i . M n o g i p r i d e j o iz S u h e k r a j i n e i n o d d r u g o d peš v P r e č n o , se nato v r n e j o d o m o v i n p r i d e j o p o n o v n o z v o z m i po z i d a k e . — P r i h r a n i t e s i pot in p o v e j t e še d r u g i m :

zidno opeko OKRAJNA OPEKARNA ima vedno na zalogi PREČNA pH Novem meStll

V e d o samo to, da ga je p o v s o d n n i l v ospredje Jože F r a n k o , d r u g i p a so se­veda s a m o k i m a l i . D a n e s vedo, k a k o j i m je ta k r i m i n a l e c o d m e r j a l d a v k e , s a j je b i l t u d i č lan davčne k o m i s i j e . N a s e s t a n k u so vede l i p r i m e r e , da je P o t o č a r o d svo jega 12 ha v e l i k e g a po­sestva p lača t r i k r a t m a n j d a v k a kot n a j m a n j š i poses tn ik i z n e k a j h e k t a r i zeml je . N j e g o v a desna r o k a p r j tem de­l u je b i l d r u g i k r i m i n a l e c J o ž e Zagore v S t a r i v a s i , č lan K L O . Z a r a d i d e l o v a ­nja teh t ipov i n n e b u d n o s t i os ta l ih č la ­nov Z B i n P a r t i j e je b i l a s t a r i m b o r c e m p r i z a d e j a n a m a r s i k a t e r a k r i v i c a , k i jo bo težko p o p r a v i t i . Z a n e p r a v i l n o o d ­mero d a v k o v p a so d e l n o k r i v i vs i d a v ­koplačeva lc i , k e r se niso udeležili se­s t a n k o v za o d m e r o d a v k o v , k j e r b i l a h k o d a l i svo je p r i p o m b e i n r a z k r i n ­k a l i škodl j ivce kot sta b i l a Zagore in Potočar .

Član Zveze borcev R u d i P u š e n j a k je na ses tanku sprožil v p r a š a n j e r a z m e r v K D Z , k i so žalosten p r i m e r n e b u d n o s t i s t a r i h borcev i n poštenih l j u d i vse o k o ­l ice . V p r a š a l je, k a j je d e l a l u p r a v n i o d b o r K D Z , da je d o p u s t i l take s v i n j a ­r i je . T o v p r a š a n j e so p o d p r l i t u d i d r u g i . Navzoči č lani u p r a v n e g a o d b o r a K D Z so p a j a s n i l i : > U p r a v n i o d b o r ni i m e l nobene besede. O vsem so s k l e p a l i na ses tanku O P O , k i je bil s k o r a j red­no vsak torek zvečer . K a j so s k l e p a l i , m i d r u g i v e d e l i n i s m o , v e m o p a č samo to, d a so se p o s a m e z n i č lani P a r t i j e p r e p i r a l i m e d seboj za v o d s t v o z a d r u ­ge, d r u g i č lani so pa m e n d a s a m o po­slušali te .vo jvode ' , b ivše g r a š č i n s k e f r -b o l t a r j e , k i b i sedaj r a d i p o s t a l i g r a -ščaki z vsemi d i k t o t o r s k i m i p r a v i c a m i . T i p r e p i r i so se v l e k l i vsa le ta , za p r a ­v i l n o vods tvo z a d r u g e pa se n i n ihče b r i g a l . V e č k r a t smo i m e l i v zadrugi razne po jed ine , za katere je b i l o p r i ­p r a v l j e n o d o v o l j jedi i n p i j a č e i n k i so z a d r u g o prece j stale. O k a k š n i šted­n j i n i b i l o g o v o r a . R a z n e p r i d e l k e so d o b i v a l i č lani iz zadružnega imet ja po niž j ih c e n a h kot so s ta l i z a d r u g o . T a k o na p r i m e r pšenico po 4 d i n , z a d r u g o pa je s ta la n a j m a n j 12 d i n k g , v i n o po 25 d i n l i ter , s ta lo pa je n a j m a n j 35din. K r m a j i m je pokošena p r o p a d a l a , p r e d ­sednik Šiško pa se je s p r i v a t n i k i p r e ­tepal za t r a v n i k in k o š n j o na a g r a r n i z e m l j i , š e n i do lgo tega. k a r so p r o d a l i j u n c a , last z a d r u g e , za 13.000 d i n . K u ­pec, n e k i Žumbetčan ga je na mestu p r o d a l n a p r e j za 22.000 din.< P o t a k e m p o j a s n i l u je b i l o v s a k o m u r jasno, z a k a j je nastalo tako stanje, k i ga ne bo mo­goče tako k m a l u u r e d i t i in k i močno š k o d u j e r a z v o j u zadružniš tva v vsej o k o l i c i .

N a ses tanku so se p o g o v o r i l i , da bo­do u r e d i l i svo jo o r g a n i z a c i j o . Za z b i r a ­nje z g o d o v i n s k e g a g r a d i v a so i z v o l i l i posebno k o m i s i j o . S k l e n i l i so, d a bo sedaj p r e p i r o v konec . M i m o Z B ne bo Šla veČ nohena s t v a r . Če bi ta s k l e p spre je l i pred let i in ga uresniči l i , b i b i l o m a r s i k a j drugače kot je. Morffo pa bo seda j? — R.

med cono A in B samo č e t r t ure. kjer pa sta bila aretirana.

Na razpravi pred senatom okrajnega so disča v Novem mestu sta zatrjevala, da sta šla res na dopust v tn kraj z namenom, da gresta nezakonito preko meje, da pa sta na mero opustila Se preden sta sla iz Por toroža k Sv. Nikoli . Njen stric jima je baje stalno pisaril iz Amerike, da bi ju rad videl, ona pa si je tudi zaželela »amerikanskega živ­l jenja«. Težko ie reči drugo, kot da so ne kateri ljudje tudi kruha pijani, kajti njima res ni bilo sile On je prav dobro zaslužil , v službi pa je bila tudi žena ; otrok nimata, poleg tega sta dobila precej paketov iz Ame rike. stanovala pa sta pri njenih s tarš ih Neumljivo. kaj taki mladi ljudje se hočejo. Morda p r i č a k u j e j o , da iih v tujini res čakn zlato tele. 7 medom in mlekom ohlitot

Zaradi poiskuss nezakonitega prehoda dr žavne meje je bil mož obsojen na 13 mese­cev žena pa na 7 mesecev zapora.

Z okralne partijske konference w Koreviu ( N a d a l j e v a n j e s I. strani)

v L I P R i b n i c a , L I O R i b n i c a , kočevskih o b r t n i h p o d j e t j i h i n d r u g i t a k i sestanki so p o k a z a l i moč i n priljublenjo6t P a r ­t i je .

S k o r a j p o v s o d so O P O n a č e l a na ses tankih v p r a š a n j e o d e l u obč inskih l j u d s k i h o d b o r o v i n o p r a j e v n i h gospo­d a r s k i h načr t ih . D o b r i ses tanki v D r a ­gi p r i Loškem p o t o k u , na Kočevski Re­k i , M o r a v i , Š t a l c a r j i - R o g a t i h r i b , Bo­r o v c u , M o k r e m p o t o k u , Pr imožih i t d . so p r i v a b i l i s toodstotno vse č lane F r o n ­te in m l a d i n e . O d p r t i m p a r t i j s k i m se­s t a n k o m so p r i s o s t v o v a l i t u d i sekretar ­j i O P O i n č lani obč insk ih k o m i t e j e v s o s e d n j i h k r a j e v , k a r j e v r e d n o posne­m a n j a : d o b r e p r i m e r e dela l a h k o k o ­m u n i s t i po t a k i h o b i s k i h i n ses tankih h i t re je p r e n a š a j o v domače k r a j e , s labe pa pravočasno o d s t r a n j u je jo . K a k o s l a v n o s t n o so pričel i p o n e k o d o d p r t e p a r t i j s k e sestanke n e p a r t i j c i , i z m e d k a ­t e r i h i m a j o p o n e k o d n e k a t e r i še vedno zelo čudne predstave o P a r t i j i i n nje­nem d e l u , so p o k a z a l i vaščani v D r a g i . Z a k u r i l i so kres , se z b r a l i na vas i , pel i p a r t i z a n s k e pesmi i n i z o b e s i l i zastave. P a r t i j s k e g a ses tanka se je udeležila vsa vas .

O d p r t i p a r t i j s k i s e s t a n k i so P a r t i j o v p o l n e m p o m e n u besede pr ibl ižal i n a ­šim poštenim d e l o v n i m l j u d e m . K a k o na j s i sicer r a z l a g a m o p o j a v e , da ne­p a r t i j c i s a m i p r e d l a g a j o O P O , k d o je še v r e d e n postat i č lan P a r t i j e i n k o g a so k o m u n i s t i dos le j p r e z r l i spre je t i v s v o j e v r s t e ? U g l e d i n z a u p a n j e v P a r ­t i jo n a r a š č a t a . T o d o k a z u j e j o t u d i proš­nje pred časom izk l jučenih č lanov P a r ­ti je, k i z n o v a žel i jo v č lanstvo in p r o ­s i jo f o r u m e K P , d a b i u r e d i l i n j i h o v e zadeve, še le z d a j so t u p a t a m O P O p o p r a v i l e k r i v i c e p r e d a n i m , vseskozi z a v e d n i m i n poštenim p o s a m e z n i k o m , da so j i h spre je le v svoje vrste — če­p r a v so to že z d a v n a j s s v o j i m d e l o m i n z a d r ž a n j e m med N O B in p o v o j n i zaslužil i . P r a v tako z d r a v a in pot rebna pa je t u d i k r i t i k a n e p a r t i j c e v n a d t i ­s t i m i s l a b i m i č lani P a r t i j e , k i pozab­l j a j o na svo je dolžnosti do l j u d s t v a in P a r t i j e . Nič n i čudnega , čeprav t i l j u d ­je, k i ne i z p o l n j u j e j o s v o j i h dolžnosti , h k r a t i t u d i p o z a b l j a j o , da j i h l j u d j e vsak d a n i n p o v s o d v i d i j o i n o c e n j u ­

jejo. K o n f e r e n c a je kr i t i čno u g o t o v i l a , da nekater i p a r t i j s k i f u n k c i o n a r j i n a ­s topajo ob las tno in p r a v n e s k r o m n o d o l j u d s t v a . Vse preveč je ostalo v — si­cer resda r e d k i h — p o s a m e z n i k i h ostan­kov k o m a n d i r a n j a , k i r a z u m l j i v o o d ­b i j a l j u d i .

Več k a k o r so naredi le , pa b i v o k r a ­j u l a h k o s tor i le za pol i t ično- ideološko v z g o j o f r o n t n e o r g a n i z a c i j e , k i združu­je jo nad 13.000 č lanov . F r o n t o v c i so se i z k a z a l i predvsem v p r o s t o v o l j n e m de­lu — o p r a v i l i so nad 38.000 p r o s t o v o l j ­n i h d e l o v n i h ur — v g o s p o d a r s t v u in r a z n i h o b n o v i t v e n i h d e l i h . S l a b o je p o ­l i t ično delo v K a r l o v i c i in K r v a v i peč,i k jer O P O nista n a r e d i l i svoje dolžno­s t i . T u d i v n e k a t e r i h m a n j š i h kočevskih p o d j e t j i h so O P O p o k a z a l e razne s l a ­bosti tn p o m a n j k l j i v o s t i , k i i z v i r a j o predvsem v nepovezanost i z d e l a v s k i m i svet i in u p r a v n i m i o d b o r i .

K o n f e r e n c a je r a z p r a v l j a l a t u d i o d e l u m l a d i n s k i h o r g a n i z a c i j , k a t e r i m bodo O P O m o r a l e posvet i t i več p r a k ­t ične pomoči . D i s k u s i j a je za je la t u d i p r o b l e m e k u l t u r n o - p r o s v e t n e g a d e l a . zadružniš tva , pos ledice suše v državi ( o k r a j bo v e l i k del k r m e l a h k o i z v o z i l , ker ga suša ni p r i z a d e l a ) , po jave špe­k u l a c i j e i t d .

