POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

Podiplomski študij psihologije

Po sledeh PEN modela

Pregled vsebine

Temeljne dimenzije in afekt Temeljne dimenzije in psihično

blagostanje/zdravje Temeljne dimenzije, anksioznost,

depresivnost in stres Po sledovih PEN modela: biomodeli TD

Gray Cloninger Zuckerman Depue

Temeljne dimenzije in afekt

Odnos med E, N ter PA in NA Raziskave kažejo na jasne korelacije med E in

PA ter N in NA ( Diener, Larsen, Levine, & Emmons, 1985 ; Larsen & Diener, 1985 ; Russell, 1978 , 1979 ; Watson, Clark, & Tellegen, 1984 ; Watson & Tellegen, 1985 ; Zevon & Tellegen, 1982 ).

Toda Gre za linearne korelacije? So ti odnosi morda interaktivni? Kako je pri marginalnih populacijah?

Osebnost in afekt: sumarno

Meyer & Shack (1989) E, N, PAT, NAT, PAS,

NAS E in PA N in NA

Interaktivnost E in N pri PA in NA McFatter (1994)

PA z ekstravertnostjo narašča zlasti pri osebah z visokim N

NA z nevroticizmom narašča zlasti pri osebah z nizko E

Interaktivnost E in N pri PA in NA (nadaljevanje) Razločevalna struktura PA in NA je jasna,

vendar bolj pri visokem nevroticizmu

N in subjektivno (psihično) blagostanje N je povezan z NA NA je pomembna komponenta SB

Med najbolj trdnimi psihološkimi ugotovitvami N je v negativni korelaciji z dobrim počutjem N je podlaga čustveni in psihični motenosti

Torej je N povezan s SB

N in E kot prediktorja anksioznosti in depresivnosti Gershuny & Sher (1998),

prospektivna študija N, E kot prediktorja

globalne anksioznosti, 4 leta

Interaktivni učinek N in E Zlasti močno predicira

kombinacija +N in –E +E v kombinaciji z +N

močno zmanjšuje anksioznost

Kombinacija –N z –E je najmanj rizična za anksioznost

najmanj

najbolj

najmanj

najbolj

Vloga N pri stresu

Nevroticizem: najbolj pogosto navajana osebnostna podlaga za razlike v stresnem obnašanju

Gunthert, K. C., Cohen, L. H. & Armeli, S. (1999). The Role of Neuroticism in Daily Stress and Coping. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 77, No. 5, 1087-1100.

216 študentov je vodilo dnevnik 14 dni Instrumenti

Neuroticism Scale of the NEO Five Factor Inventory (NEO—FFI; Costa & McCrae, 1992 ).

Stone and Neale's (1984) Daily Coping Assessment Positive and Negative Affect Schedule–Expanded

Form (PANAS—X; Watson & Clark, 1994 )

Vloga N pri stresu (nadaljevanje)

Osebe z višjim nevroticizmom Navajajo več negativnih stresnih dogodkov (Diener,

Larsen, & Emmons, 1984; Hammen, 1991; Magnus et al., 1993 ; Ormel & Wohlfarth, 1991) in več dnevnih stresorjev, zlasti medosebnih in družinskih (Affleck et al., 1994 ; Bolger & Schilling, 1991 ; Bolger & Zuckerman, 1995 ; David et al., 1997 ; Suls, Martin, & David, 1998)

Bolj negativno reagirajo na stresno dogajanje (Innes & Kitto, 1989 ; Ormel & Wohlfarth, 1991 ; Parkes, 1990; Larsen & Ketelaar, 1989 , 1991 )

Toda zakaj? Ker imajo nižje pragove distresnega odziva Ker uporabljajo manj uspešne načine soočanja

Rezultati študije Gunthert in sod.

