pojav "ŽviŽganja" v organizacijah

POJAV "ŽVIŽGANJA" V ORGANIZACIJAH

dr. Marko FERJANODNOSI Z NOTRANJO

JAVNOSTJO

Pojav "žvižganja" v organizacijah 2

MOTIV ZA IZBIRO TEME

• Raziskati trditev, da je “žvižganje problem notranjega komuniciranja”

• Maclagan (1998, 131) domneva, da bi vzroki za whistle-blowing lahko bili v notranjem komuniciranju v organizaciji.

• Berlogar (2000, 72) prav tako pravi, da je problem žvižgačev v precejšnji meri interni komunikacijski problem.

• Hunt&Grunig, prav tako pravita, »da imajo organizacije tudi razmerja- »v hiši« med uslužbenci samimi …« (Hunt, Grunig, 1995, 5).


VSEBINA PREDAVANJA

• OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

• ZGODOVINA “ŽVIŽGANJA”

• PROFIL ŽVIŽGAČA

• OPIS ZNAČILNOSTI POJAVA ŽVIŽGANJA

• KONKRETNI PRIMERI ŽVIŽGANJA

• PRAVNA ZAŠČITA ŽVIŽGAČEV

• PRIKAZ REZULTATOV EMPIRIČNE RAZISKAVE

• LITERATURA

• ZAKLJUČEK


OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

• Žvižgači (angl.: “whistle blowers”) - ljudje, ki v nasprotju z interesi organizacije zunanjim javnostim razkrijejo nezakonita ali kako drugače nepravilna ravnanja organizacij, v katerih delajo. (Vernon-Wortzel, 1994, 149).

• Žvižganje (angl.: “whistle blowing”, “blowing the whistle”) - dajanje informacij o zlorabah, korupciji, nepravilnostih, grožnjah, nevarnostih za zdravje, ipd. zunanjim javnostim (Vinten, 1993, 55)

• Žvižgači – pojem je po mojem vedenju prvi uporabil Janko Berlogar leta 2000 v: Managerska etika ali Svetost preživetja, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, stran 71. (Sicer se govori, da je bil prvi Zlatko Jančič, vendar sam nisem našel pisanega vira,

ki bi to potrdil)


ŽVIŽGANJE

KDO? Oseba, ki ima dostop do “notranjih informacij”

KAJ? poskrbi za objavo

ČESA? a) informacij o dejanskih nepravilnostih ali

b) informacij o zgolj namišljenih nepravilnostih

KOMU? namenjeno notranjim in zunanjim javnostim

ZAKAJ? a) zaradi moralnih in etičnih vzgibov, alib) zaradi maščevanja, sovraštva, …

POSLEDICA? kar povzroči neugodno publiciteto o organizaciji in materialno škodo.


ZGODOVINA

• PRVI ZNAN POJAV “ŽVIŽGANJA”: 1902 do 1904: McClure's Magazine objavi serijo člankov o korupciji v mestni upravi v New Yorku. (Naslov prvega članka: “The Shame of the Cities”)

• 1912 McClure's Magazine objavi članek “Magnates of Crime”

• 1972-1973 – afera Watergate (“odnese” predsednika ZDA Richarda Nixona)

• …

• Afera ENRON v ZDA v drugi polovici leta 2001: (objavljeni podatki o “napihovanju” poslovnega izida v letih 1997 do 2001-vir je bila podpredsednica uprave Sharon Watkins).

• PARMALAT – 22.12. 2003 objavljena novica o finančnem primanjkljaju družbe v višini 4 mlr. € (kasneje se je izkazalo, da je manjko 14 mlr. €


McClure's Magazine (“The Shame of the Cities”)


AFERA “WATERGATE”


ENRON


PARMALAT


LADISLAV TROHA“Pojoči major”


KDO JE LAHKO ŽVIŽGAČ?

Lippmann (1925, 150) člane javnosti (torej tudi organizacije) deli na:a) insajderje (“akterje”) in b) outsiderje (“phantomsko javnost”).

ATRIBUT INSIDER OUTSIDERinformacije imajo informacije ?znanje imajo znanje ?interes imajo interes ?“orodja” imajo “orodja” ?

ŽVIŽGAČ JE LAHKO SAMO INSIDER!


IMPLEMENTACIJA “ŽVIŽGANJA”

Da bi dejansko prišlo do žvižganja ni dovolj zgolj “insajderstvo”!