No osnovi poroči l i n r a z p r a v l j a n j a je p a r t i j s k a k o n f e r e n c a spre je la d e l o v ­no reso luc i jo , k i posveča g l a v n o p o ­zornost bodočega dela O P O pol i t i čno-ideološki v z g o j i č l a n s t v a , s k r b i za z a ­družništvo i n državna posestva, d e l a v ­s k i m svetom in u p r a v n i m o d b o r o m , de­lu množičnih o r g a n i z a c i j , k u l t u r n o - p r o -s v e t n i m . f i z k u l t n r n i m in športnim d r u ­štvom. P r a v tako bodo O P O n u d i l e vso pomoč obč inskim l j u d s k i m o d b o r o m in b o r h i za p o g l a b l j a n j e soc ia l i s t i čne de­m o k r a c i j e na vseh področ j ih j a v n e g a ž i v l j e n j a ; V z g o j i množic v n a p r e d n e m d u h u in z m a n j š e v a n j u v p l i v a r e l i g i o z ­nega m r a č n j a š t v a bodo O P O p r a v t a k o posvečale nenehno s k r b .

K o n f e r e n c a je i z v o l i l a 2 5 - č l a . i « k i o k r a j n i k o m i t e , t r i č lansko r e v i z i j s k o k o m i s i j o in t r i delegate za V I . kongres K P J . Za s e k r e t a r j a O K K P S je b i l z n o v a i z v o l j e n dosedan j i sekretar to­variš Jože K l a r i č . k i bo t u d i delegat p a r t i j s k i h o r g a n i z a c i j kočevskega o k r a ­j a na V I . k o n g r e s u .

Opozorilo vsem proizvajalcem ilvil

V veljavi je odredba o obveznem santtarno-higienshem pregleda živil

Da h! s< prepreči lo Izdelovanje, predelava In rnzpečavnnje sumljivih, manjvrednih pre 1 hranbenlh predmetov in živil , ki hI lahko škodovala zdravju potrošnikov, je oblast lat dala Od red ho o obveznem sanitarno-higlen skem pregledu živil Ker je odredba z oh

aH pa je treba te podatke navesti v fakturi . Zdravstveno pregledana in potrjena morajo hiti tudi vsa živila , ki jih trgovska podjetja nabavljajo v drugih republikah in tam niso bila pregledana Isto velja tudi za vzorce ti­stih živil, ki jih uvozna podjetja u v a ž a j o ln

javo v Uradnem I,RS rU. 21 že stopila v ve- r a z p e č a v a j e v območju LR Slovenije Ijavo, opozarjamo vse proizvajalce i l v l l ka kor tudi potr'-snlke na določbe te odredbe. ki je strogo obvezna

Sleherno podjetje, ki proizvaja živila ozi­roma sleherni proizvajalec živli na ozemlju I.R Slovenije mora poslati n« pregled vzorce vseh živil. Se preden gredo v promet, ali ta­krat, ko Izpreiiicnc svoje proizvajalne sesta­vine Vzorce živil je trebji pošllJHti kemične mu laboratoriju Centralnega higienskega zavodn v Ljubljani (zn LJubljana mesto, okraje; Ljub iaria-oknllca. K r a n j . Radovlji ­ca Ud.), ter laboratorijem okrožnih higien­skih zavodov v Celju. .Mariboru ln Gorici , kamor pač spada mesto ali okraj proizva­jalca. Slehernemu vzorcu ie treba predložiti takozvano proizvajalno specifikacijo, to Je določilo vseh sestavin ln lastnosti Živila. Na osnovi predložene proizvajalne specifikacije bodo higienski zavodi živila preizkusili ter ugotovili, ali niso morda zdravju škodl j iva , ali vsebujejo vse potrebne hraniJn sestavine ln kakovosti šele na podlagi teh ugotovitev higienski zavod dovoli prodajo živi la .

Vsak proizvajalce živil mora pri sleher­nem živilskem Izdelku, ki ga daje v promet v originalnem ovnjn (embalaž i ) označit i na ovoju samem aH pa na pritrjeni vinjeti vid no proizvajalno oznako Ta oznaka mora vse­bovati; Inie podjetja ln njegov sedež, ime proizvoda ter osnovne podatke o Izvoru, se­stavi ln kakovosti živila (kar določi Cen tralni oziroma okrožni higienski zavod) čl sto težo Izdelka, navedbo Številke, pod ka­tero je bila registracija potrjena ter dovo­ljenje Centralnega ( o k r o ž n e g a ) higienskega zavodn.

Živilom, ki jih le tehnično nemogoče opre miti s proizvajalno oznako, to se pravi, ki se razpoši l ja jo v razsutem stanju ali nepa-klrana. Jo treba priložiti spremno listino z navedenimi podatki Iz proizvajalne oznake

Začasno, »o Izvzeti z obvezne registracije: moka. vino olje In mast Sleveda pir ee-*Vt» tudi za vsa ta živila vodil« poostrena tekoča kontrola In bodo morebitni krivci strogo kaznovani.

Se posebej opozarjamo, da morajo vsa proizvajalna In trgovska podjetja poslati vzorce živil, ki so se v prometu na pregled higienskim zavodom In to najkasneje d o 29 o k t o b r a t 1.

Vsak proizvajalec, ki bo dajal v promet nepregledano živilo In ki ne bi opremil ži­vilskega izdelka s proizvajalno oznako ali s spremno listino, ho strogo kaznovan po za­konu Prav tako ho kaznovan tisti, ki bo poslal na trg ž h l l n . ki po sestavi ln kako­vosti ne ustreza analiziranemu in potrjene mu vzorcu Podjetjem pr iporočamo oziroma odsvetujemo, naj v bodoče ne kuptii>1n več. živilskih proizvodov, ki niso odobreni T u d i potroftnlki naj od prodajalcev zahtevajo sa­mo živila, ki s i odobrena.

DEČEK JE UBIL 32 KAČ Iz vasi Z a l o m a p r i N e v e s i n j u v H e r ­

c e g o v i n i poroča »Borbac d a je 13-letni past irček M i l o r a d Stajic letos u b i l že 27 v e l i k i h in 5 m a l i h k a č . K a č e uni­č u j e j o na paši ; n a j v e č k r a t se j i h l o t i s p a s t i r s k o p a l i c o .

P o z d r a v i t e e ^ o j c e * t u j i n i z " D o l e n j s k i * l i e t o n j " ' Na­r o č i t e j i m ga * h v a l e ž n i Vam bodo za p o z o r n o s t !

Okra ni ljudski odbor Kočevje je razpravljal o zdravstvu in orosveti

25- septembra je v novi dvorani množič ­nih organizacij v K o č e v j u zasedal okrajni ljudski odbor K o č e v j e . I-judskl odborniki so razpravljali predvsem o delu Sveta za zdravstvo In socialno politiko ter o vpraša ­nju prosvete ln kulture, pa tudi o ostali b gospodarsko-pol i t ičnih vprašanjih.

Poroč i lo Sveta za ljudsko zdravstvo in so­cialno politiko je prikazalo zdravstveno-socialne ln higienske prilike v okraju ter dosedanje delo Sveta za odpravo nedostat-kov ln Izboljšanje zdravstvenih razmer

Z reorganizacijo ljudske oblasti je bil preosnovan tudi Svet za ljudsko zdravstvo tn socialno politiko, v katerega je v k l j u č e n o tudi bivše p o v e r j e n t š t v o za delo. Svet se­stavljajo zastopniki OSS. en zastopnik zdrav­stva, Zveze vojnih invalidov, okrajnega od­bora AF?. in zastopnik doma onemoglih. Kot pomožni organi Sveta pa so bili usta­novljeni Se odbori : odbor za ljudsko zdrav­stvo, odbor za delo, odbor za invalidsko zašči to ln socialno p o m o č ter odbor za zašč i to matere in otroka

V zadnjih letih se Je število zdravstvenih ustanov v okraju precej povečalo in Je poleg splošnih ambulant v okraju tudi pet zdravstvenih postaj in 11 posvetovalnic za matere in otroke Za Izboljšanje zdravstve­nih razmer bodo v okraju zgradili še na­daljnje higienske zdravstvene ustanove, tako n pr. v K o č e v j u večji zdravstveni dom, v katerem bodo n a m e š č e n e vse zdravstvene enote. Posebnega pomena bo nova zgradba za Protituberkulozni dispanzer K o č e v j e , ki se stiska sedaj v neprimernih prostorih V Velikih L a š č a h 1e v n a č r t u novogradnja pomožnega zdravstvenega doma. kjer bo n a m e š č e n a splošna ln zobna ambulanta ter o t roška posvetovalnica In lekarniška postaja.

Svoje delo je razširila k o č e v s k a sanitarna inšpekci ja , ki se le reorganizirala v okrajno higiensko postajo. Njeno delo je usmerjeno predvsem v cilju preventivne medicine In jo č a k a j o v urejevanju hlgiensko-zdravstve-nlh prilik, ki so v okraju zelo p e r e č e , velike

ki števila zdravstvenega kadra (zdravnikov, da v okraju še o b č u t n o primanjkuje.

Zdravstvena služba v okraju beleži v zadnjem času napredek s t a l e ž bolnikov p o v e č u j e j o obratne nezgode, ki jih povzro­č a j o tudi nezadostno zaščiteni stroji odnosno delovišča , pa tudi alkoholizem. Vod?tv* obiatov bodo moraia ukreniti potrebno za zadostno zašči to strojev Itd Okrajna rezilna postaja je dobila novo rešilne avtomobile in prevoz bolnikov ali p o n e s r e č e n c e v v bol­nico ni več problem.

V k o č e v s k e m okraju je zaradi k r a š k e g a terena ln sušnih predelov še vedno eno naj­težjih higijensko-zdravstvenih v p r a š a n i preskrba z vodo Da bi idpravill k r i č e č e nedostatke, popravljajo in obnavljajo sedaj kočevski vodovod, nleeove vodne količine pa nameravalo povečat i z zgraditvijo no­vega zajetja v . R o ž n e m studencu« Razen mestnega vodovoda v K o č r v l u le v okraju Se 14 vaških vodovodov, ki so p« vsi po­trebni popravila in asanaclje. saj so poka­zale bakter io loške preiskave .dokaj nepii-merne rezultate Neurejene so tudi razoiere glede kanalizacij tn bo treba posvetiti več ipažnje higienski ureditve gre.?ni •. gnoji« in s t ranišč Zgledno sta rešili to vprašan ie S u š i e in Jurjevlca. ki sta samoiniciativno in Iz lastnih sredstev zgradili več pretočnih kanalov.

V p r a š a n j e zase so živilski m gostinski obrati, ki bodo morali temeljito Izboljšati higiensko slanje Sanitarna inspekcijo e odkrila še mrogo higiensko kulturnih ne-dostatkov. Občinski ljudski odbori bodo morali posvetiti več pazrue in kontrole tem obratom.

T e ž k o v p r a š a n j e v K o č e v j u je Se vedno stanovanjska higiena to pa predvsem za­radi pomanjkanja stanovanjskega fonda Treba bo vendarle misliti »udi na graditev stanovanjskih poslopij, ki so pogoj ž iv l jenj ­skega standarda. Neurejeno ln k r i č e č e ne­higiensko je stanje zlasti v k o č e v s k e m di jaškem internatu kjer so nujno potrebne | higienska ureditev vodnJ#ko« ' ' d

vodovodov Sprejeli so več sklonov in težke naloge. Vzporedno z izpolnjevanjem 1 izboljšave ln v e č a n j e m števila zdravstvenih ustanov pa Protituberkulozni dispanzer v K o č e v j u se bo treba seveda misliti tudi na p o v e č a n j e p o ž r t v o v a l n o trudi v svojem delu za pobi­

janje tuberkuloze ln je pokazal p r e c e l š e n napredek Vestno |e urejena tudi p a t r o n a ž n a služba bolnikov m odkrivanje novih pri ­merov T B C P o ž r t v o v a l n o opravljajo svojo dolžnost tudi posvetovalnice za matere in otioke ter so uspehi zdravstvene zašč i te vidni v rradcu umrljivosti d o j e n č k o v .

poroči lo je med drugim nadalje zalemalo tudi invalidsko v p i a š a n l e In v p r a š a n j e so­cialne pomoči ter zašč i te delavcev Nekatera podjetja in obrati protizakonito odpuš^a-to delavstvo (v oktaiu 102 primera). T u bo moial odločno poseči vmes odbor za delo.

