pogovor z ministrico za zdravje - diabetes-zveza.si · glasilo zveze društev diabetikov slovenije...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 108•Marec 2015Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

Pogovor z ministricoza zdravjePogovor z ministricoza zdravje

Telesna aktivnost in sladkorni bolnikPrehrana in telesna aktivnost

Telesna aktivnost in sladkorni bolnikPrehrana in telesna aktivnost

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

SIDBT00112, oktober 2013

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Sladkorna bolezen 3MAREC 2015

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Izid naslednje številke je predviden v maju.

Laže spodbudiš konja, ki teče, kakor zganeš tistega, ki poležava.

(Cicero)

Veliko raziskav je pokazalo, da je glavni vzrok za nastanek sladkornebolezni tipa 2 življenjski slog. Predvsem premalo gibanja in preobilna hra-na sta bolezen ponesla do epidemičnih razsežnosti. Iz te sicer žalostneugotovitve pa izhaja sklep, da ima vsak posameznik možnost, da aktivnoprepreči ali obvladuje bolezen.

Vendar so spremembe zahtevne, težko se je premakniti iz ustaljenihtirnic, cone udobja. Tudi pri nas doma zdaj, ko se nam je pridružil doda-ten družinski član, je opravil, obveznosti veliko več. Pa čeprav bi ravnozdaj, po drugi nosečnosti, potrebovala še več gibanja, je časa za to veli-ko manj in po resnici povedano, tudi prave volje ni. Glava pa vedno naj-de tisoč in en izgovor, zakaj danes ni primeren trenutek, in krilatica “ju-tri pa res začnem” vedno potolaži. Navada in ustaljeni vzorci so res našaželezna srajca.

Pred kratkim je na radijski postaji zaskrbljena poslušalka spraševalazdravnika, kako naj vendar prepriča moža, ki je preobilen, da bi se začelgibati? Ima povišan sladkor, holesterol, zato se mora premakniti iz fote-lja, – a nič ne zaleže. Poskusila je vse prepričevalne in motivacijske na-svete, a mož se še bolj odmika v svoj svet in želi le mir, ko pride iz služ-be … In tako je dan za dnem bolj ali manj sedeč, le stoli pod njim se me-njavajo.

Radijski poslušalci smo pričakovali zdravnikov klasični odgovor. Giba-nje je zdravo, tako izgubljamo kalorije, krepimo žilje, znižujemo krvnisladkor, pospešujemo presnovo, izboljšujemo razpoloženje in dvigujemoenergetsko raven. Zdravnik pa si je vzel sekundo za razmislek in poslu-šalki zastavil vprašanje: »Ste se vprašali, ali doma ustvarite dovolj prilož-nosti za skupne aktivnosti? Ste možu zgled in ste vsak dan aktivni ali stezgolj polni dobrih nasvetov? Domača modrovanja partnerja so po nava-di odbijajoča. Usmerite energijo v ustvarjanje okolja, ki bo vabilo h giba-nju. Namen športa je tudi medsebojno povezovanje, šport je zabaven! Vpi-šita se na plesni tečaj, povabite ga na sprehod ali pa pojdita skupaj pla-vat. Omogočite možu in sebi, da na aktiven način namenita svoj čas drugdrugemu, kar je pri ohranjanju lepega zakonskega življenja nujno. Vsedrugo bo sledilo samo.«

Dragi bralci, v uredništvu upamo, da smo vam s to številko približalitelesno aktivnost in vas dodatno motivirali za spremembe. Kajti premi-kanje osebnih meja in telesnih zmogljivosti prinaša veliko osebnega za-dovoljstva in samozavesti.

Prijetne aktivne pomladne dni vam želimo!

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Risba na naslovnici: Jan Volovšek, Homo diabetes, 2014, mešana tehnika na papir, 80 x 100 cm. Šolski center Velenje, Gimnazija, umetniška gimnazija – likovna smer, mentorica: mag. Nataša Tajnik Stupar, akademska slikarka.

4 Sladkorna bolezen MAREC 2015

VSEBINA

OSREDNJA TEMA Telesna aktivnost in sladkornibolnik

12 Nacionalni program športa

14 Ugodni učinki telesne vadbe

16 Šport in diabetik tip 1

19 Vrhunski šport in diabetik

20 Osnovne smernice pri športu diabetika

22 Zdravje kosti in redna telesna aktivnost

AKTUALNO

6 Intervju – ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

8 Letna skupščina IDF Europa

10 Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni

ZA NAŠE ZDRAVJE

24 Zgaga

27 Hipoglikemija

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

26 O pomenu zajtrka

28 Prehrana diabetika ob telesni aktivnosti

OSEBNA ZGODBA

30 Priprave na tekmo Dia Euro 2014

32 Zdrav duh v zdravem telesu

33 Starejši in športna aktivnost

31 EDUKOTIČEK

8

6

1914

12

22

30 32

16

33

20

15. F3ŽO LJUBLJANA29. september do 1. oktober 2015

od 9. do 18. ure Cankarjev dom

Sejemskipopusti

Predstavitve

izdelkov in

storitev za

starejše

Kulturni

program

na odru

Izobraževalni

in strokovni

program

Spremljevalni program na

različnih lokacijah

Veliko odgovorov na to,

kako uspešno živeti s sladkorno

in drugimi boleznimi

www.f3zo.si

Soorganizatorji: ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE / PROEVENT / INŠTITUT HEVREKA / ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE

Otroški program

Edinstven dogodek za vse generacije

Vsi smo ena generacija!

Nagradni natečaji

VST

OP

PR

OST

!

92

Cankod 9

ktember do 1. o. sept9. F3ŽO LJUBLJ51

arjev domCanke8. ur. do 1od 9510ber 2okt

ANA. F3ŽO LJUBLJ

OST

!

OST

!O

P P

RST

V

acijegenergeneracije

za vse

dogodek en en dogodek

vven Edinst

e

amogrpr

vniokookstrin

alnievažbroobrIz

vvitvitvaavitedstPr

acije

dogodek en en

popusti

e

ejemskiS

alni

ži

emljevemljevalniprS

ečajinatadniagrN

leznimibougimiin dr

nooreti s sladketi s sladkorvveti s sladkžio uspešnoakako uspešnokkak

,ov na toororovvorodgooelikelikoVVelik

na odramogrpr

niKultur

orji: ZVEZtganizaoorS

ejšeuna odramni

arst

ev za oritst

v in oov in delkizizdelk

edstPr

V SLJENCEOV UPOKA DRUŠTEorji: ZVEZ

ev za v in

VENT / INŠTITUT HEVENIJE / PROEOV SL

amogrproškiOtr

acijahkloazličnih rrazličnih

am na ogrogram na prprogralniemljevemljevalnipr

TEHNIČNO KULA A ZA / ZVEZVREKVENT / INŠTITUT HE

VENIJEOTURO SLTEHNIČNO KULTEHNIČNO KULTURO SL

.sio.f3zwww

Kako na splošno ocenjujete obvladovanjesladkorne bolezni in zdravstveno varstvodiabetikov pri nas?

Veseli me, da smo lahko že takoj na za-četku tega leta dali v javno razpravonovo prehransko strategijo, v kateri jeeden ključnih ciljev preprečevanje debe-losti in s tem tudi sladkorne bolezni.Upam, da bo čim prej sprejeta in nas bovse, ne samo zdravstva, zavezala k ukre-panju. Tudi sama se skušam držati tistihpriporočil, ki so podprta z dokazi.

Sicer pa z referenčnimi ambulantamiže zdaj, še bolje pa bo po skorajšnji ši-ritvi, bolje skrbimo za kronične bolnike,tudi tiste s sladkorno boleznijo. Še zla-sti pomembno se mi zdi, da bodo vsi bol-niki deležni enakega izobraževanja, kakoživeti s svojo boleznijo. Tudi Zveza dru-štev diabetikov Slovenije pripravlja po-memben projekt svetovalcev prostovolj-cev, ki bo po moji oceni precej pripomo-gel k boljšemu poznavanju bolezni pribolnikih in njihovih svojcih.

Slovenija se po indeksu obvladovanjadiabetesa (2014) uvršča na visoko, šestomesto v EU, potrebne pa so nekatereizboljšave (boljša evidenca podatkov orezultatih preventivnih programov, enakain pravočasna obravnava bolnikov v diabetološkem timu, širša uporabainzulinskih črpalk, boljša dostopnost dopregledov nog …), kako in kdaj bi lahko teizboljšave dosegli?

Področje sladkorne bolezni vidim koteno uspešnejših pri obvladovanju kroni-čnih bolezni. Krivično do vseh, ki dela-jo na tem področju, bi bilo, da bi zara-di nekaterih pomanjkljivosti pozabili nauspehe. Poleg že napovedanih izboljšavse mi glede na širjenje sladkorne bole-zni tipa 2, še posebno med otroki inmladostniki, zdi ključna prav prenovapreventivnih programov v primarnemzdravstvenem varstvu. Prenovo že pri-pravljamo, in sicer v okviru norveškegafinančnega mehanizma. Projekt bo kon-čan v prihodnjem letu in bomo lahko žetakoj začeli uvajati spremembe.

Drugo pomembno področje je sprem-ljanje sladkorne bolezni. Dokler nespremljamo rezultatov svojega dela naverodostojen in primerljiv način, težkougotavljamo svojo uspešnost. Razlike vdostopnosti do enako kakovostne oskr-be sladkorne bolezni, pa naj gre za črpal-ke ali preglede nog, bo treba odpraviti.Pogoj za to, da sploh vemo, da take ra-zlike so, pa je dober informacijski si-stem. Ker je to eno ključnih področij na-cionalnega programa, pričakujem, dabo stroka v kratkem predstavila predlog,ki bo poenotil spremljanje na ravni drža-ve in omogočil odgovore na vprašanja orazlikah v dostopnosti.

Kako ocenjujete uresničevanjeNacionalnega programa obvladovanjasladkorne bolezni do leta 2020, kakšni sokonkretni dosežki za bolnike po prvipolovici izvajanja?

Z Nacionalnim programom za obvla-dovanje sladkorne bolezni, ki je dober do-kument, smo veliko dosegli. Povezalismo različne stroke na tem področju,sprejeli tri akcijske načrte in čisto kon-kretno izpeljali veliko aktivnosti za to, daskušamo preprečiti, da do bolezni splohpride. To ni spet samo neki dokument,saj imamo na ministrstvu tudi skupino,ki skrbi za nadzor nad izvajanjem nacio-nalnega programa. V tej skupini so pred-stavniki različnih strok, ministrstva zazdravje, plačnika in bolnikov. Prav ti zad-nji so tudi v tej skupini tisti, ki skupaj zmano skrbijo, da je v ospredju vseh odlo-čitev vedno interes bolnika.

Na Nacionalni konferenci ob svetovnemdnevu diabetesa ste opozorili, da nasekonomske razmere silijo k racionalizacijiv zdravstvu. Kakšne ukrepe načrtujete inkaj konkretno ti pomenijo za diabetike?

Res je, tudi zdravstvo žal doživlja sla-be čase. Pri vlaganju v zdravstveni si-stem je zame kot finančnico pomembno,da s sredstvi, ki so na voljo, čim več do-sežemo. V nobenem primeru, ob kako-vosti in učinkovitosti, ne smemo prezre-

ti ključnih vrednot, kot so solidarnost, pra-vičnost in enaka dostopnost za vse. Pritem mislim predvsem na izboljšanje ure-ditve dopolnilnega zdravstvenega zava-rovanja in tam, kjer je to mogoče, vzpo-staviti nagrajevanje po uspešnosti. Izpol-nila sem obljubo in v rebalansu proraču-na zagotovila ministrstvu 107 milijonovevrov. Toliko denarja ni zagotovil nobenminister v zadnjih osmih letih. Si pa pri-zadevam, da bi denar za zdravstvo dobi-li tudi iz drugih virov, tudi iz evropskihsredstev. Kot pa sem že rekla, bo za kro-nične bolnike še bolje poskrbljeno v okvi-ru referenčnih ambulant.

Bolj kot spet novi varčevalni ukrepi so povašem mnenju ustrezna rešitev dodatnasredstva za razvoj preventivnihprogramov. Enega od virov naj bizagotovili s trošarinami na sladke pijače.Ta ukrep tudi po letih prizadevanj strokene bo zaživel. Kako boste financirali novepreventivne programe, kot so denimoreferenčne ambulante?

Predvsem z dobro premišljeno razde-litvijo in učinkovito porabo denarja.

Katere ukrepe načrtujete za dosego ciljevResolucije o nacionalnem programu oprehrani in telesni dejavnosti za zdravje2015–2025?

Čezmerno težkih in debelih je čeda-lje več in skušali bomo zaustaviti tatrend, saj bi se tako izognili marsikate-remu kroničnemu obolenju. Predvidenihje kar nekaj ukrepov, od svetovanjavzgojno-izobraževalnim zavodom prizagotavljanju ustrezne prehrane otro-kom, študentom, bolnikom v bolnišni-cah ter v domovih za starejše, do npr.spodbujanja uživanja pitne vode tudi znameščanjem pitnikov v objektih in igri-ščih. Pa seveda gibanje, gibanje …

Akcijskih dokumentov o izboljšanjupoložaja na področju zdravegaprehranjevanja in telesne aktivnosti terobvladovanja diabetesa nam ne manjka,a dejstvo je, da število ljudi s čezmernotelesno težo narašča, posebej pa zbuja

Kakovostno in učinkovito zdravstvo, a ne na ra čun solidarnosti

Milojka Kolar Celarc je ministrstvo za zdravje prevzela v nezavidljivih časih. Problemi v zdravstvu so se kopičili celodesetletje, v zadnjem se je na čelu ministrstva zamenjalo kar osem ljudi. Nihče od njimi na položaju ni zdržal večkot poltretje leto. Zdajšnji ministrici za zdravje načrtov ne manjka in zdi se, da njih tudi ne.

OSREDNJI INTERVJU: Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje


®Slavka Brajović Hajdenkumer


skrb stanje pri otrocih, prav tako bremebolnikov s kroničnimi nenalezljivimiboleznimi … Kako glede na realenživljenjski slog in socialne razmere vdržavi, ki nedvomno vplivajo na vedenjskenavade posameznika in družbe,zagotoviti, da cilji ne bodo le mrtva črkana papirju?

Nekaj lahko naredimo ljudje kar sami.Res nas dnevni ritem sili v storilnost, a ničmanj ne bomo učinkoviti, če namestodvigala uporabimo stopnice. Tudi jaz jih(smeh). Mislim, da se pasti, v katerih seznajdemo zaradi premalo gibanja in pre-več kalorične hrane, zaveda dobršen deldržavljank in državljanov. Ti tudi slišijonaša priporočila in ukrepajo. Poskrbeti pabomo morali predvsem za ekonomskoranljive skupine prebivalcev. Podatki na-mreč kažejo, da imajo revnejši in manj iz-obraženi prebivalci več kroničnih nena-lezljivih bolezni. Doslej še nismo imeliskupnega akcijskega načrta, ki bi hkratiuvajal ukrepe za prehrano in gibanje,zato pričakujem, da bomo s sočasnimiukrepi dosegli boljše učinke.

Specialisti družinske medicine in bolnikiže leta opozarjajo, da zdravstvo naprimarni ravni razpada. Kako bostezajezili nadaljnji razkroj osnovne javnezdravstvene mreže?

No, mreža ne razpada, je pa dejstvo,da je to področje zelo podhranjeno. Tre-nutno obravnava en zdravnik približno1800 pacientov, naš cilj pa je 1500 pacien-tov na zdravnika. Da bi mrežo okrepili,smo zahtevali, naj zdravniška zbornicarazpiše več mest za specializacijo dru-žinske medicine. Za to se že izobražuje335 specializantov družinske medicine,do konca leta 2017 pa bo to specializa-cijo zaključilo 181 novih specialistovdružinske medicine.

UKC Ljubljana opozarja na nevzdržnerazmere v enotah intenzivne terapije,postelj na Interni kliniki kroničnoprimanjkuje že celo desetletje, lani so napomoč klicali na travmatološkem oddelkuljubljanske urgence … Ministrstvo zazdravje vedno znova odgovarja, da gre zaorganizacijske zaplete in pristojnostposameznih zavodov. A najkrajšo brezdvoma potegnejo bolniki. Zakajpredstavniki ustanovitelja, v svetu zavodaUKCL jih je več kot polovica, ne poskrbijoza boljšo organizacijo?

Novi člani sveta zavoda so se prvič se-stali 16. februarja in pričakujem, da bodos svojim delovanjem in odločitvami pri-pomogli k izboljšanju razmer v UKC Lju-bljana. Kot sem že večkrat javno pove-dala, je za poslovanje posameznih bol-nišnic odgovorno vodstvo bolnišnice,člani sveta zavoda pa morajo bedeti nadodločitvami vodstva, jim pri tem poma-gati ali v skrajnem primeru predlagati nji-hovo razrešitev.

Kako se boste lotili problema neenakedostopnosti do zdravstvenih storitev? V mislih imam tako bolnike iz odročnejšihpredelov, ki imajo slab dostop doosnovnega zdravstvenega varstva, kottudi Ljubljančane, ki imajo slabši dostopdo specialističnega zdravljenja, sajprestolnica nima splošne bolnišnice.

Kot sem že povedala, smo ukrepali inse veliko več zdravnikov družinske me-dicine kot v preteklosti že šola. Z njimibomo okrepili primarno mrežo in iz-boljšali dostopnost do zdravstvenih sto-ritev. Stroka mi zagotavlja, da se bo do-stopnost Ljubljančanov izboljšala, kobomo dokončali novo urgenco.

Menite, da se vsak evro, naložen v zdravstvo, močno obrestuje. Čemupripisujete dejstvo, da je korist odnaloženega evra pri nas skoraj trikratslabša od povprečja držav OECD?

Precej nepopularno je, če rečem, dabomo do konca letošnjega leta pripravi-

li pregled izdatkov v zdravstvu, a breztega ne morem učinkovito ukrepati. Ta-krat bo s številkami podkrepljeno, kak-šna je organizacija dela pri izvajalcih,uspešnost pri javnih naročilih ... Naj po-vem, da smo s skupnim javnim naroča-njem zdravil in medicinskih pripomoč-kov doslej zdravstvu prihranili že 20 mi-lijonov evrov.

Zakaj bolnik v Sloveniji leta 2015 ne moreugotoviti, v katerem javnem zavodu boimel statistično največjo možnost, da sebodo njegove preiskave in zdravljenjekončali najuspešneje oziroma s čim manjzapleti?

Tudi to področje sem podedovala pre-cej neurejeno. Očitno so bile v preteklo-sti težave pri poročanju, zato je prihaja-lo do večjih razlik med bolnišnicami.Sistem, ki je bil zastavljen že leta 2011,nadgrajujemo.

Kako ste zadovoljni z uvajanjemeRecepta, kakšne prednosti prinašaprojekt, so še kakšna odprta vprašanjaglede varnosti obravnave bolnika?

Prizadevali si bomo, da se projekt za-ključi še letos. Z uporabo Interoperabil-ne hrbtenice bo omogočena izmenjavamedicinske dokumentacije med izvajal-ci zdravstvene dejavnosti. Projekt eRe-cept bo povečal varnost bolnikov, sajbodo zdravniki na primarni ravni, patudi farmacevti lahko preverjali morebit-no medsebojno učinkovanje zdravil. Hi-treje in z manj administracije bodo lju-dje prišli do zdravil, saj bodo recept do-bili v elektronski obliki. Z eNaročanjembo poenostavljeno naročanje, mogoč pabo tudi vpogled v dejanske čakalne dobe.V uporabi pa je že sistem Telekap, ki jeuspešen pri zdravljenju bolnikov z akut-no možgansko kapjo. S pomočjo Teleme-dicine pa bosta omogočena tudi odda-ljeno posvetovanje s specialistom ne-vrologom in pregled slikovnega gradivaza vse splošne bolnišnice po Sloveniji.

Kakšna bo usoda dopolnilnegazdravstvenega zavarovanja?

Dopolnilno zavarovanje je zdaj del ob-veznega zavarovanja, vendar ne zagota-vlja novih pravic zavarovancem, zato gane potrebujemo. Seveda pa ga bo trebanadomestiti z ustrezno novo dajatvijooziroma nadomestilom.

Kakovostno in učinkovito zdravstvo, a ne na ra čun solidarnosti

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. K. C

.

V muzeju novejše zgodovine v Istan-bulu smo imeli sprejem vsi udeleženciiz 47 držav in 66 organizacij. Vseh ude-ležencev iz različnih delov Evrope inRusije je bilo več kot 150. Predsednik IDFEuropa João Nabais nas je pozdravil inse zahvalil organizatorjem srečanja, Tur-ški diabetični federaciji prof. dr. M. Te-mel Yilmaz, predsedniku in bodoči pred-sednici IDF Europa, ki je iz Turčije, prof.dr. Sehnaz Karadeniz. Na uvodno sloves-nost je prišel tudi predsednik IDF SirMichael Hirst iz Velike Britanije, ki ved-no poskrbi za dolg govor, pohvale in za-hvale vsem, ki delamo na ozaveščanjuoseb s sladkorno boleznijo. Ob prijetnemdruženju smo spoznali različne ljudi inkulture.

Natrpan program Naslednji dan nas je zopet pozdravil

predsednik IDF, Michael Hirst, ki je v svo-jem delu pohvalil delo vseh regij IDF intudi našo, Evropsko regijo. V ospredje jepostavil pravice diabetikov, za katere semoramo boriti in potegovati, da ne bomoprikrajšani za zdravljenje, preventivnepreglede in edukacijo, kar je nujno po-trebno za osebe s sladkorno boleznijo.Vsi moramo biti odgovorni, da se pravi-ce oseb s sladkorno boleznijo ne bodokrčile. Simpatični Michael Hirst je znanpo svojih optimističnih govorih in ener-giji, ki jo daje udeležencem srečanj. Sre-čanja se je udeležil tudi bodoči pred-sednik IDF dr. Shaukat M. Sadikot iz In-dije, ki je skrbno spremljal delo in pro-gram srečanja Evropske regije.

Svoje delo na področju diabetesa jepredstavila gostiteljica Turčija, ki ima13,7-odstotno prevalenco odraslih s slad-korno boleznijo. Imajo 540 centrov zadiabetes, v katerih imajo diabetiki vsooskrbo. V Turčiji imajo sedem milijo-

nov ljudi s sladkorno boleznijo, vsehprebivalcev pa je 77 milijonov. Predsta-vili so nam tudi svoje programe ob sve-tovnem dnevu sladkorne bolezni, ki sozelo podobni našim, saj vsi sledimo na-vodilom IDF.

Njihov moto je Take a step, be a le-gend! (Naredi korak in postani legenda!)

Sledilo je predavanje o delu z organi-zacijami za človekove pravice, v kateremso poudarili, da je pomembno govoritio pomenu kakovostne in zdrave hrane,da je pomembno zgodnje odkrivanjesladkorne bolezni, saj je to tretja naj-dražja bolezen na svetu. Spodbujati jetreba raziskave za boljše in cenejše zdra-vljenje. Dotaknili so se tudi pomenapravih in predvsem pravilnih informa-cij za osebe s sladkorno boleznijo, da jihpacienti dobijo lahko na naših letakih,

spletnih straneh in glasilih, saj se v po-plavi vseh informacij na spletu tudi neznajdejo ali pa uberejo napačno potzdravljenja.

Diabetes in pilotiranjeSledila je zanimiva predstavitev spre-

memb zakonodaje za vozniška dovolje-nja za pilote zasebnih letal in sevedatudi za pilote na rednih potniških pro-gah. V šestih državah na svetu imajo zzakonodajo urejeno dovoljenje za vož-njo z osebnimi letali (ZDA, Kanada, Ve-lika Britanija, Izrael, Filipini in Avstra-lija). V Kanadi imajo dovoljenje tudi zaletenje komercialnih potniških letal, ven-dar pod strogo urejenimi in kontrolira-nimi pogoji zdravstvenega stanja pilota.V Evropi je šest pilotov na inzulinski te-rapiji na potniških letalih, in sicer trije

Evropsko združenje oseb s sladkorno boleznijo v Istanbulu

Zadnji teden novembra sva se z Marijo Podvršič, predsednico Društva diabetikov Koper, odpravili v Istanbul naletno skupščino Evropskega združenja diabetikov. Pred potovanjem sva prejeli zapisnik prejšnje skupščine, vabiloza letno skupščino in program delavnic, imenovan Skupaj smo močnejši. Tako sva bili informirani in pripravljeni naaktivnosti, predvidene za ves vikend. Z nama je potoval tudi Alojz Rudolf, naš predstavnik v odboru IDF Europa,zadolžen za pravilno finančno poslovanje združenja, ki delo opravlja kot prostovoljec.

AKTUALNO: Letna skupščina IDF EUROPA novembra 2014


® Špelca Rudolf

Na skupščini IDF Europe (od desne proti levi): Marija Podvršič, Špelca Rudolf in Alojz Rudolf

foto

: OSE

BNI

ARH

IVE.

K.


iz Velike Britanije, dva iz Nizozemske ineden iz Luksemburga. Vseskozi se mi jeporajalo vprašanje, ali nas je morda vo-zil kateri od njih.

Predstavitev je zbudila kar nekaj kri-tičnih odzivov, saj so v nekaterih drža-vah še vedno problemi z vozniškimi do-voljeni diabetikov za vožnjo z osebnimiavtomobili in poklicne voznike tovor-njakov. Pa tudi problemi v drugih pokli-cih, omenjena sta bila tudi poklica ga-silca in policista.

Predstavili so pomen skupine Expend,ki pomaga članicam IDF Europa organi-zirati srečanja s politiki v evropskih drža-vah, da jih seznanjajo s sladkorno bolez-nijo, njenim naraščanjem, pomenompreventive in posledicami za zdravstve-no blagajno. Sodelovali so v Veliki Bri-taniji, Nemčiji, Romuniji, na Portugal-skem in Poljskem.

Primere o sodelovanju so predstavilipredstavniki iz Velike Britanije, kjer ževrsto let deluje v parlamentu skupinaza ozaveščanje in ukrepanje o sladkor-ni bolezni v parlamentu. Prizadevajo siizobraževati in usposabljati otroke s slad-korno boleznijo tipa 1, da potem, ko sto-pijo čez šolski prag, znajo sami voditisladkorno bolezen. Pri tem iščejo pod-poro in pomoč v parlamentu za sred-stva, namenjena izobraževanju. V Tur-čiji so v parlamentu šestkrat organizira-li srečanje o ozaveščanju o diabetesu, jihseznanili z naraščanjem števila oseb ssladkorno boleznijo in predstavili po-men vlaganja sredstev v preventivo. Pred-stavnica iz Finske je povedala, da so se-stavili skupino, ki je lobirala v parla-mentu, drugače bi bili že vsi brez zdra-vil. Skupina Expend želi, da poišče-mo vsaj enega člana v parlamentu, kibo javno in v parlamentu govoril osladkorni bolezni, podpiral delo zve-ze, govoril o pomenu preventive inproblemu naraščanja števila oseb ssladkorno boleznijo.

Sklep tega dela je bil, da moramo javnogovoriti o sladkorni bolezni, pokazativsem, kako natančen in skrben morabiti sladkorni bolnik pri vodenju svojebolezni. In če bi bili vsi tako skrbni prisvojem delu, bi bili vsi uspešnejši.

Skupščina IDF Europa Popoldne smo imeli skupščino IDF

Europa, na kateri sta bila potrjena zapis-nik s prejšnje skupščine in poročilo o

delu. Člani odbora so sodelovali z razli-čnimi skupinami in organizacijami, kipomagajo širiti informacije o prepoznav-nosti in problemu naraščanja sladkornebolezni. Pripravili so tudi povzetek sta-nja iz posameznih držav in ga natisnili.Poslušali smo poročila o delu posamez-nih regij v IDF Europe in poročilo o kam-pu za mlade vodje. Poročilo o poslova-nju in finančni načrt je podal Alojz Ru-dolf, ki to delo opravlja prostovoljno,zato smo lahko tudi mi ponosni, da ima-mo svojega prostovoljca na tako visokiravni. Za konec pa smo še glasovali ospremembi statusa IDF Europa glede nazakone v Bruslju o povezovanju v sve-tovno IDF. Tako bomo zdaj delovali boljpod okriljem IDF in ne več kot samostoj-na enota. Prehod bo trajal približno dveleti.

Izobraževalne delavniceNaslednji dan smo imeli delavnice na

različne teme in na teh smo se razdeli-li na področje, ki nas je bolj zanimalo.Sodelovali smo v delavnici Edukacijasladkornih bolnikov, kjer smo si zasta-vili različna vprašanja: kaj je edukacija,kakšen je njen pomen, kako in zakaj joizvajati, kdaj in kdo, kako jo financira-ti … Nato so se oblikovale skupine, ki sose pogovarjale o posamezni temi. Ugo-tovili smo, da imamo vsi podobne pro-grame za edukacijo in jih izvajamo gle-de na dane lokalne možnosti in sred-stva. Vsi pa smo menili, da morajo bitivse naše informacije verodostojne in daje potrebna edukacija oseb s sladkornoboleznijo, da bodo te ločile med pravoin napačno informacijo.

Druga delavnica, ki smo jo obiskali, jebila Kako še učinkoviteje delati v orga-nizacijah in kako pridobiti sredstva.Predstavnik iz Izraela je povedal, da zapreventivni program, ki ga izvajajo v Iz-raelu, ves čas pridobivajo sredstva s po-močjo reklam na vozilu, ki izvaja pro-gram. Drugi so povedali, da organizira-jo različne dejavnosti, tek, kolesarjenje,in s tem zberejo sredstva. Na Slovaškemso s pomočjo slik otrok zbrali sredstvaza programe.

Delavnice so pokazale, da se na vsehzvezah po Evropi ukvarjamo s podobni-mi izzivi in težavami. Dobra stran pa jetudi, da nismo sami, saj smo povezani vzdruženje in si med seboj lahko izmenju-jemo ideje in mnenja.

V drugem delu nam je predstavnicaFinske predstavila izvajanje in nadgrad-njo finskega nacionalnega programa tersodelovanje med institucijami. Nato smoimeli predstavitev programa za otroketipa 1, ki ga izvajajo v Veliki Britaniji. Všolah učencem s sladkorno boleznijotipa 1 ne pripada pomočnik, pa tudi uči-telji ne želijo prevzeti odgovornosti zanjza čas pouka ali se izobraževati. Zatoprek društev poskušajo stopiti v stik sšolo in jim s pomočjo pripravljenih iz-obraževalnih paketov predstaviti sladkor-no bolezen. Posebne pakete z gradivomimajo tudi za starše in otroke, da se po-učijo, kako naj otrok čim prej sam vodisladkorno bolezen, da zaradi nje ne iz-stopa. S programom so zadovoljni in gaizvajajo tudi tako, da učitelji, ki imajoučenca v razredu, prostovoljno pouču-jejo tudi druge učitelje o sladkorni bo-lezni na drugih šolah. Alojz Rudolf je kotčlan IDF Europe odbora vodil ta del sre-čanja in je izkoristil še priložnost, da jena kratko predstavil tudi naš projekt tek-movanja v znanju o sladkorni bolezni všolah, ki je edinstven ne samo v Evropi,ampak tudi v svetu. Vsi udeleženci so bilinavdušeni nad našim tekmovanjem, kije primer dobre prakse preventive pre-bivalstva, in skoraj vsi bi ga radi posne-mali.

Žal smo morali zapustiti srečanje predkoncem, saj smo imeli rezerviran letza domov. Polni novih informacij smovso pot klepetali in izmenjevali svoje za-misli in ideje, kaj še lahko naredimodoma.

Alojz Rudolf je skupaj z Evo Knuplež pri-pravil poročilo o naših aktivnostih ob sve-tovnem dnevu, ki so ga krajšega objavi-li v evropskih novicah, ogledate si ga lah-ko na povezavi: http://www.idf.org/regions/europe/news/WDD2014newslet-ter.