Za implementacijo je potreben obstoj “hišnega novinarja” v mediju

“manipulativnega tipa”.


MODELI ODNOSOV Z JAVNOSTMI

(Hunt&Gruning,1984 in Harrison, 1995)

1. model agenture ali tiskovnega predstavništva;2. model obveščanja javnosti;

– NALOGA: zgolj razširjanje informacij:– IZVAJALEC: “hišni novinar” ki nastopa kot “neodvisni

novinar”;

3. dvosmerni asimetrični model;4. dvosmerni simetrični model.


TIPI MEDIJEV(Watts, 1997)

1. pluralistični tip medija;2. manipulativni tip medija;

– vsebina je prilagojena potrebam publike; – informiranje je enostransko in tendenciozno;– stalno eni in isti viri;– tak medij navadno služi zgolj pridobivanju ekonomskih

učinkov.

3. hegemonistični tip medija.


VSEBINE “ŽVIŽGANJA”

• Finančne nepravilnosti (npr.: ENRON, PARMALAT)

• Klientelizem (npr. Paul Wolfovitz-The World Bank)

• Korupcija

• Ogrožanje zdravja (npr. HUMKO d.o.o)

• Napake na proizvodih

• Poročila o kartelnem dogovarjanju

• Poročila o drugih nečednostih (npr. prisluškovanje, …)


KOMU JE ŽVIŽGANJE NAMENJENO?

DEFINICIJE POJMA JAVNOST: • Specifična socialna kategorija, ki jo povezujejo skupne

vrednote.

• Način izvajanja neke dejavnosti.

• Javnost kot način zagotavljanja človekovih pravic in spoštovanja družbenih norm

• “Javna sfera”.

• Javno mnenje. (Splichal, 1999, 6)

• Skupina ljudi, ki dejansko ali potencialno lahko vplivajo na poslovanje organizacije. (Hunt&Gruning, 1984)

ŽVIŽGANJE JE DEJANSKO NAMENJENO NOTRANJIM IN ZUNANJIM JAVNOSTIM, KI LAHKO VPLIVAJO…


KRITERIJI ZA PRESOJO ETIČNOSTI

1. MOTIV ŽVIŽGAČA:a)moralno etični vzgibi (moralni heroji);b)maščevanje, … (“podgane”).

2. POSLEDICE ŽVIŽGANJA:a)žvižganje prepreči veliko škodo.b)škoda zaradi žvižganja preseže škodo zaradi

nepravilnosti;


PRAVNA ZAŠČITA ŽVIŽGAČEV -1Primer “čebeljega pika”: Andrej Litvinenko


PRAVNA ZAŠČITA ŽVIŽGAČEV - 2

• Lloyd-LaFollete Act (ZDA 1912)

• Nemčija je sprejela prvi podoben akt leta 1958

• EU je sprejela prvi akt o zaščiti oseb, ki pričajo o kartelnem združevanju leta 1978.

• Public Interest Disclusure Act 1998 (U.K)

• The Military Whistelblower Protection Act (ZDA)

• “Žvižgače” ščiti zakonodaja držav: Avstrije, Nemčije, Belgije, Danske, Fnske in Irske in od 2007 celo Indije.


ZANIMIVOST (University of Sussex)

Ena od angleških univerz (University of Sussex) ima objavljen dokument “Whistleblowing Procedures”, kjer je natančno opisano, kako naj ravna osebje v primeru “nepravilnosti”

Glej: http://www.sussex.ac.uk/Units/staffing/personnl/policies/whistle.sh

tml


ZNAČILNOSTI “ŽVIŽGANJA” V SLOVENIJI

• žvižganje se pojavlja precej pogosto;• v vsaki od teh organizacij se je pojavil »whistle-

blower«;• medijske kampanje pogosto »odnesejo« vodstva;• sodnih epilogov je zelo malo ali skoraj nič;• ni bilo efekta »čebeljega pika«;• mediji v vseh primerih poročajo o slabi notranji

klimi«;• po prenehanju kampanje se “pojavi” kriza drugje;• mediji krize “prodajajo”.


PREDSTAVITEV RAZISKAVE

NAMEN RAZISKAVE JE BIL UGOTOVITI, KAKO DEJAVNIKI

1. na ravni posameznika:- spol,- starost,- izobrazba,

2. na nivoju organizacije:- “komunikacijsko udobje”,- stil vodenja,- priljubljenost vodje

VPLIVAJO NA PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKA ZA ŽVIŽGANJE.