SVOJ« poročilo )« podal tudi Svet za prosveto ln kulturo, ki le po reorganizaciji znatno razširil in poglobil svole delo Po­samezni odbori Sveta, t. J. odbor za stro-

rfi'no S n l s 1 v o - odbor za ljudsko prosveto, odbor za fizkultuio ln odbor za f i n a n č n a vprašanja je proučil problem obnove Sol, Ki so prejele 1,350 onn din kreditov za naj-nutnei^a popi a vila ln obnovo Treba bo pa v okraiu še vrsto popravil, obnov ln gradenj novih šolskih poslopij

Odbor za ltudsko orosveto 1e obravnaval delo kulturno -piosvetnih društev i z o b r a ž e ­valnih t e č a l e v itd. ter ugotovil precej delav­nosti na tem področju , saj so se kulturno-prosvetna dru*tva od 12 povečala na 18 dru-štev Društva pa bodo morala tzbolišat ! tudi kvalitetno delo

Prlhndnie leto bo v K o č e v j u proslava 10 obletnice prveea zbora odposlancev ln bc treba začeti z ureditvijo mtizeia N O B v K o č e v j u Nadalje ie Svet predlagal, da se organizirajo kmefmn na<-;*iie<. alne šs le za mladino od 15 do 18 leta Te Soie naj bi bile v Far1. Ribnici , Sodražlc i in Dobrem Pol 1 u

Zaradi poman ikanla učnih moči bo treba ukiniti šoio na Smuki , kler 1e m a n l š e število u č e n c e v , v Bosltivt loki In Papežih pa bo v tem letu notovslna šola V K o č e v j u bo začela z delom šola u č e n c e v v gospodarstvu, nižja glasbena Sol« In v e č e r n a delavska glmnazlia O t r o š r vrtce bo treba še nada« I1e ustanavllatl. zlasti v Ribnici to v p r a š a n j « še nI rešeno.

V diskusiji so lludski odborniki razprav­ljali o obeh referatih ter Iznašali razne probleme iz svolih krajev Natholj p e r e č e le v p r a š a n j e obnove ali graditve novih *ol,

in Poao-

vorill pa so se tudi o bližnjih volitvah v občinske ljudske odbore. -ap

Stev 41 . D O L E N J S K I L I S T S t r a n 3

i z n A S m K f c A J w Odprt partijski sestanek v Metliki

V č e t r t e k 25, septembra 60 se zbrali č lani ©snovne partijske organizacije socialističnih kmetijskih ustanov (Log- - Vmorner in K D Z Metlikai ter prosvetnih delavcev k prvemu odpnemu partijskemu sesianku. V lepo okra­šeni dvorani se je zbralo tudi precej fron-tovcev. ki so z zanimanjem spremljan potek sestanka-

V Metliki obstajata dve O P O : ena pri mestnih podjetjih, druga pa pri kmetijskih ustannovah in prosvetnih delavc ; h. Poroč i lo sekretarja OPO je govorilo o razvoju K D Z . katere gospodarstvo je precej napredovalo. Zadruga je dobila več strojev, s pomočjo ka­terih je povečaia proizvodnjo in o l a j š a l a delo zadružnikom. Zadružniki so zgradili no­ve hleve Za govejo živino. Navzlic nekate­r im z a v i r a č e m so zadružniki , izmed katerih 60 skoraj vsi komunisti, krepko zaurali v ledino zadružnega gospodarjenja. Pomagale so jim tudi množično organizacije in vojaki metliške garnizije J L A . predvsem pri sezon­skem delu. Zadruga je tesno povezana s 6plosno kmetijsko zadrugo in posestvom Log - Vinomer, s katerim izmenjava stroje in pod. Sekretar OPO je nadalje poročal o potrebi melioracijskih del v Logu, kjer bo treba izboljšati tudi ceste in gospodarska po­slopja. OPO je med letom skrbela predvsem za dobro gospodarstvo v teh ustanovah. Čla­ni partije, K Z , uslužbenci in člani K D Z so obiskovali tudi tečaje , kjer so si izpopolnili izobrazbo. OPO je skrbela tudi za pomoč mestni godbi in zagotovila pomoč Zvezi bor­cev za postavitev hpomenika padlim borcem. S 6vojimi člani je OPO pomagala vsem or-

fanizacijam in društvom pri raznih prire-itvah, proslavah in prostovoljnem delu.

V razpravljanju po poročilu eo člani Par­tije govorili o gospodarskih - problemih, o delu sekcije žena-zadruf.nic in pod- Med sklepi, ki so jih komunisti na tem sestanku 6prejeli, je tudi skrb za vzgojo mladine, o kateri se je na sestanku precej razpravljalo. Ustanovili bodo društvo prijateljev mladine. Prosvetni delavci bodo skupno z roditelji skrbeli za vzgojo in zdravo zabavo mladine. N a sestanku so govorili nadalje p partizan­skem muzeju, c delu žena itd. Član biroja O K K P S Črnomelj Franc Košir je govoril o delu Partije pred vojno in njeni vlogi v N O B in socialistični graditvi . Omenil je ve­ličastni partizanski shod v Toplicah, ki je potrdil s če t r tmi l i jonsko množico Slovencev, da stoji naše ljudstvo č v r s t o ob svoji Par­ti j i .

Odprt partijski sestanek ni rodil v celoti p r i č a k o v a n e g a uspeha — nihče izmed navzo­čih č lanov Fronte ni sodeloval v razprav­ljanju, č e p r a v so sestanek zelo pazljivo epremtjali. Takih sestankov Metličani doslej niso bili vajeni, zato so bili nepartijei — za razliko od neštetih podobnih sestankov po vsej državi — le opazovalci sestanka, ne pa sodelavci Spoznali pa so delo. naloge in dolžnosti Partije; prihodnji sestanki jim bodo Partijo prav gotovo še bolj približali in jih uvedli tudi v razpravljanje o številnih v p r a š a n j i h Metlike in njenega razvoja.

Regina F l r

Most v Giršičih V teku ie akcija, da bi se zgradil D O V .

zidani most preko Lahinje pri vasi Giršiči. Girsičani so v času NOB mnogo žr tvoval i za naso stvar. Ni še tako dolgo, ko je naš do­pisnik in književnik jojze Zupane objavil v »Dolenjskem listu« č lanek, posvečen spo­minu giršičkih žr tev pred desetimi leti, ko So fašisti leta 1942 pobili skoraj vse može v tej vasi. Girsičani so s svojim herojskim z a d r ž a n j e m v času N O B in v zvestem izpol­njevanju svojih dolžnosti v povojnih letih gotovo zaslužili da jim priskoči naša ljud eka oblast na pomoč pri graditvi novega mostu, saj je sedanji leseni most že zdavnaj v neuporabnem stanju Občinski ljudski od­bor v Grariacu in njegov predsednik tovar iš Segina Janez se že mesece trudita, da bi bilo želji Girsičanov K r i v o g l a v č a n o v in Do-b r a v č a n o v č i m p r e j ustreženo. Krediti za gradnjo novega mo«tu so zasigurani. okoli­ške vasi pa bodo prav gotovo tudi priskočile na pomoč, saj so že mnogi posestniki oblju­bi l i , da bodo. navažal i gradbeni material na g r a d b i š č e Dokler Pa ne bo postavljen nov most, je potrebno stari, leseni most usposo­biti vsaj za prehod, ker obstoji nevarnost, da bo od številnih š o . a r j e v . ki obiskujejo šolo v Podzemlju, kakšen olrok padel v vodo in utonil. Pri tej zasilni ureditvi lesenega mostu, ki je danes brez ograje in v skrajno zanemarjenem stanju, pa bodo morali va-ščani iz Giršič, Krivoglavic in Dobravic po­kazati malo več dobre volje kakor doslej.

— c

vila okvar, ki jih napravijo sami stanovalci. V tem pogledu bo nujno potrebno uvesti s t rožje ukrepe. Po vseh stavbah ie uveden hišni red. ki je obešen na vidnem mestu v vseh vežah, ooleg tega pa bodo razobešeni tudi na novo uvedeni spiski oziroma pre­gledi vseh stanovalcev v posameznih stav­bah. Vsekakor bo tu treba več discipline stanovalcev, s strani občine pa pravilne or­ganizacije upravljanja teh stavb, v kolikor bo pač mogoče v okviru sredstev, ki so ji na razpolago. — ko.

Šentjernej

Kočevje Minuli teden je bilo po mestu veselo pre­

pevanje. Na vseh koncih smo slišali zvoke harmonike. Vojaški novinci so odhajali na odsluženje kadrovskega roka. Najlepše je 6premil svoje delavce delavski kolektiv rud­nika. Prikorakali so v mesto z veliko držav

•no zastavo in rudniško godbo na čelu. Spre­milo iih je tudi veliko svojcev in prija­teljev. Vsi novinci so se, razen nekaj raz­g r a j a č e v , prav dostojno obnašali in jih je bilo veselje gledati, kako so vr iskajoč in okrašeni s cvetjem odhajali na zbirno mesto.

t * Pri delu v gozdu se je smrtno ponesrečil

gozdni delavec Urago Gabrijan iz Livolda pri K o č e v j u . Imenovani je šele pred krat­kim prišel iz odsluženja kadrovskega roka in je takoj nastopil delo kot sekač pri gozd­ni manipulaciji Mozolj. Ze posekano bukev, ki ie bila naslonjena na krošnje drugih dre­ves, je veter sprostil da je padla na Gabri-jana. ki je bil na mestu mrtev. Priljublje­nega mladeniča je spremilo na zadnji poti veliko znancev in sodelavcev. V velikem šte­vilu so ga spremili tudi njegovi gasilski to v a r i š i . ki so prišli na pogreb iz vseh okoli ških krajev in iz K o č e v j a .

* Košnja sena j e bila letos dobro organizi­

rana in izpeljana. Navzlic suši je bilo poko-lenega veliko s e n a tako da so krite domače potrebe, razen tega pa ga in še OZZ naku-pila nad 850 ton. Stiskajo ga v bale in ga razpoši l ja jo v kraje, ki so bili po 6UŠi naj­bolj prizadeti. R a č u n a j o , da ga bodo naku­pili še preko 100 ton. Vsekakor je to lep go­spodarski napredek, če pomislimo, da smo vsa leta seno uvažali medtem, ko so zaradi nepravilnega gospodarjenja ostali veliki pre­deli nepokošeni. ^

Pretekli teden ie bil dobro obiskan sesta­nek poverjenikov hiš, katere upravlja mest. na občina. To delo opravljajo poverjeniki prostovoljno in brezplačno, d a tako pomagajo občini pri upravljanju m vzdrževanju ljud­ske imovine. Organizacija upravljanja hiš se je v zadnjem času vidno izboljšala. V delu 60 n a j n u j n e j š a popravila stavb in stanovanj. Prekrivajo strehe, osteklujejo okna, poprav­ljajo vodovodne prikl jučke itd. T u so š e ve­like težave , katere bomo prebrodili le S složnim delom- Zal pa je še nekaj stanoval cev ki ne poznajo nobene mere v uničeva­nju. Sekanje drv v stanovanjih, metanje smeti skozi okno. okvare vodovodnih pri­ključkov in drugih inslalacij so na dnevnem redu Stanarina * nekaterih stavbah je tako nizka da še zdaleč ne zadostuje za popra-

p r e d e n se odločite za n a k u p si ogle j te bogato za logo v s a k o ­

v r s t n e g a b laga v

KRAJEVNI TRGOVINI ŽUŽEMBERK

Postrežba točna in solidna!

šolsko leto smo začeli s proslavo, na ka­teri so videli otroci Kekca. V e č j e g a veselja ni moglo pripraviti uč i te l j s tvo š e n t j e r n e j -skega sektorja in Kostanjevice otrokom! Z velikanskim zanimanjem so sledili poteku dejanja, se jokali, smejali, izražali strah in veselje z medklici , ' bilo je skratka — nepo­pisno lepo. Ko »pim bral, da je ta film dobil prvo nagrado v Benetkah, sem takoj rekel, da d r u g a č e vendar biti ne more in sem bil ponosen in vesel, da so med sodelavci filma moji dragi prijatelji-so-trpini iz internacije — Novomeščani .

* I V osnovno šolo je vpisanih 367 otrok, 207

dečkov in 160 deklic. Porazdeljeni so na 10 oddelkov, popolna niž ja gimnazija pa je v pet oddelkov sprejela 190 dijakov (70 dijakov in 120 dijakinj). Kakor smo že poročali , je bilo vpisanih v I. razred osnovne šole tudi šest parov dvojčkov. Opazovali bomo njihov razvoj. *

Tudi v Šent jerneju je odjeknila proslava desetletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad, (čeprav smo s poročilom o tem zelo pozni). Šent jernej sam in okoliške vasi so mole slavnostno lice. Mogočen slavolok z razsvetljeno zvezdo je bil središče lepo okra­šenega trga. Priprava za nepozabno slavje v Dol. Toplicah je bila proslava v domači dvorani. Osrednja točka sporeda je bil igro­kaz Skozi trpljenje v svobodo, delo Jelke in Lojzeta Kastelca iz Novega mesta. V pe­tih slikah smo videli trpljenje, borbo in ve­selje osvobojenega naroda. Delo je zelo učin­kovito in pr iporočamo, da hi ga razmnožili in uprizarjali ob d r ž a v n i h praznikih. N a sporedu proslave smo imeli še nastope otro­škega vrtca, telovadne skupine in pionirske­ga zbora, ki ie nastopil tudi v Toplicah, re-eltactj« in pet kol.