V začetku leta 2014 smo začeli načrtovati nove termine inse dogovarjali o vsebini tekmovanja. Končne dogovore smopripravili in objavili v razpisu, ki je bil konec junija objavljenna spletni strani zveze http://www.diabetes-zveza.si/sl/razpis-tekmovanja-2014-2015. Za učitelje mentorje, ki pri-pravljajo tekmovalce na tekmovanje iz znanja o sladkorni bo-lezni, smo najprej septembra pripravili seminar s šestimi stro-kovnimi predavanji. Zbralo se je rekordnih 108 udeleženceviz vse Slovenije. Po seminarju smo morali pridno zagristi šev zadnje podrobnosti vprašalnih pol, vnesti predlagane poprav-ke strokovnih sodelavcev in lektorice ter jih dokončno obli-kovati za šolsko tekmovanje. Prav tako pa se je pridno in za-gnano pripravljalo na šolsko tekmovanje v oktobru 11.569prijavljenih tekmovalcev s 385 osnovnih in srednjih šol.

Po šolskem še državno tekmovanje Po šolskem tekmovanju smo vsi nestrpno čakali na rezul-

tate in na razpored državnega tekmovanja. Vsako leto se or-ganizira državo tekmovanje na treh lokacijah in tako je bilotudi lani. Šole, ki so novembra gostile državno tekmovanje,so bile: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Škofijska klasi-čna gimnazija v Zavodu sv. Stanislava in ŠC Velenje – gim-nazija.

Na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina se je pomerilo 264 tek-movalcev s 100 šol. Na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodusv. Stanislava se je pomerilo 270 tekmovalcev s 104 šol. V ŠCVelenje – gimnazija se je zbralo 382 tekmovalcev s 146 šol.

Pohvalo si zaslužijo vsi – tisti, ki so osvojili priznanja, tehje bilo 4768 bronastih, 460 srebrnih in 221 zlatih, ter vsi, kiso prebrali in se zanimali za vsebino tekmovanja in svoje zna-nje nadgradili z novimi informacijami za življenje. Prav takopa gre zahvala vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tekmovanja,mentorjem, kolektivom na šolah, članom društev, mentorjemv komisijah za nadzor in popravljanje ter članom komisij nadržavnem tekmovanju, saj so svoje delo opravili odlično. Za-hvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so nam stali ob stra-ni in ki podpirajo naše programe.

Uspešno smo ga izpeljali

Za nami je že 16. tekmovanje mladih o sladkornibolezni. Čestitamo vsem sodelujočim učencem indijakom, ki so se udeležili tekmovanja in se seznanili ssladkorno boleznijo.

AKTUALNO: 16. tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni


® Špelca Rudolf

Vtisi z državnih tekmovanj:

Srednja šola Veno Pilon AjdovščinaEden od načinov, kako širiti znanje o sladkorni bolezni, je

tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Zveza društev dia-betikov Slovenije. Dijaki spoznamo vzroke, ki privedejo dorazvoja bolezni, tipe sladkorne bolezni, potek bolezni in mo-rebitne zaplete, ki nastajajo pri dolgotrajno bolnih, ter zdra-vljenje. Naučimo se, kako ravnati v akutnih stanjih sladkor-nega bolnika, kako živeti s sladkorno boleznijo ter pred-vsem razumeti in pomagati tistim, ki se soočajo z njo. Medpripravo na tekmovanje spoznavamo zgradbo in delovanjesvojega telesa. Eden pomembnejših ciljev tekmovanja je tudirazvijanje zdravega življenjskega sloga mladih, kar je učin-kovita preventiva v smeri zmanjševanja števila obolelih za slad-korno boleznijo.

Štirinajstega novembra praznujemo svetovni dan sladkor-ne bolezni in vsako leto v tem mesecu zveza organizira drža-vno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Poleg Šolske-ga centra Velenje in Škofijske klasične gimnazije Ljubljanaje letos pri izvedbi tekmovanja sodelovala tudi naša šola,Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina. V petek, pred tekmova-njem, smo pripravili simbolična darila za udeležence, učil-nice in prijavne pulte s seznami udeležencev, v šolski kuhi-nji pa so v soboto pripravili malico in pogostitev. Tako se jena sončno soboto, 22. novembra 2014, v Ajdovščini zbralo380 mladih tekmovalcev in mentorjev iz vse Primorske, delaGorenjske, Dolenjske in z nekaj šol iz okolice Ljubljane.

Razvedrilo pred tekmovanjemV veliki dvorani Športnega centra Police smo tekmovanje

odprli s krajšim kulturnim programom, ki ga je povezovalaMonika Marc, dijakinja 2. b razreda. Tekmovalce sta najprejpozdravila in nagovorila Andrej Rutar, v. d. ravnatelja, in Mi-tja Tripković, podžupan občine Ajdovščina, pozneje pa še Kse-nja Šperanda Vidoševič, predstavnica Zveze društev diabe-tikov Slovenije, Sonja Groznik, predsednica Društva diabe-tikov Vipava-Ajdovščina in Franc Koren, dr. med. Dijaki soprogram popestrili z recitalom Burja in glasbeno-plesno toč-ko Metle. Napetost je z vsako minuto rasla. Ob 11. uri se jekončno začelo tekmovanje, ki smo ga vsi nestrpno pričako-vali. Potem ko smo po najboljših močeh rešili pole, smo sesprostili in se družili pred našo šolo. Nadzorni učitelji pa sopregledali naše tekmovalne pole.

Šola je organizacijo izvedla odličnoZelo nam je bil všeč program dijakov predšolske vzgoje,

ki so popestrili napeto vzdušje, nagovor ravnatelja je bil kotvedno spodbuden, voditeljica pa je skrbno povezovala pri-

reditev v celoto. Tekmovanje je seveda naporno, vendar pase je ves naš trud poplačal z odličnimi rezultati; trije tekmo-valci s Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina smo skupaj dose-gli dve zlati in eno srebrno priznanje. Največjo zahvalo pa sizaslužijo dijaki in profesorji, ki so s prostovoljnim delom tek-movanje pripravili, usmerjali goste ob prihodu in nas sevedapodpirali od samega začetka. Zahvala gre tudi naši mentori-ci, profesorici Sonji Marušič, ki nas je pripravljala na tekmo-vanje. Ana Kovač, dijakinja Srednje šole Veno Pilon

Škofijskaklasičnagimnazija v Zavodu sv. Stanislava

Pred tekmova-njem smo udele-žencem tekmova-nja pripravili kraj-ši kulturni pro-gram, na kateremje najprej spregovoril ravnatelj šole Simon Feštanj. Obiskoval-cem je namenil nekaj pozdravnih besed, predstavil šolo in po-udaril pomembnost poznavanja sladkorne bolezni. Nato jezbrane nagovoril predsednik zveze Peter Miklavčič. Predsta-vil je razširjenost sladkorne bolezni pri nas in v svetu. Kot zad-nja, a najbolj navdušujoča, je spregovorila še predsednicaljubljanskega društva diabetikov Judita Erjavec. Kot je deja-la, je pomembno, da se diabetik ne zapre vase, da stke mre-žo “sotrpinov”, ki se podpirajo, razumejo, se spodbujajo inskupaj preživijo nekaj prostega časa.

Za sproščenost so poskrbeli nastopajočiNajprej sta nam Uršula in Neža ob spremljavi kitare zapeli

priredbo Smolarjeve Dvajset ljubic z naslovom Dvajset ljubč-kov. Moški so se ob besedilu nasmihali, ženske pa smo bile nav-dušene. Nato sta nam Aleksander in Nadja zaplesala – balet inhip-hop sta povezala v zanimivo koreografijo. Za konec pa nasje improliga (Uršula, Andrej, Jera, Luka in Špela pod vodstvommentorice Nine Sojar Košorok ) pripravila do tega, da smo peli

in si predstavljali, da smo pri psihiatru, ki nas nadira, navdu-šuje in je enako zbegan kot mi, ki smo ravnokar izvedeli, daimamo sladkorno bolezen. Program sta povezovala Aleksan-der in Viktorija. Nasmejani in sproščeni smo zapustili telovad-nico in se odpravili v razrede, kjer je sledilo tisto naj pomemb-nejše, zaradi česar smo se zbrali – tekmovanje. Škoda, da ni-ste bili z nami, bilo je res prijetno. Brigita Brajkovič, profesorica

Zabavno inpoučno tudi v ŠC Velenje –gimnazija

Gimnazija Vele-nje je bila ena odtreh izbranih šol,ki so v soboto, 22.novembra, organi-zirale 16. državnotekmovanje v zna-nju o sladkorni bolezni. Tekmovanje je potekalo pod okriljemzveze in Društva diabetikov Velenje. Gostili smo 528 udele-žencev s 146 šol, od tega je bilo 382 tekmovalcev in njihovihmentorjev. Vsak udeleženec je prejel darilno vrečko, v kate-ri sta bila poleg malice tudi sladko presenečenje in darilce terpropagandno gradivo ŠCV in mesta Velenje. Po prijavi je sle-dil program, ki sta ga vodila Blaž Oder (Glukagonko) in AnaRotovnik (Inzolinko). Na svoj hudomušni način sta na odervabila ravnatelja gimnazije Rajmunda Valcla, podžupana Me-stne občine Velenje Srečka Korošca, predstavnika zveze Aloj-za Rudolfa in Romano Praprotnik, predsednico Društva dia-betikov Velenje, ter diabetologa Zdenka Kikca, dr. med. Pro-gram sta popestrila tolkalna skupina Rhythm Factory podmentorstvom Tomaža Lojena in trio harmonik pod mentor-stvom Zmaga Štiha. Seveda pa ni manjkala plesno-navijaškaskupina ŠC Zvezdice. Čakajočim spremljevalcem je med re-ševanjem pol Saša Podpečan, dipl. med. sest., izmerila krvnisladkor, ogledali pa so si tudi razstavo slik dijakov likovne sme-ri pod mentorstvom Nataše Tajnik Stupar. Glede na zado-voljne obraze vseh udeležencev in organizatorjev lahko re-čemo, da je bil dan nadvse uspešen. Klavdija Jug, profesorica

Pa se poiščimo, kje tekmujemo v Ljubljani.

Pred tekmovanjem v Velenju živahno

foto

: FRA

NC

ČA

S

Gibanje je pri zdravem človeku nara-vna danost, ki pa jo je kmalu treba za-četi negovati. Kako za to že pri najmlaj-ših skrbi država, zlasti v luči pravih epi-demij debelosti in sladkorne boleznitipa 2 med odraslimi in mlajšimi v zad-njem desetletju tudi pri nas, smo vpra-šali na ministrstvo za izobraževanje,znanost in šport: »Eden najuspešnejšihprojektov s področja športa z vidikaumestitve in doseženih učinkov je pro-gram Zdrav življenjski slog. Poteka na os-novnih šolah, je brezplačen in prinašaizjemne rezultate glede krepitve gibal-nih zmogljivosti ter preprečevanja intudi zmanjševanja debelosti pri otrocih.“Nadomešča” namreč izpadli uri šolskešportne vzgoje iz kurikula in tako posku-ša slediti smernicam Svetovne zdrav-stvene organizacije, ki priporočajo naj-manj eno uro telesne dejavnosti na dan,«so nam odgovorili.

Dve uri na dan!Te smernice pa pogosto vodijo v za-

blodo, da to zadostuje, poudarja prof. dr.Strel: »Povprečen osnovnošolec v lahkot-nem enournem sprehodu porabi ener-gije za en (1!) dekagram čokolade. To-rej skoraj nič. Intenzivni rekreativnišportniki imajo desetkrat večjo porabov isti časovni enoti. Torej porabijo ener-gije za celo tablico čokolade. Zase lah-ko reče, da je čil, v formi, človek, ki jetelesno dejaven, torej na ravni, da serahlo oznoji, dve uri na dan. Tako na te-den naredi približno sto tisoč korakov,torej porabi približno pet tisoč kiloka-lorij oziroma nekaj manj kot kilogramčokolade.« To se zdi težko dosegljiv cilj,sploh za aktivno prebivalstvo, vpeto vsluženje denarja, družinske obvezno-sti ... »V ti dve uri spada vsa telesna de-javnost, ki jo izvajamo. Torej tudi hojapo stopnicah, odhod v službo in po

opravkih peš ali s kolesom, kar koli po-storimo doma, ko ne sedimo. Ko skrat-ka nekaj aktivno počnemo s telesom. Mi-slim, da ti dve uri lahko sestavimo – uraza šport, ura za preostalo.«

Po upokojitvi (še bolj)poskrbimo zase!

To velja tudi za upokojence, ki naj segibajo še več: »Hiter sprehod zjutraj inzvečer. Vadba za moč doma ali denimov fitnesu. Dve uri na dan naj bo najmanjčasa, ki ga namenite za gibanje.« Kaj patisti, ki so socialno ogroženi in se borijoza sámo preživetje, kaj šele, da bi denarlahko namenili za rekreacijo? »Kdor imaželjo, ima v Sloveniji dovolj možnosti zagibanje. Imamo odlično pohodno mrežopo vsej državi, ki je tako rekoč zastonj.Treba pa je razumeti svoje telo in si za-staviti cilj.« Ob tem sogovornik opozori

še na širši vidik redne vadbe tudi v tret-jem življenjskem obdobju: »S športompridobimo zdravje in energijo. Če ima-mo energijo, lahko vstopamo tudi v dru-ge dejavnosti. Kultura, družbena aktiv-nost, drugačen način življenja doma.Vse to se prepleta v pravo bogastvo življe-nja. Seveda šport ni edini, ki pripomorek temu, je pa edini, ki največ prispeva kzdravju. Temu pritrjujejo vse študije.«

Čedalje več migamo, pa je to dovolj?

Leta 2060 bo vsak tretji prebivalecSlovenije starejši od 65 let, skoraj vsaksedmi prebivalec pa starejši od 80 let.Staranju družbe bodo sledile neizogib-ne družbene spremembe, zato novi na-cionalni program športa obravnava športstarejših v posebnem, ločenem poglav-ju. Zapis, ki so nam ga poslali z mini-

Ne potrebujemo veliko goriva za dobro delovanje

»Človeško telo je izjemen “stroj”, ki potrebuje zelo malo energije. Ta stroj smo še ne tako davno dobro znaliizrabljati. Tak je bil način življenja,« pojasnjuje upokojeni profesor s Fakultete za šport dr. Janko Strel: »Otroci sodneve preživljali zunaj, med večurnim gibanjem, večina odraslih je fizično delala. Danes oboji sedimo, in to večinočasa. Čas, ki ga presedimo, pa je v negativni korelaciji z dolžino in kakovostjo življenja.«

OSREDNJA TEMA: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – nacionalni program športa


® Tina Kralj

»Razumeti moramo, kako racionalno je človeško telo. Za svoje delovanje potrebuje izjemnomalo energije. S to vednostjo bomo laže premislili, koliko pojesti in kaj, pa tudi o svojem

odnosu do telesne dejavnosti.« Prof. dr. Janko Strel, prof. šp. vzgoje, kineziolog, je eden odavtorjev raziskave SLO-fit, Športnovzgojni karton. Še vedno sodeluje pri analizi državnegaprojekta Zdrav življenjski slog, ki teče že šesto leto in v katerega je vključenih že 30 tisoč

slovenskih osnovnošolcev. Od lani sodeluje tudi v Svetovalnici za telesni in gibalni razvoj, kideluje v okviru ZD Vrhnika.

foto

: TIN

AKR

ALJ


strstva, se bere obetavno: »Šport starej-ših pomeni nadaljevanje športne rekrea-cije iz odrasle dobe s prilagoditvami gle-de na zmožnosti posameznika, ki izha-jajo iz procesov staranja. Država pred-videva razširitev programske ponudbes posebej strokovno izobraženimi inusposobljenimi kadri, prilagoditev špor-tnih objektov in njihove opreme starej-šim, učinkovito izkoriščanje naravnedanosti za športno rekreacijo ter pove-zovanje delovanja športnih, upokojen-skih in zdravstvenih organizacij.«

Kako ocenjujete stanje pri nas zdaj,vprašamo prof. dr. Strela: »Žal smoodličen program sledenja športni de-javnosti odraslih, vzpostavljen že odleta 1973, izgubili pred približno pe-timi leti. Tako zdaj lahko le približnoocenjujemo. Je pa dejstvo, ki ga lah-ko prav vsakdo opazi, da delež tistih,ki se ukvarjajo s športom, raste. Pouradnih podatkih že od leta, ko smozačeli slediti. Seveda ostaja vprašanje,ali ta dejavnost dovolj hitro nadomeš-ča siceršnjo telesno dejavnost, ki jesama po sebi zadostovala za zdravje.«

Za občane ali zase?V okviru nacionalnega programa

športa za obdobje 2014–2023 naj bidržava starejšim zagotovila vsaj dveuri brezplačnih kakovostno vodenihšportnih dejavnosti na teden zanje terse trudila za medgeneracijsko sode-lovanje skozi šport, še sporoča mini-strstvo. »V Sloveniji je športna dejav-nost organizirana tako, da za vrhun-ski šport praviloma skrbi država, zasplošnega pa so odgovorne občine. To-rej so možnosti občanov odvisne od oza-veščenosti in poštenosti občinske poli-tike; županov, ki v resnici vlagajo sred-stva za »svoje« ljudi, ne pa v komercial-ni šport, prek katerega se promovirajo.Komercialni šport je na trgu, ljudem, kito potrebujejo, pa je treba pomagati. Vjavnih objektih jim je treba omogočiti do-stop do kakovostne vadbe. Po moji oce-ni v večini krajev ni poglavitna težava do-biti tak prostor, ampak je težava organi-ziranost. Ko bodo pristojni razumeli, daje športna dejavnost enakovredna dru-gim področjem, se bo lahko uredilo,«glede tega poudarja prof. dr. Janko Strel.In ob tem opozori na ključno vpraša-nje: »Dokler ne bomo vzpostavili nači-na sodelovanja, tako na državni kot naobčinski ravni, kjer bo to skupen projekt,

zdravstva, športa in šolstva, ter vsi pri-spevali denar za to, pravih učinkov nebo. Zdaj se ti deležniki ne poslušajo,hkrati pa imajo tudi premalo znanjadrug o drugem. Stroko in znanost bi ve-ljalo upoštevati. Seveda ne bo lahko,preveč ljudi se mora strinjati. Vendarpremike omogoča le trdno sodelovanje.«

Kakšne so prednosti vodene vadbe

V Sloveniji raste ponudba različnihvodenih vadb. Prednosti takega športne-ga udejstvovanja, če vadbo izvaja ustre-zno izobražen strokovnjak, je veliko,našteva naš sogovornik: »Vodena vadbaje ciljana. Strokovnjak lahko ob vadbi naj-prej ugotovi, kje ima posameznik pri-manjkljaj in kako mu lahko pomaga, daga odpravi. Oseba s čezmerno telesnotežo, na primer, nikakor ne sme začeti

s preveliko obremenitvijo. Ne, prav na-loga je, da zaščiti svoje sklepe. Torejmora najprej vzpostaviti ustrezno giblji-vost, ravnotežje, koordinacijo gibanja,potem pa povečati mišično moč. Šeletako zaščitena lahko začne izvajati vad-bo za porabo energije.«

Ni omejitev, le s pametjo Kakšno vrsto gibanja svetuje prof. dr.

Janko Strel osebam s sladkorno bolez-nijo? »Zaradi svoje sladkorne bolezninimajo posebnih omejitev, odsvetujemjim le telesno dejavnost z visoko inten-zivnostjo. Pozorni naj bodo na regula-cijo gibanja, usvajajo ali obnavljajo šport-na znanja, izboljšajo mišično moč in seusmerijo zlasti v aerobno vadbo, prek ka-tere bodo ustrezno porabljali energijo.Torej dejavnost, pri kateri se bodo neko-liko zadihali in spotili.«

www.icepower.si

ICE POWER

Hladilna kremaEdinstvena hladilna terapija v obliki kreme!

vin je vasesthitro in ucinkdolgotrajne bolecine v mišicah, nprHladilni gel Ice P

udi za dolgotrajno uporabo in primeren za lajšanje bolecin aren tvin je vvito lajša bolecine in zmanjšuje otekline. Zaradi naraohitro in ucink

dolgotrajne bolecine v mišicah, nprer Plus je posebej primeren za napetost v mišicah in woHladilni gel Ice P

dolgotrajne bolecine v mišicah, nprhitro in ucink vito lajša bolecine in zmanjšuje otekline. Zaradi nara

udi za dolgotrajno uporabo in primeren za lajšanje bolecin vito lajša bolecine in zmanjšuje otekline. Zaradi nara

olenu in ramenih.u, k. v križu, vrater Plus je posebej primeren za napetost v mišicah in

udi za dolgotrajno uporabo in primeren za lajšanje bolecin vnihvito lajša bolecine in zmanjšuje otekline. Zaradi nara

olenu in ramenih.er Plus je posebej primeren za napetost v mišicah in

udi za dolgotrajno uporabo in primeren za lajšanje bolecin

w.icepowww

.sierer.siw Linija izdelkrimeren za lajšanje bolecin uporabnikP

Klinicno testiranDolgotrajen hladilni ucinek na osnohladilnega gela.Hladilni gel Ice Puporabnik

Klinicno testiran

v za bolecine v sklepih, bolecine v mišicah in športne poškoLinija izdelkrimeren za lajšanje bolecin uporabnik

Klinicno testiranvi mentola in eDolgotrajen hladilni ucinek na osno

hladilnega gela.er Plus vsebuje MSM, ki pospešuje delowoHladilni gel Ice Parosti.v vseh stouporabnik

Dolgotrajen hladilni ucinek na osno

rimeren za lajšanje bolecin uporabnikv za bolecine v sklepih, bolecine v mišicah in športne pošk

v za bolecine v sklepih, bolecine v mišicah in športne poškarostiv vseh storimeren za lajšanje bolecin uporabnik

ega oljavusovkaliptvi mentola in e

anje ver Plus vsebuje MSM, ki pospešuje delo

v za bolecine v sklepih, bolecine v mišicah in športne pošk

odbev za bolecine v sklepih, bolecine v mišicah in športne pošk

ega olja

anje

Med vrstami telesne aktivnosti razliku-jemo vzdržljivostne telesne aktivnosti invaje za mišično moč, pri čemer je pripo-ročeno obe vrsti vadbe kombinirati zanajboljši učinek. Obstajajo tudi drugevrste telesne aktivnosti, od katerih je vzadnjem času skladno z izsledki študijpostala pomembna tako imenovana ne-strukturirana telesna aktivnost, kamorštejemo gibanje med vsakdanjimi opra-vili ali delom in aktivnosti, ki so del ži-vljenjskega sloga, kar vključuje tudi na-čin potovanja na delovno mesto. Pouda-rek te vrste telesne aktivnosti je pomem-ben v boju proti t. i. sedečemu življenj-skemu slogu, ki se je uveljavil vzpored-no s prodorom sedečega preživljanja pro-stega časa – poleg opravljanja sedečegadela – že tudi pri mladih (druženje naspletnih omrežjih, igranje računalniškihigric). Osebe, ki na delovno mesto potu-jejo s sredstvi javnega prevoza, peš ali skolesom, imajo za petino manjše tvega-nje za razvoj debelosti v primerjavi zljudmi, ki se na delo vozijo z lastnim av-tomobilom. Glede na podatke opazoval-nih študij medosebnih razlik znanstve-niki ugotavljajo, da debeli posameznikivsak dan sedijo v povprečju 2,5 ure večin prehodijo približno 5,5 kilometra nadan manj kot vitke osebe. Opisani iz-sledki so bili ugotovljeni s pomočjo pe-dometrije (metoda beleženja števila ko-rakov). Ljudje, ki so začeli uporabljatipedometre – ti so dostopni v oblikibrezplačnih aplikacij za pametne tele-fone –, so uspešneje hujšali, saj so sezavedali, kolikšen del dneva so nea-ktivni. Sicer enačimo približno 8000prehojenih korakov na dan z intenziv-nostjo 30 minut zmerne telesne aktiv-nosti oziroma, če posameznik vsakdan naredi 7000 korakov, s tem dose-že svetovanih 150 minut zmerne tele-sne aktivnosti na teden.

S telesno aktivnostjo tudi naddruge neprijetne presnovnespremembe

Študije, v katerih so raziskovali pomenpreventivnih ukrepov pri preprečevanjusladkorne bolezni, so bile izvedene na ve-likem številu bolnikov v ZDA, na Fin-skem, Švedskem in Kitajskem. Dokaza-le so velik uspeh sprememb v življenj-

skem slogu pri ljudeh z moteno toleran-co za glukozo, ki je oblika prediabetesa.Skupna pojavnost sladkorne boleznise je pri osebah, ki so bile redno tele-sno aktivne in so se zdravo prehranje-vale, zmanjšala za 58 odstotkov v pri-merjavi s kontrolno skupino ljudi, ki nispremenila svojega življenjskega sloga.Osebe, ki so bile telesno aktivne večkot 240 minut na teden, so značilnozmanjšale tveganje za nastanek slad-korne bolezni tudi, če je njihova tele-sna teža ostala nespremenjena. Po ne-katerih podatkih zadošča za zmanjšanjetveganja sladkorne bolezni v populacijiz visokim deležem debelosti tudi že do-datnih 2500 korakov na dan. Učinki en-kratne telesne aktivnosti na občutljivosttkiv za inzulin trajajo od 24 do 72 ur, toje odvisno od vrste in trajanja vadbe inod prehrane. Redna telesna aktivnost do-ločene dolžine in intenzivnosti je lahkopri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2ravno tako uspešna kot zdravila.

Telesna vadba uspešno zmanjša deležtelesne maščobe, tako tiste, ki se kopi-či v maščobnem tkivu v predelu trebu-ha, kot tiste v mišičnih vlaknih, t. i.

Ugodni učinki telesne vadbe

Sedeči življenjski slog in z njim povezana telesna neaktivnost sta pomembno povečala breme bolezni, ki nam krajšajopričakovano življenjsko dobo – debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni in določenih vrst raka. Vsvetovnem merilu telesna neaktivnost poveča število bolnikov s sladkorno boleznijo za sedem odstotkov. Sedečiživljenjski slog je pomembno povezan s povečanjem obsega pasu, zmanjšanjem občutljivosti tkiv za učinke inzulina inneugodnim lipidnim profilom. Svetla plat podatkov iz kliničnih raziskav pa kaže, da lahko že s kratkimi (manj kot petminut trajajočimi) premori med delom z vstajanjem iz sedečega položaja in kratkimi sprehodi izničimo negativnevplive sodobnega načina življenja. Kaj vse lahko zase in svoje zdravje storimo šele z redno telesno aktivnostjo!

OSREDNJA TEMA: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – tip 2


® Špela Volčanšek, dr. med.

Pred začetkom telesne aktivnostiPri posameznikih, ki do tedaj niso biliaktivni, svetujemo: • počasen, postopen začetek, po preso-

ji zdravnika preiskave za izključevanjemorebitne koronarne bolezni,

• oceno ohranjene zaščitne občutljivostistopal in pregled očesnega ozadja,

• posvet z zdravnikom o najprimernejšivrsti telesne vadbe glede na pridruže-ne bolezni,

• meritev glukoze v krvi (še zlasti, česte si pred kratkim odmerili inzulin),

• prilagoditev odmerka inzulina predpredvideno telesno aktivnostjo in

• pripravo za reševanje morebitne hi-poglikemije.

Špela Volčanšek, dr. med.

Se zavedate, da stanajpomembnejšadejavnikatveganja za razvojsladkornebolezni tipa 2telesnaneaktivnost indebelost, čeodštejemo dednevplive?fo

to: O

SEBN

IA

RHIV

Š. V

.


maščobne infiltracije mišic. Pomnimo,da so maščobne zaloge v predelu trebu-ha, ki jih preprosto ocenimo z obsegompasu, pomemben kazalec ogroženostiza srčno-žilne bolezni in nagnjenosti kneugodnemu lipidnemu profilu ter rezi-stenci na inzulin. Vsebnost maščobnihkislin v mišicah prav tako zmanjšuje ob-čutljivost za inzulin. Ugodni učinki te-lesne aktivnosti na presnovo dokazanopripomorejo tudi k daljšemu preživetju,kajti s telesno vadbo dosežemo do 35 od-stotkov manjšo skupno umrljivost bol-nikov s sladkorno boleznijo. Pri slad-kornih bolnikih dobra telesna pripra-vljenost celo izniči neprijetne učinkedebelosti in kajenja.

Kako in koliko naj bom aktiven?

Najboljša in najvarnejša intenzivnost te-lesne vadbe za sladkornega bolnika jezmerna, pri čemer intenzivnost zmerne te-lesne vadbe določimo s 50 do 70 odstotkimaksimalne srčne frekvence. Načelomasicer velja, da je učinek telesne vadbe naurejenost sladkorne bolezni sorazmerenskupni porabi energije, vendar sta po-membni spremenljivki pri telesni vadbitako vrsta telesne aktivnosti, kot tudi tra-janje in intenzivnost. Pri bolnikih s slad-korno boleznijo so trajnejše učinke na ra-ven glikiranega hemoglobina dokazali priljudeh, ki so bili telesno aktivni dlje časain z manjšo intenzivnostjo, kot pri bolni-kih, ki so vadili intenzivno (>70 odstotkovmaksimalne srčne frekvence) in pri tem po-rabili enako količino energije zaradi kraj-ših intervalov. Vaje za mišično moč naj bitudi brez aerobne vadbe pomembnozmanjšale tveganje za razvoj sladkornebolezni. V eni od raziskav je skupina mo-ških, ki je vadila zgolj aerobno (vzdržlji-vostni športi) vsaj 150 minut na teden,

svoje tveganje za nastanek sladkorne bo-lezni zmanjšala za polovico, najboljši uči-nek pa so dosegli v skupini, ki je polegvzdržljivostnih športov delala tudi vaje zamoč (59-odstotno zmanjšanje tveganja).Glede na dokaze iz literature najboljše re-zultate dosegajo bolniki, ki imajo med te-lesno vadbo strokovni nadzor, torej je za-želeno, da se bolniki vključijo v skupineza strukturirano telesno vadbo, recimoskupinska nordijska hoja, vodena vadba vfitnes centrih, skupinski športi, skupine zahujšanje pod zdravniškim nadzorom.

V slovenskih smernicah za kliničnoobravnavo sladkorne bolezni tipa 2 zazmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in ugodne učinke na ob-čutljivost na inzulin svetujemo vsaj 150minut zmerne aerobne telesne dejavno-sti na teden, kar pomeni 30 minut tele-sne vadbe na dan pet dni v tednu, karpomeni 1000–1500 kcal/teden oziromavsaj 30 tisoč korakov/teden. Telesna de-javnost mora biti enakomerno razpore-jena na vsaj tri dni v tednu, med dvemavadbama pa naj ne mineta več kot dvadneva brez aktivnosti.

Dodatno svetujemo vsaj 90 minut ana-erobne vadbe (vaje za moč; z utežmi alipremagovanje lastne teže) (s 70 do 85 od-stotki maksimalne srčne frekvence) nateden.

Kaj lahko pričakujem od telesne aktivnosti?

Za zmanjšanje telesne teže je potreb-ne 250–300 minut telesne aktivnosti nateden, torej več kot 60 minut na dan 5dni v tednu, kar pomeni od 2000 do3000 kcal/teden oziroma vsaj 60 tisoč ko-rakov na teden.

Vsekakor pa se učinki na telesno sesta-vo slabo odražajo v spremembi telesne

teže, ki torej ni najboljši kazalec ugod-nih učinkov telesne vadbe. Glede na do-sedanje dokaze anaerobna vadba ne pri-speva pomembno k spremembi telesneteže, vodi pa v spremembe telesne sesta-ve. Vaje za mišično moč namreč vodijov povečanje mišične mase posameznika.Zato je pomembno poudariti, da je zauspešno hujšanje predvsem treba zmanj-šati kalorični vnos s prehranskimi ukre-pi, medtem ko je za uspešno spremem-bo telesne sestave – zmanjšanje deležatelesne maščobe – najpomembnejšiukrep telesna vadba, tako aerobna kotanaerobna. Za spodbudo sladkornemubolniku pa poudarjamo, da vsaka telesnaaktivnost poveča občutljivost telesnihtkiv na učinke inzulina! Tudi manjše ko-ličine telesne aktivnosti, ki prinesejo kenergijski porabi 400 kalorij (kcal) nateden, pomembno zmanjšajo odpornosttkiv na inzulin, čeprav to ne doseže nitipolovice svetovane količine telesne aktiv-nosti glede na svetovano v smernicah.

