POMOŽNE ZGODOVINSKE VEDE

1. ARHEOLOGIJA

Arheologija je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost. Od drugih zgodovinskih ved jo loči predvsem način pridobivanja in preučevanja virov. Podobo preteklostinamreč gradi predvsem s preučevanjem materialnih virov, do katerih pride s pomočjo izkopavanj. Vendar pa so izkopavanja le drobec arheološke prakse.

2. ETNOLOGIJA

Etnologija je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih

skupin. V Evropi se je začne etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja.

V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega ljudstva in primerjalno

obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj

sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz "ljudske kulture" razširi na raziskovanje "načina

življenja". S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo. Pri nas kot eden prvih začne z

raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek.

3. PALEOGRAFIJA

Paleografíja je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja, širjenja in

vrst pisav.

Paleografija je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s proučevanjem starih pisav: proučuje

nastanek pisave in njen razvoj proučuje branje, razumevanje in datiranje pisave razrešuje kratice in

okrajšave ter druge posebnosti Poleg proučevanja pisave pa paleografija proučuje tudi zunanji izgled

rokopisa (črnilo, ilustracije, vezavo,…).pisava je zgodovinski izraz kulturnega in duhovnega življenja

družbe, zato pravimo, da paleografija proučuje tudi kulturni in duhovni razvoj družbe ob tem, ko

proučuje pisavoPaleografija je interdisciplinarna veda, ki se povezuje s številnimi drugimi vedami

(zgodovina, umetnost, literatura, arhitektura, pravo,…)

4. ZGODOVINA KNJIŽEVNOSTI

Zgodovina literature je zgodovinski razvoj pisanja v prozi ali poeziji, ki izraža zabavo, razsvetljenje,

ali navodila za bralca, poslušalca ali opazovalca, kot tudi razvoj literarnih tehnik, ki se uporabljajo pri

sporočanju teh gradiv.

5. ZGODOVINA UMETNOSTI

Umetnostna zgodovina je zgodovina v dejavnosti ali izdelka, ki je izražen v vizualni obliki za estetske

ali komunikativni namene, za izražanje idej, čustev, ali na splošno, idejnih nazorov.

6. EPIGRAFIKA

Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot

so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...

7. TOPONOMASTIKA

Toponomástika je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki

preučuje izvor in pomenkrajevnih imen (toponimov). Spada v področje imenoslovja (onomastike),

vede, ki raziskuje imena vseh vrst, oziroma lastna imena.

8. KRONOLOGIJA

Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz. sistemov merjenja časa. Tako npr. kronologist ugotavlja, v katero leto po judovskem, muslimanskem, gregorijanskem, julijanskem koledarju spada določen dogodek.

9. DIPLOMATIKA

Diplomátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje listine. Na podlagi jezika, sloga, pisave in

uporabljenih materialov ugotavlja izvor, avtorja ter istovetnost zgodovinskih dokumentov. Izdaja

starejšega besedila, opremljena z znanstvenim komentarjem, je diplomatska izdaja.

10. SFRAGISTIKA

Sfragístika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje pečate, še posebej tiste na listinah. Sfragistika

preučuje fizično stanje pečatov, iz česar lahko sodi o času postavitve ali odstranitve pečata. Poleg tega

je zanimiv tudi umetnostno-zgodovinski vidik razvoja pečatov, saj lahko iz njega sklepamo na

tedanja oblačila, orožje in morda tudi na zgodovino mesta. Kjer se sfragistika dotika grbov in

vladarskih simbolov, se prepleta z drugo pomožno zgodovinsko vedo, heraldiko.

11. HERALDIKA

Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe. Vsa vedenja in znanja, ki

jih obsega heraldikada, zaradi svoje obširnosti tvorijo posebno umetnostno zgodovinsko vedo. Zaradi

obilice simbolike, ki se pojavlja v grbih, je grboslovje v tesni prepletenosti

z rodoslovjem (genealogija), družboslovjem (sociologija),umetnostno zgodovino, orožarsko, socialno,

politično, gospodarsko, cerkveno ipd.

12. NUMIZMATIKA

Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oz. denar in zbirateljski konjiček, ki seukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.. Enden prvih sistematičnih numizmatikov je bil francoski renesančni humanist Guillaume Budé.

13. GENEALOGIJA

Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. To vključuje imena živih in preminulih sorodnikov, zakonske zveze in odnose. Z uporabnih pisnih in ustnih virov pridemo do družinskega drevesa. Rodoslovje je univerzalni fenomen, ki ga najdemo v vseh obdobjih in pri vseh narodih, od najenostavnejših do komparativnih kompleksnih oblik. Je mednarodna veda v svojem namenu in interesu. Čeprav je dandanes v glavnem omejena na ameriške in evropske države, je bila obravnavana v vseh civiliziranih delih sveta. Kjerkoli je bila državna ureditev dedna monarhija ali aristokracija (npr. Kitajska inJaponska), je bila tako kot preteklost potrebna tudi genealogija.

VIRI http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodoslovje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Numizmatika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Heraldika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sfragistika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Etnologija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Diplomatika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kronologija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Toponomastika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Epigrafika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Paleografija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Arheologija

http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_art

http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_literature

Google slike