Zdi se mi da Šent jernej še n'koli ni videl toliko avtomobilov, ki so iz raznih krajev naše domovine vozili skozi trg. Sam m a r š a l Tito 6e je peljal tod in smo ga n a v d u š e n o pozdravljali in obsipali s cvetjem. V zvezi s proslavami je šolska mladina očist i la in okrasila grobove padlih borcev v Grobljah. Šent jerneju Š m a r j u in na Javorici . Na pro­storu, kjer je bilo ubitih 24 talcev izven Šent jerneja , smo postavili katafslk in ga okrasili s cvetjem. Vse kraje je obiskala šolska . mladina, uč i te l j s tvo ji je govorilo, otroci pa so zapeli žalost inke.

* Polletni občni zhor Kmetijske zadruge v

Šent jerneju je bil sicer slaho obiskan, ven­dar je potekel v izmenjavi zdravih misli in sprejel važne sklepe: p r i k l j u č i t e v posestva ohdelovalne zadruge v Orehovici in ekono­mije na Dol Brezi v ic i : združi tev K Z v Ore­hovici z našo K Z : nabavili bomo moderen avtomobil in postavili g a r a ž o za shrambo strojev. Upravni odhor je dobil pooblastilo, da najame potreben investicijski kredit.

— č.

Kapar v Beli krajini Kapar v Hell krajini. Ameriški kapar San

J ose se je v vojnih letih in v letih po osvo­boditvi strahotno razmnožil po belokranjskih sadovnjakih. Prva leta po vojni so krajevni ljudski odbori po navodilih kmetiskega od­seka Dri O L O v Črnomlju organizirali ekipe, ki so škropile po kaparju napadeno sadno drevje, a svojega dela zaradi preslabe kon­trole žal niso vselej uspešno opravile. Po­sledice te površnosti so se pokazale v pravi obliki šele letošnjo jesen, ko je skoraj vse sadje v Beli krajin bolno. Najholj prizadete so vasi na sektorju S e m i č — G r a d a c — Podze­melj— G ri bi je. občutne pa so posledice uni­č e v a l n e g a dela kaparja San Jose tudi v Po­ljanski dolini .

Belokranjski sadjarji se prav v teh dneh množično zbirajo na raznih sestankih in pre­davanjih ki imajo namen, seznaniti prav vse belokranjske kmetovalce, zlasti pa šol­sko in pošolsko mladino o metodah zatiranja a m e r i š k e g a kaparja Številna predavanja po šolah, ki jih prirejajo uslužbenci okrajnega kmetijskega odseka in d o m a č e uči te l js tvo , bodo sloj ko prej usmerila vso nadaljnje akcije za zatiranje a m e r i š k e g a kaparja v iz­boljšanje, saj so se pričeli belokranjski kme­tovalci zavedati, kolikšna š k o d a jim preti o<l kaparja Splošna žel ja je, naj se organi­zira pri odseku za kmetijstvo v Črnomlju leča j za delavce, ki bodo v bodoče zaposleni pri škropljenju sadnega drevja, škropl jenje samo pa kontrolira po strokovnjakih. Raz­stave sadja ki je napadeno po kaparju, so zadnji čas v trgovinah oziroma izložbah Kmetijskih zadrug in po šolah . Pri predava­njih se je izkazal zlasti šolski upravitelj iz Griholj , tov. J o ž e Prusnik. razstavo sadja, napadenega po kaparju pa hodo tudi v Pod­zemlju pripravili tamošnji uči te l j i s sode­lovanjem dijakov nižje gimnazije. — e. ^

Birčna vas Na železniški postaji B i r č n a vas že vsa

'eta P O vojni ni nobene č a k a l n i c e za potni ke. V poletju to še nekako gre, precej ne rodno pa j e pozimi, ko je treba čakat i na Prostem- Ponavadi je pozimi tudi več za­mud vlakov, tako da je treba čakat i dlje-Promet na tej postaji je dokaj velik, saj ,ie med dnevnimi potniki nad SO takih, ki ',ma.io mesečne vozovnice P o v p r e č n o vstopa ln izstopa v B i r č n i vasi okrog 100. potnikov na dan.

Postaja ima delno obnovljeno poslopje, k l č a k a dngotovitve že nekaj let. Nujno po­trebno je ( l a se ta stavba dokpnča ali da se vsaj uredi č a k a l n i c a , da ne bo treba pot-JVA°.m * p e t v s o Z i m 0 zmrzovati na prostem-Uhčtnski ljudski odbor Gotna vas jo ob pod­pori množičnih organizacij in vseh prebi­valcev poslal železniški upravi prošnjo, da se ta č a k a l n i c a uredi še pred zimo: Pr i delu so prebivalci pripravljeni tudi sami pomagati m upajo da bo železniška direk­cija v Ljubljani razumela to nujno potrebo.

Metlika Kot ostala mesta ima tudi Metlika tržni

prostor, kamor pr inašajo okoliške kmetice ob semanjih dnevih ln tudi d r u g a č e naprodaj razne pridelke. Pred vojno je imela mestna občina prenosne prodajalne mize. da so nanle lahko prodajalke odložile ln razložile blago, po vojni pa teh miz ni . in kmetice razlože predmete in živila kar po tleh na pločnik In cesto Tz higienskih razlogov in zaradi kul turnejšega trgovanja je potrebno, da ljudski odbor mestne občine č i m p r e l pre­skrbi prodajalne mize ali stojnice za tržni prostor, tako kot imajo to v vseh mestih. Poudariti je treba, da je tudi metl iški trg iz meseca v mesec bolj založen.

Gospodinjski tečaj v Podzemlju V mesecu novembru bo pričel v Podzem­

lju delovati gospodinjski t e č a j , ki ga b 0 vo­dila tov. Ivanka Globokarjeva iz Gradaca 6 sodelovanjem podzemeljskega u č i t e l j s t v a . Gospodinjski t e č a j bo usposobil naša dekleta za dobre kuharice in gospodinjo, s prakt ič ­nimi predavanji pa bo posegel v vsa področ­ja gospodarske dejavnosti našo vasi. Gospo­dinjski tečaj v Podzemlju bo f inančno pod­prl tudi Svet za prosveto in kulturo pri O L O v Črnomlju, ki seveda želi. da bi se dekleta pri javila v t e č a j v čim v e č j e m š t e ­vilu. Vse prijave v t e č a j sprejema ravna­teljstvo nižje gimnazije v Podzemlju.

Predgrad ob Kolpi Pred kratkim so pri studencu pod vasjo

Predgrad napravili konto za napajanje ži­vine. Denar in gradivo je dal na razpolago občinski ljudski odbor, prebivalci pa so s prostovoljnim delom pomagali, da je bilo korito napravljeno, kar bo v korist skup­nosti. Tudi pri studencu v Jelenji vasi so predvidena dela za higiensko ureditev stu­denca.

* Te dni je prišla v Predgrad nova zašči tna

sestra, ki sedaj nudi zdravstveno pomoč prebivalstvu bodisi v ambulanti v Pred­građu ali pa tudi na domu. Prav tako redno prihaja v ambulanto vsako sredo popoldne okrajni zdravnik in ordinira za bolnike tega zdravstvenega okoliša. Ljudje so hvaležni ljudski oblasti, ki posveča toliko pažnje splošnemu zdravju prebivalstva.

* K o se je posestnikov sin Peter Rauh

19. septembra v r a č a l iz posestva na Pargi domov v Predgrad skozi državni gozd G r a -Sčlco, je zagledal ob poti srnjaka, ki je bil v zadnjih vzdihljajih in Je takoj nato po­ginil. Odnesel Je srnjaka domov in ga izročil lovskemu čuvaju d r ž a v n e g a rezervatnega lovišča tovarišu Kavranu. ki je ugotovil, da srnjak nI bil niti najmanj ranjen ali d r u g a č e poškodovan. Med lovci vlada bojazen, da se ni pojavila na srnjad! Kakšna nevarna bo­lezen.

Letos Je izredno obrodil češmin, ki ga Je veliko po pašnikih ln plotovih. Marsikdo še ne ve, da se da iz njega napraviti naj ­boljši kis, pa tudi za kuhanje žganja Je dober, posušen pa je odličen tudi za č a j . Nabiranje sicer ni ravno najbolj prijetno, ker ima grm ostro trnje, vendar se v vsakem oziru izplača. Suh č e š m l n o v sad tudi od­kupuje državno trgovsko podjetje »Gosad« in plača za kilogram lepega suhega česmina okrog 120 din. Čudno se nam zdi. da v Poljanski dolini ni organiziran odkup č e s m i ­na. Ob taki izdatni letini bi bil lahko marsi­komu vir lepega zaslužka. J . 9.

Žužemberk Pred nekaj dnevi -je tov. Rajko L a v r i č

upihnil grešno ž iv l jenje tatinskemu Sčetinar-ju-samotarju. ki je tehtal nad 170 kg. P n lovu mu je pomagal tudi brat France.

Organizacija Zveze borcev je za proslavo 10-letnice ustanovitve slovenskih brigad skrbno uredila in dobro založila paviljon-Posebno je slovela kuhinja, v kateri je vsak­do dobil vse mogočo dobrote po zelo nizkih cenah- Za izredno dobro jedačo se moramo zahvaliti t o v a n š i c i Miču.

Ob proslavi desetletnice slovenskih bri­gad je na križišču ceste v Žužemberk naštel tovariš J e r š e 1016 motornih vozil, ki so vo­zila -preko Žužemberka iz smeri Ljubljana in Štajerske . Red m disciplina vozačev sta bila vzorna, zato ni bilo nobeno nesreče . Za to pa gre zahvala tudi Ljudski milici , ki je odlično opravila svojo težko 6lužbo. 8. H .

Žagarji v Strati so se pogovorili

D e l a v s k o s a m o u p r a v l j a n j e v naših p o d j e t j i h posta ja č e d a l j e b o l j s tvar vseh č lanov d e l o v n i h k o l e k t i v o v . Zavest, da so v resnic i l a s t n i k i z a u p a n e g a j i m premožen ja , u s t v a r j a v d e l a v c i h naših t o v a r n , d e l a v n i c , obra tov in Zavodov nov d e l o v n i polet. B o r b a p r o t i b i r o k r a ­t i z m u , p r o t i s u h e m u , neživi j en j skemu voden ju p o d j e t i j , u s t v a r j a iz naših de­l o v n i h k o l e k t i v o v l i k social ist ičnih go­s p o d a r j e v , k i vedo, k a j j i m je l j u d s t v o z a u p a l o , ko j i m je izročilo p r o i z v o d n a sredstva v last in u p r a v l j a n j e .

U p r a v n i o d b o r žage v Straži , k i je sestavni de l enega n a j v e č j i h d o l e n j s k i h p o d j e t i j , L I P N o v o mesto, je s k l i c a l pre tek lo nedel jo z b o r p r o i z v a j a l c e v , na katerem 60 se d e l a v c i in nameščenci — l a s t n i k i p o d j e t j a , o d k r i t o p o g o v o r i l i o g o s p o d a r s t v u na žagi. O d 83 č lanov k o -l e k t v a j i h je prišlo na z b o r n a d 60; i z ­med osta l ih i i h je n e k a j upravičeni) , n e k a j p a t u d i neupravičeno m a n j k a l o . Z b o r je v o d i l p r e d s e d n i k u p r a v n e g a o d ­bora J o ž e Tisovec, k i je t u d i član u p r a v ­nega o d b o r a L I P v N o v e m mestu . V dobro za jetem poroči lu je p o d a l s l i k o o b r a t o v a n j a žage v p r v i h treh t rome-seč j ih leta 1952. K r e p k o je podčrta l osnovno m i s e l : č a k a n j e na n a v o d i l a >od zgoraj< sje letos k o n č n o p r o p a d l o i n u m r l o . S tem p a smo v d e l a v s k e m sve­t u i n u p r a v n e m o d b o r u p r e v z e l i nase s k r b za n a v o d i l a i n za samosto jno u p r a v l j a n j e pod je t j a . P lač i lni f o n d v p o d j e t j u je odvisen od g o s p o d a r j e n j a . Ce b o m o s lab i g o s p o d a r j i , bodo plače temu p o d o b n e !