Energetske presežke je težkopreseči s telesno aktivnostjo

Dietni prekršek, ki pomeni od 140 do500 kilokalorij (kcal), pojemo v petihdo desetih minutah, pridobljeno energi-jo pa porabimo v 25 do 90 minutah ozi-roma po prehojeni razdalji od 2,3 do 8kilometrov. Dva večja dietna prekrška(dva kosa potice, dve čokoladni plošči-ci ali ena 100-gramska čokolada) lahkoizničita za teden dni vloženega truda!

Opomba: Ugotovitve, zapisane v prispevku, se nanašajo na sladkorno bolezen tipa 2.

Zakaj je telesna aktivnostdobra zame? • Zmanjša vrednost krvnega sladkorja,

pripomore k boljši ureditvi sladkornebolezni.

• Pomaga učinkovati inzulinu – telesulastnemu in dodanemu.

• Zniža krvni tlak – ugodno vpliva naureditev arterijske hipertenzije.

• Ugodno vpliva na lipidni profil – dvigavrednost HDL (“dobrega”) holesterola.

• Zmanjša moje tveganje za nastanekbolezni srca in ožilja in nekaterih vrstraka.

• Zmanjša negativne vplive stresnegaživljenja.

• Pomaga ohranjati telesno težo ali jocelo zmanjša.

• Krepi mišice in kosti.

Priporočena količina in intenzivnost telesne aktivnostiZakaj telesno vadimo? Koliko zmerne telesne vadbe zadošča?

zmanjšanje telesne teže 250-300 minut/teden = več kot 60 minut/dan 5 dni v tednu = 2000 do 3000 kcal/teden = 60 000 korakov/teden

zmanjšanje tveganja za 150 minut/teden = vsaj 30 minut/dan 5 dni v tednusrčno-žilne bolezni = 1000 do 1500 kcal/teden = 30 000 korakov/teden

zmanjšanje tveganja za razvoj in 150 minut/teden ali 7000 korakov na dan, dodatek napredovanje sladkorne bolezni 2500 korakov k siceršnji tedenski aktivnosti

izboljšanje urejenosti sladkorne vsaka telesna aktivnost – čim več, tem boljebolezni

30-% izboljšanje občutljivosti 45 minut vzdržljivostne vadbe ali energetsko enakaza inzulin nadaljnjih 24 ur količina vaj za moč

Poleg napredka pri razvoju inzulin-skih črpalk, senzorske tehnologije, smospremljali tudi predavanja o napredku napodročju zaprte zanke, ki čedalje bolj po-sega na področje samodejnega uravna-vanja sladkorja tudi v dnevnem času,kar seveda vključuje tudi športno aktiv-nost. Michael Riddell je eden najodmev-nejših raziskovalcev na področju špor-ta in je v svojem predavanju spregovo-ril o pomoči sodobnih tehnologij medšportno aktivnostjo. Razvoj je zanimiv– računalniški algoritmi, ki delujejo vzaprti zanki, bodo morda upoštevali tudisrčno frekvenco kot kazalec telesneaktivnosti, predstavljeni so bili sodobnipripomočki, kot je na primer Metria alipa Zephyr, ki analizirata našo vadbo,morda imata prihodnost ECRES inCREID, ki so ju razvili Italijani. Vanjuvnesemo podatke o vadbi, predvidenemzačetku in trajanju treninga, dodamo šepodatek o svoji teži in krvnem sladkor-ju pred vadbo in pripomoček nam bo po-magal izračunati, koliko ogljikovih hidra-tov bomo morali zaužiti za trening, dabo ostal sladkor stabilen.

Šport za vsakogar Čedalje bolj se zavedamo, kako po-

membno je, da telesno aktivnost pripo-ročamo vsakomur, saj z redno aktiv-nostjo telo ohranjamo v dobri kondicijiin tako laže prenašamo vsakodnevnenapore in stres. Raziskave po svetu so po-kazale, da redna telesna aktivnost samapo sebi ni edini dejavnik za dobro pres-novno urejenost sladkorne bolezni, po-membno je primerno odmerjanje inzu-lina in seveda varovalna prehrana ternačrtovanje treninga in izbira prave vad-be. Kljub temu pa je treba vsakogar, panaj ima sladkorno bolezen ali ne, spod-bujati k redni telesni aktivnosti, saj takozmanjšujemo tudi nevarnost srčno-žil-nih obolenj, vzdržujemo primerno tele-sno težo, povečujemo porabo odvečnih

kalorij in seveda s tem uravnavamo tudikrvni sladkor.

Dejstva, mimo katerih ne moremo

A vendar – ko govorimo o telesni aktiv-nosti pri sladkorni bolezni, moramoupoštevati kar nekaj pomembnih dej-stev. Tako je za vstop glukoze v celicopomembna primerna količina inzulina,ki ga bo treba natančno odmeriti. Ravenglukoze med športno aktivnostjo boupadala hitreje kot v mirovanju, saj jevstopanje glukoze v aktivne mišične ce-lice hitrejše tudi ob enaki količini inzu-lina. Ko je trening končan, bo v mišicahvečja občutljivost za inzulin lahko pri-sotna še dan ali dva. Zato lahko sklepa-mo, da z redno telesno vadbo trikrat alištirikrat na teden lahko zmanjšamo ce-lotno potrebo po inzulinu.

Pomembna bo tudi pravilna izbiravbodnega mesta za redni odmerek inzu-lina pred telesno vadbo. Pri večji aktiv-nosti mišic nog med tekom ali kolesar-jenjem bo iz dobro prekrvljenega pod-kožnega tkiva stegna potekalo vsrkava-nje inzulina hitreje.

Med telesno dejavnostjo je poraba glu-koze pri odrasli osebi 8–12 gr/uro, če jetrening naporen – visoko intenziven, pase porablja celo dvojna količina. Takolahko med vadbo raven krvnega sladkor-ja pada zelo hitro – tudi za 0,1 mmol/lv minuti, kar lahko v določenem času pri-vede do hipoglikemije, če se na treningne bomo ustrezno pripravili.

Če pa bo raven sladkorja v krvi predvadbo previsoka (več kot 14 mmol/l), te-lesna aktivnost ne bo prinesla želenihučinkov, saj lahko ob pomanjkanju in-zulina raven sladkorja v krvi še dodat-no narašča. Vedeti moramo tudi, da jepri zelo napornih športih, kot je na pri-mer maraton, telo v izjemno stresni si-tuaciji in se zato v telesu izločajo še več-je količine stresnih hormonov adrenali-

na in kortizola, tako bo krvni sladkorkljub športni aktivnosti in rednemu od-merku inzulina lahko naraščal, če nebomo postopno odmerjali dodatnihmanjših odmerkov inzulina.

Hipoglikemija in telesna aktivnost

Ob telesni aktivnosti, še zlasti če jetrening naporen, se v mišici in jetrih iz-rabijo zaloge glikogena (glukoze), zatoobstaja nevarnost hipoglikemije še večur po vadbi. Zato bo treba zaloge gliko-gena v jetrih in mišicah po vadbi obno-viti. Velja pravilo, da bi morali po trenin-gu zaužiti od 10 do 15 gramov ogljiko-vih hidratov za vsakih 30 minut vadbe(ne za prvih 30 minut vadbe), vendar pamora vsak športnik postopno spoznati,kakšne prigrizke potrebuje med vadboin po njej. Nevarnost hipoglikemije je ševečja, če imamo dva treninga na dan(zjutraj in zvečer), kar je pogosto privrhunskih športnikih. V takem primerumora športnik dodatno povečati večer-ni obrok (vsaj deloma je apetit dobroznamenje), ali pa zmanjšati večerni od-merek inzulina za eno do dve enoti ozi-roma zmanjšati bazalni odmerek v črpal-ki za 10 do 20 odstotkov čez noč.

Tekmovalni šport in sladkorna bolezen

Športnik s sladkorno boleznijo lahkodosega vrhunske športne rezultate. Takodanes poznamo veliko športnikov in špor-tnic s sladkorno boleznijo, ki se s špor-tom ukvarjajo tekmovalno. Tudi v Slove-niji so med nami športniki s sladkorno bo-leznijo, ki so tekmovali in bili uspešni nanajrazličnejših področjih, od smučanja,veslanja, borilnih veščin, košarke, odboj-ke, do hokeja ali atletike. Zvezdnike s

Športnik s sladkorno boleznijo

Za nami je osmi kongres ATTD (The 8th International Conference onAdvanced Technologies & Treatments for Diabetes) – Napredna tehnologijain zdravljenje sladkorne bolezni, ki ga redno organizirata prof. dr. MoshePhillip in prof. dr. Tadej Battelino. Tokrat je kongres med 18. in 21.februarjem privabil v Pariz kar 2500 udeležencev.

OSREDNJA TEMA: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – tip 1


® Doc. dr. Nataša Bratina, dr. med.

Tudi adrenalinski športi so primerni zadiabetike.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVN

. B.

sladkorno boleznijo tipa 1 najdemo vskupini Team type 1, kjer je eden glavnihpromotorjev Phil Southerland, tudi av-tor knjige Not dead yet (Nisem še mrtev),v kateri opisuje svojo življenjsko pot, kijo je že od prvega leta naprej usmerjalatudi sladkorna bolezen.

Vrhunske športne rezultate lahko do-sežemo le tedaj, ko je tudi sladkorna bo-lezen optimalno urejena. Tako bodo medtreningom po hujši hipoglikemiji rezul-tati slabši kot tedaj, ko trening poteka zoptimalno urejenim sladkorjem, če pabo krvni sladkor previsok, pričakovanihvrhunskih rezultatov pri streljanju nebo, saj bo vid zamegljen in bo trajaloure, preden bodo rezultati spet blizu na-šim najboljšim. Zato je treba krvni slad-kor preverjati pogosto, da bomo postop-no odkrili, kako se naše telo odzove v naj-različnejših okoliščinah, na treningu,tekmi … Hkrati bomo veliko laže načr-tovali odmerke inzulina in posamezneobroke, če bodo treningi vedno ob dolo-čenem času dneva in bodo enako dolgi.

Če uporabljamo inzulinsko črpalko,je lahko odmerek inzulina pred obro-

kom tak kot ponavadi, vendar pa za časvadbe črpalko preprosto odklopimo alipa nastavimo začasni bazalni odmerek,ki bo 30 do 50 odstotkov ali celo večmanjši kot sicer. Nekateri tudi poskusi-jo tako, da izpustijo odmerek inzulinapred obrokom, vendar pa med treningomnato ostane črpalka priklopljena in tečeobičajni bazalni odmerek.

Pred naporno tekmo je za športnika ssladkorno boleznijo pogosto še teže, če-prav je fizična obremenitev podobnakot pri vsakodnevnih treningih. V temprimeru lahko stres, trema, želja po do-brem dosežku zvišajo krvni sladkorpredvsem na račun izločenega adrena-lina. S tem je nevarnost hipoglikemije zašportnika manjša, potreba po ogljiko-vih hidratih med samo tekmo pa kljubtemu ostaja podobna kot med trenin-gom. Kadar imamo sladkor visok predtekmo, je treba dobro načrtovati, kdaj do-dati manjši odmerek inzulina pred tek-mo, da bo med tekmo sladkor v optimal-nem območju in ne bo nastopila neže-lena hipoglikemija.

Ponavadi je učinek stresa in treme

med tekmo bolj kratkotrajen in v 20 do30 minutah izzveni. Seveda pa so reak-cije posameznikov različne, zato je po-membno, da vsak zase večkrat z merje-njem krvnega sladkorja preveri, kaj sepravzaprav dogaja med telesno vadbo.

Anabolni steroidi in druga dopinška sredstva

Kako lahko anabolni steroidi ali zlora-ba rastnega hormona ali drugih dopin-ških pripomočkov vplivajo na sladkor-no bolezen? Pri nekom, ki nima sladkor-ne bolezni, dolgotrajna zloraba teh sred-stev lahko pripelje do motene presnovesladkorjev ali celo do sladkorne bole-zni (poveča se inzulinska rezistenca). Intak je tudi učinek pri športniku s slad-korno boleznijo – nastopi inzulinska re-zistenca, učinek skrbno odmerjenegainzulina postaja manjši.

Dodatki v prehraniKako je s proteinskimi dodatki? Vzdržljivostni športniki potrebujejo

dvakrat več beljakovin v prehrani kotnešportniki (od 1,6 do 1,8 gr/kg telesne

Ko se posameznik odloči za redno telesno vadbo, se moravedno najprej vprašati, kaj od nje pričakuje. Upoštevati pa ve-lja spodaj našteta priporočila.

• Izbrati si moramo tako vrsto treninga, ki bo ustrezala našitelesni pripravljenosti.

• Ne pozabimo na svoja stopala (pred vadbo in po njej si pre-gledamo stopala).

• Za vadbo si izberemo udobne, dovolj velike športne copatein primerne nogavice.

• Ko se začnemo ukvarjati s športno aktivnostjo, si preverimokrvni sladkor približno eno uro in nato še 30 minut pred za-četkom vadbe. Testa nam pokažeta raven krvnega sladkor-ja – ali je sladkor stabilen ali vrednost krvnega sladkorjamorda upada – športna aktivnost ponavadi znižuje ravenkrvnega sladkorja.

• Varna raven krvnega sladkorja pred vadbo med 8 in 12mmol/l.

• Če je raven krvnega sladkorja nižja ali se približuje vredno-sti 6 mmol/l, moramo zaužiti še nekaj ogljikovih hidratov(od 10 do 15 gramov), da se bo pred vadbo krvni sladkornekoliko zvišal.

• Če je raven krvnega sladkorja med 6 in 8 mmol/l, izvedemododatno meritev krvnega sladkorja še med vadbo.

• Na vsakih 30 minut vadbe moramo zaužiti od 10 do 15gramov ogljikovih hidratov (ne za prvih 30 minut).

• Ne vadimo ob slabo urejeni sladkorni bolezni, če je vred-nost krvnega sladkorja večja od 14 mmol/l, še posebno ne,če so prisotni ketoni!

• Pred športno aktivnostjo si inzulina ne damo v aktivni deltelesa.

• Športno aktivnost izvajamo raje dopoldne in s tem zmanj-šamo možnost hipoglikemij (predvsem nočnih).

• Športne aktivnosti ne izvajamo v prostorih s previsoko tem-peraturo zraka.

• Obrok po vadbi povečamo za približno 100 kcal, po popol-danski aktivnosti ravno tako povečamo večerni obrok zara-di preprečevanja nočnih hipoglikemij.

• Če začutimo bolečino, vadbo takoj prekinemo.• Petnajst minut pred vadbo moramo popiti kozarec ali dva

vode in nato pijemo tekočino tudi med vadbo vsakih 30 mi-nut, vsaj 1 do 2 decilitra (to je odvisno od temperature invlažnosti zraka in od intenzivnosti vadbe ter starosti in teževadečega).

• Posvetujte se s svojim diabetologom o telesni aktivnosti, šezlasti če je pridružena redukcijski dieti, da bosta skupaj pri-lagodila doze inzulina ali drugih zdravil.

• Tudi svojemu inštruktorju fitnesa ali trenerju zaupajte, daimate sladkorno bolezen. Tako bo lahko še bolj pozornospremljal vašo vadbo in dodatno prilagodil vaš program.

• Na vadbo ne odhajajte brez inzulina, glukagona in vrečke sprvo pomočjo za hipoglikemijo.

Priporočena prilagoditev odmerkov inzulina glede na trajanjetreninga in njegovo intenziteto:

Trajanje Nizka Srednja Visokatreninga intenziteta intenziteta intenziteta

30 min Ni potrebno 10–20 % 10–30 %

45 min 5–15 % 15–30 % 20–45 %

60 min 10–20 % 20–40 % 30–60 %

Priporočeni vnos ogljikovih hidratov glede na trajanješportne aktivnosti

Trajanje Intenzi- KS KS KS KStreninga teta <6 mmol/l 6-8 mmol/l 8-11 mmol/l >11 mmol/l

30 min. Nizka 5–10 0–10 0 0Srednja 10–25 10–20 5–15 0–10Visoka 15–35 15–30 10–25 5–20

45 min. Nizka 5–15 5–10 0–5 0Srednja 15–35 10–30 5–20 0–10Visoka 20–40 20–35 15–30 10–25

60 min. Nizka 10–15 10–15 5–15 0–5Srednja 20–50 15–40 20–35 5–15Visoka 30–45 25–40 30–50 15–30

Priporočeni so ogljikovi hidrati, ki se hitro vsrkajo v telo. Nizkaintenziteta pomeni, da trening poteka z manj kot 50 odstotkimaksimalnega srčnega utripa (srčne rezerve), zmerna potekapri 50 do 70 odstotkih in visoka intenziteta pri 70 do 85 od-stotkih.

Dnevni vnos OH glede na telesno težo in intenzivnost treninga

Intenzivnost treninga: OH vnos:

Lahek trening (nizka intenzivnost) 3–5 g/kg teže/dan

Zmerna intenzivnost, 1 uro na dan 5–7 g/kg teže/dan

Zmerna do velika intenzivnost, od 1 do 3 ure na dan 7–10 g/kg teže/dan

teže), a vendarle večinoma toliko protei-nov že dobimo v svoji redni prehrani. Čeželimo pridobiti 0,5 kilograma mišičnemase v enem tednu, bomo potrebovalidodatnih 14 gramov beljakovin v pre-hrani vsak dan. Toliko jih dobimo tudiv manj kot 50 gramov mesa na dan alidveh kozarcih mleka.

Če športnik nekontrolirano uživa ledoločene aminokislinske pripravke, lah-ko poruši naravno ravnovesje v telesu.Če prehranski vnos ne bo uravnovešen,

bodo ti aminokislinski preparati le ener-getski dodatek in se bodo v telesu pret-vorili v glukozo. Odsvetovali pa bi jih tudiljudem, ki že imajo ledvično okvaro za-radi sladkorne bolezni.

Športni napitki vsebujejo od 6 do 8odstotkov sladkorjev, to pomaga, da setekočina kar najhitreje vsrka v telo. Zakratke treninge za hidracijo zadošča žepitje navadne vode. Dodatek elektrolitovje v tem primeru brez pomena, ko go-vorimo o športniku s sladkorno bolez-

nijo, pa bi športni napitek – a v pravi ko-ličini in natančnem načrtovanju, lahkopreprečil hipoglikemijo.

Kofein je poživilo, ki ga v naravi naj-demo v skodelici kave (od 100 do 150mg), čaja (50 mg), kola napitkih (40mg na pločevinko). Kofein deluje kotodvajalo – poveča odvajanje urina, ček temu dodamo še visok krvni sladkor,pa lahko športnik s sladkorno bolezni-jo med vadbo ali tekmo izgubi prevečtekočine.


Priporočila in navodila Mednarodne zveze športnikov s sladkorno boleznijo


Pred kratkim sem na svetovnem prven-stvu v kajaku na mirnih vodah med ča-kanjem na start opazoval tekmovalca izdruge države, ki je za pasom tekmoval-nega dresa nosil moder etui. Najprej semi to ni zdelo nič posebnega, saj smo ve-slači velikokrat opremljeni z različnimimerilnimi napravami, štoparicami, ura-mi, GPS-senzorji, digitalnimi trenerji inpodobnim. Seveda med treningi, medtekmo pa so te naprave prepovedane.Radovednost me je vodila bliže in takojsem prepoznal znano napravo iz moje-ga poklica, inzulinsko črpalko. Čeprav sev ambulanti vsak dan srečujem s sladkor-nimi bolniki, sem se šele takrat poštenozamislil, koliko teže je vrhunskemu šport-niku z diabetesom, saj njegovo telo ne po-skrbi samo, da je vse prav. Ta misel meje tako prevzela, da sem takoj po prven-stvu poiskal zapise o tem. Kma-lu sem ugotovil, da so bili že vpreteklosti diabetiki lahko zelouspešni športniki, ki so osvajalicelo olimpijske medalje. Z na-stankom inzulinskih črpalk jeuravnavanje krvnega sladkorjamorda nekoliko lažje. Vseeno paje nekaj posebnosti, na kateremora biti diabetik, ki telo izposta-vlja skrajnim naporom, pozoren.

Priprava na skrajnenapore

Zmotno je prepričanje, da medtelesno vadbo ne potrebujemoinzulina, saj bomo vso glukozo“pokurili” v mišicah. Inzulin je nujno po-treben za vstop glukoze v celice, zato mo-ramo biti previdni pri sladkorju nad 15mmol/L, saj je visok krvni sladkor lah-ko ravno posledica pomanjkanja inzu-lina. Če so ob tem prisotni še ketoni v uri-nu, moramo pred treningom dodati ne-kaj (po navadi 2–4 enote) inzulina. Natrening se odpravimo šele, ko krvni slad-kor ustrezno pade. Po drugi strani pa se

lahko med treningom izpostavimo pre-hitremu upadanju sladkorja v krvi zara-di povečane absorpcije inzulina, če si gaapliciramo v aktivno mišico, ki je v časuvadbe bolj prekrvljena, ali nad njo.

Pri ukvarjanju s športom na vrhunskiravni se v telesu povišajo hormoni, kidelujejo nasprotno od inzulina. Ti hor-moni so adrenalin, kortizol in glukagonin dvigajo raven krvnega sladkorja s tem,da ga pospešeno izločajo iz zalog gliko-gena v mišicah in jetrih. Zato imajo popravilu vrhunski športniki te zaloge iz-praznjene, kar pomeni nevarnost odlo-žene hipoglikemije še več ur po trenin-gu, navadno najraje v nočnem času. Zatoje zelo pomembno, da zaloge glikogenačim prej po treningu obnovimo s tem, dazaužijemo od 20 do 30 gramov ogljiko-vih hidratov. Količina je odvisna od dol-

žine in intenzitete treninga. Posebej mo-ramo biti na to pozorni, če imamo dvatreninga na dan. Po večernem treninguje kljub obroku ogljikovih hidratov nema-lokrat treba za 10–20 odstotkov zmanj-šati tudi odmerek nočnega inzulina.

Dobro je, da trening načrtujemo uro dodve po obroku ali vsaj eno uro po aplika-ciji inzulina. Sicer se izpostavljamo hipo-glikemiji oz. je treba predhodni odmerek

inzulina ustrezno zmanjšati. S pogostimimeritvami sladkorja v krvi si mora vsaktekmovalec med treningi poskušati ustva-riti sliko potrebe po inzulinu v posamez-nih situacijah, kar naj bo v prihodnje vo-dilo pri načrtovanju treningov in tudi ure-janja glikemije med njimi. Pri inzulinskičrpalki imamo nekoliko bolj proste rokein možnosti. Med treningom jo lahkopreprosto odklopimo, kar je priročno zakontaktne in borilne športe. Za treninge,ki so daljši od ene ure, pa je odklop od-svetovan, v tem primeru raje nastavimozačasni bazalni odmerek, ki bo 30–50odstotkov manjši od običajnega.

Redno spremljanje krvnega sladkorja

Tako kot med treningi je treba tudimed tekmami pogosteje spremljati raven

krvnega sladkorja. S tem dobivsak posameznik neprecenljiveizkušnje, kako se njegovo teloodziva pred tekmo, med njo in ponjej. Redko lahko tekmo primer-jamo s treningom, vendar ne posami porabi energije, temveč za-radi povišanih stresnih hormo-nov. Predvsem pa je potrebna ve-lika disciplina. Prej ali slej vsaktekmovalec pride do spoznanja,in tudi študije so tako pokazale,da je za vrhunski rezultat potreb-na tudi “vrhunsko” urejena slad-korna bolezen. Pri višjem HbA1cin po hipoglikemiji se dosegajoslabši rezultati.

Seveda se priporočila razlikujejo gle-de na vrsto športa, zato je skrbno načr-tovanje treningov, prehrane in inzulin-skega zdravljenja izjemno pomembno.Ker smemo za vrhunski rezultat čimmanj stvari prepustiti naključju, je nuj-no, da sta del običajnega športnega timatudi dietetik in osebni diabetolog. Ključdo uspeha pa sta skrb in disciplina tek-movalca s sladkorno boleznijo.

Zanj je potrebna “vrhunsko” urejenasladkorna bolezen

Za športnike je delovanje telesa na meji zmogljivega nekaj vsakdanjega. Med tekmo, ko se poseben psihičnipoložaj združi z visoko ravnjo adrenalina, velikokrat celo presežemo meje pričakovanega. Pri tem se osredinjamosamo na cilj, pot se nam ne zdi pomembna, saj telo samo poskrbi, da je vse prav.

OSREDNJA TEMA: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – vrhunski šport

® Dejan Fabčič, dr. med.

Pred kratkim sem na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnihvodah med čakanjem na start opazoval tekmovalca iz druge

države, ki je imel pripeto inzulinsko črpalko.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVD

. F.

Tudi pri nas je med vrhunskimi šport-niki kar nekaj takšnih, ki imajo sladkor-no bolezen tipa 1 ali 2. »Pri mlajših lju-deh je pogostejši tip 1. Ker gre za imun-sko pogojeno bolezen, žal tudi rednoukvarjanje s športom ne zagotavlja, danekdo ne bo zbolel za sladkorno bolez-nijo tipa 1. Velja pa, da lahko telesnavadba preprečuje nastanek sladkornebolezni tipa 2, ki je pogostejša pri sred-nji in starejši populaciji,« pravi dr. VedranHadžić, dr. Karpljuk pa dodaja, da jepoleg tega v športu prisoten stres, pravtako eden od dejavnikov, ki lahko iztiripresnovo glukoze. Zato je pri tekmoval-nem športu treba upoštevati nasvete.

Osnovne smernice za vadbo Mednarodno združenje športnikov dia-

betikov je izdelalo jasne smernice zavadbo. Diabetik športnik naj bi dve uripred vadbo obvezno zaužil obrok. Tisti,ki jemljejo inzulin, si ga ne smejo injici-rati na območje mišice, ki je med vadboobremenjena. (Športniki si inzulin pona-vadi injicirajo v trebuh.) Poleg tega morabiti športnik diabetik pozoren na to, ko-likšne odmerke inzulina si daje. Rednomora tudi preverjati raven sladkorja. Naj-večja nevarnost pri treningu ali na tek-movanju je hipoglikemija, hud padecsladkorja. Hipoglikemija lahko nastopitudi do 24 ur po vadbi. Zato mora šport-nik poskrbeti, da tudi neposredno povadbi zaužije obrok. Pri tekmovalcu je po-membno celovito ogrevanje pred vadbo,ki naj traja vsaj dvajset minut do pol ure,pravi dr. Damir Karpljuk. Telo športnikanaj bo v celoti pripravljeno na obreme-nitev, kar pomeni, da so pred vadbo ogre-te vse mišice. »Pri športnikih je torej po-membno tudi to, da start ni preveč inten-ziven, saj tako prehitro porabijo energi-jo in hitreje postanejo izčrpani. Naredi-li smo študijo na terenu s kolesarji dia-betiki, med njimi je bilo tudi nekaj triat-

loncev. Če so na tekmovanju želeli star-tati na vso moč in prehiteti druge že nazačetku, so postali že med tekmovanjemtako izčrpani, da so morali odstopiti. Čepa je bil njihov start nekoliko zmernej-ši, so med tekmovanjem lahko ujeli so-tekmovalce.« Raven sladkorja mora šport-nik spremljati med obremenitvijo, po-leg tega mora opazovati svoje počutje. Pritipu 1 opozorilni znaki napovedujejo sta-nje hipoglikemije (v okvirčku). Med vad-bo športnik porabi zaloge glikogena vmišicah in v jetrih in te zaloge mora na-domestiti. Če tega ne naredi takoj povadbi, je tveganje za zapoznelo hipogli-kemijo zelo povečano, poleg tega tudiregeneracija po vadbi ni zadostna.

Primerni skoraj vsi športi Kateri pa so tisti športi, ki so na splo-

šno priporočljivi za diabetike? Diabeti-kom se priporočajo hoja, tek, kolesarje-nje, plavanje, pa tudi različni moštvenišporti, kot je odbojka ali nogomet, ti seod vztrajnostnih razlikujejo v tem, da seizmenjujeta napor in odmor. Prav takose diabetik brez večjih težav lahko ukvar-ja z veslanjem. Celo skakanje s pada-lom, torej tudi adrenalinski šport, jim jedovoljeno, vendar naj bo to vedno v tan-demu. Borilni športi so morda manj pri-merni, saj pri njih lahko pride do poškod-be tkiva in posledično do infekcije. Po-leg tega je pri borilnih športih prisoten

še dodaten adrenalin, ki obremenjujeorganizem diabetika med vadbo. Šport-nik v adrenalinskem stanju lahko prezreznake, ki ga opozarjajo na težave.

Športniki morajo biti posebej pozor-ni na obutev. Že žulj lahko povzroči te-žavo. Dr. Vedran Hadžić: »Če je sladkor-na bolezen tako napredovala, da je pe-riferno živčevje neobčutljivo, potem jeobutev zares zelo pomembna. Zaradizmanjšanja občutljivosti športnik na pri-mer ne bo čutil kamenčka v obuvalu inmed vadbo se bo ranil. Taka rana se botežko celila, saj je imunski odziv prisladkornih bolnikih slabši. Vendar papri vrhunskih športnikih ta nevarnost nitoliko v ospredju, saj je oskrba športni-ka neprimerno boljša kot pri rekreativ-nih športnikih, ki so prepuščeni samimsebi.« Med rekreativnimi športniki je to-rej pomembno ozaveščanje.

Vadba in predstopnjediabetesa

Prvi ukrep za preprečevanje nastankain razvoja sladkorne bolezni je spre-memba življenjskega sloga, kar vklju-čuje spremembo prehrane in uvedbo te-lesne aktivnosti. Namen vadbe je ravnov tem, da spodbudimo mišice, da čimbolj delajo in da se odzivnost na inzu-lin poveča. Pri nekaterih se diabetes ozi-roma njegove predstopnje lahko uravna-vajo samo s prehrano ali telesno dejav-

Diabetes ni ovira za šport

Diabetes ni ovira za to, da se nekdo ne bi aktivno ukvarjal s športom. Tudi s tekmovalnim ne. Prav tako se treningdiabetika ne razlikuje pomembno od treninga zdravega športnika. Res pa je, da mora biti športnik z diabetesompozoren na določene znake in omejitve, ki pri zdravih ne veljajo. Diabetik se lahko ukvarja tako rekoč z vsemizvrstmi športa, vendar so nekatere bolj priporočljive, druge manj. Tako trdita prof. dr. Damir Karpljuk in dr. VedranHadžić s Fakultete za šport v Ljubljani.

OSREDNJA TEMA: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – osnovne smernice


® Maja Korošak

Asist. dr. Vedran Hadžić Prof. dr. Damir Karpljuk

foto

: MA

JAKO

ROŠA

K


nostjo, brez zdravil. Ker pa je to bolezen,ki je kronične narave, bolnik sčasomapreide na jemanje antidiabetikov in poz-neje še na jemanje inzulina. Vendar seobdobje tega prehoda lahko močno po-daljša, če bolezen na začetku uravnava-mo s prehrano in telesno dejavnostjo. Pritelesno aktivnih ni tako močnih nihanjkrvnega sladkorja, ki so najbolj motečaza telo. Pri diabetesu tipa 2 se lahko tudiza polovico zmanjša odmerek inzulina,če bolnik redno vadi.

Redna telesna dejavnost pomeni, dačlovek vadi vsaj trikrat na teden, med enoin drugo vadbo naj ne bi minila več kotdva dneva. To zagotavlja kontinuiraneučinke pri aerobni aktivnosti, ki vklju-čuje velike mišične skupine. Skupaj najbi nekdo vadil vsaj 150 minut na tedenv omenjenih presledkih. Dobro je, čeaerobni vadbi dodamo tudi vadbo zamoč, saj se tako izboljšajo tudi učinkiprve. Kot pravi dr. Karpljuk, je pomem-bno, da je v telesu čim manj maščobne-ga tkiva in več mišične mase, saj je v temprimeru dodajanje glukoze učinkovitej-še in je treba dodati manj inzulina.