MODEL ODLOČANJA ZA ŽVIŽGANJE

(Gundlach, 2003, 78)


HIPOTEZE

• Spol je spremenljivka, ki vpliva na pripravljenost za žvižganje

• Med starostjo in pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.

• Med stopnjo izobrazbe in pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.

• Med stilom vodenja in pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.

• Med zadovoljstvom z komuniciranjem in pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.

• Med priljubljenostjo vodje in pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.


NEKAJ PODATKOV O VZORCU

• 969 pravilno izpolnjenih vprašalnikov

• 443 (45,6%) moških in 526 (54,4%) žensk

• izobrazba vprašanih– nedokončana osnovna šola 0,4%

– dokončana osnovna šola 4,3%– 2 ali 3 letna poklicna šola 18,0%– 4. letna srednja šola 42,9%– višja, visoka ali univerzitetna izobrazba 32,5%– magisterij, doktorat 1,0%


INSTRUMENT

Vsebina anketnega vprašalnika:

• Demografski podatki (spol, starost, izobrazba, …)

• 27

• Priljubljenost vodje (5 stopenjska lestvica);

• Stil vodenja (3 stopenjska lestvica);

• Pripravljenost za žvižganje (5 stopenjska lestvica).


Ali bi bili samoiniciativno pripravljeni morebitne sume nepravilnosti v vaši organizaciji kdaj posredovati v objavo

medijem?

odgovor Frekvenca Delež (%)

nikoli 262 27,0

če bi bil sam ogrožen 200 20,6

kdo ve, morda 368 38,0

najbrž da 104 10,7

seveda, brez pomisleka 35 3,6

Skupaj 969 100,0


KORELACIJSKA TABELA 1


SPOL IN PRIPRAVLJENOST ZA WB


STAN IN PRIPRAVLJENOST ZA WB


KORELACIJSKA TABELA 2


UGOTOVITVE RAZISKAVE

• Spol NE VPLIVA na pripravljenost posameznika za žvižganje

• Med starostjo in pripravljenostjo za žvižganje NI odvisnosti.

• Med stopnjo izobrazbe in pripravljenostjo za žvižganje NI odvisnosti.

• Med stilom vodenja in pripravljenostjo za žvižganje obstaja zanemarljiva odvisnost (r = 0,065).

• Med zadovoljstvom z komuniciranjem in pripravljenostjo za žvižganje obstaja zanemarljiva odvisnost (r = 0,093).

• Med priljubljenostjo vodje in pripravljenostjo za žvižganje obstaja majhna odvisnost (r = 0,177).


POVZETEK

• Možnost WB v organizaciji je dejstvo!

• Delež ljudi, ki so pripravljeni na WB je dokaj majhen (manj od 4% populacije)

• Vpliv dejavnikov osebnostnega profila posameznika in situacijskih dejavnikov je zelo majhen.

• Pojav žvižganja NI povezan z notranjim komuniciranjem.

• Tudi v idealni organizaciji se pojava WB ne da preprečiti!

• Žvižgač se očitno rodi!


LITERATURA

• Vernon-Wortzel, Heidi (1994): Business and Society, A Managerial Approach-Fitth Edition, Prentice-Hall, Richard D. Irwin, Inc., Illinois.

• Vinten Gerlad (1993): Whistleblowing: An Issue of Social Policy, published in: International Journal of Sociology and Social Policy, Vol. 13, No. 5/6, 53-109, MCB, University Press., Hull, UK.ippmann Walter (1925): The Phantom Public, Harcourt, New York.

• Watts D. (1997): “Political communication today”, Manchaster University Press, Manchaster/New York (ameriška izdaja).Harrison S. (1995): “Public Relations”, Routledge, London.

• Hunt T. Gruning J. E. (1994): “Tehnike odnosov z javnostmi”, DZS, Ljubljana.

• Splichal Slavko (1999): Public OPinion: Developments and Controversies in the Twentieh Century, Rowman&Littlefield Publishers, Inc. Oxford.

• Gundlach Michael (2003): Developing and Testing a model of Whistle-Blowing Decisions (Dissertation), The Florida State University, College of Business.

• Maclagan Patrick (1998): Management and Morality, Sage Publ., London.

pojav "ŽviŽganja" v organizacijah

Documents