N a d a l j e je tovariš T i s o v e c poroča l , da so letos o d p a d l i vsi »potujoči i s k a l ­ci« v e l i k i h zaslužkov i n l o v c i na k a r t e i n bone. Število neupravičenih i z o s t a n ­k o v i n b o l o v a n j se je skrč i lo s k o r a j na p o l o v i c o v p r i m e r j a v i s pre j šn j imi le t i , gospodars tvo na žagi pa se je s p o ­m o č j o vedno viš je d e l a v s k e zavesti in d i s c i p l i n e močno u t r d i l o . D o zadnjega f e b r u a r j a je žaga z r e z a l a 7000 k u h i k o v je love h l o d o v i n e , čez 2200 k u h i k o v pa b u k o v i h h l o d o v in os ta l ih l i s tavcev . Resna slabost so b i l i v e l i k i i z p a d i obeh pol noja r i i j e n i k o v , sa j sta od 7200 po­g o n s k i h ur stala ce l ih 2370 u r ! T o pa p o m e n i p r o i z v o d n j o 2400 m s desk. P r e ­

težni del zastojev gre seveda na račun preuredi tve in modernizac i j« žage, na tekoča p o p r a v i l a , p o m a n j k a n j e e l e k t r i ­ke, h l o d o v i n e i t d . Obsežna p o p r a v i l a i n postavi tev novega polno j a r m e n i k a pa bo žagi omogoči la , da bo obrat odsle j bo l j ekonomičen , zaslužek de lavcev na njem pa stalen. Kr i t i čno pa je tov. T i ­sovec t u d i oceni l n e z a d o v o l j i v o stanje v k v a l i t e t i i z d e l k o v žage. M a r s i k d a j ne-p a z l i j v o s t in površnost de lavcev znižu je k a k o v o s t i z d e l k o v ; ta pa seveda spet v p l i v a na nižji p lačni f o n d .

P r e d s e d n i k u p r a v n e g a o d b o r a L I P Ivan B a v d e k je de lavcem nato o b r a z l o ­žil načr te podje t ja v širšem obsegu. P o ­ročal je t u d i o izkušn jah s o r o d n i h les­n i h obra tov drug je p o S l o v e n i j i , k i j i h bo žaga z n o v i m švicarskim p o l n o j a r -m e n i k o m m o r a l a upoštevat i , p r e d v s e m p a še z d a j , ko je treba pametno rešiti v p r a š a n j e kr l išča in skladišča ob žagi.

D e l a v c i in nameščenci so nato v r a z ­p r a v l j a n j u vpraševal i in p o j a s n j e v a l i to i n ono. P r i z n a j m o — nekater i so le pre­r a d i Še k a r t iho in s a m o posluša jo . N a ­predek žage pa je o d v i s e n v resn ic i o d vseh : 83 g l a v ve več kot t r i a l i št ir i . Sekretar pod je t j a tov. M a r t i n P a v l i n je sporoči l k o l e k t i v u žage, da je u p r a v n i odbor podje t ja o d o b r i l Žagar jem 250 t i ­soč d i n a r j e v za v s k l a d i t e v p lač s t a r i f ­n i m p r a v i l n i k o m . R a z d e l i l i j ih bodo p o ­šteno i n tovar iško, po d e l a v s k o : sa j i m a j o na o b r a t u l j u d i , k i so vseskoz i p r e d a n i i n r a z u m e v a j o današn j i čas v p o l n e m p o m e n u besede. I m a j o p a t u d i take, k i se ženejo in ženejo, pa ne p r i ­de jo d o p r a v i h c i l j e v , ker še preveč t i ­če v s t a r i mise lnos t i . N o , k o n č n o p a obrat v Straž i t u d i n i brez n e k a j r e d k i h i z j e m , k i sede na v o z u , k i ga žaga r i n e v k l a n e c , namesto da b i ga p o m a g a l i k r e p k o r i n i t i v h r i b . V s a k e m u po n je ­g o v i h z a s l u g a h , so d e j a l i , k o so se p o ­g o v o r i l i o r a z d e l i t v i tega d e n a r j a .

P r v i z b o r p r o i z v a j a l c e v je d o b r o uspel . T a k o je treba d e l a t i t u d i v bo­doče: s k u p n o , roko v r o k i , vs i za enega, vsak za vse! N a zbore, k i bodo v s a k a dva meseca, pa bodo m o r a l i p r i h o d n j i č p r i t i v s i ! — t a k je b i l končni sk lep de­l a v c e v .

n Z K U L T U R A®f 5P0R Veslaško-bro'darski klub

»Krka« ustanovljen V Novem mestu Je bil v sredo 1. oktobra

ustanovni občni zbor brodarsko-veslaške sek­cije T V D »Part izan« . z n katero Je dal po­budo Okralnl odbor O P Čeprav ie za voonl šport In brodarstvo prav na Krki In vzdolž nje toliko pogojev kot ninlokje v Sloveniji smo v Novem mestu tako društvo dobili raz­meroma kasno. Iniciativni odbor Je zato zbral najbolj goreče ljubitelje Krke In vod­nih športov ter po dvakratnem neuspelem sklicanju končno le predrl led. Skoda, da predsednik Iniciativnega odbora Zvone H a - i cln, ki bi se za delo nove sekcije pri » P a r t i ­zanu« moral najbolj zanimati. nI prišel niti na p r v i č , niti ne na t r e t j i č skllranl In končnnveljavnl občni zbor. S takimi »pred­sedniki« si nov klub seveda ne more k*J prida pomagati; zato so bili v upravni od­bor kluba Izvoljeni delavni tovariš i , kl bodo ob pomoči članov kluba lahko kmalu poka­zali sadove svojega dela. V odboru so Slavko Kasfellr. Peric Andrej . Miro Torkar. Miro Thorževskt . Franc Brand l n Roman Zevnlk. Ustanovni občnnl zbor Jo določil za vstop v d r u š t v o enkratno pristopnino 50 dinarjev In mesečno č lanar ino 10 din. Klub se bo po­vezal z Brodarsko-veslaškn zvezo Slovenije In skrbel za zgraditev sodobne čolnarne na K r k i In za potrebno delavnico. Skrbel bo se­veda tudi za vzgojo svojih č lanov In vahll v vrste vpslačev vse, kl jih vabita K r k a in zdravo Izživljanje v športu. Novemu mestu sta že obljubljena dva osmerca, kl bosta prav gotovo znatno poživila ie tako lepo šte­vilo veslačev. — Novemu klubu želimo kar n a j v e č uspehov v vzgojnem ln športnem delu 2

Novomeščcmke na beograj­skem prvenstvu v mnogoboju

Kakor smo že poročali , so na o k r o ž n e m prvenstvu v mnogoboju, ki je bilo na Mirni , dosegle naj lepše uspehe mladinke in č l a n i c e iz Novega mesta. Tekmovanje v mnogoboju Je obsega.o redne vaje, zletno prosto va)o. vajo na tleh, vajo na drogu, preskok koze. tek 60 m, skok v daljino, tek 500 m in met bombe. Ker zaradi slabega vremena n« Mirni ni bilo tekmovanja v atletskih panogah, so tO kasneje nadoknadile. Mladinke iz Novega mesta so dosegle skupno 558,5 to čk ali 89,6 %. Najbol jša je bila S v e t l i č i č e v a , ki je sama zbrala 84 točk Članice lz Novega , . i e -sta so zbrale 521,1 točk ali 83.8%, č lantce iz Mirne pa 364,7 točk ali 6? %, Med č lani ­cami lz Novega mesta je bila najbol jša Mislejeva. ki je zbrala 80,4 točk.

C O B V E S T I L A ) Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu

sprejema novo gojence v zimsko kmetijsko šolo, ki bo trajala od 1. novembra do 31. marca in sicer dve zimi. Sprejeti bodo iz­ključno kmečki sinovi, ki delajo na kmetiji in hodo na kmetiji tudi ostali ter tako pri­pomogli k dvigu kmetijske proizvodnje na vasi. Prav tako sprejemamo tudi kandidate iz zadružnega sektorja, ki zaradi kakršnega koli razloga ne M mogli v letno šolo. Pro­silci naj vložijo lastnoročno pisano prošnjo na uprave Sole Priložijo naj zadnje šolsko s p r i č e v a l o in izkaz o premoženjskih razme­rah. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi.

Vzdržovalnina bo naknadno določena po kalkulaciji , nikako« pa no bo presegla zneska 2000 din- Državna kmetijska šola Grm

pri Novem mestn

P R E K L I C Osumil sem t o v a r i š a Alhina Povšeta , da

mi je vzel denarnico, v resnici pa mi jo je skrila uslužbenka trgovine K Z v Dol . To plicah Sitar Ivan

K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A : Od in. do 13. oktobra: francoski film

»Ljubimca Iz Verone«. Od 14 do 16 oktobra: ameriški film »Vr

nltev«. Od 17. do 20. oktobra: italijanski film »Ju­

nak ceste«. .

V nedeljo 21. septembra je bilo v Beo­gradu d r ž a v n o prvenstvo v mnogoooju. Tz Novega mesta sta nastopili vrsti mladink in članic , ki sta bili na okrožnem prvenstvu najboljši . Iz vse d r ž a v e je sodelo/alo 29 vrst mladink. V močni konkurenci je naša vrsta zasedla šesto mesto s 428,30 t o č k a m i . Odli ­kovala se Je Svet l i č i čeva , ki je v skupnem plasnamu na drugem mestu s 64,4 t o č k a m i Vrsti č lanic Je uspelo med devetimi tekmo­valnimi vrstami priti na drugo mesto s 437 t o č k a m i . N a j v e č točk je tbraia i*'ei -ličeva.

Naše tekmovalke so v znak priznanja prejele lepo diplomo

Ce podrobno pregledamo rezultate, opazi­mo, da bi lahko .bili še boljši, saj so na tekmovanju doma zbrale orecel več t o č k . K r i v d a za to Je pri tekmovalkah samih, ker niso redno prihajale na treninge. 2al pa so se dobro zavedale, da so pri sest »vi viste nujno potrebne. Ni dovoli, da pri n a č r t n e m delu obstanemo nekje na sredini pota. Le nekoliko v e č volje ln resnosti pri nekaterih, pa bo uspeh v bo do če še mnogo boljši !

J. G.

Srednješolsko atletsko prvenstvo

Zadnjo nedeljo 1e bilo v Ljubljani srednje­šolsko atletsko prvenstvo. Z denarno pod­poro okrajnega Sveta za prosveto in kulturo so se prvenstva udeležili tudi dijaki gimna­zije in u č i t e l j i š č a iz Novega mesta. Bilo j ih je veliko š tevi lo ln so postavili tudi nove rekorde.

Od novomeških dijakov je dosegla naj­lepši uspeh S v e t l i č i č e v a z zmago pri skoku v višino. Skoči la je v stilu »horine« 138 om in 6e tako uvrstila na č e t r t o mesto med naj­boljšimi skakalkami v Sloveniji . V teku na 60 m je postavila Knezova iz Maribora nov rekord. S v e t l i č i č e v a pa je bila tretja z re­zultatom 8,4. Z istim rezultatom je tudi na tretjem mestu v desetorici najboljših sloven­skih atletinj.

Dijak Ž a g a r si deli tretje ln č e t r t o mesto v skoku v daljino s .5,57. Kopje je vrgel 43 m, na 100 m pa je imel čas 12,2.

Tudi ostali novomeški tekmovalci so do­segli svoje najbol jšo rezultate.

Po številni udeležbi in dobrih rezultatih na srednješolskem prvenstvu lahko trdimo, da je postala atletika glavni del telesno-vzgojnih ur v naših srednjih šolah.

Gibanje prebivalstva OKRAJ ČRNOMELJ

V mesecu avgustu se je rodilo v okraju Črnomelj 57 otrok in sicer 35 dečkov in 22 deklic. Umrlo je 23 oseb, od tega 15 moških in 8 žensk. Porok je bilo 17.