Sladkorni bolnik naj bi živel čim boljkakovostno. Pri sladkorni bolezni so na-mreč pogosti tudi drugi zdravstveni za-pleti, kot sta okvari vida in ledvic. Slad-korna bolezen je ena najbolj zapletenihbolezni, saj ne gre samo za motnjo pres-nove ogljikovih hidratov, iztirijo se števil-ne druge funkcije v telesu, motena jepresnova tako maščob kot beljakovin invse, kar je s tem povezano. S sladkornoboleznijo je povezano tveganje za nasta-nek srčno-žilnih bolezni, prizadeto je mi-kroožilje, zato so okvarjene ledvice inočesna mrežnica, pa tudi periferno živ-čevje. Zaradi sladkorne bolezni je slabšitudi imunski odziv, rane se slabo celijo.

Športniki rekreativci Športniki tekmovalci so torej v neko-

liko boljšem položaju kakor rekreativci.Za njihovo varnost poskrbi že trener,poleg tega pa na tekmovanjih veljajopravila, ki jih morajo upoštevati. Vendarbo tudi športnik rekreativec, ki zna do-bro uravnavati svojo bolezen, zase znalustrezno poskrbeti. Najprej bo popazilna to, da bodo njegova oblačila in obu-valo čisti in udobni. Veliko diabetikov seukvarja s pohodništvom ali planinstvom.To je zelo dobro in priporočljivo, a je tre-ba biti pri tem posebno pozoren na pri-merno obutev (ki ne ožuli). Zato je do-

bro, če ob nakupu novih športnih alipohodniških čevljev te pred daljšim po-hodom preskusimo in malo uhodimo. Pritipu 1 je treba biti med pohodom pozo-ren na znake hipoglikemije. Ob sebi najima diabetik dodatno zalogo hrane in do-volj pijače. Potrebuje pa tudi vmesneodmore oziroma počitke, med katerimisi lahko izmeri raven sladkorja v krvi. Po-leg tega bi tisti, ki vodi pohod, moralvedeti, ali je v skupini tudi kdo z diabe-tesom, in na to biti še posebej pozoren.Dr. Karpljuk je opazil, da so v večinidruštev diabetikov, ki jih je pred leti obi-skoval, vodniki in tudi člani dobro izobra-ženi in poučeni.

Posebnih omejitev pri športu torej tudiza diabetike rekreativce ni. Zaradi zago-tavljanja varnosti je dobro, če pri plava-nju na odprtem diabetika kdo spremljaali pa raje plava ob obali. Tudi če gre pla-ninec diabetik na pohod, je seveda do-bro, da ne gre sam.

V vsakem primeru bi bilo priporočlji-vo, da bi se diabetik pred začetkom vad-be posvetoval s svojim osebnim zdravni-kom ali diabetologom. Diabetolog, kibolnika vodi, da navodila tudi glede špor-ta. Dr. Hadžić pravi, da je v tujini vklju-čevanje v vadbene programe povezanoz obremenitvenim testiranjem. Tako do-bimo okvire, v katerih lahko posameznikvarno vadi. Tudi pri nas priporočajo, najse po štiridesetem letu starosti ne bivključevali v vadbene programe brez te-stiranja. Vendar je pri nas to težava, sajzdravstveni sistem tega testiranja ne za-gotavlja sistemsko in vsem. Po mnenjudr. Vedrana Hadžića bi bilo torej trebavzpostaviti sistem, ki bi to zagotavljal.

»Prepričan sem, da bi večina bolnikov bilapripravljena to opraviti tudi na samopla-čniški podlagi. Tisti, ki vodijo vadbo ra-zličnih skupin, bi se morali zavedati, daveliko ljudi zaradi zagotavljanja varno-sti potrebuje testiranje. Vsekakor pa je zasladkornega bolnika potrebno, da se predzačetkom vadbe posvetuje s svojim zdrav-nikom. Stik med vaditeljem in zdravni-kom bi moral biti zagotovljen, vendar jeto pri nas še zelo oddaljena možnost, si-stemsko to žal še ni urejeno.«

Izobraževanje kadrov za vadbo s sladkornimi bolniki

Fakulteta za šport po zagotavljanjunaših sogovornikov zelo dobro sodelu-je s Pediatrično kliniko v Ljubljani. Nafakulteti se predmet Prilagojena šport-na vzgoja izvaja že približno dvajset let,v zadnjih treh letih pa se na magistr-skem programu izvajata tudi predmetaZdrav življenjski slog in Kronične bole-zni in vadba, kjer strokovnjaki diabeto-logi s Pediatrične klinike in iz UKC Lju-bljana poučujejo športne pedagoge oposebnih omejitvah pri sladkornih bol-nikih tipov 1 in 2, ki tako dobijo znanja,potrebna za delo z otroki in odraslimi,ki imajo sladkorno bolezen. Za športne-ga pedagoga pa je bistveno, da pozna tobolezen in da ve, kako je treba ravnati,če se raven sladkorja spremeni. Vedetimora tudi, da je treba poškodbe pri dia-betiku oskrbeti takoj, pa tudi to, da dru-žino, prijatelje in sovadeče bolnika se-znani z znaki te bolezni in tako ustvariokolje, ki je bolniku v pomoč in mu jenaklonjeno. Potem večjih težav med vad-bo ni pričakovati.

www.diabetes-zveza.si

Zato morajobiti kosti hkratilahke in čvrste,

prožne in toge. Da podpirajo težo naše-ga telesa, morajo biti toge, a hkrati lah-ke, da je gibanje še vedno preprosto.Morajo biti čvrste, da se ne zlomijo, ahkrati prožne, da vzdržijo torzijske sile.Če so kosti preveč prožne, se hitro zlo-mijo, hkrati pa so preveč krhke tudi, česo preveč toge in nezmožne prilagajanjasili, ki deluje nanje. To dvojnost kostemomogoča njihova struktura: prožnostjim omogoča preplet kolagenskih vla-ken, togost pa kalcij in drugi minerali,ki se odlagajo v kostnini. Na kakovost ko-sti tako vplivajo bolezenski procesi, kivplivajo na ravnovesje mineralov v ko-sti (predvsem kalcija), na kolagenskavlakna v kosti ali na celice, ki tvorijonovo kost, oziroma celice, ki razgraju-jejo kostnino. Prek delovanja na te celi-ce in procese pa na kosti vplivajo še ra-zlični hormoni in vitamin D.

Bolezni, ki prizadenejo kosti, lahkozaradi bolečin ali zlomov kosti pomem-bno prizadenejo našo mobilnost in stem poslabšajo kakovost našega življe-nja. Med takimi boleznimi imamo zara-di njene pogostnosti najprej v mislihosteoporozo. To je sistemska bolezenkosti, za katero sta značilni zmanjšanakostna masa in porušena mikroarhitek-tura kostnega tkiva, kar povečuje krhkostin tveganje za zlom. Ta bolezen poseb-nih težav ne povzroča, zato jo včasihprepoznamo šele, ko pride do zloma.Osteoporozni zlomi nastopijo že obmajhni sili, taki, ki bi jo zdrave kostimorale zdržati, ne da bi se zlomile. Medtipičnimi osteoporoznimi zlomi sta zlomkolka, ki nastane po padcu s stojne vi-šine, ali zlom vretenca, ki nastane npr.ob dviganju lahkega bremena ali celobrez obremenitve ali poškodbe. Ocenju-jejo, da je bilo leta 2000 po vsem svetu

okoli devet milijonov osteoporoznih zlo-mov in da so le-ti pomembno prispeva-li k povečani obolevnosti in smrtnostibolnikov, ki so jih pretrpeli.

Ali je zdravje kosti pomembnoza bolnike s sladkornoboleznijo?

Kratek odgovor je: da. Bolniki s slad-korno boleznijo tipa 1 ali 2 imajo pove-čano pojavnost osteoporoznih zlomov.Pri tem so najverjetneje prizadeti tako mi-neralna kostna gostota kot tudi sesta-vni deli, ki vplivajo na druge parametrekakovosti kosti, kajti pri enaki mineral-ni kostni gostoti imajo bolniki s slad-korno boleznijo večjo verjetnost, dabodo doživeli osteoporozni zlom.

Urejenost sladkorne bolezni je pove-zana z zdravjem kosti. Visoke vredno-sti krvnega sladkorja namreč okvarijoosteoblaste, celice, ki gradijo novo kost.Poleg tega imajo bolniki s sladkorno bo-leznijo pogosteje zmanjšane zaloge vi-tamina D, ki je izjemno pomemben zazdravje kosti in mišic. Če so zaradi slad-korne bolezni začele pešati ledvice, lah-ko to škodljivo vpliva na kosti, saj obokvari ledvičnega delovanja pride do ko-pičenja fosfata in okvare pretvorbe vita-mina D iz neaktivne v aktivno obliko, topa vodi v znižanje koncentracije kalci-ja v krvi in spremembo koncentracij do-ločenih hormonov. Slabo urejena slad-korna bolezen privede do zmanjšanegaodziva na delovanje vitamina D, pove-zana pa je tudi z upočasnjeno kostno pre-novo, pri kateri razgradnja kostnine prev-laduje nad gradnjo. Če se to nadaljuje,vodi bolezen v pomembno izgubo kos-tnine, kosti postanejo manj odporne nazunanje sile. V raziskavah so dokazali,da se ob izboljšanju urejenosti sladkor-ne bolezni kostna gradnja lahko uravno-teži. Pri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 1 so ugotovili tudi povečano izloča-

nje kalcija z urinom, ki se je zmanjšaloob boljši urejenosti sladkorne bolezni.Kronična izguba kalcija z urinom obdolgoletni sladkorni bolezni bi lahkobila eden od vzrokov za slabšo kako-vost kosti pri diabetikih.

Zapleti sladkorne bolezni pomenijovečje tveganje za zlome kosti, saj pove-čajo nevarnost padca. Okvarjena živčnavlakna zaradi diabetične nevropatije po-menijo, da slabše zaznavamo okolje(okvarjena propriocepcija), kar lahkoprivede do pogostejših padcev. Tudi or-tostatska hipotenzija, okvara živčevja, za-radi katere krvni tlak ob vstajanju mo-čno pade, pomeni večje tveganje za pad-ce, saj lahko zaradi hitrega upada krvne-ga pritiska za krajši čas izgubimo za-vest. Večje tveganje za padce je tudiokvara vida zaradi diabetične retinopa-tije, sive mrene, sprememb ostrine vidazaradi vpliva visokega krvnega sladkor-ja na očesno lečo ali otekline izstopiščavidnega živca. Bolniki s sladkorno bolez-nijo lahko padejo tudi zaradi hipoglike-mije. Ne nazadnje lahko celo zdravila,ki jih uporabljamo pri zdravljenju slad-korne bolezni, pozitivno ali negativnovplivajo na kosti. Škodljiv učinek na ko-sti imajo zdravila iz skupine tiazolin-dionov, ki jih v Sloveniji trenutno neuporabljamo. Na živalih so izvedli večposkusov, ki nakazujejo, da ima met-formin morda zaščitni učinek na kosti.Iz opisanega je razvidno, da je zdravjekosti pri bolnikih s sladkorno boleznijolahko pomembno okrnjeno.

Ali lahko z redno telesnoaktivnostjo okrepimo kosti?

Bolnike z osteoporozo zdravimo s po-sebnimi zdravili, katerih večina zavirarazgradnjo kosti, kot podporno zdra-vljenje pa taki bolniki prejemajo tudidodatek kalcija in dodatek vitamina D.Za zdravje kosti je pomemben še zado-

Na zdravje kosti vpliva redna telesna aktivnost

Čeprav na kosti pogosto pozabimo, so pomemben sestavni del našega telesa. Tvorijo ogrodjetelesa, na katero se s kitami pripenjajo mišice. Te nam z usklajenim krčenjem in raztezanjemomogočajo sedenje, stanje in premikanje – torej interakcijo z našim okoljem. Naše telo jeidealno prilagojeno za gibanje.

OSREDNJA TEMA: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – zdravje kosti


® Tina Krokter Kogoj, dr. med.

foto

: IVA

NO

VAK

sten vnos beljakovin, veliko pa lahkonaredimo tudi sami z redno telesno aktiv-nostjo. Ta je namreč za zdravje kosti inmišic nenadomestljiva, saj velja reklo“uporabljaj ali izgubi” (angl. use it orlose it). Kosti in mišice se namreč nadraženje iz okolja, ki ga pomeni telesnavadba, odzivajo s hitrejšo obnovo in kre-pitvijo celic (hipertrofijo). Značilnostkostnine, da se na sile, ki delujejo nanjo,odzove s povečanim odlaganjem kos-tnine, je znana že več kot sto let.

Redna telesna aktivnost v mladostipovečuje kostno maso, pri starejših papreprečuje izgubo kostnine ter z delova-njem na mišice izboljšuje telesno držo,koordinacijo in ravnotežje ter s tem pre-prečuje padce. Tudi po osteoporoznemzlomu ustrezna telesna aktivnost zmanj-šuje bolečine in pomaga pri hitrejši re-habilitaciji po poškodbi. Telesna nea-ktivnost ima nasprotni učinek; v enemletu lahko ležeči, negibni bolniki izgu-bijo do 40 odstotkov izhodne kostnemase, pospeši pa se tudi izguba mišičnemase.

Za krepke kosti že od otroštva naprej

Že v rosnih letih naj bi redna, po mož-nosti vsakodnevna telesna aktivnost po-stala del našega vsakdanjika (vsaj 40 mi-nut na dan). Za grajenje trdnih kosti sonajbolj koristne oblike telesne vadbe,kjer na kosti delujejo pospeški in pojem-ki (npr. košarka, nogomet, odbojka), kiimajo v primerjavi s plavanjem in kole-sarjenjem prednost, saj učinkoviteje pri-pomorejo k obnovi kosti. Prizadevamo si,da enakomerno obremenimo vse mišičneskupine (kot pri gimnastiki) ter da izbi-ramo aktivnosti, ki krepijo mišično moč(npr. tek, poskoki čez kolebnico, ristanc).Otroci in mladostniki lahko tako v nekajletih pridobijo bistveno večjo kostnomaso, ki jo v poznejših življenjskih ob-dobjih izgubljajo več desetletij.

Nikoli ni prepozno. Tudi če kot otro-ci nismo bili veliko telesno aktivni, si mo-ramo prizadevati, da kot odrasli telova-dimo od 30 do 40 minut vsaj trikrat nateden, kar je še zlasti pomembno za žen-ske po menopavzi. Pri tem je treba vklju-čiti vaje za moč (vaje proti odporu – npr.z uporabo elastičnega traku ali vaje zutežmi). Izplača se potruditi – posamez-niki s sedečim življenjskim slogom ima-jo namreč večjo verjetnost, da si bodozlomili kolk kot telesno aktivni.

Vsak začetek je težak ... Pa je res?

Če doslej nismo bili telesno aktivni, najnam bo skrb za zdravje kosti dodatnamotivacija za telovadbo. Če smo že akti-vni, poskusimo v svoj program telesneaktivnosti vključiti še take oblike aktiv-nosti, ki so koristne za kosti (hoja nav-kreber ali po stopnicah, vaje z utežmi).

Za preprečevanje padcev izvajajmo vajeza krepitev ravnotežja in koordinacije.Ne pozabimo, da padce in poškodbepreprečujemo tudi z ustreznim ravna-njem v vsakdanjem življenju. Če bostevztrajali, boste kmalu ponosni na svoj na-predek in na pridobljene spretnosti,predvsem pa boste kljub sladkorni bo-lezni lahko dolgo aktivni.


Nekaj praktičnih nasvetov za telesno vadbo 1. Če prej nismo bili telesno aktivni, začnimo počasi in glede na napredek podaljšuj-

mo trening ter nato stopnjujmo obremenitev. Za cilj si zastavimo, da bomo pouvajanju telovadili štirikrat na teden po 60 minut, še bolje pa je, če telovadimovsak dan.

2. Prva dva meseca hodimo vsaj 30 do 60 minut večkrat na teden; hitrost hoje stop-njujmo do počasnega teka ali pa hodimo navkreber.

3. Po dveh mesecih lahko hoji ali teku dodamo vaje z utežmi ali poskoki.a) Trening mišične moči naj se usmeri na mišice nog in zadnjice, mišice hrbta ter

mišice ramenskega obroča.b) Vaje začnemo z majhno obremenitvijo, vsako vajo desetkrat ponovimo, v eni

seansi naredimo 6–8 različnih vaj, celoten ciklus vaj 2-krat ali 3-krat ponovimo.c) Sprva stopnjujemo število ponovitev, šele nato povečamo obremenitev (težo

uteži).d) Začnemo z majhno težo, npr. 1–2 kilograma pri prostih utežeh ali npr. 5 kilo-

gramov pri utežeh, ki so vgrajene v telovadne naprave.e) Izvajamo vaje za krepitev ravnotežja, npr. stanje na eni nogi.f) Po telesni aktivnosti poskrbimo tudi za zmerno raztezanje mišic.g) Če smo že pretrpeli osteoporozni zlom, moramo biti pri vajah z utežmi ali po-

skoki še posebej previdni, da se ne poškodujemo. Če nismo gotovi vase, se ta-kim vajam raje izognimo.

h) Gibe izvajamo tako počasi, da jih lahko nadzorujemo, saj s tem preprečimopoškodbe.

i) Izogibamo se sklanjanjuz upognjeno hrbtenicoin dviganju bremen vtakem položaju, sukanjuhrbtenice po vzdolžniosi in premikanju nazaj,saj ne vidimo, kambomo stopili.

Pravilna tehnika dviganjabremen. Povzeto iz:

http://ohs.amieu.asn.au/portfolio-items/

lift-correctly/.

4. Zlome preprečujemo tudi v vsakdanjem življenju:a) V postelji se posedemo prek boka (najprej se z ravnim trupom obrnemo na

bok, nato noge spustimo čez rob postelje, ob tem pa z rokami podpremo trupin ga dvignemo do sedečega položaja).

b) Bremena dvigamo in nosimo z vzravnano hrbtenico (če smo že pretrpeli zlomvretenca, pa se izogibamo dviganju bremen, težjih od nekaj kilogramov).

c) Odstranimo ovire s tal, da se ne bi spotaknili.d) Če imamo težave s hojo in ravnotežjem, uporabljajmo ustrezne pripomočke:

palico, hojico, hojico s kolesi, pri vzpenjanju po stopnicah pa se vedno oprimi-mo ograje.

e) Če je mogoče, se izogibajmo zasneženim ali poledenelim površinam.f) Če pogosto pademo, se je treba o tem pogovoriti z osebnim zdravnikom, saj so

včasih potrebne preiskave, da se ugotovi vzrok padcev.

Zgaga negativno vpliva na kakovostživljenja. Nadležna pekoča bolečinanas moti pri delu in opravljanju vsa-kdanjih obveznosti, vpliva pa tudi nanaše prehranjevanje. Marsikdaj se mo-ramo zaradi nje odpovedati raznim do-brotam, še posebno za praznike, ko bisi jih morda privoščili nekoliko več. Neda bi se tega zavedali, pa lahko zgaganegativno vpliva tudi na kakovost na-šega spanca.

Nočna zgaga je lahko vzrok za mot-nje spanja, kar vpliva na našo delovnostorilnost naslednji dan. Nekateri soponoči budni tudi zaradi dražečegakašlja, ki je posledica vračanja kisli-ne v požiralnik ali usta.

Najučinkovitejša zdravila za uravna-vanje izločanja želodčne kisline so za-viralci protonske črpalke. Bolnikom stežjo obliko in kroničnimi težavami jihzdravnik predpiše na recept. Za kratko-trajno zdravljenje pa so na voljo zeloučinkovita in varna zdravila brez re-cepta, ki vsebujejo najmanjši odmerekpantoprazola. Tako zdravilo je tudi Nol-paza control.

Zanimivosti• Simptome gastroezofagealne refluk-

sne bolezni (GERB-a) vsak dan občuti7 odstotkov populacije.

• Zgaga se vsaj enkrat na mesec pojavipri skoraj četrtini odraslih ljudi v raz-vitem svetu.

• V Sloveniji skoraj tretjina ljudi pri že-lodčnih težavah ne ukrepa, le okoli 36odstotkov jih obišče lekarno. (Vir: spletna anketa)

• Čezmerna telesna teža in visok in-deks telesne mase podvojita tveganjeza razvoj GERB-a.

• V polovici primerov je razlog za trdo-vratno hripavost GERB, saj želodčnavsebina, ki zateka v grlo ali žrelo innaprej v usta, lahko povzroči kroničnilaringitis.

• Sluznica požiralnika je po sestavi dru-gačna od želodčne, zato je bistvenobolj občutljiva za kislino.

• Gastrorezistentna tableta je prekritaz oblogo, ki učinkovito ščiti pred ki-slim želodčnim sokom.

Zgaga se uvršča med pogostejšezdravstvene tegobe sodobnega časa. Jedrugi najpogostejši vzrok za nespe-čnost, saj velikokrat nastaja ponoči. Za-radi pomanjkanja spanja se lahkozmanjša naša vitalnost, kar opazimokot utrujenost, izčrpanost, izgubo moči,nezbranost. To pa lahko še naslednjidan vpliva tudi na storilnost doma in nadelovnem mestu.

Nočno-dnevni cikel težav z zgago

V raziskavi, v kateri je sodelovalo1000 bolnikov z zgago, jih je kar 75 od-stotkov imelo težave s spanjem, 63 od-stotkov pa jih je menilo, da na kakovostnjihovega spanja vpliva zgaga.(1)

Številni dejavniki, ki so prisotni po-dnevi, lahko pripomorejo k povečanjutežav z nočno zgago. Velikokrat so ra-zlog za to slabe prehranjevalne navade,saj težko prebavljiva in pekoča hranasproži nastanek velike količine prebav-nih sokov, v katerih je poleg encimovtudi veliko želodčne kisline, kar dodat-no draži sluznico. Prav tako ni presenet-ljivo, da obstaja povezava med visokimindeksom telesne teže in povečanimobsegom pasu ter tveganjem za nasta-nek nočne zgage, saj odvečna trebu-šna maščoba pritiska na želodec. Pre-prosti ukrepi za spremembo življenj-skega sloga pa lahko zmanjšajo težavein preprečijo večje zaplete.

Za mirno noč in kakovost spanca brezzgage je treba upoštevati nekaj nasve-tov.

• Obroke načrtujte vnaprej. Med obro-ki jejte več sadja in zelenjave, da setako izognete nezdravim prigrizkomin živilom, ki napenjajo ali bremeni-jo želodec.

• Prepoznajte velikost obrokov. Izo-gnite se prenajedanju in hrano do-

Vam zgaga dela zgago tudi ponoči?

Imate težave s kašljanjem ali hripavostjo? Vam ne pomagajo niti topel čaj, med, vitamini, počitek niti drugipodobni ukrepi, ki so navadno učinkoviti, ko zbolite za prehladom? Šele natančen pregled pri zdravniku razkrijevzrok: zgago. Po navadi jo čutimo kot pekoč občutek v prsih, povzroča pa lahko tudi drugačne težave. Kašljanje inhripavost sta le dve (netipični) neprijetnosti, ki sta lahko posledici čezmernega izločanja želodčne kisline.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nočna zgaga

® Anja Lesar

bro prežvečite. Če je obrok večji kotvaša pest, je to več kot en obrok, zatoga morate primerno zmanjšati.

• Izogibajte se ležanju takoj po obrokuin vsaj 2 do 3 ure pred spanjem nejejte.

• Spite na visokem vzglavju. Če ima-te težave med spanjem, privzdignitezgornji del postelje, tako da bo glavavišje od trupa. To onemogoča želod-čni kislini, da bi se dvigovala po po-žiralniku.

Za noč brez zgageČe imate kljub spremembam življenj-

skega sloga še vedno težave z zgago inče to vpliva na vašo storilnost doma alina delovnem mestu, si lahko pomaga-te z zdravili brez recepta. Mednje spa-da tudi Nolpaza control.

Nolpaza control je zaviralec proton-ske črpalke, ki vsebuje le 20 mg učin-kovine pantoprazol. Spada v skupinozdravil, ki s svojim delovanjem nadzo-rujejo izločanje želodčne kisline vzadnji fazi izločanja v parietalnih celi-cah v želodcu.

Nolpaza control deluje dlje kot krato-krajno delujoči anatcidi, zato boste ime-li zgago pod nadzorom ves dan. Njeneključne prednosti so:

• učinkovito lajša simptome refluksa(zgage),

• deluje dolgotrajno, kar zagotavljanadzor nad zgago dan in noč,

• zadostuje že ena tableta na dan,

• manjša je verjetnost večtedenskeganastajanja simptomov.

Po jedi vas tišči v želodcu. Ali je to posledica nezdravihprehranskih navad?• Vzemite si čas. Prehranjevanje naj

bo obred, za katerega si vzemite čas.Dan začnite z lahkim in hranilno bo-gatim zajtrkom. Kavo pijte po zajtr-

ku in ne pretiravajte s količino. Če sepo kavi ne počutite dobro, jo prepro-sto izpustite. Čez dan po požirkih pij-te navadno vodo. Obroki naj bodoredni, manjši in pogostejši (do 5 obro-kov na dan).

• Hrana mora biti raznovrstna gledehranil in načina priprave (surova intoplotno obdelana, predvsem dušena,kuhana, parjena). Izbirajte naravnaživila brez umetnih dodatkov in kon-zervansov. Živila naj bodo sveža, se-zonska in lokalnega izvora.

• K dobremu počutju pomembno pri-speva kakovosten spanec. Tega si bo-ste zagotovili tudi s pravo večerjo – spravilno izbiro in pripravo živil, ustre-zno količino in primernim časom ve-čerje. Večjega obroka ne jejte 2 uripred spanjem, predvsem pa ne jejtemastne in sladke hrane, ker draži že-lodčno sluznico.

• Želodec je tesno povezan s čustvi.Namesto da pred spanjem praznitehladilnik in se tolažite s kruhom, si-rom in salamo, raje obujte športne co-pate in pojdite na večerni sprehod vnaravo.

Literatura(1) Shaker R et al. Nighttime heartburn is and under-ap-

preciated clinical problem that impacts sleep and day-time function: The Result of Gallup Survey Conductedon Behalf of the American Gastroenterological Associa-tion. The American Journal of Gastroenterology (2003)98(7), 1487–1493.

Pogosto pa si za zajtrk ne vzamemočasa – izgovori so lahko različni; ker huj-šamo, ker nimamo časa, ker se nam pre-več mudi, ker bomo imeli malico v vrtcu,šoli, službi, ker nam je po jutranjemobroku vedno slabo, ker zajtrka nika-kor ne moremo pokriti z inzulinom.

Ampak po drugi strani je zajtrk lahkoskrbno načrtovan začetek dneva, izbere-mo lahko živila, ki ustrezajo zdravi, va-rovalni prehrani, narežemo sveže sadje,skuhamo čaj ali kavo, vse sestavine patudi skrbno stehtamo in pripravimo na-tančen izračun ogljikovih hidratov inzelo hitro poiščemo tudi pravo razmer-je inzulina in ogljikovih hidratov ter sta-biliziramo nihanje sladkorja. Morda nambo aparat za peko kruha postregel že obšestih zjutraj s sveže pečenim hlebčkomkruha, za vikend lahko spečemo vaflje,pripravimo omleto, med tednom pa po-sežemo po domačih kosmičih. In ne na-zadnje bomo tudi zgled otrokom, ki jih

O zajtrkih

Zajtrk je začetek dneva in hkrati tudinajpomembnejši obrok. Napolni nasz energijo za prve delovne ure,hkrati pa lahko pomeni trenutek, ko z družino ali partnerjem sedemoza mizo in načrtujemo svoj dan.

ZDRAVJE NA ŽLICI: Blagodejni učinek jutranjega obroka


® Doc. dr. Nataša Bratina, dr. med. Prehranski priročnik SladkorčkiDruštvo za pomoč otrokom s presnovnimi mot-

njami je v letu 2014 izdalo prehranski priročnik znaslovom Sladkorčki – kuhamo slastno s sladkorno boleznijo ali breznje. Namenjena je otrokom, mladostnikom in odraslim s sladkorno boleznijo tipa1 ter vsem, ki bi o sladkorni bolezni radi vedeli več ali pa samo radi jedli zdravoin slastno. Recepte sta skrbno zbrali in uredili doc. dr. Nataša Bratina, dr. med., sKliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, ter Andre-ja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. teh., iz Službe za dietoterapijo in bolniško pre-hrano Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

“Sladkorčke” smo tokrat natisnili zato, ker je prehrana pomemben del našegaživljenja in se nam zdi, da jo sladkorna bolezen postavi na glavo. Zato želimo, dabo pogled v to knjigo pokazal, da je lahko svet kulinarike zabaven in pester, tudiče vanj vstopi sladkorna bolezen.

Priročnik ima 200 strani in več kot 100 receptov, ki obsegajo zdrave zajtrke, ma-lice, kosila in večerje, ponuja tudi sladice in pravo doma pripravljeno otroško za-bavo. Obenem nas poučuje o načelih zdrave prehrane, tudi kadar imamo ob sebišportnika s sladkorno boleznijo, malčka ali zahtevnega najstnika, obenem opo-zarja na pravila celiakalne prehrane, ponuja pa tudi pouk štetja ogljikovih hidra-tov in beljakovin, poudari pomen glikemičnega indeksa in dodaja tabele vsebno-sti ogljikovih hidratov, beljakovin in glikemičnega indeksa v različnih živilih in je-deh. Vsi recepti so označeni s kalorično vrednostjo in z oznako – primerno za ce-liakijo ter količino ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Knjigo želimo ponuditi čim širšemu krogu, zato jo po ceni 29,95 evra lahko do-bite na sedežu Društva, pa tudi v knjigarnah po vsej Sloveniji (npr. Buča – splet-na knjigarna, DZS).

vendar iz dneva v dan poučujemo, kakopomemben obrok je zajtrk.

In če bomo že zvečer pripravili po-grinjke – skodelice in krožnik pa še pri-bor, bo priprava jutranjega obroka vze-

la le nekaj minut, kaj kmalu pa nam boteh 15 minut zjutraj prinašalo pravo za-dovoljstvo, saj si bomo vzeli čas zase inza svoje najdražje, kar je najpomemb-nejše v življenju, kajne?

Zveza potrošnikov Slovenije

So keksi za zajtrk dobra izbira? Ponudba žit za zajtrk se je v zadnjih letih povečala, izdelovalcipa so naredili še korak naprej in zdaj ponujajo tudi kekse, ki sojih poimenovali “keksi za zajtrk”. Promovirajo jih torej kot živi-lo, ki je primerno za naš prvi dnevni obrok. Pa so keksi za zaj-trk res dobra izbira?

»Zajtrk je eden od treh glavnih obrokov in naj bi vseboval oglji-kohidratna živila (žita, kaše, polenta in podobno), sadje in zele-njavo (vitamini in minerali), mlečne izdelke (jogurt, skuta ali sir)ter tudi malo mesnih izdelkov (beljakovinski del obroka). Napit-ki naj ne bodo presladki. Torej vsakega po malo in pestro,« sve-tuje Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja z Zveze po-trošnikov Slovenije. »Sodobni zajtrk se seveda razlikuje od tradicionalnega. Hiter na-čin življenja in pomanjkanje časa zjutraj, ko hitimo v službo ališolo, je tudi industriji dal priložnost za pripravo živil, ki so na-menjena hitri pripravi zajtrka,« razlaga Marjana Peterman indodaja: »Tako se med različnimi vrstami žita za zajtrk že nekajmesecev ponujajo tudi keksi za zajtrk, pogosto v majhni priro-čni embalaži, kar nakazuje, da si jih lahko privoščimo kot hiter

zajtrk, jih morda pohrustamo kar na poti v službo. Piškoti so si-cer v oglasnem sporočilu postreženi na krožniku, poleg pa sona pogrinjku še sadje, kozarec mleka ali jogurta ter skodelicaza kavo ali čaj. V oglasu nam torej predlagajo, naj si zjutraj po-strežemo kar s keksi, ne pa s kosmiči, mlečnim zdrobom ali ko-som kruha. In kaj bi s tem pridobili? Skorajda nič, če zraven respripravimo vse naštete sestavine, bomo pa zaužili bistveno večsladkorja in maščob, kot če bi si privoščili polnozrnati kruh alikoruzne kosmiče.«

elVita Breakfast, Polnozrnati kruh/keksi za zajtrk polnozrnata Koruzni (žito in mleko) žemljica kosmiči

Maščoba v g/100g 14,0 0,9 1,0Sladkorv g/100g 20,0 0 6,0Energija v kJ/kcal 1.840/440 860/205 1.570/370

Povzeto po informacijah Zveze potrošnikov Slovenije.

Vsebnost maščobe in sladkorja v nekaterih živilih za zajtrk

Kliničnih znakov ob hipoglikemiji jeveliko in se lahko razlikujejo od posa-meznika do posameznika. Pomembnoje, da se učimo prepoznati znake hipo-glikemije in ob njih pravočasno ukrepa-ti. Znake hipoglikemije lahko opazi po-sameznik sam, pogosto pa tudi družina,prijatelji, sodelavci …

Vzroki hipoglikemijeHipoglikemija lahko nastopi iz različnih

vzrokov. Najpogosteje se to zgodi, ka-dar injiciramo prevelik odmerek inzuli-na ali kadar za mesto injiciranja izbere-mo predel nad aktivno mišico (predšportno aktivnostjo). Nastopi lahko tudi,če izpustimo reden obrok hrane ali zau-žijemo manjši obrok glede na injiciran od-merek inzulina. Hipoglikemija je lahkotudi posledica intenzivne telesne aktiv-nosti ali bolezni z bruhanjem ali drisko.

Najpogostejši znakihipoglikemije

Hipoglikemijo sprva občutimo kot po-večano lakoto, tresenje, bledico, pote-nje, močan in pospešen srčni utrip, ob-čutek vročine in tudi slabost ter bruha-nje. Lahko smo razdražljivi, omotični,zmedeni, utrujeni in zaspani, se težkokoncentriramo, govorimo počasi in za-tikajoče. Pojavita se lahko tudi glavobolin motnja vida. Če ne ukrepamo ustre-zno, lahko izgubimo zavest, pojavijo sekrči.

Hipoglikemijo delimo na blago, sred-njo in hudo. Pri blagi in srednji stopnjizavest ni motena in si lahko pomagamosami. Pri hudi hipoglikemiji pa nismosposobni ukrepati samostojno, lahkosmo nezavestni, v komi ali imamo krče.Za reševanje pri taki hipoglikemiji potre-bujemo pomoč druge osebe.

Pomembno je, da že ob prvih znakihslabega počutja izmerimo vrednostkrvnega sladkorja ter tako pravočasnoodpravimo hipoglikemijo ali prepreči-mo napredovanje v hudo obliko.

Zdravljenje hipoglikemijeHipoglikemija lahko nastane kadarko-

li: doma, v službi, v šoli, med telesnoaktivnostjo ali med vožnjo z avtomobi-lom. Največkrat nas preseneti nenadomain nepričakovano. Ob hipoglikemiji jeključnega pomena hitro in pravilno ukre-panje, zato naj njene znake poleg družin-skih članov prepoznajo tudi prijatelji,sodelavci, sosedje in prijatelji. Čim večbližnjih ljudi je seznanjenih z našo slad-korno boleznijo in pozna znake ter ukre-pe ob hipoglikemiji, bolj bomo varni.

Ker hipoglikemija nastane nenadoma,je pomembno, da imamo vedno pri sebihrano ali pijačo, s katero bomo rešili za-plet. Običajno imamo s seboj sladek na-pitek (sok, ledeni čaj, navadno kolo)oziroma kocke sladkorja. Pogosta je tudiuporaba glukoznih tablet, ki se hitrovsrkajo in posledično hitro zvišajo krvnisladkor ter jih je lahko odmeriti glede navišino krvnega sladkorja in težo posa-meznika.

Po hipoglikemiji bolnika nikoli ne pu-stimo samega. Ostane naj z osebo, ki po-zna znake in ukrepe ob hipoglikemiji.

Kadar je predviden obrok po hipogli-kemiji šele čez več kot eno uro, zauži-jemo dodatno še manjši obrok (30 g)sestavljenih ogljikovih hidratov, npr. koš-ček kruha z maslom ali sirom, jabolkoin kreker …

ZaključekHipoglikemija lahko nastane nenado-

ma, zato moramo paziti, da si redno me-rimo krvni sladkor, pravilno sestavljamoobroke, jih ne opuščamo ter jih enako-merno porazdelimo čez ves dan (do petobrokov na dan).

Hipoglikemijo rešujemo načrtovano, zodmerjeno količino ogljikovih hidratov,da je dvig krvnega sladkorja čim boljenadzorovan.

Vir: Bratina, N. (ur). Sladkorčki. Vse, kar ste želeli vede-ti o sladkorni bolezni. Društvo za pomoč otrokom spresnovnimi motnjami. Ljubljana. 2012; 76-85.

Hipoglikemija, najpogostejši akutni zapletsladkorne bolezni tipa 1

O hipoglikemiji govorimo, kadar krvni sladkor zdrsne pod 3,5 mmol/L. Znaki hipoglikemije se lahko pojavijo tudipri višjih vrednostih, ob hitrem padcu krvnega sladkorja. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1 so pogoste tudinočne in nezavedne hipoglikemije. Zelo pomemben spremljevalec hipoglikemije je strah.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Hipoglikemija

® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Redna telesna aktivnost je za diabeti-ka vsaj tako pomembna kot uravnoteže-na zdrava prehrana. Telesna aktivnostvodi do povečanja prevzema glukoze vmišicah, kjer se oksidira in nam dajeenergijo. Redna telesna aktivnost izbolj-šuje presnovo ogljikovih hidratov, izko-ristljivost glukoze in občutljivost inzu-lina. Prav tako izboljšuje krvni tlak in se-stavo krvnih maščob ter cirkulacijo. Te-lesna aktivnost pospešuje hujšanje in vkombinaciji s spremembami prehraneomogoča vzdrževanje telesne teže v dalj-šem obdobju. Pomaga zmanjševati stres.Telesna aktivnost je pri preprečevanju inzdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 invzdrževanju urejenosti sladkorne bole-zni pri sladkorni bolezni tipa 1 tako po-membna, da bi morala biti “na recept”,tako kot je “na recept” po srčnem in-farktu.

Ali telesno aktiven sladkorni bolnik potrebujespecifično prehrano?

Odgovor je odvisen od njegove staro-sti, teže in prehranjenosti, načina zdra-vljenja, morebitnih zapletov in drugihobolenj ter vrste, intenzivnosti in traja-nja telesne aktivnosti. Pomembno jetudi, ali gre za poklicno oziroma tek-movalno dejavnost ali za rekreacijo.

Ustrezna hrana mora zagotavljati do-volj energije, ki nam jo dajejo ogljikovihidrati, beljakovine in maščobe. Brezogljikovih hidratov, ki se pri prebavi raz-gradijo do glukoze, ki potuje do vsehtelesnih celic in tam razkraja do vode inogljikovega dvokisa (zgoreva), ob tem pasprošča energijo, ne bi bilo življenja.Tudi beljakovine, ki jih telo ne porabi zarast in razvoj tkiv in sintezo snovi, ki soza delovanje telesa nujno potrebne, sepri presnovi spremenijo v glukozo inporabijo za tvorbo energije. Zaloga ener-

gije, ki se ne potrebuje takoj, pa so maš-čobe. Ko zmanjka “bencina” glukoze izogljikovih hidratov in preostanka belja-kovin, se pri presnovi v jetrih iz maščob(zaužitih ali telesnih maščobnih zalog)tvori potrebna glukoza. Vsi ti procesipotekajo nenehno, od rojstva do smrti,uravnavajo pa jih številne sestavine, kijih tvori naše telo (npr. hormoni), ali pajih dobimo s hrano, pretežno iz zelenja-ve in sadja (npr. vitamini, minerali, an-tioksidanti, snovi, ki preprečujejo na-stanek rakavih obolenj ipd.). Če v pres-novi pride do bolezenskih motenj bodi-si zaradi okvar v tvorbi in delovanju hor-monov bodisi zaradi preobremenjenostiorganizma s posameznim hranilom(neuravnoteženosti zaužite hrane), senormalen potek presnove poruši, gluko-za iz krvi ne prehaja pravilno in zado-stno v celice in se tam ne razgrajuje napravilen način. Krvni sladkor je nad nor-malno vsebnostjo, kar označuje slad-korno bolezen. Ni pa le povišan krvnisladkor problematičen, nastanejo razli-čne motnje v presnovi maščob, kar lah-ko poleg sladkorne bolezni vodi tudi dobolezni srca in žilja ter mikro- in makro-vaskularnih zapletov sladkorne bolezni.Poleg ogljikovih hidratov, ki nam daje-jo večino energije, so za zdravo telesnodejavnost in za obnovo telesa pomemb-ne tudi beljakovine. Kakovostna meša-na vsakodnevna prehrana praviloma za-dosti potrebam po beljakovinah pri ve-čini telesne dejavnosti.

Ne pozabimo na vodoKo govorimo o prehrani, ne smemo po-

zabiti tudi na primerno vsebnost vode(hidracijo). Vzdrževanje hidracije je pravtako izjemno pomembno za zmoglji-vost pri telesni aktivnosti in za krvnisladkor. Še posebej je pomemben vnostekočine pred telesno aktivnostjo in po

njej (če je mogoče, tudi med njo) v vro-čem okolju. Uravnotežena zdrava prehra-na je torej osnova za zdravljenje in urav-navanje pravilnega poteka presnove vsa-kega sladkornega bolnika. Seveda se pritem poleg količine zaužite hrane in urav-noteženosti hranil, ki dajejo energijo,upoštevajo tudi nekatere lastnosti živil,kot so npr.: delež sladkorjev in kom-pleksnih ogljikovih hidratov v živilu,čas, potreben za razgradnjo ogljikovih hi-dratov med prebavo do glukoze (živilaz nizkim glikemičnim in živila z visokimglikemičnim indeksom), delež in oblikaprehranske vlaknine, biološka kakovostbeljakovin v živilu, sestava maščob gle-de na vsebnost posamezne maščobne ki-sline, količina, medsebojna razmerja insinergistična dejavnost mikrohranil vživilu ter vsebnost vode v živilih. Le takaprehrana bo vsem, takim, ki so manj alibolj telesno aktivni, omogočila optima-len izkoristek telesne aktivnosti ter hkra-ti varovala zdravje posameznika, ob tempa zagotavljala čim manjše nihanjekrvnega sladkorja.

Na splošno velja, da sladkorni bolni-ki tipa 2, ki se zdravijo le s spremem-bo življenjskega sloga ali z zdravili, kine povzročajo tveganja za hipoglike-mijo, če telesna aktivnost traja krajšičas, ne potrebujejo dodatne hrane. Ševeč, na ta račun lahko postopoma “ku-rijo” telesne maščobne zaloge inzmanjšujejo telesno težo, ki je pri ve-čini teh bolnikov prevelika. Katere te-lesne dejavnosti so za to najprimer-nejše? V 10 minutah bodo pokurili 100kcal, če bodo skakali čez kolebnico,zaigrali partijo skvoša ali tenisa, pla-vali kravl ali čistili sneg z lopato, v 15minutah, če bodo dvigali uteži, se ude-ležili aerobne vadbe ali hodili navkre-ber, v 20 minutah pri hitri hoji, vožnjis kolesom (ne tekmovalno) in v 30 mi-

Prehrana diabetika ob telesni aktivnosti

Gibanje in pravilna, uravnotežena prehrana, ki zagotavlja prav toliko energije, kot je telo potrebuje za rast, razvojin obnavljanje ter za telesno aktivnost, bodisi za opravljanje vsakodnevnih opravil bodisi za dodatno telesnodejavnost, je osnova za zdravljenje sladkorne bolezni. Vendar danes vemo, da je več oblik sladkorne bolezni zaradirazličnih vzrokov in z različnimi poteki, da se bolniki glede na svoje zdravstvene, kulturne in okoljske dejavnike medseboj zelo razlikujejo, zato prehranska priporočila, ki ne upoštevajo vseh teh dejavnikov, preprosto niso mogoča.Zato bi vsak bolnik potreboval individualno svetovanje, upoštevajoč zdravstveno stanje, gibalne in prehranskenavade, kar pa bi mu lahko zagotovil le dietetik (prehranski svetovalec) kot sestavni del diabetološkega tima.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Telesna aktivnost in sladkorni bolnik – prehrana


® Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živ. tehn.

nutah pri plesu, sprehajanju psa ali po-tiskanju otroškega vozička.

Previdnost pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom

Pred telesno aktivnostjo se morajoodločiti za vrsto dejavnosti, njeno traja-nje in intenzivnost ter si izmeriti krvnisladkor. Če je ta pod 5 mmol/L, je tre-ba pred začetkom zaužiti dodaten obrok,če je 5–15 mmol/L in je dejavnost krat-kotrajna, dodaten obrok ni potreben, pridejavnosti, ki traja dalj časa, pa je doda-ten obrok ogljikovih hidratov zaželen. Čekrvni sladkor presega 15 mmol/L, je tre-ba izmeriti še ketone v urinu. Če keto-nov ni, se načrtovana aktivnost lahkoizvede, dodaten obrok ni potreben. Čepa so v urinu ketoni, je potrebna dodat-na doza inzulina, telesna aktivnost pa sene sme izvajati toliko časa, da ketonovv urinu ni več. Za dodaten obrok privrednostih krvnega sladkorja 5–15mmol/L zadostuje že ena enota (15 g)ogljikovih hidratov, bodisi da je to v obli-ki sadeža (srednje veliko jabolko ali po-maranča, 3 majhne klementine, manjša

banana, 1 dl sadnega soka) bodisi v obli-ki škrobnega živila (pol koščka kruha,2 krekerja, 2 keksa) ali mleka (lonček jo-gurta ali drugih fermentiranih mlečnihizdelkov). Obrok pri vrednostih pod 5mmol/L pa naj bi vseboval 25–35 gramovogljikovih hidratov, in to iz ene enotemleka in ene enote sadja ali škrobnegaživila.

Pri vzdržljivostnih športnih dejavno-stih, kot so na primer kolesarjenje, pla-vanje in tek, ki trajajo več kot 90 minut,naj sladkorni bolniki pojedo z ogljikovi-mi hidrati bogat obrok eno do tri urepred začetkom vadbe. Pri tem se raču-na približno 15 gramov ogljikovih hi-dratov na 30 minut zmerno intenzivnevadbe, čemur pa je treba tudi inzulinprilagoditi tako, da se pospeši tvorbaglukagona v jetrih. Krvni sladkor in ustre-zno hidracijo je treba kontrolirati še medvadbo in tudi med vadbo zaužiti dodat-ne ogljikove hidrate. Računa se, da je po-trebno približno 60–80 gramov ogljiko-vih hidratov na uro oziroma ~1 gramogljikovih hidratov na 1 kilogram telesneteže športnika na uro. Ti ogljikovi hidra-

ti pa naj bi se hitro absorbirali. Primer-ni obroki so glukoza, glukozni geli, špor-tni izotonični napitki in banane.

Načrtovano prehranjevanjetudi po vadbi

Po vadbi je tudi pri sladkornih bolni-kih treba nadomestiti med vadbo pora-bljene ogljikove hidrate, beljakovine intekočino. Povečana občutljivost inzuli-na in izkoristljivost glukoze v mišicahlahko povzroči zapoznelo hipoglikemi-jo. Če se vadba izvaja v popoldanskihurah, hipoglikemija lahko nastane medspanjem, kar je še posebno nevarno.Zato naj bi diabetik po vadbi za obnovoglikogenskih zalog v telesu v jetrih in mi-šicah zaužil približno 1,5 grama ogljiko-vih hidratov na kg telesne teže. Kolikour po končani vadbi velja povečana ko-ličina zaužitih ogljikovih hidratov, je od-visno od intenzitete in trajanja vadbeter tveganja za hipoglikemijo posamez-nika. Primerno živilo za nadomeščanjeglikogenskih zalog je jogurt, saj vsebu-je dovolj ogljikovih hidratov, kakovostnihbeljakovin in tekočine.

Treningi, prav tako pa seveda tekme,so bili fizično zelo naporni in so zahte-vali primerno urejen krvni sladkor žepred tekmo, da ne bi prihajalo do hipo-glikemij ali da se ne bi krvni sladkorpreveč zvišal zaradi adrenalina. Pravtako smo redno merili krvni pritisk, kise je pred tekmami zvišal.

Priprave pred tekmoNogometaši so morali biti na tekmo

pravilno pripravljeni. Poleg kondicije jebilo treba poskrbeti za pravilne obrokepred tekmo in po njej ter za pravilnedoze inzulina. Pomembni so bili pravil-ni bolusni odmerki za pokrivanje obro-kov in preventivno zmanjševanje bolus-nih odmerkov inzulina na račun inten-zivne telesne aktivnosti, da bi prepreči-li hipoglikemije.

Odmerki med tekmoOb intenzivni telesni aktivnosti se

krvni sladkor zelo zniža in potrebne sobile konkretne korekcije na dan tekemin treningov. Res pa je, da se na telesnoaktivnost lahko vsak posameznik odzo-ve zelo različno, zato so bile pomemb-ne redne meritve krvnega sladkorja inpritiska pred tekmo, med njo in po njej.

Zelo pomembno je bilo, da diabetik no-gometaš ni začel tekme s previsokimkrvnim sladkorjem, kajti adrenalin bilahko krvni sladkor še dodatno zvišal.Nogometne tekme so zahtevale intenzi-vno telesno aktivnost, zato so si moralinogometaši pred tekmo zmanjšati bolu-sni odmerek inzulina, ki je med aktiv-nostjo deloval od 30- do 50-od-stotno. Tisti, ki imajo inzulin-ske črpalke, so si jih pred tek-mo odstranili.

Zelo pomembna je bilatudi pravilna prehrana

Če je bil krvni sladkor predtekmo ali po njej 5,0 milimol/l,je bilo treba zaužiti prigrizek,sestavljen iz 15 do 30 gramovogljikovih hidratov in 7 do 8gramov beljakovin.

Še pogostejša samokontrolaPred tekmo, med njo in po njej so bili

zelo pomembni še pogostejše meritvekrvnega sladkorja in ukrepanje ob mo-rebitnih težavah. Na morebitne hipogli-kemije smo bili zelo dobro pripravljeni,vendar razen nekaj manjših težav zara-di nihanja krvnega sladkorja zapletov

ni bilo. Prav tako sem spremljala krvnipritisk in splošno počutje nogometašev.

Dodatno izobraževanjeTudi v prostem času sem ves čas vo-

dila delavnice o FIT-terapiji, pravilnemdoločanju bolusnih odmerkov inzulinaglede na zaužito količino ogljikovih hi-

dratov in telesno aktivnost ter opozarja-la na pravilne ukrepe ob hipoglikemijiali previsokem sladkorju. Evropskoprvenstvo na Madžarskem smo zapu-stili z zelo lepimi spomini in zanimivi-mi izkušnjami.

Letos nas čaka ponovni izziv, DiaEuro 2015 v Romuniji!

Skrbno načrtovano na nogometno igrišče

Septembra 2014 so se slovenski nogometaši diabetiki udeležili evropskega prvenstva v malem nogometu naMadžarskem. Na prvenstvu je sodelovalo štirinajst evropskih držav. Za vse udeležence je bila to nepozabna inzanimiva izkušnja ter izziv, kako s telesno aktivnostjo dobro urediti krvni sladkor.

OSEBNA ZGODBA: Priprave na tekmo Dia Euro 2014


® Mima Zadnek, dipl. med. sest.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob koncu lanske-ga leta v želji, da bi poenostavili zdravljenje bolnikov in zmanj-šali administrativno preobremenjenostzdravnikov, s 1. oktobrom 2014 uvedel“obnovljivo naročilnico” za medicinske pri-pomočke. Obnovljiva naročilnica je namenjena zava-rovanim osebam s stabilnim kroničnimzdravstvenim stanjem, ki so upravičene domedicinskih pripomočkov. Pri stabilnemkroničnem zdravstvenem stanju upravi-čenost do medicinskega pripomočka, ki sepredpisuje na obnovljivo naročilnico, ugo-tovi pooblaščeni osebni ali napotni zdrav-nik. Na obnovljivo naročilnico zdravnikpredpiše najmanjšo potrebno količinomedicinskih pripomočkov, predvideno za

90 dni. Zavarovana oseba na tako naročilnico medicinske pri-pomočke prevzema eno leto (skupaj največ štirje prevzemi), na

vsakih 90 dni. Do zdaj je bilo mogoče predpisa-ti te pripomočke na naročilnico za največ 90 dni. Na obnovljivo naročilnico se lahko predpišejo tudimedicinski pripomočki pri zdravljenju sladkornebolezni.Če se pri zavarovani osebi spremenijo zdravstve-no stanje ali druge osebne okoliščine, lahko oseb-ni ali napotni zdravnik obnovljivo naročilnico, za-pisano v sistemu On-line, prekine. Vsi postopki vzvezi s predpisom in izdajo medicinskih pripo-močkov na obnovljivo naročilnico so v celoti infor-macijsko podprti. Informacijski sistem ZZZS omo-goča zdravnikom in dobaviteljem vpogled v podat-ke o stanju posamezne obnovljive naročilnice v skla-du z dodeljenimi pooblastili.

Uvedba obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke

Vsakega tekmovalca smo skrbno spremljali.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. Z.

Pred leti, ko še niso bili soseske, ulice, parkirišča in dvoriščaprazni, je tam mrgolelo otrok. Zaprašeni, umazani, glasni in ži-vahni so igro iskali v tekanju, skrivanju, plezanju, žoganju in ko-lesarjenju. Nam je to zlezlo v naravo, smo se gibanja navadili,nam brez gibanja živeti ni? Nisem prepričana. Danes nas v am-bulantah za sladkorne bolezni obiskujejo čedalje mlajši ljudje,tudi moja generacija, generacija sedemdesetih let, generacija, kije popoldneve preživela zunaj in se nenehno gibala. Opažam, daje gibanje redkim navada, gibajo se premalo, ker za to ni ne časane volje. Tako vsaj pravijo. Ena bistvenih in za moje mnenje ne-zanemarljivih sprememb je delovnik.

Rana ura, zlata ura ni več v modi Zjutraj je navada malo pospati, služba se začne med osmo in

deveto, deljen delovnik, pozno popoldne ali zvečer pa domov. Šenajteže je življenje usklajevati, ko so otroci majhni, in tja do kon-ca osnovne šole, ko nas starše po prihodu domov čaka še kup ob-veznosti, v katerih ni prostora zase, pač pa za otroke, družino.In čeprav smo se nekoč gibali cele popoldneve, to navado zlah-ka opustimo. Potreba po gibanju žal ni tako močna kot potrebapo hrani! Nekateri pa brez gibanja ne morejo živeti; zakaj in včem so oni toliko drugačni kot drugi, ki ne najdejo časa za giba-nje? Krivec za moje razmišljanje je bila moja učiteljica anglešči-ne, starejša gospa, ki jih šteje že skoraj sedemdeset. Po naključ-ju sva se znašli na vodeni vadbi pilatesa. Jaz ga obiskujem dva-krat ali trikrat na teden, gospa obvezno štirikrat. Pripovedovalami je izkušnjo z novoletne zabave, na kateri so se srečali upoko-jeni učitelji osnovne šole. Kot mi je povedala učiteljica, zabava splohni bila zabava, temveč primerjanje, koga kaj boli, kdo česa ne zmo-

re, kakšne tablete jemljejo za povišani tlak in holesterol, skratka– prav nič zabavnega. Večina nikamor ne gre, saj se težko giblje-jo, ker je vse po starem, si nimajo povedati kaj novega. In življe-nje je prav zato še veliko bolj žalostno, kot je sicer v svetu in našidržavi. Učiteljica angleščine vsako leto nagovarja kolektiv svojihsodelavk, naj se ji pridružijo pri telovadbi, še celo učiteljico tele-sne vzgoje je povabila, z mislijo, da je pri njej gibanje najbolj vnavadi. Žal se njenemu vabilu nihče ne odzove. Skoraj v jezi jepripovedovala: »Samo tarnajo, nihče pa nič ne naredi zase. Jazpri svojih letih nimam povišanega tlaka, imam normalen holeste-rol in trigliceride, nimam sladkorne bolezni, lahko hodim in ševeliko več kot to! Čeprav imam kakšen kilogram več kot pri dvaj-setih, to še ni razlog, da bi bila neaktivna.« To “veliko več” lahkopotrdim, saj včasih v dvorani neprekinjeno zrem v smer, kjermoja nekdanja učiteljica izvaja vaje, in jo ob tem občudujem, kakonaredi sklece, zvezdo na eni roki, lastovko in še in še.

Menim, da je človek po naravi len Z odločitvami krojimo in bogatimo svoje življenje. Za življe-

nje je najslabše, če se ne odločimo. Odločitve moramo spreje-mati vsak dan, za vsak teden, mesec in leto naprej. Potrebuje-mo dober načrt s ciljem, ki ga lahko dosežemo. Od nekdaj so sestarejše generacije pritoževale, kakšni so »tamladi«, danes vsi go-vorimo, kaj bo z njimi, saj samo sedijo in guglajo, tvitajo, vibra-jo, skratka kratkočasijo se s telefoni, tablicami ali računalniki.Mi, malo starejši, smo pa čisto drugačni. Bolj zdravo živimo, seveč gibljemo, svoj čas porabimo koristneje! Pa to res drži? Mojesporočilo za danes je: »Bodite vzor sebi in drugim, predvsem svo-jim otrokom, vnukom in ljudem, ki so vam blizu!«

EDUKOTIČEK

Učiteljica angleščine in pilatesIz svojega otroštva se dobro spominjam telovadbe. Za večino otrok je še dandanestelovadba najljubši predmet v šoli in prav žalostno je, da je njen obseg čedalje boljosiromašen. Učni načrt je napolnjen z vsemi mogočimi predmeti, povečuje se obsegslovenščine, več je tujega jezika in več izbirnih predmetov, kot so računalništvo,

astronomija in drugi predmeti, ki bolj spominjajo na prosti čas kot na šolo. Naši osnovnošolci imajo do šestegarazreda tri ure športa (še lani smo temu rekli športna vzgoja, pred tem pa tudi telesna vzgoja), od šestega dodevetega le dve uri na teden. Dve uri za najstnika ali tri ure za malega otroka, oboje je premalo.

foto

: B. B

.

® Jana Klavs, diplomirana medicinska sestra edukatorka

Med diabetikitipa 1 je redna te-lesna vadba uve-

ljavljen način preživljanja prostega časa,skrbi za svoje dobro počutje in zdravje. Po-leg rekreativnih športnikov je čedalje večtudi posameznikov, ki se s športom ukvar-jajo na izjemno zahtevni ravni ali pa celoprofesionalno. Posamezniki kljub diabete-su tipa 1 dosegajo vrhunske športne rezul-tate in se lahko v tem pogledu enakovred-no merijo z zdravimi vrstniki. Med njimiso tekači, kolesarji, plavalci, košarkarji,teniški igralci, plesalci, ki uspešno zdru-žujejo zahtevne športne obremenitve zvodenjem sladkorne bolezni. Vendar jeob tem treba posebej poudariti, da to odposameznika zahteva veliko prilagajanja,odrekanja in da vsako tovrstno delovanjevedno pomeni izjemno veliko obremeni-tev za organizem.

V prispevku želim spodbuditi bralce, dapostanete rekreativni športniki, in z vamideliti lastne izkušnje.

Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije jeprav v ta namen izpeljalo dvodnevno učnodelavnico z naslovom Diabetik in športniizzivi. K razmisleku o temi učne delavni-ce so vodila opažanja in pobude članov, dase pri telesni vadbi kljub znanju, izku-šnjam, uporabi sodobnih medicinsko-teh-ničnih pripomočkov še vedno prepogostodogajajo nezaželene situacije: hipoglike-mije, izčrpanost, posledična nepazljivostin nezbranost, ki lahko vodijo do drugihpoškodb. Tovrstne negativne izkušnje lah-ko zmanjšajo motivacijo, povzročijo strahin druge zadržke za telesno vadbo.

Pomembna je redna vadbaZa ohranjanje in krepitev celostnega

zdravja in dobrega počutja je priporočenaredna in zmerna telesna aktivnost. Šport-na vadba kot oblika rekreacije izboljšujesplošno počutje, ohranja in krepi telesnokondicijo, zmanjšuje stres in njegove sla-be učinke ter krepi samozavest. Ob tem pav primerjavi z vrhunskim športom pravi-loma ne pomeni velike preobremenitveza organizem.

Poznavanje, zavedanje in upoštevanjesoodvisnosti in povezav telesne vadbe zdrugimi dejavniki, to so zlasti prehrana, po-čitek in sprostitev ter medicinske terapije,pomembno pripomorejo k pozitivnimučinkom vadbe in preprečevanju morebi-tnih zapletov in težav. Kakor se mordasprva zdi misel nekoliko nelogična, pavendar: kronična bolezen, kot je diabetes,lahko v tem pogledu za posameznika po-meni pozitivno varovalko, da vsa ta področ-ja svojega življenja skrbneje in bolj premi-šljeno načrtuje, s tem pa bistveno zmanj-ša morebitne težave ali se jim celo izo-gne. Kar 60 odstotkov vseh rekreativnihšportnikov zaradi prevelike zagnanosti zašportne dosežke, čezmernih telesnih obre-menitev in nepoznavanja ter neupošteva-nja pravil regeneracije “pregori”.

SamoopazovanjeSamoopazovanje pomeni preverjanje in

prepoznavanje svojih občutkov in občutenjter njihovega razumevanja in posledične-ga prilagajanja. Preseganje lastnih psiho-fizičnih zmogljivosti in meja je zlasti prišportni vadbi pogosto osrednji motiv, ven-dar je črta med izzivom in nevarnostjotanka in težko opredeljiva, marsikdaj pa iz-jemno hitro spremenljiva. In to velja za vsa-kega posameznika, za diabetika pa še to-liko bolj. Ozaveščanje sebe, svojih misli intelesa so sposobnosti, ki jih ima vsak vsebi, vendar jih z usmerjenostjo k čim boljučinkovitemu in razumsko vodenemuopravljanju vsakodnevnih obveznosti sča-soma zanemarimo in nanje pozabimo.Obujanje in ponovno učenje teh sposob-nosti je vključeno v raznovrstne tehnike inprakse: meditacija, joga, dihalne vaje, teh-nika body-scan in tehnika “čuječnosti” sosamo nekatere od njih.

Koraki samoopazovanjaSamozavedanje: Izberemo tisto vrsto

telesne dejavnosti, ki nam je prijetna. Tra-janje in intenzivnost vadbe prilagodimosvojim zmožnostim in trenutnemu poču-tju.Velja rek: ne poskušaj ujeti tistih predseboj in ne čakaj tistih za seboj.

Samoopazovanje: Naučiti se moramoposlušati svoje telo in misli, ki se nam po-rajajo … Telo nam sporoča, kdaj je vadbedovolj, kdaj je preveč intenzivna. Telo namsporoča, kdaj potrebuje hrano, vodo, po-čitek in oddih.

Samoupoštevanje: Informacije in signa-le, ki nam jih sporoča naše telo, se mora-mo naučiti sprejeti in se po njih ravnati. Po-gosto jih zaradi predhodno načrtovanegadogodka ali zastavljenih ciljev preslišimo,potlačimo in zanemarimo, kar pa ima lah-ko le hipni učinek, dolgoročno pa vseka-kor ne pripomore niti k športnemu na-predku niti k dobremu počutju.

Kaj pomeni in kakšne učinke prinaša teh-nika samoopazovanja v vsakdanjem ži-vljenju in pri športnih aktivnostih diabeti-ka? Ko se odpravim na sprehod, se zahip ustavim, zaprem oči, se dobro predi-ham in v mislih osredinim na svoje tele-sno počutje. Med vadbo takšne premoreše večkrat ponovim, morda na vrhuvzpetine, ki sem jo osvojila, ali na lepirazgledni točki. Telo sporoča, ali so nogeutrujene, ali so misli zbrane, imam šemotivacijo za nadaljevanje poti ali pa binajraje sedla. Vse to so pri meni zname-nja morebitnega upadanja sladkorja vkrvi in pomembno je, da jih slišim in ra-zumem. Pri teku imam že izurjen občuteksamoopazovanja: ko se porajajo misli otem, da bi šla rada domov, vem, da ječas za prigrizek oziroma da vadbo poča-si končam.