Poroč i l i so se: Podoficir R a d o v i č Mindrag iz Slavkoviee

in š i v i l j a L a i č Cvetka iz Svibnika. Oficir J L A Kukar Matija iz Dol. Prekope in po sestnica Ronda Ivanka Iz P r a p r o č . Posestnik Dušak Franc iz Cerkelj in hči posestnika K a m h i č Ana lz Cerovca. Miličnik H o č e v a r Franc iz B u č pri Ljubljani in gosp. pomoč­nica K u m p Anica iz Stransko vasi. Mizar Kramhergcr J o ž e iz Gradenšakov in frizer­ska pomočnica Kump Nežka iz Stranske vasi. Kovinostrugar Straus Anton iz Krupe in hči posestnika Klemenčič Rozalija iz Pra prota. Sin posestnika Cesar J o ž e iz Ne-stoplje vasi in posest.nira Guštin Neža iz Zg. Lokvice. Zidar Vovk Martin iz Metlike in posestnica Oberman A n a iz Curi l . Oficir J L A Somrak Alojz s Kala pri Novem mestu in š ivi l ja Kolar Ivana iz Malega LaŠča. Kmet M a v r e t i č Anton iz Vrskovea in po­sestnica Leščanec Katarina iz V r š k o v c a Vivodina Kmet MatjašiČ J o ž e in kmetica Nemanič Kar la , oha iz B o ž a k o v e g a . Kmet Bartolac Nikolaj iz Jugovca in kinetici Prus Marija iz l^okvice. Kmet Cesar Franc iz K r a š n j o g a vrha in kmetica Skok Katica iz Jurkovega sola. Kmet Vlašič Matija iz Adlešičev in kmetica Kajsan Ana iz Ribni­ka. Oficir Zupančič Anton iz Ljubljane in uslužbenka Leskovec Tinca iz Lesnega brda. Kmet Suštar ič J o ž o iz Gor. Pake in kme­tica Crne Mari ja iz Petrove vasi. 2elezniški uslužbenec Cerar Ivan in tovarniška delav­ka K l e v i š a r Antonija, oba iz Dobilč. — Če­stitamo!

Umrli so; Kmet Hutar iz E o ž n e g a dola, star 21 let.

Benovec Cir i l iz Sadfnje vasi, otrok. Panovee Metod iz Sadinje vasi, otrok. Kmečki delavec D r ž a j Martin iz Boldraža , star 25 let. Krnet V r a n i č a r J o ž o iz Slamne vasi. star 21 let Kmet Gušič J o ž o iz Metlike, star 20 let. Sin kmeta Gušič Ivan iz Metlike, star 23 let-Stoja Martin, otrok iz Radovice. Maihan Alojzi j , otrok Iz Radovice. Kmet Paviovič Janez iz Križevske vasi. star 70 let- Džitka-rica V u k a s o v i č Ana iz Suhorja, stara 92 let. Užl fkanca Gerbeo Marija iz Metlike, stara 69 let. U ž i t k a n c a P a m j a n o v i č J e l a iz Drag. stara 78 let. U ž i t k a r i c a Kain Barbara iz Pod klanca, stara 80 let. Kmet Bubaž Matija iz Učakoveev , star 83 let. Kmetica OstlOOlČ Ana iz fjoleka. stara 70 let. Delavka Hudo rovac Par-nka iz Drnovca. stara 17 let. Kmet Crnič Niko iz Boginjo vasi. star 55 let. Kme tica J a k l i č A n « iz Zemlja, stara 20 let. Cev Ijsr B e l k o Janez iz Dobrilč. star 61 let-Kmet Majerle Matija iz J e l š e v n i k a , star 47 let. Delavec Smrekar Franc iz Nakla star 3« let. Kmetica Simonič. A n a iz Doblič ke gore. stara 68 l i t

OKRAJ KOČEVJE V avgustu se Je rodilo v k o č e v s k e m

okraju 43 otrok, od teh 19 d e č k o v ln 24 de­klic. Umrlo Je 22 oseb, od teh 13 moških ln 9 žensk. Porok Je bilo 19

Poročil i so se: Gozdni delavec Srga A l o j ­zij lz G r č a r i c ln delavska Siraj Neža iz

G i č a r l c . Š o f e r G a š p e r Avgust iz K o č e v j a ln kuharica Vrgan Marija iz K o č e v j a . Oficir J L A Nlkollč Života iz Ribnice in name-š č e n k a A r k o Vida lz Ribnice. Poljedelec Perger J o ž e f tz K o č e v j a in poljedelka Cigan A n a iz K o č e v j a . Miličnik Lenard Alojzij lz Borovca in poljedelka Laknar Marija lz K o č e v s k e reke. Soier Sterle Anton iz K o ­č e v j a in kuharica ,Arko Marija lz K o č e v j a . Soboslikar Novak J o ž e tz Gorenja ln šivilja P r e š i č e k Ana iz Gorenje. K r o j a č I v a n č i č V a ­lentin iz Livolda ln poljedelka Miketič M i ­roslava lz Livodla. Poljedelec Bobnar A l o j ­zij iz Oneka ln poljedelka Zver Barbara iz Oneka. Rudar Slojdahar Marijan iz K o č e v j a in t o v a r n i š k a delavka 2 n i d a r š i č rvana iz K o č e v j a . M e h a n i č a r S t e f a n č t č Anton iz M a ­ribora in poljedelka M a r i n č Marija 'z G o -tenca. Zidar Ž a g a r Josip iz Prezida ln po­ljedelka Mlkullč Mihaela lz Travnika. K r o j a č M a r k o v i č Savo iz Ribnice ln n a m e š č e n k a Taks Š t e f a n i j a lz Ribnice. Trgovski p o m o č ­nik K l u n J o ž e lz Ribnice in Bolha Štefani ja , kmetovalka iz Ribnice. Šofer VerščaJ J o ž e iz LJubljane in natakarica Grebene Anica iz Ljubljane. Kmetovalec Peterlln VincenciJ iz Vel ikih L a š č in kmetovalka PerhaJ Marija iz Vel . L a š č . Kmetovalec Vitant Stanislav iz Vel. L a š č in kmetovalka Ogrinc Justina iz Vel ikih L a š č . Kmetovalec Turek Ivan iz Vel ikih LaSč ln kmetovalka Hribar Angela lz Vel . L a š č Delavec Hudorovlč Matija lz 2eljn ln poljedelka M r e ž a r Silva lz Zeljn.

Umrli so: Gozdni delavec Matanovič V i l i iz Slavskega mosta, star 40 let — pa'del s kamiona. Kmetovalec Malnar Jakob lz N o ­vega kota. star 76 let — proglašen k mrtvim, Upokojenec K o č Anton iz Koblarjec, star 78 let. Upokojenec Zaje J o ž e iz Salke vasi, star 58 let. Upokojenec Z n i d a r š i č Franc iz K o č e v j a , star 51 let — o b e š e n j e . Upokojen­ka Ž a g a r Karolina tz Č r n e g a potoka, stara 77 let. Kmetovalka Rauh Helena lz Zage, stara 67 let. Kmetovalka C r n k o v i č Neža iz Stružnice , stara 68 let. Kmetovalec Bartol J o ž e tz Hriba, star 65 let. Kmetovalec ZObec Janez iz Otavic, star 59 let. Kmetovalka L o v ­šin Julijana iz Ribnice, stara 63 let. Lesni trgovec Oberslar Zdravko iz Sodražice , star 25 let — proglašen k mrtvim. Rešetar Pintar Vinko iz Vinc , star 21 let — proglašen k mrtvim. P r e u ž i t k a r i c a Sega Neža iz Ravnega dola, stara 89 let, Kmetovalec G r e g o r i č Franc iz Velikih Poljan, star 64 let. Kmetovalec Levstik Štefan iz Vel ikih Lašč , star 90 let Kmetovalka Grebene Marija iz Dvorske vasi, stara 62 let Kmetovalec Žnidarš ič Franc Iz Ponlkev. star 75 let. P r e u ž i t k a r Z u p a n č i č J o ž e lz Tisovca, star 94 let. P r e u ž i t k a r i c a Strnad F r a n č i š k a iz Ceste, ^ara 79 let. K m e ­tovalka Stih Marija lz Kompolia , stara 58 let Kmetovalka Hegler Ivana iz Lipe, stara 54 let.

Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - Tiska tiskarna Ljudske pra­vice v Ljubljani - Naslov uredniš tva in uprave: Novo mesto Ljubljanska cesta 25 - Poštni proda.1 33 - Telefon uredniš tva In uprave 127 - Tekoči račun pri Narodn' banki v Novem mestu š tev 616 i 90332-1. Cetrt letn« oftro*toU|a ' M dm polletna 200 din.

celoletna 400 din.

S t r a n 4 D O L E N J S K I L I S T &ev. 41.

L O J Z E Z U P A N C

Zgodovinsko ozadje belokranjske pripovedke Vzhodni narodi: Kitajci, Indi, Egip­

čani, 2 i d j e . Perzijci in drugi so v pre­teklosti vso bolečino ljudske duše, ves zatrti razvoj pa tudi sat i r ične misli na v ladajoče klike in protiljudske razrede, ki so tlačili duševni, kulturni in gospo­darski ter politični razvoj naroda, pre­često zavili v plašč narodne pripovedke, v katerih na zunaj resda govore o k a ­čah,, zmajih, vragih in velikanih, v fa­buli pripovedke pa se skriva jedro: protiljudski vladarji, izžemalci in iz­koriščevalci delovnega ljudstva, l jud­ski . tribuni in teroristi. Jedro vseh pripovedk je torej v globokem zgodo­vinskem ozadju, ki je služilo in še danes služi za študij zgodovine naro­dov. Tako so n . pr. znane pripovedke o vladarjih iz kitajske dinastije Cau v 12. stoletju pred našim štet jem, v k a ­terih je preprosto ljudstvo izražalo ves svoj gnev proti postavam, ki jih je ta vladarska družina vsiljevala ljudstvu. Pripovedke so torej že takrat bile tista sila, ki je vzgajala ljudske množice v revolucionarnem duhu zoper obstoječi absolutistični vladajoči red.

Pripovedka o trojanskem konju je — po najnovejših raziskovanjih — zgolj vešče sestavljen in pesniku ne­znanega porekla z maloazijske obale — Homerju — podtaknjen grški plagiat mnogo s tare jše egipčanske pripovedke, ohranjene v Harisovem papirusu, kjer se omenja, kako je Tabuti osvojil me­sto Jope. Klas ična doba je sploh polna pripovedk. Herodota smatrajo kot za­četnika pripovedk, ki jih je zapisoval po ljudskem izročilu. Zgodovinar Pro­kop izza časa Justinijana Bizantinskega je visoko cenil narodno pripovedko za prikaz zgodovinskih silnic, ki so ugne-tale tedanjo dobo in prikazovale živ­ljenje »barbarov« v pravi l u č i . . . V svojih tajnih zapiskih je reševal pred pozabo vse anekdote, ki so krožile med narodo mo despojni Teodori. Sveton je na podoben način opisoval cezarje in velike hetere svoje dobe. Vse te kratke pripovedke in anekdote še danes služijo študiju klasične dobe.

V narodni pripovedki se na najbolj prikriti način izraža vse ono, kar je najbolj karakter is t i čno za duševnost posameznika ali vsega ljudstva. Četudi je fabula pripovedke zavita v navidez­no nejasnost, vendar zgodovinarju boli odkriva čas i n dogajanja v nekem kra­ju, kakor pa najbolj učeno zavita zgo­dovinska razprava, ki pogosto temelj na lažnih dokumentih ali nejasnih pod­menah Skope besede v narodni pripo­vedki so — da se poslužim Voltairovih besed — »droben, zlat prah, ki raz­sipajo raz sebe veliki duhovi. Raztre­sen tu in tam se sveti in blešči ter žarko osvetljuje življenje ljudstva, ki je pripovedke ustvarilo ne mogoče s svojim brbljavim jezikom t e m v e č s silo svojega polnokrvnega življenja.« . .

Vsak narod. da. vsaka doba ima ne­kaj posebnih odlik in oznak. Vlovlti le-te v kratke, lapidarne, lakonične stavke, pomeni napisati dobro pripo­vedko! J

Belokranjsko ljudstvo je v prošlosti ustvarilo mnogo pripovedk. 2e prej omenjeni zbiralci narodnega blaga, ki so zaslužni za Belo krajino, pa so naši kulturni javnosti ohranili s svojim ne­umornim delom mnogo prelepih misli izrekov, doživljajev, anekdot in pripo­vedk, k i so kot študij bile podlaga

(Nadaljevanje)

vsem zgodovinarjem in književnikom, kadar so hiteli pravilno prikazati živ­ljenje belokrajnskega ljudstva.