Drugi pomembni dejavnikirekreacije: prehrana, počitekin sprostitev

Pomembna podpora in dopolnitev špor-tni aktivnosti pa so tudi prehrana, hidra-cija, počitek in sprostitev. V nasprotju z raz-noliko in uravnoteženo prehrano, zadostnokoličino zaužite tekočine, ustrezno od-merjenim počitkom in ne nazadnje spro-stitvijo in razvajanjem gradimo in utrjuje-mo temelj za uspešno in varno športnoudejstvovanje in napredovanje. Pa naj toostanejo teme za prihodnje številke!

“Zdrav duh v zdravem telesu”

Telesna aktivnost je pomembna za zdravo in kakovostno življenje: za krepitev telesa, dobropočutje in zmanjševanje stresa, za diabetika pa je še toliko pomembnejša za dobro urejenostglikemije, za ugodne celostne učinke na zdravje in dolgoročno preprečevanje poznih zapletovbolezni. Hkrati pa je tudi svojevrsten izziv.

OSEBNA ZGODBA: Eva Bolčič – diabetik in športni izzivi


® Eva Bolčičfo

to: O

SEBN

IA

RHIV

E. B

.

Nekajkrat na leto se vidimona športnem srečanju ali naproslavi in si izmenjamovljudne pozdrave, a le malo-krat pogovor zaide tudi naosebno raven, kaj je kdo po-čel v življenju, s čim se ukvar-ja in kaj mu je všeč, katerabarva mu je ljubša, … če sene ustavimo in poklepetamo.Gospa Marija Podvršič se jeleta 2005 kot predsednicaDruštva diabetikov Koper pri-družila naši sladki družini ins svojo simpatičnostjo našla pot do našihsrc. Občasno se slišiva po telefonu in po-klepetava, kaj je treba narediti, da se pro-grami dobro izpeljejo, najdeva skupne re-šitve in se nasmejiva kakšni pametni po-gruntavščini. Za konec pa jo seveda šepovprašam, kam jo bo odpeljala naslednjaladja, saj pridno potuje in s križarkami os-vaja pristanišča.

Lani pa se je ponudila priložnost, dasem z njo odpotovala v Istanbul na skup-ščino Evropske zveze diabetikov. Med po-tjo sva veliko klepetali in tako sem velikoizvedela o njeni prehojeni življenjski poti.Kot nalašč za marčevsko temo Diabetik inšport je zanimiva tudi Marija, saj se je vseživljenje ukvarjala s športom in rekreaci-jo. Zastavila sem ji nekaj vprašanj o špor-tnih dejavnostih, s katerimi se je ukvarja-la in s katerimi se še ukvarja pri svojih 77letih, seveda s svojo prijateljico sladkorno,ki jo ima od leta 2003.

Marija je od mladih nog v gibanju

Odraščala je med štirimi brati in sestrov Ljubljani. Pravi, da se je morala kar hi-tro prilagoditi in naučiti teči, če je kakšnokomu nazaj povedala, da je ni ulovil. Naj-prej je začela hoditi k telovadbi na bližnjiTabor, nato v Narodni dom v Ljubljani.Pozneje je trenirala atletiko, najboljša je bilav sprintu. Spominja se, da je bila vsa po-nosna, ko je zasedla drugo mesto na repu-bliškem prvenstvu v teku, doma pa so bilibratje malo ljubosumni na njen uspeh. Pridvajsetih letih se je poročila in si z možemustvarila družino v Kopru. Zato je tekaško

kariero opustila. V Kopru je začela igratinamizni tenis in že od prvega tekmovanjanaprej še vedno pobira medalje na športnihigrah finančnih organizacij. Zdaj se rada po-hvali, da igra tudi s trikrat mlajšimi tekmo-valkami, ki jih še vedno uspešno užene.

Kondicijo ohranja tudi danesDvakrat na teden pridno hodi k telovad-

bi, če ima le čas in če je doma. Pravi, da jiprav manjka telovadba, če kdaj ne gre. Tudivožnja z avtomobilom je zanjo šport in radasede v avto. Včasih pa je prijela tudi za vo-lan in vozila turistični rally v klubu Avto

moto tourning kluba v Kopru. »Pri vožnjimoraš biti zbran, res je, da se ne gibaš, jepa razmišljanje tudi dobro, da preprečimorazne starostne odklone,« dodaja Marija.Veliko potuje po svetu ter raziskuje nove kra-je in države. Meni, da je tudi to zelo dobrarekreacija. Skočiš iz avtobusa, povzpneš sena ta ali oni hrib, stopiš v čoln, sprehodišse po mestu itd. Kot pravi, je veliko gibanjana potovanju, če hočeš kaj videti, pa še ve-liko lepega doživiš. Zdaj načrtuje novo po-tovanje po Angliji. Marija meni, da je giba-nje v zrelih letih zelo pomembno, pred-vsem za sladkorne bolnike. Njej je rednoohranjanje telesne kondicije pomagalo, daje premagala depresijo po smrti sina inmoža, in prav z gibanjem tudi še zdaj držikrvni sladkor v mejah normale.

Vsem, ki imajo sladkorno bolezen, sve-tuje, naj se redno rekreirajo, pri tem pa najne pretiravajo. Dovolj je dvakrat na tedenpo eno uro telovadbe in kakšen sprehod.Zelo pomembno, pravi Marija, pa je, da seimamo radi in da se veliko smejemo. Vsa-ka stvar, če jo pogledate s pozitivne stra-ni, se veliko hitreje in bolje reši. Marijihvala za sodelovanje in naj še naprej osta-ne tako vitalna in nasmejana.

Starejši in športna aktivnost

Veliko govorimo o sladkorni bolezni, o delu društev, zveze, o pomenu športne aktivnosti in zdrave prehrane za sladkorne bolnike, vendar pa le malokdaj govorimo ali predstavimo naše uspešne predsednike društev, ki so v življenju prehodili različne poklicne in tudi osebno zanimive poti.

OSEBNA ZGODBA: O Mariji Podvršič

® Špelca Rudolf

Marija Podvršič in Špelca Rudolf v Istanbulu na IDF Europe

foto

: OSE

BNI

ARH

IVŠ.

R.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Slab začetek, dober konec

Kljub slabemu vremenu smo organizirali letno srečanje, to-krat šesto po vrsti. Predstavili smo preteklo delo in si zada-li nove naloge. Veliko bo izobraževanja, druženja in športa.Pri nas je vedno tudi zabavno, tako februarja nismo pozabi-li na rajanje po mestnih ulicah, da preženemo zimo.

Priprave na šesti zbor naših članov so potekale že nekaj ted-nov pred datumom, ki smo ga izbrali. Ravno 30. januarja le-tos je zima pokazala vse svoje zobe in je že zjutraj močno sne-žilo. Dopoldanske telefonske odpovedi naših skoraj 110 prija-vljenih članov so se kar vrstile, a vztrajali smo in se kljub obi-lici zapadlega snega popoldne zbrali v dvorani Gasilskegadoma v Trbonjah, prišlo nas je več kot 70. Pri tem nam je po-magal avtobusni prevoznik Modri dirkač, ki je naše člane po-biral vse od Slovenj Gradca in Dravograda do Trbonj. Predsed-nik Društva diabetikov iz Maribora ter hkrati predstavnik zve-ze Mirko Topolovec je v tem vremenu junaško premagal pot izštajerske prestolnice. V svojih vrstah smo pozdravili tudi žu-panjo občine Dravograd Marijano Cigala, predsednika Društvainvalidov Dravograd Slavka Haložana, njegovega podpred-sednika Alojza Špalirja, ki je tudi naš član, in direktorja Zdrav-stvenega doma Dravograd ter našega podpredsednika Ervi-na Pečnika, dr. med. Omenjeni gostje so se zbora z veseljemudeležili, pa tudi snežni metež jim tega ni preprečil.Sledilo je zanimivo delovno poročilo predsednika društva Iva-na Pavliča za leto 2014, pa še druga poročila. Gostje so po-hvalili naše delo ter nas spodbudili, da organiziramo še kak-šno dejavnost oz. program. Predsednik nas je v predstavitviprograma povabil k čim večji udeležbi. Iz izvršnega odbora smona njeno željo razrešili Danico Sekavčnik Kotnik in na njenomesto imenovali Marto Triglav. Z glasovanjem smo predlogepotrdili, tudi zvišanje članarine za leto 2016 na osem evrov teroprostitev članarine članom, starejšim od 85 let.S skečem Šnaps kuhaje so nas razvedrili člani Kulturnegadruštva Kimperk teater, nasmejali smo se do solz. Po večerjije sledila zabava s plesom ter poskočni zvoki našega člana glas-benika Ervina Kodruna. Tako smo sneženi dan zaključili z do-bro voljo in prepričanjem, da se kmalu zopet vidimo.

Marjana Pavlič

Polžkove maškareKot že nekaj let zapovrstjo smo se tudi letos na pustni torek nanašem pohodu po dravograjskem trgu prelevili v nune, čarovni-ce, pikapolonice, vedeževalke, polžke, med nami je bila tudisimpatična Indijanka, pa pater Simon Ašič, znameniti komikČarli Čaplin in naš nepogrešljivi ansambel Prijatelji. Najbolj staizstopali bogati ruski carici, ki sta si ogledovali znamenite dra-vograjske stavbe, in najbolj se jima je zdelo zanimivo predvsemobčinsko poslopje. Prihodnje leto prideta na pogovore o more-bitnem nakupu, sta obljubili. Pust je čas rajanja, veseljačenja,pustnih šem in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad inčas, ko skriti za pustno masko lahko povemo vse tisto, česar si

drugače ne biupali. Pust je časpreganjanja zimein praznovanjapomladi, prega-njanje starega inslabega ter prihodlepšega, boljšega.In to sporočilosmo dravograjskiPolžki v tem po-poldnevu tudi pri-našali. Ivan PavličPolžkove pustne šemePoročila smo soglasno potrdili.

n Društvo diabetikov Sežana

Uspešno leto Pri pregledu opravljenega dela smo ugotovili, da smo programizpeljali do popolnosti, organizirali smo pohode, izobraževa-nja, predavanja, nismo se pozabili tudi poveseliti.

V soboto, 15. novembra, smo se udeležili državne proslavemednarodnega dneva sladkornega bolnika v Kopru, naslednji to-rek pa smo v ta namen imeli še proslavo v Sežani. V Sežani smobili vključeni v pripravo prireditve Za zdrava srca Krasa. Že odleta 2007 sodelujemo z Društvom za zdravje srca in ožilja Se-žana in Društvom Klub kraški dren pri organizaciji tega dogod-ka. Tokrat pa sta se nam pridružila še Medobčinsko društvo in-validov Sežana in Rdeči križ Sežana. To je bila že dvajseta pro-slava po vrsti, zato je Društvo za zdrava srca Krasa ob tej pri-ložnosti podelilo priznanja zaslužnim članom. Jesenski del letaje posvečen mednarodnim dnevom, med drugimi tudi sladkor-nim bolnikom, pred nami pa so imeli svoj dan srčni bolniki in in-validi. Pred proslavo so v preddverju dvorane Kulturnega domaSrečka Kosovela opravljali meritve sladkorja, holesterola, tlakain druge. Lani smo imeli rekordno število obiskovalcev, tako daso nekateri ostali pred vrati. Proslava je bila med obiskovalci zelolepo sprejeta, za kar je po našem mnenju najzaslužnejša vodi-teljica Ana Godnič, ki je povezovala vse niti tega kulturnegapraznika. V preddverju so se zbirali prostovoljni prispevki zamlajšega invalida iz hrpeljsko-kozinske občine.

Pohod po dolini RašeSestali smo se v Majcnih, od tod pa krenili po dolini Raše vsedo Mahničev, kjer smo šli do Kazelj in nazaj v Majcne. Spoto-

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Zadnje aktivnosti leta 2014

»Kam le čas beži, kam se mu mudi …?« smo se spraševaličlani Društva diabetikov Novo mesto. Pa, saj še ni bilo dol-go, odkar smo si voščili vse dobro v letu 2014, pa smo se žeposlovili od njega in ni si zopet voščili srečno …

Okrevanje v Strunjanu Novembra smo šli na tedenski rekreacijski oddih. Namen od-diha je pridobitev novih fizičnih in psihičnih moči. Veliko nampomenijo druženje, medsebojna posvetovanja in izmenjavamnenj. Osebje v Strunjanu nas vedno toplo sprejme ter pripra-vi zanimiv tedenski program. Zdravilišče nam ponuja veliko re-kreacije: organizirane pohode po okolici, šolo nordijske hoje,izlet po prelepih primorskih krajih, seveda tudi neomejenouporabo bazena – telovadbo, aerobiko in vsestransko razgi-bavanje v vodi. Prirejajo strokovna predavanja o novostih prizdravljenju sladkorne bolezni, o zdravem načinu življenja in zdra-vi prehrani. Uživali smo v lepo pripravljenih zabavnih večerih,polnih humorja in veselja. Hitro nam je minilo, polni energije

in življenjskega optimizma smo se vrnili domov. Za vse to bise radi zahvalili prijaznemu osebju zdravilišča, društvu diabe-tikov, ki organizira in podpira rekreacijo, predvsem pa naši vo-diteljici Jožici Rolih, višji med. sest., ki v sodelovanju s Stru-njanom organizira okrevanje in poskrbi za nemoten potek bi-vanja. Predano tudi skrbi za skupino in nam ponudi pomoč,ko jo potrebujemo. Darinka Dajčman

Na poti v KogloZbrali smo se pred šolo Grm in pohodnice so kar prihajale. Resje, da je bilo pred štirinajstimi dnevi slabše vreme in temu pri-merno le šest pohodnikov, a tokrat je bilo drugače. Kar šest-najst se nas je zbralo! Pri cerkvi v Žalovičah (kjer smo opazi-li napis, da smo prišli v leta 2013 najbolj urejeno vas v občiniŠmarješke Toplice) smo pustili avtomobile. Tudi sami smo seprepričali, da je vas res lepo urejena. Šli smo po asfaltirani ce-sti mimo kmetije Štamcar, kjer je prijazni gospodar povedal,da ekološko prideluje jabolka sorte »topaz«, poskrbel je tudiza pokušnjo. Pot smo nadaljevali proti Koglemu. Ko smo pri-šli do odcepa za Šmarješke Toplice, smo ugotovili, da tokratpa le ne bomo prišli do Koglega (decembra je pač krajši dan).Pred kapelico smo naredili skupinski posnetek in se vrnili doavtomobilov. Kot se za zadnji pohod v letu spodobi, smo seustavili še v prijetnem gostišču, kjer so nam postregli z dobrodomačo hrano. Ob prijetnem klepetu in spominih na prehoje-ne poti smo se z voščili za novo leto razšli do 7. januarja 2015.

Fanika Vovk


Za raznovrstno vadbo je bilo dobro poskrbljeno.

Na zadnji decembrski turi se nas je kar precej zbralo.

ma smo si ogledali pritok potoka izpod Sel, šli skozi nekdanjizaselek Gorupi, kjer so ostanki starih mlinov, ki jih je bilo predsto leti kar dvanajst. Ostankov nismo mogli videti, ker so žepreveč zaraščeni. Preden smo pot nadaljevali proti Kazljam,smo si od daleč ogledali vas, ki je pred meseci doživela ne-vihtni orkan, zdaj pa so se razmere že kolikor toliko uredile.Zanimiva pa je tudi cerkev sv. Antona. Pohod smo zaključili vŠtorjah v gostišču Skok, kjer smo se okrepčali.

Prednovoletna zabavaSrečali smo se 12. decembra v Divači v Orient expressu in obprijetnem ansamblu je bilo zelo živahno in zabavno. Poslovnoleto zaključujemo z obiski naših starejših in bolnih članov nadomu, v domu ostarelih in bolnišnicah, kjer z njimi malo po-klepetamo in jih ob tej priložnosti tudi skromno obdarimo. Medletom članom za rojstni dan pošljemo voščilnico, in sicer do80. leta ob jubilejih, po 80. letu pa vsako leto.

Jože Volovec, foto: Jelka Antončič

Pohod po dolini Raše

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Inventura 2014Z občnim zborom smo zaključili ciklus rednih aktivnosti, kiso v zadnjih dvanajstih mesecih potekale pod mojim okriljem.Čas res hitro mineva in vedno ga je premalo. Če se ozrem na-zaj, lahko rečem, da se je dogajalo veliko zanimivega. Najprejurejanje formalnosti ob zamenjavi vodstva, nato meddru-štveni pohodi, vmes še športno srečanje v Topolšici in dvapiknika.

Prvo septembersko soboto smo se, naveličani deževnega po-letja, podali v slovensko Istro. Vreme ob odhodu ni bilo nič kajspodbudno – oblaki, vsepovsod oblaki. Le od kod se je vzelotoliko mokrote? Vmesni postanek na počivališču Lom nam jevlil nekaj upanja, da bomo vsaj približno videli, kako je videtisonce. Še malo, pa bomo na morju. Se spomnite, kako težkosmo nekoč čakali, da gremo na morje? Počasna vožnja v ko-loni je bila samoumevna, danes pa… Ampak pustimo to. Po-membno je, da nas je v Kopru pozdravilo sonce, ki je dodalopiko na i vzorno organiziranemu ogledu vasi v zaledju Kopr-skega zaliva.

Jesenski čas je primeren tudi za resne stvari Predavanja o tem, kako so nam pri izbiri živil v pomoč podat-ki na embalaži, o visokem krvnem tlaku, ki sladkorne bolnikeogoroža še bolj kot druge predstavnike populacije, in o inkon-tinenci, utrjujejo znanje o tem, kako bolje in laže obvladovatisladkorno bolezen in zaplete, povezane z njo. Organiziralismo tudi avtobusni prevoz učencev in dijakov z območja, nakaterem deluje Društvo diabetikov Škofja Loka, na državno tek-movanje v Ajdovščino.

Družabno-rekreativni dogodkiSledili so še martinovanje, ki nas je za nekaj časa popeljalo všolske klopi v petdesetih letih, pohodi ob dnevu sladkorne bo-lezni in novoletno srečanje. Na meddruštvenem pohodu sta senam za nekaj časa pridružila tudi župan občine Škofja Lokain pater Jožko. Udeležence pohoda sta povabila, naj si ogle-

dajo spektakularno predstavo Škofjeloški pasijon, ki se bo vletošnjem velikonočnem času odvijala na ulicah in trgih več kottisoč let starega mesta. Od zadnje postavitve je minilo že šestlet, zato vas vabim, da se nam pridružite tudi tisti, ki ste si pred-stavo v preteklosti že ogledali. Prisrčno dobrodošli v ŠkofjiLoki.

Tanja Oblak, foto: Tanja Oblak


Meddruštveni pohod Škofja Loka

Državno tekmovanje učencev osnovnih in srednjih šol v Ajdovščini, učen-ci in dijaki osnovnih in srednjih šol iz Škofje Loke, Žirov, Železnikov, Go-renje vasi in Poljan

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Decembrski pohodV sredo, 3. decembra, so se pohodniki našega društva po-dali na pohod Čez goro k očetu.

Iz Slovenj Gradca so se z avtobusom podali skozi Kotlje v Me-žiško dolino, vse do Koprivne. Od tod jih je pot vodila skozi Lužedo kraja nad Železno Kaplo. Tam so se okrepčali in nato jih ječakal še del poti do kmetije pri Kumru v Koprivni. Pohodnikeso vseskozi spremljale drobcene snežinke in jih spodbujale vhladnem decembrskem dnevu. Na kmetiji so jim pripravili bo-gato zakusko, kar jim je zelo prijalo, saj so bili od dolge potiže pošteno utrujeni. Veselih spominov kar ni zmanjkalo in nadPeco se je prikradla noč. Pohodniki so se morali posloviti in

podati proti domu. Izlet je bil prijeten in prava popestritev praz-ničnim dnem, ki so bili pred vrati.

Franc Areh, foto: Stane Oblak

Naši pohodniki

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

Občni zborPa nam je le uspelo najti dan, ki ni pustna sobota. Zbralo seje 107 članov, kar je lepo število, glede na število vseh čla-nov pa ne povsem zadovoljivo. Letošnjega predavanja smose še zlasti veselili, saj nam je spregovoril prof. dr. Andrej Ja-než iz UKC Ljubljana, priznani strokovnjak in odličen preda-vatelj.

Nekaj njegovih misli se mi je posebej vtisnilo v spomin. Nje-gov prijatelj pilot je ob neki priložnosti dejal: delo diabetolo-ga je enako delu pilota – oba morata poznati vse parametre,da izbereta varno pot za vodenje diabetika oz. letala. Pa šeta: diabetes je huda bolezen. Vse preveč nas namreč prepri-čujejo, da lahko živimo povsem normalno življenje, le da mo-ramo upoštevati tistih nekaj sto pravil in pravilc. Pa še poce-ni baje živimo – to sem slišala danes v oddaji Dobro jutro! Vpoplavi vseh mogočih preparatov, ki nam menda omogoča-jo brezskrbno življenje, je odličen občutek, če ti tako znan stro-kovnjak potrdi, da je tvoja bolezen huda. In ker je na teko-čem z najnovejšimi zdravili, nam je znal dati tudi informacijoo pametnem inzulinu. Upam, da ga bom še doživela. Do ta-krat pa: pametno naprej in enkrat na leto na pregled nog! Toje obveznost!

Plesno presenečenje Sledil je občni zbor s standardnim delovnim predsedstvom(saj so kar čedni) in ustaljenim dnevnim redom. Pozdravupredsednice so sledila poročila: predsednice, blagajničarke, nad-zornega odbora in disciplinske komisije Za oddih od poročil je

sledilo presenečenje in tokrat res nihče ni vedel, kaj pripravljapredsednica. Postavljen je bil razkošen portal, ki je malo, am-pak res malo, spominjal na lutkovni oder. Toda pred njim je stalprestol. Napoved je udarila kot bomba: plesna skupina iz Žal-ca, v njej tudi zdravstvene delavke, je pripravila ples v čast egip-čanski boginji Izidi, boginji zdravja.Navdušenje zbranih je bilo veliko in ko smo začeli glasovati oporočilih, bi bili nekateri radi glasovali tudi za plesalke. Bile sores odlične!

Letošnji izzivi društvaVrnili smo se k resnosti življenja, delovnemu in finančnemu na-črtu. Od množice nalog, ki nas čakajo, se nam je kar zvrtelov glavi. Končno pa smo dočakali novico, ki jo že leta in leta pri-čakujemo: 10. aprila ob 16. uri odpiramo svoje prostore! Skrom-na površina – toda naša. In ker k veselju spadajo tudi plesal-ke, so se nam članice plesne skupine predstavile še kot tre-bušne plesalke. Fotoaparati so bliskali kot na podelitvi oskar-jev. Nadaljevali smo z odločanjem o višini članarine za leto 2016,ki ostaja enaka, to je 10 evrov, varovanci Doma za varstvo odra-slih pa so kot doslej oproščeni plačevanja članarine.

Gostje občnega zboraKot se za skupščino spodobi, dobijo besedo tudi gosti. Še zla-sti veseli smo župana občine Šoštanj, Darka Meniha, ki takopridno obiskuje naše zbore, kot da bi bil naš član. Njegova red-na prisotnost nam veliko pomeni, saj je edini iz političnih voda,ki nas ne odpravi z namestnikom ali pa kar s pošto. Mestnoobčino Velenje je zastopal podžupan Srečko Korošec, pozdra-vili pa so nas tudi predstavniki Društva diabetikov iz Mozirja,Mežiške doline in Slovenj Gradca, ki je prenesel tudi pozdra-ve predsednika zveze Petra Miklavčiča. Med nami so bili tudirazstavljavci podjetja Stoma center Sana in Alpe Pharma. Nakoncu sem predsednici izročila darilce DVO Velenje, ki sonam ga varovanci podarili pred mnogimi leti z željo, da bi kra-silo steno naše lastne pisarne! No, pa jo bo. Obvezna pred-zadnja in zadnja točka: kosilo in ples ter poslovilni pozdrav –saj se vidimo v Strunjanu! Ingeborg Čas, foto: Franc Čas


Zavidanja vreden obisk!

Letošnje presenečenje – ples v čast egipčanski boginji Izidi in orientalskiples na občnem zboru.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Zaključek uspešnega leta

Ko smo si na začetku novega leta zadali naloge za celo leto,smo ob tem pomislili, da vsega zastavljenega ne bomo mogliuresničiti in izpolniti. A s skupnimi močmi in pozitivnimi mi-slimi se da vse narediti. To nam je uspelo tudi v letu 2014, sajsmo vse načrtovano izpolnili. Pred nami pa so že novi izzivi.

Zadnje predavanje preteklega leta ter zadnje druženjeNa sestanku v decembru smo prisluhnili predavanju Pomennadzora HbA1c ter izvedli meritve HbA1c s pomočjo DaniceOstanek iz Z&Z, ki nas je tudi pohvalila in nam zaželela veli-ko uspeha pri nadaljnjem vodenju sladkorne bolezni. Izvedlismo tudi anketo o delu v preteklem letu in zbirali predloge zanaslednje leto.

S pomočjo podjetja Med Trust smo skupaj z Društvom ledvi-čnih bolnikov Pomurja v Oštariji Kovač v Melincih organiziralizaključek leta. Ob prijetnih zvokih tamburašev Kulturno-ume-tniškega društva Beltinci in klaviature Stjepana Pučka-Bracater ob okusni hrani in prijazni postrežbi smo uživali in kovalinačrte za naprej vse do poznih ur.

Obisk bolnih članovNikoli ne pozabimo tudi na člane društva, ki se nam zaradi bo-lezni ne morejo pridružiti na srečanjih. Med letom jih redno ob-veščamo ter seznanjamo o delovanju društva. Decembra jihobiščemo na domu, obdarimo z majhno pozornostjo in z nji-mi malo poklepetamo, da jim vsaj malo polepšamo božično-novoletne praznike.

Uspešen skok v novo leto s predavanjiV novo leto smo vstopili aktivno. Organizirali smo že dve pre-davanji, prvo je bilo Dializa in sladkorna bolezen, ko nam ječlanica društva Zdenka Tratnjek, dipl. med. sest., odgovornasestra v dializnem centru Splošne bolnišnice Murska Sobota,nazorno opisala, kako poteka zdravljenje ob kronični odpove-di ledvic. V enournem predavanju je povzela vse pomembne

dejavnike za nastanek bolezni, zdravljenje in tudi opisala na-domestno zdravljenje bolnikov po dokončni odpovedi ledvic. Februarja smo organizirali predavanje Pomen telesne aktivno-sti pri obvladovanju sladkorne bolezni, prisluhnili smo fiziote-rapevtki iz Splošne bolnišnice Murska Sobota Metki Vlaj. Žena začetku nas je izzvala z vprašanjem: Kaj je najtežje pri te-lesni aktivnosti? Hm … Seveda vstati s fotelja in narediti prvikorak. Skozi predavanje smo se kar prijetno razgibali, še zla-sti trebušne mišice, naredili smo nekaj vaj joge smeha. Saj pra-vijo, da je smeh pol zdravja, drugo polovico pa dosežemo ssvojo aktivnostjo in seveda primerno prehrano. Ob koncu smose vsi strinjali, da se dobimo na delavnici Pomen telesne aktiv-nosti pri obvladovanju sladkorne bolezni, ki poteka vsak četr-tek popoldne na Novi Ekonomski šoli v Murski Soboti.Na željo članov in predvsem članic društva smo z novim le-tom uvedli Kreativne delavnice – ročna dela ob ponedeljkih.Pod vodstvom Marije Špari pridno izdelujemo rožice in re-menke – pisanice, saj se približujejo velikonočni prazniki, ki sijih bomo popestrili z lastno kreativnostjo.

Marija Barber


n Društvo diabetikov Tržič

Občni zborZadnjo soboto v januarju so se na rednem občnem zboru se-stali tržiški diabetiki. To je bil obenem tudi zaključek štirilet-nega mandata predsednice Ane Marije Hafner in delovnih te-les, ki so v tem času delala v društvu.

Občnega zbora so se udele-žili predstavniki vseh gorenj-skih društev in tudi nekaterihdruštev iz Tržiča. Žal sta seopravičila župan, ki zelo na-tančno spremlja delo društva,in tudi predsednik zveze, ki jeza obisk pooblastil predsed-nico nadzornega odbora Sil-vo Žontar. Prisotnim so bilipredstavljeni delo zadnjega leta in problemi, ki so se reševa-li v društvu. Nato pa je sledila razrešnica staremu odboru in

Novi predsednik Marjan Špehar

Pomen telesne aktivnosti pri sladkorni bolezni je neizpodbiten.

Prisluhnili smo predavanju o dializi.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ljubljana

Telesna aktivnost ima pri nas tradicijo

V našem društvu že vrsto let skrbimo za redno rekreacijo na-ših članov. Tako člani lahko vsak četrtek telovadijo v Dvora-ni Tabor.

Pobudo za redno vadbo je leta 1995 dala naša članica Mate-ja Šmuc, ki je prva leta kljub fizični oviranosti telovadbo tudivodila. Po letu 2000 smo na pobudo našega Igorja organizi-rali vsako prvo in tretjo sredo v mesecu plavanje z dodatkomvodne vadbe v URI Soča, ki se ga mnogi udeležujejo z veli-kim veseljem.Sočasno, torej po letu 2000, je bil uveden tudi rekreativni spre-hod vsako sredo na Ljubljanski grad, z merjenjem krvnega slad-

korja pred aktivnostjo in po njej, za kar poskrbi naša članicaSlavi.

Že tretja sezona pa se je začela za ljubitelje kegljanja, ki je naurniku rekreacije našega društva vsak ponedeljek pod budnim


Pred začetkom občnega zbora

komisijam. Za novega predsednika je bil izvoljen Marjan Špe-har, ki je v društvu že od samega začetka. Predstavil je pro-gram dela za tekoče leto in vsi prisotni so se z vsebino stri-njali. Oglasili pa so se tudi gostje, ki so izrekli marsikatero po-hvalo za dobro sodelovanje na Gorenjskem in povezovanjemed društvi. Nuša Hafner, foto: Marko Hafner

Telovadimo z nasmehom.

Veselje v bazenu

Gremo v vsakem vremenu.

očesom Mice Pust.

Z letom 2000 je vse redne rekreativne dejavnosti prevzelaHermina Šteh. Z njenim odhodom pa sem te naloge prevze-la Neli Marjeta Kapus. V veliko zadovoljstvo mi je sodelovatiz vsemi udeleženci in opazovati njihov napredek, tako na so-ciološki kot fizični ravni. Vabimo vas, da se nam pridružite!

Neli Marjeta Kapus, foto: Neli Marjeta Kapus, Blanka Kapus Passecker in Cenka Berčič

Le koliko jih bo padlo?

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Metlika

Skupina za diabetikev Domu stanovalcevMetlika

Skupina za diabetike v Domu stanovalcev Metlika, ki delujev okviru Društva diabetikov Metlika, se sestaja že sedmoleto, vsak zadnji torek v mesecu. Na teh srečanjih, ki jih vodimedicinska sestra Mojca Košele, se stanovalci doma, diabe-tiki, sodeluje jih okrog dvajset, seznanjajo z različnimi pro-blemi, na katere diabetiki naletijo med svojo boleznijo.

V letu 2014 smo imeli osem srečanj, na katerih smo obravnava-li naslednje teme, ki so zanimive za diabetike: nega kože diabe-tika, nega nog, zdravila in prehrana diabetika, suha usta, bole-zni srca, bolezni oči, dvomi o sladkorni bolezni, meritve RR in krvne-ga sladkorja. O zapletih pri sladkorni bolezni sta nam predavaladipl. med. sestra mag. Mira Brodarič in prof. dr. Blaž Mlačak.

Piknik društvaPoleg teh srečanj se je nekaj članov 13. septembra 2014 ude-ležilo piknika na letališču Prilozje, kjer so bili tudi člani Društvadiabetikov Trbovlje in Društva diabetikov Mežica. Pevski zborDoma stanovalcev Metlika pa je s kulturnim programom so-

deloval za dan diabetikov, 14. novembra 2014, v gostišču GeraMetlika. Zapeli so nekaj pesmi in zaigrali nekaj melodij.Prizadevamo si, da bo ta skupina še naprej delovala tako kotdoslej, saj bomo z rednim obveščanjem stanovalcev vsaj maloomilili probleme oz. zaplete pri sladkorni bolezni. Že samo sre-čanje in pogovor vsakemu bolniku veliko pomenita, posebno paše diabetiku, saj ga ob sladkorni bolezni pestijo še druge teža-ve, ki spremljajo sladkorno bolezen: visok krvni tlak, obolelostledvic, oči in drugi dejavniki tveganja. Torej upamo, da nam botudi v prihodnje uspelo organizirati srečanja vsaj v takem obse-gu, kot smo jih doslej, in da bomo s takim načinom delovanjapridobili še več udeležencev teh srečanj. Jožica Kočevar


Ob svetovnem dnevu smo imeli tudi kulturni program.

n Društvo sladkornih bolnikov Ajdovščinain Vipava

Ob novem letu 2015Kar nekaj časa se društvo sladkornih bolnikov Ajdovščine inVipave ni oglasilo v medijih, kar pa ne pomeni, da nismoaktivni in da zanemarjamo delo v društvu. Vsak mesec ima-mo na programu srečanja, enodnevne obiske toplic in pre-davanja. Enkrat na leto se srečamo s prijateljskim društvomTolmin, poleg tega pa imamo tudi športna srečanja diabeti-kov, vsako leto v drugem kraju. Povezali smo se z Društvomupokojencev Vipava in Društvom invalidov Ajdovščina. Sku-paj smo boljši in doživljamo lepo obiskane kulturne priredi-tve, ki nas bogatijo, saj spoznavamo, kako lepo in dragoce-no je življenje, ki ga živimo, in ga znamo bogatiti na način, kise mu reče prijateljstvo in medsebojno razumevanje.

Družina Markovič iz Vipave (gozdarstvo in prevozništvo) namje letos podarila majice z našim emblemom in napisom Slad-ki in srečni. V tem napisu je veliko resnice, ker nam vsak dan,ki ga kljub bolezni lepo preživimo, prinese srečo in upanje nadolgo življenje brez hudih zapletov. Tudi podjetje Škrlj iz Vrhpo-lja nam že več let ob novem letu podari nekaj sto evrov. Izjem-no smo jim hvaležni, saj znamo vsak evro pametno porabiti.

Kakovostna predavanja, a še boljši obisk zaželenDr. Franc Koren je našemu razumevanju primerno pripravil pre-davanje z naslovom Inzulin, moj prijatelj. Bil je tako izčrpen,da nam je vsem za vedno razširil razumevanje o diabetesu in

inzulinu. Sanofi Aventis nam je omogočil predavanje in nampripravil pogostitev. Drugi del predavanja pa nam je veliko pa-metnega in nujnega za naše odnose z zdravniki, bolnišnica-mi, zavarovalnicami in zdravili predstavila varuhinja paciento-vih pravic za zahodno Primorsko Jožica Trošt Krušec. Zelo smoji hvaležni in odločeni, da jo bomo čez čas znova povabili. Najvsem skupaj še enkrat z veliko iskrenosti rečem hvala.

Novoletno srečanje za člane Poleg večerje, sproščenega druženja in malo glasbe smo pri-pravili še skromna darila, ki nas razveselijo in potešijo rado-vednost ob našem pogledu v vrečko. Saj nismo zahtevni, lepopa je. Predvsem pa je pomembno, da smo aktivni in zelo pri-jateljski. V imenu upravnega odbora društva želim srečno novoleto 2015 vsem diabetikom in vas vabim, da se nam pridruži-te, ker bomo skupaj močnejši. Sonja Groznik

Naša srečanja so osrečujoča, saj nas povezuje enaka nadloga – diabetes.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kranj

Slovo od preteklegaleta

V dneh, ko je polno prijaz-nih stiskov rok in ko so vo-ščila polna lepih želja, smose znova srečali kranjskicukrčki. Praznični decem-ber smo popestrili in zaklju-čili s krajšim pohodom pookrašenem središču Kra-nja, ki ga je društvo organi-ziralo prvič, organizirali pasmo tudi praznični večer.

V prostorni in lepo okraše-ni dvorani Doma krajanovVisoko smo se zbrali v pe-tek, 12. decembra, v poznih popoldanskih urah. Želja po dru-ženju z večerjo, glasbo in plesom je bila dovolj močna za 58udeležencev, ki so z navdušenjem pozdravili kavbojsko ple-sno skupino Country mačke, ki je s svojim 15-minutnim pro-gramom uradno naznanila in popestrila začetek prijetnega ve-čera in druženja.

Preizkušeno dober večerPo kratkem pozdravu predsednice društva Jolande Polanec ježupan občine Šenčur Ciril Kozjek vse prisotne lepo pozdravil,jim zaželel prijeten večer ter veliko zdravja in vsega lepega.Po skrbno in dobro pripravljeni večerji je sledil zabavni del ve-čera. Za dobro razpoloženje je poskrbel Duo iz Hotemaže. Obzvokih glasbe so se najbolj navdušeni plesalci podali na ple-sišče, drugi pa so se zadržali v prijateljskem klepetu. Ker smo

imeli organiziran avtobusni prevoz, smo lahko brez skrbi spilikozarček ali dva rujnega. Za dodatno razvedrilo pa smo po-skrbeli še z družabnimi igrami. Sledila je še tradicionalna po-delitev simboličnih daril najstarejšima in najmlajšima sladkor-

nima bolnikoma oz. članoma. Sproščeno, živahno in veselo praz-nično druženje v družbi dobre hrane, pijače in glasbe se je zav-leklo pozno v noč.

Pohod po prazničnem KranjuDecember je mesec, v katerem Kranj še posebej zažari. Zatosmo se v petek, 19. decembra, v poznih popoldanskih urah,ko se prižgejo praznične luči, zbrali pred Diabetičnim centromin se nato skupaj podali proti staremu mestnemu jedru. Zmer-na hoja nas je pripeljala po krajših postankih v samo središ-če, kjer smo se nekaj časa zadržali in si vzeli čas za skupin-sko sliko, zadnjo v letu 2014. Svoj uro in pol trajajoči pohodsmo zaključili ob skromni pogostitvi in prijetnem ter sprošče-nem druženju v enem od kranjskih lokalov.

Jolanda Polanec, foto:Ivan Benegalija


Novoletna “poslanica” predsednice društva: »Ljudjepotrebujemo vsaj dobro zdravje, mir, varno zavetje doma,upanje, denar, uspehe, delo ter čas zase in za to, da lah-ko pokažemo, da se imamo radi.«

Decembra je Kranj praznično mesto z množico kultur-nih dogodkov in okrasjem, kjer še posebej izstopa za-res velika božična jelka, ravno pravi kraj za skupinskosliko.

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Zaključek letaŽe vrsto let ob zaključku iztekajočega se leta pripravimo sre-čanje članov. Letošnje srečanje je bilo izjemno pestro, saj smopoleg rednega programa organizirali še interni srečelov zdobitkom za vsako srečko.

V kratkem kulturnem programu se nam je predstavila skupinaZimski kosci iz Leš, ki je večino inštrumentov izdelala sama.Vsako aktivnost popestrimo z različnimi programi, ki nam po-magajo lajšati sladkorno bolezen, zato smo letos organiziralipredavanje o oskrbi ran. Predavala je predstavnica podjetja Za-loker&Zaloker Melita Grumerec. Prav tako nismo pozabili napriznanja, ki smo jih podelili Zdravstvenemu domu Ravne naKoroškem in direktorju Stanislavu Pušniku, saj nam vedno pri-skočijo na pomoč z nasveti. Nismo pa pozabili niti na priznanja našim članicam iz skupine

za ročna dela. S praktičnimi darili obdarimo člane v domovihstarejših občanov in s čestitkami voščimo ob različnih prazni-kih ter za okrogle obletnice. Veselo praznovanje smo zaklju-čili ob glasbi našega prijatelja Blaža. Max Kragelnik

Priznanja članicam za marljivo delo

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Posavje Brežice

Naš Ivan ŽivičV torek, 30. decembra 2014, je v 85. letu umrl naš Ivan, IvanŽivič. Od njega smo se poslovili na sončno nedeljo, 4. januar-ja 2015, na pokopališču v Pišecah.

Ivan Živič se je rodil v Globokem pri Brežicah kmečkima star-šema kot šesti otrok med osmimi. Mladost je bila trda, za ved-no ožigosana s kruto usodo izgnanstva med vojno, izgubo oče-ta in sestre ter vrnitve na porušeno domačijo. Kmalu po vojnije nesrečno umrl še starejši brat, tako da je Ivan kot petnajst-letnik postal skupaj s svojo mamo in petimi nedoraslimi bratiin sestrami gospodar na opustošeni domačiji. Ob vsem deluin trudu za preživetje ni zanemaril šolanja, saj se je zavedal,da novi časi prinašajo spremembe, te pa nove zahteve in zna-nja. Od trgovskega pomočnika je napredoval do računovodjein med prvimi v letniku končal študij na Višji upravni šoli v Lju-bljani. Vmes je opravljal številne društvene in družbene funk-cije in se vključil tudi v politično delo v domačem kraju in ob-čini Brežice, kjer je bil tudi predsednik izvršnega sveta občinein direktor ali vodilni delavec v več lokalnih podjetjih. Po priče-vanju sodelavk in sodelavcev je bil pošten, odgovoren, pravi-čen do vseh, ki so cenili tradicionalne poštene vrednote, in neiz-

prosen do stremuhov in lenu-hov. Svoje mnenje in stališčeje vedno jasno in glasno po-vedal, kar marsikomu ni bilopogodu, ampak … Za svojedelo in vidne sledi je prejelštevilna priznanja, častne na-zive (tudi v Zvezi diabetikovSlovenije) ter bil imenovan začastnega občana občine Bre-žice.

Sladkorna bolezennas je povezalaSeveda je bilo treba misliti tudina lastno družino, ženo Štef-ko, hčer Darjo in sina Janka.Skupaj so si zgradili dom v

Globokem. Vse zahteva svoj davek! Ivan je to izkusil skozi slad-korno bolezen. Tudi ta preizkušnja mu je pokazala novo pot,saj je na pobudo dr. Vande Kostevc Zorko iz brežiške bolniš-nice v začetku leta 1991 prevzel funkcijo predsednika Društvadiabetikov Posavje-Brežice. Od tod naprej se želim spominja-ti lepega sodelovanja z našim Ivanom.Sam sem zbolel za sladkorno v začetku leta 1991. Že v bol-nišnici v Brežicah mi je dr. Zorkova skoraj ultimativno predla-gala, naj se vključim v društvo, ki je »pred kratkim začelo zno-va delovati in ga vodi čudovit človek, Ivan Živič«. Takoj bo ure-dila vse potrebno, mene, Bernardko in najina sinova včlanilav društvo in me tudi predlagala v izvršni odbor, kjer bom so-deloval že na naslednji seji. Hm, situacija me je prehitevala naceli črti, saj o sladkorni nisem vedel ničesar, ker sem bil prvis tem blagoslovom v svojem sorodstvu. Kaj si bo le mislil ta

Živič!? No, bil sem sprejet kot dobrodošel mlad član med ve-terani, s pripombo, da v društvu ne gre kar tako po domače,in da bom uradno lahko potrjen kot član izvršnega odbora šelena naslednjem občnem zboru. Do takrat pa lahko skrbim zarekreacijsko dejavnost članstva, ker te funkcije uradno izvolje-ni član v praksi ne izvaja. Normalno, saj sem takrat deloval vštevilnih društvih. Red mora biti! Skozi vse leto sem bil podskrbnim nadzorom, slišal kako pripombo, pohvale so ostale tamnekje v Globokem. Z družino smo se predano posvetili delo-vanju društva in na naslednjem občnem zboru je predsednik

V božično-novoletnem času je preminil spoštovani Ivan Ži-vič, član in dolgoletni predsednik Društva diabetikov Posa-vje-Brežice. Težko je ubesediti vse dobro, plemenito, člo-vekoljubno, kar je v svojem polnem življenju storil za ožjoin širšo skupnost. Opravljal je številne pomembne in od-govorne funkcije: bil je direktor tovarne Jutranjka Brežice,direktor Slovina Brežice in predsednik izvršnega sveta Ob-čine Brežice.V osemnajstih letih njegovega predsedovanja je posavskodruštvo diabetikov doživelo preporod in razcvet; Ivan Živičje namreč s svojim vztrajnim delom, močno voljo in veli-kim elanom zgradil ugled društva in povečal zaupanje čla-nov. Leta 2005 je postal častni predsednik Društva diabe-tikov Posavje-Brežice, 2006. leta je prejel priznanje ob 50-letnici delovanja zveze na področju izobraževanja in delas sladkornimi bolniki, leta 2011 pa mu je Zveza društev dia-betikov Slovenije podelila naziv častnega člana. Ob tem, da je dolga leta prizadevno vodil naše društvo, jebil tudi podpredsednik Društva izgnancev Slovenije, pred-sednik Pihalnega orkestra Kapele in ustanovni član Dru-štva seniorjev in menedžerjev Posavja. V naš spomin se je zapisal kot blag, prijeten človek. Na vseljudi je gledal prijazno, svetlo in spodbudno, z mnogimi jespletal iskrene, trdne vezi. Imel je spoštljiv odnos do vsa-kogar in posluh za človeško stisko in solidarnost. Delati znjim je bilo prijetno, pa naj je imel vodilno ali svetovalno vlo-go. Še tako težke zadeve so bile laže rešljive z njegovo kon-struktivnostjo in odprtostjo za zamisli in predloge. Z notra-njim mirom, strpnostjo in modrostjo je bil mnogim za zgled.Ob vseh časteh, ki so mu bile izkazane, pa je ostal skro-men. Vsi smo cenili njegovo poštenost, strpnost, preudar-nost, zanesljivost in predvsem človečnost. S svojo oseb-nostjo, delavnostjo in pokončno držo je dal velik pečat Po-savju, Brežicam in okolici. Pokazal nam je, kako je trebaživeti in delati. Hvaležni smo mu za naša skupna leta, zato, da smo lahko delali skupaj za dobro in za napredek dru-štev. Darja Mandžuka

V spomin

Ivan Živič

Ivan, tle se smodi ...

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

December stazaznamovalašport in zabava

V Društvu diabetikov Maribor že vrsto let or-ganiziramo različne športne aktivnosti, kotso stezno kegljanje, namizni tenis, pikado inpohodništvo. Že tretje leto zapored smo or-ganizirali tudi novoletni turnir v pikadu. Odleta pa smo se poslovili na tradicionalni za-bavi.

Pomerili smo se v pikadu in trem najboljšim podelili kolajne.Izbrali smo tudi najboljšo športnico in športnika leta 2014. Naj-boljša športnica Marija Šebjanič in najboljši športnik Ivan Hrnčičsta prejela posebno priznanje. Turnirju sta sledila še druženjein pogostitev.

SilvestrovanjeNa novoletno srečanje smo povabili tudi 18 socialno ogrože-nih članov diabetikov. Skupaj se nas je 120 članov zbralo v lepookrašeni dvorani Prometne šole v Mariboru, kjer so nam pri-pravili okusen novoletni meni. Za pozdravni govor, dobrodo-šlico in voščilo z lepimi željami v novem letu je poskrbel pred-sednik Mirko Topolovec. Ob prijetnem druženju smo pripravi-li medsebojno obdaritev naših članov in družabne igre, ob ka-terih smo se dodobra nasmejali. Da pa ne bi bil zaradi dobrein obilne hrane sladkor previsok, smo poskrbeli še za glasbov živo, kjer so se naši sladkorčki kar topili na plesišču. V letu2015 vam želim veliko zdravja in smeha! Lidija Salamon


v svojem nagovoru izrekel javno priznanje vsem, ki so v teko-čem letu pripomogli k uspešnemu delovanju društva. Na taknačin je to znal samo naš Ivan.

Sodelovanje z IvanomSkozi skoraj devetnajstletno aktivno delovanje v društvu dia-betikov sva z Ivanom Živičem skupaj dodelala način sodelo-vanja, ki je bilo preprosto vzorno. Na naših sejah ni bilo pro-stora za politikantstvo vseh barv, ni bilo nepotrebnih očitkovali precenjevanja. Različna mnenja so bila upoštevana, dokon-čno odločitev je, po soglasju vseh, vedno posredoval naš Ivanin tako je bilo! Ne spomnim se, da bi Ivan kdaj odločil sam. Ved-no me je poklical, me seznanil s problemom, me počakal v dru-štveni pisarni ali sva se dobila v Globokem, v mojem podjetju,pa tudi doma v Krški vasi. Posvet in dogovor sta bila njegovivodili v javnem življenju. Z leti sodelovanja sva si brez velikih

besed razdelila naloge. On je skrbel za družbeno-političnoplat delovanja, ki je bilo tesno povezano tudi s finančnim de-lom društva, sam pa sem skrbel za tehnični in praktični del de-lovanja društva. Vse zunanje dejavnosti sva opravila skupaj,saj je bilo treba tudi potovati z avtom, in z leti je Ivan že imeldoločene težave kot posledico sladkorne bolezni. Tako sva sespoznavala in si vzajemno zaupala tudi osebno. Bil je navdu-šen nad mojo družino, pravi stari kavalir do Bernardke, ki gaje rada – v dopustnih mejah – razvajala, vedno dostopen si-novoma, še posebno, ko sta ugotovila, da stric Ivan pripravinajboljše sendviče v Brežicah.Ivan Živič si je s svojim delom in odnosom do ljudi, še zlastidiabetikov Posavja, zaslužil ime naš Ivan. Posavski sladkornibolniki in zdravstveni delavci, ki skrbijo za nas, si bomo to pre-prosto dejstvo zapomnili. Hvala vam, naš Ivan!

Marjan Piltaver

Zmagovalci pikada in naj športnika leta, od leve proti desni: Anica Rep,Terezija Riedl, Marjan Novak, Darinka Derbuc, Ivan Hrnčič

Udeležba na silvestrovanju je bila dobra.

Na novoletni zabavi smo se zavrteli.

n Društvo diabetikov Jesenice

Okrog jezera in v muzejNa pustno soboto smo se člani Društva diabetikov Jesenicezbrali na jeseniški železniški postaji in se z vlakom odpelja-li na Bled. Vožnja je bila pravo doživetje, saj smo že pozabi-li, kako vznemirljivo je lahko potovanje z vlakom.

Med potjo okrog jezera smo izmenjali novice o tem, kaj se jeali pa se ni zgodilo od oktobra, ko smo bili skupaj na Taležu.Pokomentirali smo še komaj dan staro predavanje o vplivusladkorne bolezni na družino in že smo bili na Mlinem, kjernas je naš društveni vodnik usmeril na izletniško kmetijo PrDornk. Tam nas je gospa Simona prijazno vodila skozi svojetnografski muzej, zanimivo zbirko predmetov iz njenega ži-vljenja in življenja naših prednikov. Ogledali smo si čudovitoposodo iz najboljšega porcelana, značilne glinene sklede invrče, modle za peko in okrušene lonce. Čudoviti so bili tudi

prti in prtički, pregrinjala in zavese, vezene brisače in postelj-nina. V lesenih omarah so bila oblačila, v steklenih vitrinahpa božje podobice in različni spominčki. Obstala sem pri za-nimivi zbirki morskih školjk in polžjih hišic, šatuljic in pepel-nikov iz školjk. Medtem so možje občudovali domačo delav-nico s starimi šivalnimi stroji ter z mizarskim, zidarskim, kro-jaškim in čevljarskim orodjem. Poleg je še oddelek Vse zavrt, njivo in vinograd, vključno s samokolnicami in kanglamiza zalivanje.

Predmeti, ki zazibajo v preteklostPovzpeli smo se še na skedenj, kjer so urejeni predmeti zashrambo, kaščo, kopalnico, pralnico in klet. V ropotarnici sekot kresničke prižigajo spomini, ko v sencah zagledamo ski-ro, punčko iz cunj, jerbase in košare, stare fotoaparate … Obstarih, z roževino obitih smučeh nas pozdravi pravo slamnatostrašilo, v nasprotnem kotu pa takratni tablični računalnik – ze-lena lesena tablica s kredo in računalo z lesenimi kroglicami.Oči božajo otroške vozičke, ribiške palice, kodralnike las, pi-sane marele in spet smo mladi v svojih spominih. Ogledamosi tudi zbirko jaslic iz vsega sveta in iz različnih materialov, odnajstarejših iz papirja do sodobnih iz stekla, plastike, volne in

usnja. Meni so bile najbolj všeč jaslice iz medenjakov, ki jih jegospa Simona postavila v zaprto posodo za akvarij (da ne bimiške prišle zraven). Poseben prostor je namenjen vezeninam,ki so jih vezli ob slovenskih praznikih in običajih; veliko jih jenaredila tudi gospodinja, saj že dvajset let veze in skrbi, da jevedno kaj novega. Pri tem ji z veseljem pomagata tudi hči invnukinja. Na dvorišču so še panjske končnice in kmečki vozo-vi, v bifeju pa točijo domače pivo.

Pot domovOdpravimo se naprej proti cerkvi, kjer nas v bližnjem gostiščučaka kosilo. Spotoma nas pozdravi blejski graščak s svojimidvorjani in gardo, ko ob spremljavi »ta krofove godbe« pope-lje maškare skozi Bled. Po okusnem kosilu še malo posedi-mo, potem pa se počasi povzpnemo na breg, na železniškopostajo. V bifeju se kot vrabčki nagnetemo okrog mize, pije-mo kavo, se šalimo in smejimo. Na poti domov smo tihi in mir-ni, malo zaradi prijetne utrujenosti, še bolj pa zaradi novih do-živetij in spoznanj.

Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

IZ NAŠIH DRUŠTEV


Po tragični prometni nesreči je boj za življenje izgubilanaša marljiva in aktivna članica Društva diabetikov Idrija MimiVihtelič. Dolga leta je delovala v izvršilnem odboru društva.Bila je polna energije in dobre volje. Znala je motiviratidruge člane, udeleževala se je vseh dejavnosti društva, pred-vsem pa je imela izjemen posluh za sočloveka in vedno jeznala svetovati tako starejšim kot mlajšim sotrpinom. Mimi,zelo Vas bomo pogrešali.

Člani Društva diabetikov Idrija

V spomin

Marija KatarinaVihtelič (po domače Mimi)

(1940-2014)

n Društvo diabetikov Idrija

Naša četica koraka …

Skupinski pozdrav


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087sobota, 21. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem Gasilski dom Cerknica Doroteja Nared, 031 652 087od 10. do 17. maja Zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah prijavljeni prejmejo obvestilo Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 28. marec Pohod: Planinski dom Komenda ob 9.00, pri gostilni Olga v Mostah pri Komendi Tone Košmerlj, 041 679 787od 13. do 20. aprila Zdravstveno okrevanje na Debelem rtiču ob 10.00, avtobusna postaja Domžale pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 9. maj Meddruštveni pohod: Cerklje–Adergas–grad Strmol, DD Kranj sporočimo naknadno Tone Košmerlj, 041 679 787sobota, 16. maj Meddruštveni pohod Jesenice s srečanjem sporočimo naknadno Tone Košmerlj, 041 679 787sobota, 23. maj Pohod: Mngan–Jamarski dom ob 9.00, pri gostilni Mngan Tone Košmerlj, 041 679 787sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 7.00, avtobusna postaja Domžale pisarna društva, 01 721 42 79Društvo diabetikov Dravograd polžkivsak torek Skupinski pohod v okolico Dravograda ob 16.00, ZD Dravograd Julka Sveček, 040 497 375vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, pritiska, holesterola od 10.00 do 12.00, Trg 29. julija, Dravograd pisarna društva, 040 562 472vsak četrtek Skupinski pohodi v okolici Slovenj Gradca ob 16.30, Kulturni dom Slovenj Gradec Ana Rutnik, 031 667 035vsak petek od aprila naprej Kolesarjenje ob 17.00, Športna hala SG Danica S. Kotnik, 040 279 806zadnja sobota v aprilu 1. kolesarska tura 2015 ob 9.00, Mercator Dravograd Alojz Špalir, 041 363 616petek, 1. maj Pohod na Košenjak ob 8.00, pred vrtcem v Dravogradu Ivan Pavlič, 040 562 472nedelja, 17. maj 7-dnevno okrevanje v Lendavi ob 10.00, Avtob. postaja Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 472sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 6.00, Avtobusna postaja Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 472Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako sredo Uradne ure od 10.00 do 12.00, v pisarni društva Viljem B. Barovič, 070 771 701vsak četrtek Rekreativni pohodi in meritve krvnega sladkorja od 16.30 do 18.30, v pisarni društva Elizabeta Wolf, 041 374 612Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure v društvenih prostorih od 9.00 do 11.00, sedež društva L. Majes, 041 317 545, Vojka Železnik, 040 841 828vsak ponedeljek Informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 telefon društva, 081 611 340vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, sedež društva A. Ostrožnik, 040 841 828, L. Majes, 041 317 545sobota, 25. april Ogled dežele oglarjev – enodnevni izlet ob 8.00, društveni prostori L. Majes, 041 317 545, V. Železnik, 040 841 828sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 8.00, društveni prostori L. Majes, 041 317 545, Vojka Železnik, 040 841 828

Pišete nam lahko na e-naslov: [email protected], [email protected]štvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424torek, 17. marec Občni zbor ob 17.00, gostilna Kos Zdenka Bogataj, 031 307 089sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ura odhoda sporočena prijavljenim udeležencem Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Ilirska Bistrica1. in 16. v mesecu Dežurstvo z merjenjem KS in holesterola od 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak ponedeljek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva od 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak četrtek Balinanje, ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče Karel Celin, 051 338 288vsak četrtek Balinanje, ženske in moški ob 18.00, balinišče Koseze Karel Celin, 051 338 288Društvo diabetikov Jesenicevsak ponedeljek Telovadba od 17.30 do 18.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939vsak četrtek Telovadba od 16.30 do 17.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939sobota, 11. april Izlet: tehnični muzej Bistra, Vojaški park Pivka avtobus društvo, Vehar, 031 801 068sobota, 18. april Pohod na Sv. Lovrenc ob 10.00, Žirovnica društvo, Babič, 041 909 961sobota, 9. maj Meddruštveni pohod: Cerklje–Adergas–grad Strmol, DD Kranj ob 9.00, pod Jenkovo lipo društvo, Babič, 041 909 961sobota, 16. maj Meddruštveni pohod s srečanjem ob 9.00, Jesenice društvo, Babič, 041 909 961sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju uro odhoda sporočimo prijavljenim društvo, Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kamniksreda, 25. marec Predavanje o sladkorni bolezni ob 17.00, zdravstveni dom Savica Juntez, 041 285 341od 13. do 20. aprila Zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah po dogovoru, prijavite se Savica Juntez, 041 285 341torek, 14. april Učna delavnica, prehrana sladkornega bolnika ob 10.00, v društvu Savica Juntez, 041 285 341torek, 21. april Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, v društvu Marija Podbevšek sreda, 22. april Predavanje o sladkorni bolezni ob 17.00, zdravstveni dom Savica Juntez, 041 285 341sobota, 9. maj Meddruštevni pohod: Cerklje–Adergas–grad Strmol, DD Kranj po dogovoru, prijavite se Slavi Gorjup, 041 498 864torek, 12. maj Učna delavnica HIPE ob 10.00, v društvu Katarina Ž. Arčon, M. Sivecsobota, 16. maj Meddruštveni pohod Jesenice s srečanjem po dogovoru, prijavite se Slavi Gorjup, 041 498 864torek, 19. maj Meritve krvnega sladkorja od 8. do 9.00, v društvu Marija Podbevšek sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju po dogovoru, prijavite se Slavi Gorjup, 041 498 864Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Franc Miklič, 051 340 571, Erika Miklič, 051 340 572vsak 3. torek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Franc Miklič, 051 340 571, Erika Miklič, 051 340 572Vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 10.00, v pisarni društva Bojan Figar, 051 853 633Vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.00, v pisarni društva Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsako sredo Uradne ure od 8.00 do 10.00 in od 16.00 do 18.00, v pisarni društva Branka Kaluža in člani IO, 031 617 676vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavah Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak petek 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 17.00, po prijavah, v pisarni društva Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555izbrani dan v mesecu Pohod: Stezice do zdravja po prijavah Zofija Cvetkovič, 031 681 326torek, 24. marec Predavanje (I. Ostan) ob 17.00, organizira LU Kočevje Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555torek, 31. marec Ekskurzija v Rogaško Slatino in okolico po prijavah Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555torek, 21. april Predavanje in kuhanje z Anjo Janeš ob 15.00, v OŠ ob Rinži Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555sobota, 9. maj Ekskurzija v neznano po prijavah Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju prijave na lokalnih društvih diabetikov Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Kegljanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821torek, 7. april Pohod: svetovni dan zdravja, Koper–Žusterna–Pasarela ob 10.00, Bonifika, Bife tenis Stanko Miklič 031 714 821

AK TIVNOSTI DRUŠTEV


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.sreda, 8. april Izlet: Logarska dolina ob 7.00, AP Lucija Marija Podvršič 031 708 132nedelja, 3. maj Pohod: Bavisela Trst ob 10.00, Bonifika, Bife tenis Stanko Miklič 031 714 821četrtek, 7. maj Enodnevni izlet v Laško s kopanjem ob 7.00, AP Lucija Marija Podvršič 031 708 132sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 7.00, AP Soča Koper Marija Podvršič 031 708 132Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj Društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, Diabetični center Kranj Društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsak četrtek Redna tedenska telovadba od 19.15 do 20.15, Diabetični center Kranj Društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4703. ponedeljek v marcu Brezplačne meritve ravni lipidov od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj Društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470petek, 20. marec Občni zbor DD Kranj ob 17.00 MO Kranj Društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4702. pon. v aprilu, maju, juniju Brezplačne meritve gleženjskega indeksa od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4703. ponedeljek v aprilu in juniju Brezplačne meritve HbA1c od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470torek, 7. april Delavnica: nordijska hoja (Erika Povšnar) ob 16.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470četrtek, 9. april Kuharska delavnica: Jedi iz zelenjave, priprava namazov ... od 16. do 20.00, Biotehniški center Naklo v Strahinju društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 11. april Pohod: Planica–Križna Gora ob 9.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470torek, 14. april Delavnica: nordijska hoja (Erika Povšnar) ob 16.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470torek, 21. april Delavnica: nordijska hoja (Erika Povšnar) ob 9.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 9. maj Meddruštveni pohod: Cerklje–Adergas–grad Strmol ob 9.00, Pod Jenkovo lipo, Cerklje društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470od 10. do 17. maja 7-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Termah Ptuj ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 16. maj Meddruštveni pohod Jesenice s srečanjem ob 9.00, DD Jesenice društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470četrtek, 21. maj Kolesarjenje ob 16.30, Brunarica Štern, Kokrica društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4703. ponedeljek v maju Brezplačne meritve ravni lipidov od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ali kopanje v Biotermah M. Nedelja ob 10.00, Trgovina Klasek, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Ingrid Belšak, 051 321 976vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Ingrid Belšak, 051 321 976sobota, 28. marec Volilni občni zbor s predavanjem ob 10.00, restavracija Kmetič Voličina Jožica Vračko, 031 661 283sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju po prijavah, AP Lenart Ingrid Belšak, 051 321 976Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak 2. torek v mesecu Predavanja o diabetesu in zapletih ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsako sredo Telovadba ob 17.30, dom za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.30, Športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, po dogovoru društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84od 19. do 26. aprila Edukativno okrevanje v Talaso Strunjan Obvestimo prijavljene društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanavsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak ponedeljek Kegljanje od 10.00 do 11.00, Staničeva 41 Marija Pust, 040 388 966vsak 1. pon. v lihem mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako 1. in 3. sredo Vodna aerobna vadba v bazenu od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421vsako sredo Voden sprehod na grad z merjenjem KS pred in po njem od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Judita Erjavec, 041 708 500 vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vsako 1. soboto Planinski izleti po dogovoru Neli Kapus, 041 601 421sreda, 25. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem ob 15.00, Dvorana Krka Judita Erjavec, 041 708 500 od 18. do 25. aprila Preventivno okrevanje Hotel Park Plaza Belvedere, Medulin Judita Erjavec, 041 708 500 vse leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59vsak zadnji četrtek v mesecu Z igro in zabavo do več znanja ob 18.00, v pisarni društva Majda Slavinec, 040 123 544Društvo diabetikov Mariborod ponedeljka do petka Plavanje in savna v Fontani 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) Terme Fontanavsak ponedeljek Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medikavsak ponedeljek Namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919vsak pon., tor., čet. Uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek in sredo Kegljanje od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado in namizni tenis vsak 1. petek od 10.-12., 2. petek od 15.-20., ŠD Branik Zdenko Babič, 040 351 919od 23. do 28. marca Okrevanje v zdravilišču Rogaška obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 28. marec Dan za spremembe Mesto Maribor Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 7. april Delavnica: Kako živim s sladkorno boleznijo ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 7. april Brezplačne meritve sladkorja v krvi ob 10.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10četrtek, 16. april Pooh: Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak torek od 14. aprila Rusko kegljanje od 16.00 do 18.00, dvorišče Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919četrtek, 16. april Kolesarjenje ob 17.00, Qlandija Zdenko Babič, 040 351 919sobota, 18. april Pohod na Urbana ob 9.00, pred bolnišnico Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 24. april Izlet v neznano ob 9.00, pred bolnišnico Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 5. maj Delavnica: Kako živim s sladkorno boleznijo ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 5. maj Brezplačne meritve sladkorja v krvi ob 10.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10četrtek, 14. maj Pooh: Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10četrtek, 14. maj Kolesarjenje ob 17.00, Qlandija Zdenko Babič, 040 351 919sobota, 9. maj Športne igre invalidov MOM obvezna prijava (Dvorana Tabor) Zdenko Babič, 040 351 919sobota, 16. maj Pohod: Svečinska pot ob 9.00, pred bolnišnico Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani (www.diabetiki-mb.si) in oglasni deski društva