Zato bi bilo n a p a č n o pomisliti, da je vse to, kar je bilo kdaj koli napisa­nega o Beli krajini, izšlo samo iz i n ­telekta teh interpretov belokranjskega živl jenja ; da, napačno tudi pomisliti, da je bila soba, v kateri je ob tihih večerih ta ali oni pisatelj zapisoval drobne pripovedke ali dolge romane, pa igre in ne vem kaj še vse, s č e m e r je prostovoljno in iz ljubezni do svo­jega ljudstva opravljal trdo kulturno tlako, da je bila ta tiha sobica vselej tudi kovačnica zaostrenih misli in umetniško predelanih f a b u l . . . , ne, vse to delo je bilo le odmev tiste kulturne sredine in tistih velikih naukov, ki jih je preprosto ljudstvo z ostrino svojega duha, zajetega v pripovedkah, presa­jalo v srca ljubečih sinov-pisateljev. Narodne pripovedke so s svojo pr imi­tivno vsebino nudile prvo znanje prav vsem oblikovalcem naše besede, ki so pred patino uvožene kulture in c ivi l i ­zacije reševali bogastvo- duha in na­šega jezika, bogastvo in vedrino misli ter izraza, nevsiljivi humor, globoki filozofski z n a č a j In smisel za urejeno življenje našega ljudstva.

Junaki v belokrajnskih pripovedkah se ne boje smrti! Brez vsake sentimen­talnosti umirajo za pravično stvar. V borbi s sovražnikom, ki ga pripovedke prikazujejo v figurah vraga ali vel i ­kana ,ne drhte od smrtnega strahu. Pojm časti je v belokranjskih pripo­vedkah razvit do najvišje stopnje. T a k ­šen z n a č a j so v preteklosti mogli imeti zares samo veliki ljudje, veliki po srcu in ljubezni do rodne grude. In prav s temi odlikami so ti preprosti ljudje — drvarji, brodarji, ribiči, pastirji, ose-benjki in revni kmetje, ki nastopajo v pripovedkah, podobni vitezom in tru­badurjem v srednjem veku, pri katerih je bila čast razvita do viška.

Kult resnice je tesno povezan s kul - ' turo srca. Ta je belokranjskemu pre­prostemu človeku bila vselej potrebna kakor zrak in hrana. N a j v e č j a socialna dolžnost pravega belokranjskega juna­ka, ki nastopa v belokranjski pripo­vedki, je: ljubiti resnico in preganjati laž! C e pa včasih laž nujno nastopa v pripovedki, je le-ta zgolj potrebno zlo in oro"je v boju zoper sovražne sile.

Jezik belokranjskih pripovedk je koncizen,.kratek', jasen, lapidaren, prav tncitski v tem smislu, da je v pripo­vedki vse jasno in bistro, da v njej ni niknkih tajnosti. Takšen jezik je seveda kakor nalašč ustvarjen za jasno izra­žanje misli: železna logika misli in sijajna konstrukcija pa dokazujeta, d i te jezik bolokranlskih prinovedk jezik deln in dejanj, ne pa metafizičnih (nad-tvarnih) razglabljanj. Prav zaradi tega so postale belokmniske pripovedke po­pularne v času vnetega študija belo­kranjske frazpnlngije Pokojni univer­zitetni profesor in slavist dr. Ivan P r i ­jatelj kateremu sem več let tudi jaz pošiljal manj znane belokranjske re­čenice, besede, pregovore itd., je v zad­njih lotih svoje plodovite dejavnosti. *etudi dolenjski rojak, postal prav stra­sten zbiralec belokranjskega besedo-tvorja.

V belokranjskih narodnih pripoved­k a je pogosto skrit »mythos« (Jakob

Letošnji Jezikovni tečaji v Novem mestu L J U D S K A U N I V E R Z A V N O V E M

M E S T U p r i p r a v l j a za to šolsko leto na­s lednje j e z i k o v n e t e č a j e : angleški za začetnike i n n a d a l j e v a l n i ; f rancoski za četniški in k o n v e r z a c i j s k i ; i t a l i j a n s k i z» zače tn ike ; nemSki začetniški in konver ­z a c i j s k i ( n a d a l j e v a n j e l a n s k e g a ) : r u s k i začetniški i n n a d a l j e v a l n i : s lovenski

S V O J E V R S T N A N E S R E Č A

V e č k r a t beremo r a z n a poroči la o v z r o k i h a v t o b u s n i h nesreč, r e d k o k d a j p a se sliši, da bi kače povzroči le p r o ­metno nesrečo. K a k o r poroča i n d i j s k a i n f o r m a t i v n a s lužba , pa se je nedavno tega p r i p e t i l a v državi H a j d e r a b a d tež k a p r o m e t n a nesreča , p r i k a t e r i je 'iaŠ-lo smrt 24 oseb. V a v t o b u s u so se vo­z i l i k r o t i t e l j i k a č . k i so i m e l i med svo jo p r t l j a g o na s t reh i a v t o b u s a zabo j s s t r u p e n i m i k a č a m i . M e d tresenjem av­tobusa se je z a b o j med vožnjo o d p r l in neka kača se je p r i p l a z i l a do šofer ja . T a se je n e n avad nega o b i s k a tako ustrašil , d a je i z g u b i l oblast n a d kr ­m i l o m , a v t o b u s pa se je p r e v r n i l . V s i p o t n i k i razen Šofer ja — p r i nesrečah se s p l o h rado p r i p e t i , da odnesejo Šo­fer j i celo kožo a l i le m a n j š e p r a s k e — so se u b i l i .

Predmet s lovenskega t e č a j a bo s l o v n i ­ca, p r a v o p i s , va je v p r a v i l n e m p i s a n j u in g o v o r j e n j u , s p o z n a v a n j e del naših v e l i k i h pisate l jev in posnikov .

T e č a j i bodo ob večernih u r a h v i d m n a z i j i , e n k r a t po d v e u r i na teden. N a j m a n j š a udeležba je 15. s lušatel jev na t e č a j . Pr ičetek 15. o k t r o b r a . Mesečna šolnina 150 d i n . d i j a k i 75 d i n . •

P r i j a v e s p r e j e m a L j u d s k a u n i v e r z a N o v o mesto, G i m n a z i j a , I. nads t rop je ( g o v o r i l n i c a ) . P r i j a v i t e se l a h k o t u d i p i smeno al j po k a k i d r u g i osebi . P r i tej p r i l i k i navedi te t u d i d a n i n u r o , k i si jo za obisk t e č a j a Želite.

Kelemina je ta tuji izraz ponašil z besedo »bajka«) , ki obravnava izvor starih verovanj. V pripovedkah se č e ­ste m e š a j o višja bitja s č loveškim sve­tom. Omenjam samo, da imajo belo­kranjske pripovedke mnogo inačic o vilah, povodnem možu, škratu in veli ­kanu. Pripovedke s herojsko vsebino govore o velikanih. V vsebino pripo­vedke je narod dolgo časa veroval. Za belokranjsko ljudstvo so bile vile, po­vodni možje in velikani ter vragi del dejanske resnice. Velikan Nenasit ali Nedosit nastopa v mnogih inačicah belokranjskih pripovedk. Pleteršnik razlaga besedo »nedosit« kot netek ((nem. Nimmersatt), kar bi se seveda lepo ponašilo v »Nenasit«. Nadalje na­stopa v prvinah belokranjskih pripo­vedk Vesnik ali Zeleni Jurij . Primer­jalni študij mitoloških osnov za narod­no pripovedko pa nam je v zvezi s pripov-dkami drugih slovanskih naro­dov razkril, da ima Zeleni Jurij pol­brata, ki mu streže po življenju. Temu zločestemu bitju je ime Jarnik, kar je izvedeno iz debla »jar« in pomeni v adjektivni obliki ljut, srdit — razjar­jen. (Kelemina,)

Mladina. Caha te prosvetno delo! Jesen je d a h n i l a v deželo, p o l j a se

p r a z n i j o . T r g a t e v je že za n a m i io g l a v n o k m e t i j s k o delo je o p r a v l j e n o Večeri se d a l j š a j o . Spet bodo v naših vaseh zaživele uči lnice po šolah, k jer se bo z b i r a l a vaška m l a d i n a in i z o b r a ­ževalnih t e č a j i h , v d v o r a n a h domov l j u d s k e prosvete pa se bodo po do lgem po le tnem o d m o r u p o n o v n o z b r a l i vsi t i s t i , k i č u t i j o veselje do d r a m a t i k e .

T u d i b e l o k r a n j s k a m l a d i n a je začu­t i l a potrebo po prosvetnem u d e j s t v o v a -n j u . K a k o r a z v e s e l j i v o je de j s tvo , d a so v P o d z e m l j u na lastno p o b u d o fant je iz sosednih vasi o b i s k a l i d o m a č e uči­tel je ter j i h z a p r o s i l i , n a j j i m brž izbe­rejo p r i m e r n o igro , da s i bodo p r e p i s a l i v loge in pričeli z učen jem igre. P r a y tako je v G r i b l j a h , v G r a d a c u , M e t l i k i , S e m i č u , Predgrađu, na V i n i c i in še m a r s i k j e , sa j je d a n a š n j a m l a d i n a p r a ­v i l n o začut i la , k je je n jeno mesto : v z i m s k i h večerih v uč i ln icah , k jer se bo izobraževala na o d r i h , k je r se bo z uče­n j e m k v a l i t e t n i h iger u s p o s o b i l a , n u d i t i domačemu p r e b i v a l s t v u ob n e d e l j s k i h p o p o l d n e v i h t u d i u r i c o a l i dve r a z v e d ­r i l a , zabave i n p o u k a 6 p o s r e d o v a n j e m d e l , k i 60 j i h u s t v a r i l i naši p i sa te l j i . K d o b i ne b i l vesel tega poleta naše m l a d i n e l

N a prireditvah v Črnomlju, Metliki , S e m i č u . Starem logu. Dol. Toplicah In Bazi 20 na Rogu Je ob 10-letnlcl slovenskih brigad nastopal tudi Invalidski pevski zbor

V PETIH LETIH SMO ZCRAD Ll 1585 km NOVIH ŽELEZNIŠKIH PftOG

P r e d v o j n a železniška mreža v J u ­g o s l a v i j i je i m e l a pribl ižno 10.500 k m p r o g . T o je b i l uspeh s k o r a j stoletne g r a d n j e železnic, s k a t e r i m i je začela že s tara a v s t r o o g r s k a m o n a r h i j a . Seve­da pa te proge niso zados tova le za ve­l i k p r o m e t ; m n o g o p o k r a j i n pa s p l o h ni v i d e l o železnice. V v o j n i od 1941 do 1945 je b i l o p o k v a r j e n i h in onesposob­l j e n i h za promet čez 6000 k m p r o g , po­p o l n o m a uničenih p a 12000 k m p r o g . P o l e g tega je b i l a v v o j n i uničena po­l o v i c a vseh naših mostov. T a k o je b i l o od 2130 mostov, d o l g i h od 5 do 50 m. uničenih 40%, od 410 mostov, d o l g i h čez 30 m , pa je b i l o uničenih 254 a l i 61 %,

N a v z l i c o g r o m n i m težavam so naši d e l o v n i k o l e k t i v i p o d v o d s t v o m inže­n i r j e v i n t e h n i k o v že d o k o n c a leta 1945 o b n o v i l i 90 % poškodovanih p r o g . V d o b r i h d v e h l e t i h je b i l železniški promet p o v s o d v celot i v z p o s t a v l j e n . / i n i m i v a je na p r i m e r ugotov i tev , da je b i l a proga Beograd—Niš po p r v j eve-t o v n i v o j n i o b n o v l j e n a Šele v 10 mese­c i h , po o s v o b o d i l n i v o j n i pa je b i l a ob­n o v l j e n a v dveh mesec ih .

T a k o j po d o k o n č a n i o b n o v i so do b i l i naši inženir j i , t e h n i k i , p r o j e k t a n t i pod je t j a in d e l o v n i k o l e k t i v i ^ nove na­loge : z g r a d i t i vrs to n o v i h železniških p r o g . P r i uresn ičevan ju o g r o m n i h no­v i h na log so priskoči le na pomoč m l a ­d i n s k e b r i g a d e iz vseh delov države. U s p e h i so se k m a l u p o k a z a l i .