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva Dežurni, 02 822 02 33vsak ponedeljek in četrtek Pohod po okolici Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohod po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Vrhnjak, 031 454 622vsako sredo Pohod po okolici Črne na Koroškem ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohod po okolici Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470vsak četrtek Pohod po okolici Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784vsako nedeljo Pohod po okolici Prevalj ob 14.00, pri občini Roman Potočnik, 041 754 256Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, pri Domu upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630vsak ponedeljek Kreativne delavnice od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15 Marija Špari, 031 784 780vsak ponedeljek do 20. aprila Nordijska hoja ob 17.00, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816vsak torek Vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, v prostorih društva Tomšičeva 15 Helena Copot, 041 343 630vsak drugi in zadnji torek Uradne ure v prostorih društva od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, MS Danijela Santl, 031 526 710vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS, Tomšičeva 15 Marija Barber, 031 511 816vsak četrtek, do pomladi Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju SB ob 15.00, v telovadnici nove Ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, Lendavska ul. 5 Jožica Gibčar, 041 953 874nedelja, 12. april Ob svetovnem dnevu zdravja druženje na Otoku ljubezni v Ižakovcih na Otoku ljubezni Danijela Santl, 031 526 710od 12. do 18. aprila Izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Strunjan obvestimo prijavljene Helena Copot, 041 343 63030. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju obvestimo pravočasno Helena Copot, 041 343 630

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice in Dolenjske Toplice od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ul. 10 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300torek, 24. marec Občni zbor Hotel Krka tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300sreda, 1. april Pohod: Ponikve–Mirna Peč ob 13.00, ŽP Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 15. april Pohod: po Andrijaničevi poti ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 6. maj Pohod: po Josipovi poti ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 20. maj Pohod: Smolenja vas–Žihovo selo ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju člani prejmejo vabila po pošti tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki spletna stran: http://ddnm.si tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300Društvo diabetikov Piranvsak dan Rekreacija in telovadba ob 7.30, na plaži pod hotelom Metropol Maruša Pečnik, 031 628 491vsako 1. sredo v mesecu Joga smeha (vstopnina 5 evrov) od 17.30 do 18.30, Športni center Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491vsak 1. četrtek v mesecu Meritve krvnega sladkorja in holesterola (prispevek za lističe) od 8.00 do 9.00, v prostorih Farosa Maruša Pečnik, 031 628 491vsako nedeljo Pohod s člani društva Faros ob 9.30, pri OŠ Lucija z osebnimi avtomobili Maruša Pečnik, 031 628 491 (prijave v soboto)Društvo diabetikov Posavje Brežicevsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu, Trg izgnancev 12a Marija Baškovč, 040 734 950sreda, 18. marec Zbor članov z zdravstvenim predavanjem ob 17.00, OŠ Brežice Darja Mandžuka, 040 895 682marec Predavanje: Sladkorna bolezen in vpliv na ledvice sporočijo naknadno, ZD Postojna predsednik društva, 051 233 510marec Predavanje: Vpliv depresije na sladkorno bolezen sporočijo naknadno, ZD Postojna predsednik društva, 051 233 510april Izlet v Mozirski gaj in Logarsko dolino po dogovoru predsednik društva, 051 233 510april Delavnice za člane OŠ Brežice, OŠ Krško, ZD Sevnica Darja Mandžuka, 040 895 683maj Predstavitev društva ob dnevu RK - merjenje krvnega sladkorja Brežice, Sevnica Darja Mandžuka, 040 895 685maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju po dogovoru predsednik društva, 051 233 510sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju Kočevje Darja Mandžuka, 040 895 684maj, junij Nega nog po dogovoru Stanka Horvat, 031 624 482Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije ... od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Ida Fric, 041 469 510; M. Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sredo v mesecu Merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Marija Velikonja, 02 755 15 81sobota, 21. marec Občni zbor in zdravstveno predavanje ob 9.00, Gastro Ptuj Z. Vučak, 051 272 804, M. Velikonja, 02 755 15 81sobota, 25. april Izlet v Belo krajino železniška postaja Sonja Korošak, 041 528 615sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju železniška postaja Sonja Korošak, 041 528 615Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo Pohod po seznamu ob 14.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664sreda, 25. marec Slovenj Gradec–Gmajna–Čuješ–Grajska vas–Slovenj Gradec ob 14.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664vsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00 Stane Oblak, 040 603 853Društvo diabetikov Škofja Lokavsak 1. in 3. ponedeljek Uradne ure od 16.00 do 18.00, ZD Škofja Loka Tanja Oblak, 031 675 494vsak torek in sredo Uradne ure in meritve od 8.00 do 10.00, v ZD Škofja Loka Irena Terkaj, 051 486 462vsak četrtek Rekreativni pohod Crngrob ob 9.00, Mercator Podlubnik Tanja Oblak, 031 675 494sobota, 21. marec Občni zbor ob 9.00, Šolski center Poden Tanja Oblak, 031 675 494po dogovoru Meritve gleženjskega indeksa za člane društva po dogovoru Irena Terkaj, 051 486 462Društvo diabetikov tipa 1 Slovenijesobota, 21. marec Občni zbor v Laškem (z izletom ali kopanjem) ob 10.00, Zdravilišče Laško Eva Bolčič, 031 533 337sobota, 28. marec Pohod v kanjon Glinščice ob 10.00, Boljunec (Italija) KD Franceta Prešerna Eva Bolčič, 031 533 337sobota, 18. april Učna delavnica: Travniška kuharija, Maribor podrobnejše informacije naknadno Eva Bolčič, 031 533 337od 22. do 24. maja Športno-izobraževalni vikend, Banovci podrobnejše informacije naknadno Eva Bolčič, 031 533 337Društvo diabetikov Trbovljevsak torek in sredo Uradne ure od 10.00 do 12.00, na društvuDruštvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 - 11.00 in od 15.00 - 16.00, sejna soba DU M. Vertačnik, 070 875 519 in M. Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Tedenski pohod Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595sobota, 25. april Pooh: okoli Velenja–Koželj obvestilo na oglasnih deskah ZD in društvu Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595sobota, 16. maj Pohod: Mrzlica–Kal obvestilo na oglasnih deskah ZD in društvu Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju čas odhoda bo sporočen naknadno Romana Praprotnik, 041 745 588Društvo diabetikov Zagorje ob Savivsak ponedeljek Kegljanje ob 16.00, kegljišče v Zagorju Emilio Kos, 041 651 697vsak torek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsak 2. torek v mesecu Meritve krvnega slodkorja, tlaka in holesterola od 10.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsako sredo Kopanje v bazenu s fizioterapevtko (s samoprispevkom) od 13.00 do 15.00, DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Telovadba od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Nordijska hoja ob 16.00, Evropark Ivan Polanec, 041 520 583 in Milana BedračDruštvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 12.00, na društvu Društvo, 03 583 10 49


Zdravilišča in hoteliGrand Hotel Sava & Lotus Terme, Zdraviliški trg 6, Ro-gaška Slatina, tel.: 03 811 40 00, faks: 03 811 47 32– Vsem članom ob predložitvi članske izkaznice od 15.1. do 24. 12. 2015 v Grand hotelu Sava**** in HoteluZagreb**** priznavajo desetodstotni (10-odstotni) po-pust za 5- ali 7-dnevni polpenzion, v katerem ponuja-jo: neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo in upo-rabo savn v Lotus Termah, jutranjo gimnastiko in vod-no aerobiko, uporabo kopalnega plašča in brisače zakopanje, steklenico mineralne vode Donat Mg v sobi,tematsko večerjo (ob sredah), slovesno večerjo ob sve-čah (ob sobotah), vsak večer ples in zabavo v kavarniImperial, program za duhovno in športno prebujanje:“pozdrav jutru”, aqua aerobiko, jogo, plesne večere vkavarni, družabne igre, organizirane sprehode, nočnokopanje ob petkih in sobotah do 23. ure ter vsak danpitje zdravilne mineralne vode Donat Mg. Več informa-cij najdete na naslovu: [email protected] inwww.rogaska.si. Doživite zdravje pri izviru Donata Mg.Hotel Slovenija Rogaška Slatina, Celjska cesta 1, Ro-gaška Slatina –Člani imajo pri rezervaciji bivanja v ho-telu Slovenija Rogaška Slatina: 10-odstotni popust naredne cene penzionov, polpenzionov in paketov, 10-od-stotni popust na vstopnice za bazen in savno. Več in-formacij po telefonu: 03 811 5000.Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, Dobrna, tel.: 03 78081 10, faks: 03 780 81 11 – Ponujajo naslednje popu-ste, ki jih člani lahko izkoristijo v recepciji Hotela Vitain Zdraviliškega doma: 10-odstotnega na vse progra-me nastanitve po rednem hotelskem ceniku; 15-odstot-nega na redne cene kopanja in kombinacije storitev ko-panja (brez kombinacij s kosilom ali večerjo), od torkado četrtka od 11. do 15. ure, v bazenu hotela Vita; 10-odstotnega na redne cene Dežele savn od torka do če-trtka, od 11. do 15. ure; 10-odstotnega na redne cenekopeli od torka do četrtka, od 13. do 16. ure; 10-od-stotnega na redne cene storitev Medicinskega centra;5-odstotnega na redne cene programov MC, razen spe-cialističnih pregledov in zdravstvene nege; 10-odstot-nega na redne cene storitev in programov Hiše na trav-niku; 10-odstotnega na storitve Salona za nego las. Zuveljavljanjem popustov iz ponudbe se izključujejo vsidrugi popusti. Popusti veljajo za individualne rezerva-cije (brez posredovanja agencij).Terme Krka, d. o. o., bodo na podlagi pogodbe za leto2015 zagotavljale članom društva ob njihovi indivi-dualni uporabi storitev naslednje popuste: Terme Do-lenjske Toplice 10-odstotni popust na storitve name-stitev, kopanja in zdravstvenega programa; Terme Šmar-ješke Toplice 10-odstotni popust na storitve namesti-tev, kopanja in zdravstvenega programa; Talaso Stru-njan 10-odstotni popust na storitve namestitev, kopa-nja in zdravstvenega programa. Popusti veljajo na in-dividualne cene storitev iz rednega cenika, popust nevelja za akcijske ponudbe. Naročniki lahko uveljavlja-jo popust samo z veljavno člansko izkaznico ali drugimdokazilom o članstvu. Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, Laško –Therma-na Laško ponuja v letu 2015 članom zveze in članomdruštev (tudi družinskim članom) pri uporabi storitev vhotelu Zdravilišče Laško in hotelu Thermana Park La-ško naslednje ugodnosti: 30-odstotni popust na celo-dnevne vstopnice za kopališče hotela Zdravilišče Laškovse dni v tednu. Popust velja tudi med prazniki in po-

čitnicami; 20-odstotni popust na celodnevne vstopni-ce v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško zavstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja medprazniki in počitnicami. Pri akcijski ponudbi se na do-plačilo za vstopnico za savno obračuna tudi 10-odsto-tni popust; 10-odstotni popust za bazen, bazen in sa-vno, na storitve wellness in zdravstvene storitve. Izklju-čene so družinske vstopnice in večerne akcijske ponud-be. Člani lahko izkoristijo ugodnosti na podlagi pred-ložitve veljavnega osebnega dokumenta, kartice Ther-mana cluba in članske izkaznice. Člani se ob prvem pri-hodu v Thermano (prvem izkoriščenju ugodnosti) iden-tificirajo s člansko izkaznico, na podlagi katere prido-bijo kartico Thermana cluba (Modra kartica brezplačna,Zlata kartica z letno članarino). Popust velja na dan iz-koriščenja storitve. Popusti se ne seštevajo z drugimipopusti, ki jih daje ponudnik.Terme Snovik – Kamnik, d. o. o., Snovik 7, Laze v Tu-hinju, priznavajo na podlagi predložene članske izkaz-nice: 10-odstotni popust na redne kopalne vstopnice,razen na prenosljive vstopnice in darilne vrednostnebone; 20-odstotni popust na vse storitve wellness (ma-saže, savne, kozmetične storitve) in paketne storitve;20-odstotni popust na redne cene nastanitev in aktual-ne paketne ponudbe. Več informacij dobite po tel.: 01834 41 00 ali 080 81 23, [email protected], inwww.terme-snovik.si.Unior, d. d., Program Turizem, Cesta na Roglo 15, Zre-če, tel.: 03 757 61 62 in 03 757 61 55 – Člani imajopri rezervaciji bivanja v Uniturjevih centrih Rogla in Ter-me Zreče 10-odstotni popust na redne cene penzionov,polpenzionov, najemov in paketov.Terme Topolšica, d. d., Topolšica 77, Topolšica priznačlanom Zveze društev diabetikov Slovenije in članom dru-štev diabetikov, ki so vključeni v regionalna društva, na-slednje popuste: 15-odstotni popust na celodnevno in3-urno vstopnico za bazene za otroke in odrasle; 15-od-stotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za ba-zene in savno v hotelu Vesna. Popusti veljajo na cenepo uradnem ceniku. Popusti se ne seštevajo in ne ve-ljajo za storitve, ki so že v akciji. Član društva se v recep-ciji Term Topolšica izkaže z veljavno člansko izkaznico.Center Spa Perla, na Kidričevi ulici 7 v Novi Gorici (vhotelu Perla), vam na podlagi predložene članske izkaz-nice pri plačilu z gotovino prizna 10-odstotni popust naposamezne vstope v bazene in savne ter 5-odstotnipopust na vse masaže. Več informacij po tel.: 05 33633 33 – recepcija centra Spa Perla.

Različne storitveGospodar zdravja, www.gospodar-zdravja.si, priznavačlanom društva 10-odstotni popust za: osebni elek-tronski zdravstveni karton; varno elektronsko komuni-kacijo z zdravnikom. V pametni osebni elektronski zdrav-stveni karton si lahko shranite in uredite osebne zdrav-stvene podatke (izvide,...), vodite dnevnike meritev(krvni tlak, sladkor, težo, PEF, ...) in jemanje zdravil.Meritve lahko grafično spremljate in primerjate s ciljni-mi vrednostmi. Vpogled v osebni elektronski zdravstve-ni karton lahko omogočite svojemu osebnemu zdrav-niku ali kateremukoli drugemu zdravniku za namenezdravstvenega posvetovanja. Osebni elektronski zdrav-stveni karton imate vedno dostopen na svojem pamet-nem telefonu, tabličnem računalniku ali PC-računalni-ku. Več informacij na spletni strani: www.gospodar-zdravja.si ali na [email protected].

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – člani Zve-ze društev diabetikov Slovenije imate z veljavno član-sko izkaznico priznane enake ugodnosti kot člani Dru-štva za zdravje srca in ožilja Slovenije pri preventivnihzdravstvenih meritvah v Posvetovalnici za srce, Cigale-tova 9, Ljubljana: glukoza, holesterol, trigliceridi, gliki-ran hemoglobin, EKG, gleženjski indeks – preventiva gan-grene. Meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, obsegapasu in saturacije so brezplačne. Več informacij naspletni strani www.zasrce.si, po e-pošti: [email protected], po telefonu 01 234 75 50 in 01234 75 55. Prisrčno vabljeni.Cenik storitev za leto 2015 (v evrih)Vrsta preiskave Člani društva NečlaniKrvni tlak in srčni utrip brezplačno brezplačnoGlukoza 2,00 2,50 Holesterol 3,00 3,50 Trigliceridi 3,00 3,50Glukoza in holesterol 4,50 5,50 Glukoza in trigliceridi 4,50 5,50 Holesterol in trigliceridi 6,00 7,00 Holesterol, trigliceridi, glukoza 7,50 9,00 EKG 2,00 4,00 Gleženjski indeks 6,00 9,00 HbA1c – glikiran hemoglobin 8,50 11,00 Posvet s kardiologom 10,00 15,00 Medicinske storitve, d. o. o., Dunajska 158, Ljublja-na, [email protected] – Članom zveze društev dia-betikov omogočajo 5-odstotni popust za specialno pe-dikuro za diabetike. Naročite se na telefonski številki 070393 089.Salon Divina, Ulica talcev 2, Ljubljana Poljane – Ure-jeno stopalo – ugodje na vsakem koraku, medicinskapedikura in nega nog, strokovna obravnava diabeti-čnega stopala, manikira in nega rok, ročna limfna dre-naža (odpravlja otekline), refleksna masaža stopal invodna terapija aqua detox (razstrupljanje telesa), te-rapija s svetlobo Bioptron (celjenje ran, razjed). Članomdruštva omogočamo 10-odstotni popust za vse stori-tve. Svoj obisk naročite po tel. 01 434 38 21 ali 040247 724.Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kranj, tel.: 04 23545 70, 041 378 955, www.optikaprimc.com. Vsemčlanom ob predložitvi članske izkaznice priznajo: 20-od-stotni popust pri nakupu novih korekcijskih očal; 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal. Brezplačnakontrola vida (predhodna prijava po telefonu). Popu-sti se med seboj ne seštevajo!Frizerstvo Vera, Konrad Vera, s. p., vam v svojem sa-lonu na Tržaški cesti 35, Postojna, na podlagi predlo-žene članske izkaznice, prizna 15-odstotni popust nafrizerske storitve.

Sanitetni material, pripomočki in drugi izdelki Greenis, www.greenis.si – Vsem članom v društvih dia-betikov Slovenije ponujamo 10-odstotni popust pri na-kupu počasnega sokovnika Greenis. Ob naročilu naspletni strani www.greenis.si pod opombami navediteštevilko članske izkaznice. Popusti se ne seštevajo.Tosama, d. o. o., specializirana trgovina z medicinski-mi pripomočki, Domžale, Vir, Šaranovičeva cesta 35,tel.: 01 729 02 48, Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4,tel.: 02 620 96 62, Koper, Pristaniška 4, tel.: 05 62725 33, Izola, Ulica oktobrske revolucije 11, tel.: 05 640

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2015Zve za dru štev dia be ti kov Slo ve ni je nudi ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo članske izkaznice. Ugodnosti in po pus ti

ve lja jo sa mo za imetnike članskih izkaznic, ki jo predložijo v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa. Po pus ti ne ve lja jo za sku pi ne in se ne sešte va jo.

UGODNOSTI

06 74, Ljubljana, BTC City, Dvorana A, visoko pritličje,Šmartinska cesta 152, tel.: 01 320 57 09, Kranj, Pla-net Tuš, Cesta Jaka Platiše 18; tel.: 04 620 13 50, Je-senice, Supermarket Tuš; Cesta železarjev 4b, tel.: 04620 03 39, Idrija; Drogerija Tuš; Lapajnetova ulica 33;tel.: 05 620 32 20. V vseh Belih štacuncah diabetikomna podlagi članske izkaznice v letu 2015 priznajo 10 od-stotkov popusta na vse izdelke (popust ne velja za iz-delke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik, na izdel-ke v akciji, že znižane izdelke, darilne bone in izdelke zzaklenjeno ceno). Poleg ugodne ponudbe izdelkov To-same so vam na voljo tudi medicinski pripomočki za dia-betes, obloge za sodobno oskrbo rane, sanitetni in ob-vezilni material, kompresijske nogavice in povoji, pri-pomočki za inkontinenco, medicinski pripomočki zastomo, ortopedski pripomočki, pripomočki za inhala-cijsko terapijo, merilniki krvnega tlaka, termometri, iz-delki in pripomočki za nego otrok in mamic, izdelki zaosebno nego in zaščito, izdelki za nego in higieno štiri-nožnih prijateljev, naravna kozmetika in prehranskadopolnila in čaji. V vseh Belih štacuncah dobite medi-cinske pripomočke tudi na naročilnico, ki jo predpišezdravnik, strokovne sodelavke v trgovini pa vam lahkoizmerijo krvni tlak, raven sladkorja, opravijo meritve zaizdajo kompresijskih nogavic ter svetujejo pri kompre-sijskem povijanju in podobno. Več na www.tosama.si.TKM Kralj Vital, Marko Kralj, s. p., Šentvid pri Stični 3,Šentvid pri Stični, www.oped.si (ekskluzivni zastopnik zaOPED iz Nemčije) – ponuja vsem članom ob predložitvičlanske izkaznice 15 odstotkov popusta pri nakupu vsehizdelkov za diabetično nogo OPED, pri nakupu ali izpo-soji elektrostimulatorja za lajšanje bolečin in krepitev mi-šic, pri nakupu posebnih diabetičnih in kompresijskihnogavic nemške izdelave – medicinski pripomočki 1.razreda – in pri nakupu vseh dopolnilnih izdelkov. V pro-dajalni Zastopstvo OPED za Slovenijo, Murgle Center, Ce-sta v Mestni log 55/1, Ljubljana, tel.: 031 893 491/492.Popusti se med seboj ne seštevajo!

Zaloker & Zaloker, d. o. o., Kajuhova ulica 9, Ljublja-na, tel.: 01 542 51 11 – V naši specializirani trgovini vampriznamo 5-odstotni popust za nakup merilnikov zamerjenje glukoze v krvi, testnih lističev in lancet Bayer,glukoznih tablet GlucoTabs, sodobnih oblog za zdravlje-nje ran PolyMem ter začasne pooperativne obutve iz-delovalca Schein. Za informacije o izdelkih in svetova-nje nas lahko pokličete na brezplačno številko: 0801880 ali obiščete našo spletno stran: www.zaloker-za-loker.si. Vsem uporabnikom merilnikov Bayer ponuja-mo brezplačne baterije za merilnike glukoze.Bioviva, Katja Pečar, s. p., Hraše 31C, Smlednik,www.bioviva.si , [email protected], 041 679 681 – Priznadiabetikom 10-odstotni popust pri nakupu aparatovza lajšanje bolečin Touch tens, krepitev mišic Športnitens in urinsko inkontinenco I-touch SURE. Prav takotudi na posebej razvite prevodne nogavice, rokavice, ko-lenčnik in ledveni pas, ki se uporabljajo namesto kla-sičnih elektrod. Z aparatom TENS za domačo uporaboučinkovito lajšamo bolečine, otekline, povečamo pre-tok krvi, izboljšamo gibljivost prstov in celjenje razjedpri diabetičnem stopalu. Uporabo priporočajo zdravni-ki v protibolečinskih ambulantah in fizioterapevti povsem svetu. Za več informacij pokličite po tel.: 041 679681, mag. Katja Pečar, dr. vet. med.Proloco medico, d. o. o., trgovina Hrvatski trg 1, Lju-bljana www.proloco-medico.si – Vsem članom prizna-mo ob predložitvi izkaznic 5-odstotni popust za vse iz-delke, ki niso v akcijski prodaji, ne glede na vrsto pla-čila (popust ne velja za izdelke, ki jih kupci dobijo obpredložitvi naročilnice za medicinski tehnični pripomo-ček v breme ZZZS, in za izdelke z določeno fiksno ceno).Upina, d. o. o., dopolnila k prehrani – Ukmarjeva 4, Lju-bljana (Rudnik), tel.: 01 427 20 83 – Ponujamo vam10-odstotni popust na Lecitine (tudi z dodatkom E-vi-tamina, selena, ginsenga ali Femina plus), Kavo kara-mel, sladila Sunvit ter unikatne instantne čaje UPITE (ze-

leni, črni, beli, hibiskus ter ti čaji z dodatki) do 31. 12.2015 v naši trgovini. Obiščite nas ali pokličite za brez-plačni katalog izdelkov ali vzorčkov! Več informacij bo-ste našli na www.upina.si.Sanolabor (www.sanolabor.si) – V Sanolaborjevih spe-cializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedski-mi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi iz-delki za zdravo življenje po vsej Sloveniji dajemo 5-od-stotni popust pri nakupu. Popust ne velja za blago, ka-terega cena je znižana ali ki je v akciji. Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana, Ci-typark, Šmartinska 152, tel.: 01 521 12 88, Cigaleto-va 9, tel.: 01 232 53 71, Koseze, Ulica bratov Učakar54, tel.: 01 510 84 48, Celovška 280, tel.: 01 510 8519, Vič Interspar, Jamova 105, tel.: 01 423 73 00, Le-skoškova 4, tel.: 01 585 43 40, Domžale, Slamnikar-ska 1, tel.: 01 724 44 23, Postojna, zdravstveni dom,Prečna 2, tel.: 05 720 36 10, Brežice, zdravstveni dom,Černelčeva 8, tel.: 07 499 32 00, Sevnica, zdravstve-ni dom, Trg svobode 14, tel.: 07 816 28 40, Ribnica,zdravstveni dom, Majnikova 1, tel.: 01 836 97 56, Ma-ribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, tel.: 02 231 0576, Europark, Pobreška cesta 18, Tel.: 02 320 74 54,Novo mesto, Qlandia center Novo mesto, Otoška c. 5,tel.: 07 393 02 60, Slovenj Gradec,Mercator center, Ron-kovska 4a, tel.: 02 883 86 06, Trbovlje, Trg revolucije26, tel.: 03 563 02 96, Nova Gorica, Mercator center,Industrijska cesta 6, Kromberk, tel.: 05 333 44 96,Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, tel.: 02 53610 30, Velenje, Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03 897 7320, Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, tel.: 04583 64 60, Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), tel.: 05 62626 70, Celje, Mercator center, Opekarniška c. 9, tel.: 03491 17 01, Sanolabor-Prosana, Kocbekova ulica 4, tel.:03 544 33 95, Kranj, Bleiweisova 30 (poleg Eurospi-na), tel.: 04 252 11 34, Kamnik, Qlandia center, Dom-žalska 3, tel.: 01 831 18 63, Kočevje, Ljubljanska ce-sta 19, tel.: 01 292 77 93.

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk),posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44; ali po e-pošti: [email protected].

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

SEZNAMI,�LISTEITALIJANSKIPOLITIK(Palmiro)

OBLIKAIMENANACE

LEKSIKO-LOGIJA

BARVAIGRALNIHKART

NAPREDO-VANJEV

SLUŽBI

OBLIKAIMENAIVANA

(iz:�NAKAV)

HROŠČNA

VINSKITRTI

PRETIRANOVARČENČLOVEK

10

INDIJANSKIVODJA

NEVEDEN,OMEJENČLOVEK

PREBIVALKASLAVONIJE

2

POLJSKIREŽISERJAPONSKOVELEMESTO

OBLAČILOMUSLIMANKVIDA�BREST:ČAROVNIK�...

OČESNA�NAPAKAZARADI�IZBOČENE

ROŽENICE

FRANCOSKIMODNI

KREATORNEMŠKEGA

RODU

VLEČENJE,NPR.

DRUGEGAVOZILA

ISLAMSKOM.�IME

(iz:�DANAN)

ENOTAZA�DOZOSEVANJA

ZNAMKAKOREJSKIHAVTOMOB.IVO�KOPAČ

MORNARSKAPIJAČAOSLOVGLAS

7OBLIKAIMENANIKA

GESLOFRANCOSKEREVOLUCIJE

POSODAZA

VODNEŽIVALI

8 KRAJ�PRIVRANSKEMZNAČAJ

DELAVECV

RAČUNO-VODSTVU

VEZNIKVINKORAVNIK

TEŽNJA,NAMERITEV

LJUDSKOIME�ZAPLANIKOHUDA�JEZA

6

PISATELJICAVAŠTE

UDAVRUMEN

METULJČEK

4NOVINARSLAK

DETEPOVEČE-VALNOSTEKLO

BLIŠČ(angleško)

ŽENSKOSPOLOVILOARABSKAUTEŽNAMERA

LOJZEOBLAKCIMA,

POGANJEK

MAKARSKABIVAJOČE

VFILOZOFIJI(iz:�SEN)

STANDARDANGLEŠKIGLASBENIK(iz:�OKNO)

KRAŠKIGRMOLEGVIDOV

11 OCETREPUBLIKASLOVENIJA

3

ZASTOPNIKFIRME

POSLOVNISODELAVEC

VISOKPEVSKIGLAS

5NESPA-METNAŽENSKA

POŽELENJESestavil

JožePetelin

DELVELIKE

BRITANIJE

ŽIVAL,KI�DAJEVOLNO

ZVONKAFELC

ON,�ONA,�...GLASBENIKGJURIN

ELEKTRO-ENCEFALO-

GRAM

4.�IN�23.ČRKA

PRITRDIL-NICA

FANT,MLADENIČ

9 1

Ste jorešili dokonca?

KOCINA

Vaša AVSTRIJSKA znamka pri sladkorni bolezni

MED TRUST d.o.o.

2 vrednosti zame - Glukoza + Holesterol


Ime in priimek: ...........................................................................................................................

Ulica: ...........................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ............................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

#NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje Med Trust d.o.o., Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslompošljite do 5. maja 2015 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna kri-žanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo:PRIJETNO IN UDOBNO. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti in objavljeni na spletni stra-ni www.diabetes-zveza.si.

Črke iz oštevilčenih poljprenesite v sosednja polja indobili boste tokratno geslo.W

1

6

2

2

2

7

3

8

4

4

5

9 1 10 11 3

Kupon za nagradno križanko št.108 (marec 2015)

Samo Twist*

1

it sistem:

Igle NovoTwist® so namenjene za uporabo z napolnjenimi injekcijskimi peresniki družbe Novo Nordisk in injekcijskima peresnikoma NovoPen® 4 in NovoPen Echo®.

Igle NovoTwist® zaradi skritega dela, ki drži iglo, izgledajo krajše.

®

ksua z*

wTTwovoovoT NelgI

i ižri d, kalea dgetirki sdara z®tsiw

.ešjaro kjadelgz, iolgi i

oo Nvoe Nbžurd

®tsiwTTwovoovoT NelgI

k Asidroo Nvo: NcelajavziorP

ohcn EePovon N i®tiswTTwvooN

okinserea pmiksjickejnn ik isidropao z nbaropa ue znejnemao n s®

sna, Ddreavsga0 B882K, Déllo Avo, NS/k A

ri dtsai v lkmani znvogali bneticšaa zt s®o

ohcn EePovon N 4 i®nePovoa Nmkinserei pmiksjickejni iminejnlop

aks

.aksna, DS/k Asidroo Nvoe Nbžur

.®oi

05: A). 1lppuS8 (; 5900s 2etebaiD

mo. Ct Ldlefts, On LeztyLLy 1.:iriV

320/031/09VV/09D/IS

vno@ofn i, 008 71 01 8 0TT 0iro pjloa ve nj jicamrofnc ieV

k Asidroo Nvo: NcelajavziorP

.)OP-589t 1cartsba9 (0

snl ievo, a n™tsiwTTwovof Nt onemssesse avitarapm

is.ksidonorva 1tsea cksnitram, Šo.o..k dsidroo Nvo: N

sna, Ddreavsga0 B882-K, Déllo Avo, NS/k A

.metsye sldeen nen pilu

anajlbuj0 L00, 104a 1

aks

pogovor z ministrico za zdravje - diabetes-zveza.si · glasilo zveze društev diabetikov slovenije...

Documents