M e d t e m ko je b i l o v 22 let ih sdare J u g o s l a v i j e seveda s >pomočjo< tu jega

KOTIČEK ZA GOSPODINIE Grozdje bo oetnlo več mesecev eveže, če

peeelj na prerezanem mestu zalepiš z vročim pečatnim voskom, nato pa obesiš grozd v zračen prostor.

Rumenjak se redkokdaj lepo loči od be Maka, zato poiskusimo takole : Jajce ubije mo v lijak Beljak bo stekel skozi lijak v posodo, rumenjak pa bo ostal v l i jaku.

Llmonov aok lahko uporabljamo za za ustavljanje krvi prt manjš ih ranicah

Perilo, ki gn dolgo nismo uporabljali osvežimo na ta način, da ga pustimo preko noči v vodi v kateri smo prej prekuhali limonovo lupino.

[ndustriji, podjetjem, obrtnim delavnicam in trgovinam nudi

Okrajno podjetje KREMEN, Novo mesto

telefon žt. 17, poštni predal 14

kremenčevo moko in pesek - granu luci je 1 do 10 N a j b o l j š i k r e m e n č e v pesek z a s t e k l a r s k o , k e m i č n o i n težko i n d u ­s t r i j o s t a l n o n a z a l o g i ! P o s e b n e p o n u d b e z a l i v a r n e , že lezarne , č i s t i lne n a p r a v e , k e r a m i č n o s t r o k o i n osta le s p e c i a l n e p o t r e b e . Z a h t e v a j t e b r e z p l a č n e v z o r c e ! — S p r e j e m a m o p o s a m e z n e i n v a g o n -s k e poš i l jke . — K r e m e n č e v o m o k o i n pesek za I n d u s t r i j s k o in š i roko potrošn jo d o b a v l j a m o po n i z k i h c e n a h i n u g o d n i h p o g o j i h

Crne Čevlje, ki )1b nosimo za dež tn bla­to, je treba od č a s a do č a s a umiti z m l a č n o vodo in namazati t ricinovim oljem, da usnje ne bo t>okalo.

Na sveže opekline ie treba takoj posuti plast fine pšenične moke. Bolečina bo takoj prenehala in s< ne bo napravil mehur Moka naj ostane na opeklini približno ©no uro

Dežnik ne bo prepuščal vode. č e ga na mažemo z mešanico parafina in bencina v razmerju 1:80 ter ga pustimo en dan raz petega.

Mokre dežnik« razpenjamo samo napol, sicer se tkanina preveč raztegne in raztrga Da pa kovinskt deli ne zarjuvijo, jih nama žemo z vaze't no.

S L I V O V A M A R M E L A D A M E Š A N A Z B R E S K V A M I

Za to marmelado v^ral -breskev tretjino od teže ali množine sliv. sladkorja pa č e t r t kg na J kg zmesi N a j p r i m e r n e j š e eo breskve »kalanke« (ki gredo od kosti) in sicer one, ki rastejo v vinogradih-

Slive id breskve pobi z vročo vodo, Jih olupi in vzorni iz njih koćčice. V emajlirano kozico daj r>!ast tega sadja in sladkor iz­menoma. K o al vse porabila, postavi kozico na ogenj, kjer naj zmes 45 minut močno in enakomerno vre. Seveda Jo m o r a š med kuho mešati s č is to kuhalnico. posebno po dnu. S se v r o č o marmelado napolni do vrha dobro izmite In obrisane kozarce katere si ovila z mokro krpo (da ne poči jo) . Drugi dan za­veži kozarce a pergamentnim papirjem.

Prlporoftliivo Je. da da£ drugI dan kozarce za nekaj ča»a v toplo pečico, da se na po-vTfiju napravi skorja in potem shlajene sele zavezeš

T a marmelada Je zelo a r o m a t i č n a in Ima lastnosti džema.

S L I V E B R E Z S L A D K O R J A Zdrave slive operemo obrišemo in z Iglo

prebodemo Naložimo jih v patentne kozarce, polijemo i l i ioo vode In kuhano v pari četrt ure. Tretj i dan jih vnovič kuhamo deset minut-

k a p i t a l a , p o s o j i l i n celo s s t r a n i t u j i h p o d j e t i j z g r a j e n i h v naši državi skt iD-no pribl ižno 1840 k m p r u g , s m o v n o v i J u g o s l a v i j i v k r a t k i d o b i 5 let — od 1947. do 1951. — z g r a d i l i 15*5 k m novih p r o g ! V istem času smo seveda na vseh področ j ih i n d u s t r i j e in g r a d i t v e v vseh naših r e p u b l i k a h , dosega l i p r a v t a k o v i ­soke uspehe. Po leg tega, d a s m o gra ­d i l i novo i n d u s t r i j o in uresničeval i ši­roke načr te e l e k t r i f i k a c i j e naše domo­vine , p r i č e m e r je m a n j k a l o vsepovsod s t r o k o v n i h k a d r o v in de lovne s i le , smo v g r a d i t v i železniških p r o g i n razš i r ja ­n j u p r o m e t a dosegl i tak n a p r e d e k , o k a k r š n e m v s tar i J u g o s l a v i j i ne bi m o g l i n i k d a r g o v o r i t i .

0 n o v i h n a l o g a h , k i stoje pred na­šimi inženir j i in t e h n i k i , bo r a z p r a v l j a l t u d i I I I . kongres Zveze društev inženir­jev i n t e h n i k o v , k i bo s r e d i n o v e m b r a v B e o g r a d u .

DOLENJSKI LOVCI HRABRO UNIČUJEJO DIVJE PRAŠIČE...

Pavl ihe«)

P r a v gotovo bo tudi v letošnji sezoni p r i svo jem k u l t u r n e m pos lans tvu ndj-bol j a g i l n ^ gradaška m l a d i n a , vč lan je ­na v K U O »Oton Zupančič« , k i jo vodi p r i z a d e v n i in m a r l j i v i sedmošolec iov. F r a n c i P a v l m i č . Naštudirala je kome­d i j o »Scapinove zvi jače« ter jo d v a k r a t z uspehom u p r i z o r i l a na domačem o d r u , p r i r e d i l a oa že t u d i f i z k u l t u r n i d a n . N j e j bodo s ledi le okol iške vas i . M l a d i ­na v P o d z e m l j u bo še to jesen ustano­v i la K U D , v katerem bosta d e l o v a l a d r a m a t s k i odsek in p e v s k i zbor , de­kleta pa se bodo udeležila g o s p o d i n j ­skega t e č a j a .

T a k o je p r a v , b e l o k r a n j s k a m l a d i n * ! L e s p r o s v e t n i m de lom b o l d o k a r a l a , da se zavedaš t u d i s v o j i h polit ičnih p r a v i c i n d a si ostala zvesta t r a d i c i j a m N O R . B e l o k r a n j s k o uči te l j s tvo te bo v t v o j i h s t r e m l j e n j i h rado p o d p r l o in se vesel i lo t v o j i h uspehov I — c.

184 slovenskih listov izhaja S l o v e n s k a b i b l i o g r a f i j a n a v a j a , d a

je v letu 1950 i z h a j a l o v vsem svetu 184 s l o v e n s k i h časnikov, O d teh j i h je i z h a j a l o v S l o v e n i j i 150, v B e o g r a d u 2, v T r s t u 10, v K o p r u 2, v I t a l i j i 4, v A v s t r i j i 5, v P r a g i 1, v A m e r i k i 7, v Ar~°ntini 2 i n K a n a d i 1. O d vseh teh l istov je S d n e v n i k o v , 2 sta i z h a j a l a d v a k r a t tedensko, 34 je b i lo t e d n i k o v , 16 š t i r ina j s tdnevnikov , 68 mesečnikov, os ta l i pa so i z h a j a l i n e k a j k r a t na leto. P o n a j n o v e j š i h , še n e p o p o l n i h p o d a t ­k i h , se število s l o v e n s k i h l i s tov v z a d ­n jem času n i mnogo i z p r e m e n i l o .

Glavni vrhovi Jugoslavije Triglav 2864 ro Golobi Korab 2764 m (Makedonija) Skrlatica 2738 m T u r č i n 2702 ro (Makedonija) Mangart 2(i78 m Borislajec 2M2 m (Makedonija) D ž a r a v i c a 2656 m (Črna gora) Jalovec 2643 m Pelister 2600 m (Makedonija) Črni vrh 25«4 m (Makedonija) V r a č a 2582 m iMakedonija) Grintovec 2558 m Solunska d a v a 2540 m (Makedonija) Bobotov kuk 2522 m ( č r n a gora) K a j m a č k a l a n 2521 m (Makedonija) Ljuboten 24 W m Makedonija) K o m Kučki 2484 m (Črna gora) K a r a d ž i c a 8478 m (Makedonija) Koritnik 2394 m (Makedonija) Maglič 2386 m (Bosna in Hercegovina) Golem Rid 2273 m (Makedonija) Crni kamen 225!) m (Makedonija) Galičica 2255 m (Makedonija) Stol 2036 m Pločno 2228 m (Bosna In Hercegovina)

Ko o d h a j a j o V a š i f a n t j e i n m o ž j e na o d s l u ž e n j e v o j a š k e ga r o k a v J L A a l i na o r o ž n e v a j e , j i m n i k a r ne p o z a b i t e n a r o č i t i t u d i " D o l e n j s k e g a l i s t a " ! Vsak t e d e n j i m bo p r i n a š a l vse dolen.jBke n o v i ­ce i n z a n i m i v o s t i - z a t o J i m t a k o j p r i p r a v i t e t o v e s e l j e !

Nekaj sodobnih pregovorov — Pobožen kot hudič; — zvit kot gasilski stolp v Srni-

helu; — netočen kot sestanki v Novem

mestu; — umazan kot predpasniki novo­

meških mesarjev; — nesložen kot prebivalci Vel. Ce­

rovca pod Gorjanci; — nesnažen kot novomeška mestna

pekari ja.

KMEČKI »KAPITALIST«

V začetku šole, po vojni je bilo tre-ba ugotoviti socialno stanje staršev in so učenci morali dati tozadevna podat­ke: mali kmet, srednji, veliki kmet, delavec, uslužbenec itd. Samo en uče­nec najrevnejši in najbolj »brihtne glavce* ni hotel dati odgovoru. Učitelj ga je vprašal, zakaj noče povedati, pa mu je odgovoril, da se boji, da bi mu to Škodovalo. >No pa vendar povej, kaj so tvoji starši?€, mu je prigovarjal uči­telj »Kapitalisti*, se je odrezal fanti­ček. >Kako pa to?* »No, oče ima »zlato žilo*, mati pa >pruh< (kamnolom).

IZ FIZIKE

Na nekem kmetijskem zavodu f> predavatelj vprašal učenca: »Katera tekoča telesa poznate?* Učenec, doma iz Suhe krajine, je hitro odgovorih tKSlti teče*! D a , tako kričijo otroci o Suhi krajini 7.a kolesarjem.

>No. pa to ni tekočina! Kake druge tekočien t ,znate?<

*StlOD»t4 je odgovoril učenec.' — »Da, žganje se reče po slovensko, tega imajo pri oaa dovolj*

^Katere tekočine pa je na svetu naj-°eč i, je neobhodno potrebna?*

Učenec pomišlja in končno pove, (is. ne ve.

»To je vendar podal* mu pojasni predavatelj.

»7ega pa pri nas nimamo*, se od­reže Suhokranjčan.

Okrogle in ošpičene V neki pasi je mesar izobesil takole

obvestilo na mesnico: »Jutri bom klal prašiče. Postavite

se pravočasno o vrstol* m

Znani angleški komediograf Bernard Sham je nekoč sedel o kavarni % druž­bi 2 advokatom in kirurgom, ki sta pri­povedovala dovtipe na račun pisateljev. Sharv ju je poslušal in molčal.

»Zakaj pa Še ti katere ne poveš?* sta silila vanj prijatelja.

— Vem samo eno, je odgovoril Sharo — in jo bom povedal v nekaj besedah Kirurg, ki ga poznam, je pri neki ope raciji izgubil živce in namesto, da bi

bolniku izrezal bolni organ mu fe iz­reza l vest.

Sham je umolknil in prijatelja sta ga debelo gledala.

»No!* je dejal advokat. »Ali je to vse?*

— Ne, je odgovoril Sharv. — Bolnik je kljub temu ozdravel, ker pa ni imel vesti, je šel za advokata.

Mah Francek si ogleduje teto Katro, nato oa jo korajžno vpraša:

»Tetka, zakaj imaš tako rdeč nos?* »Ljubček, življenje mi je dostikrat

zadajalo bridke udarce.* »Pa vedno po nosu?<