N signifikantno korelira z navajanjem več medosebnega stresa (r=0,20)

Medosebni dogodki povzročajo več stresa kot ne-medosebni, to pa je bolj izraženo pri +N

N se dalje povezuje z večjo oceno stresnosti, manj uspešnim soočanjem, sovražnim odzivanjem in samoobtoževanjem ter z odzivanjem z negativnim afektom

Korelacije N s stresnimi dogodki, oceno stresa, soočanjem in emocionalnimi reakcijami

E in subjektivno (psihično) blagostanje

E je povezan z PA PA je pomembna komponenta SB Torej je E povezan s SB

Korelacije med 0,10 in 0,70 (Diener & Lucas, 1999; Lucas & Fujita, 2000)

Ne glede na morebitne moderatorje odnosa (Lucas, Diener, Grob, Suh, & Shao, 2000).

Fleeson in sod., 2002 Zakaj se čutijo ekstravertne osebe srečnejše?

Več hipotez Izvira PA neposredno iz socialne narave ekstravertnosti: manj

verjetno, PA je med komponentami E najmanj povezan prav z medosebno interakcijo

Ekstravertne osebe imajo višji bazični nivo PA (“set-point”): na katerega se povrnejo po pozitivnih in negativnih izkušnjah

Ekstravertne osebe se močneje odzivajo na pozitivne dražljaje: ekstraverti npr. bolj kot introverti dvignejo nivo PA pri gledanju komedij, Larsen and Ketelaar (1991)

Osebnost v kontekstu pozitivne psihologije Povezava osebnosti s psihičnim zdravjem je

med najtrdnejšimi psihološkimi ugotovitvami (pregledno Maher & Maher, 1994)

Povezava osebnostnih dimenzij s psihičnim blagostanjem in zdravjem povečuje njihov pomen

Grayev model osebnosti

Gray (1973) Impulzivnost se najbolj jasno povezuje z

biološko podlago (bolj kot E) Impulzivnost, anksioznost Motivacijski sistem je podlaga

osebnostnim potezam (temeljnim dimenzijam osebnosti) gre za načine prilagajanja pozitivnim

in negativnim ojačenjem nagrajevalni sistem, spodbujevalna

motiviranost (BAS), nizek serotonin, impulzivnost (in E)

kaznovalni sistem, averzivna motiviranost (BIS), visok serotonin, neimpulzivnost, N in I

anksioznost je amplifikator na signale tako nagrajevanja kot kaznovanja

E

N

Imp-D BAS

Anx-DBIS

Grayev model osebnosti (nadalj.)

Individualne razlike v Imp in E torej temeljijo na razlikah v občutljivosti na pozitivno in negativno stimulacijo impulzivne osebe so bolj občutljive na nagrajevanje in

se približujejo možnostim nagrade tudi tedaj, ko bi se bilo ustrezneje izogibati situacijam zaradi kazni (verjetnega negativnega učinka)

Kaj pomeni občutljivost? gre za nevrobiološko podlago motivacijskega sistema

povečana reaktivnost tako za BIS kot za BAS se povezuje z N

Grayev model

Anksioznost (občutljivost BIS sistema) Impulzivnost (občutljivost BAS sistema)

Sistema BAS in BIS

BAS – nizek noradrenalin, dopamin?

BIS – visok serotonin?

NAGRADNI SISTEM (BAS) KAZNOVALNI SISTEM (BIS)

RAVNOVESJE MED OBEMA SISTEMOMA

PREVLADUJE BAS

Pozitivni afektStabilnost (?)

Ekstravertnost

PREVLADUJE BIS

Negativni afektNevroticizem

Introvertnost (?)

BAS IN BIS V RAVNOVESJU

večina ljudi

Impulzivnost in E (še enkrat)

Deljena mnenja Imp je del E (Eysenck, Eysenck,

1975) Imp se povezuje z E, a tudi (še

bolj) s P (Eysenck 1981; Eysenck & Eysenck 1985)

Imp je relativno samostojna dimenzija (Guilford 1975, 1977; Rocklin & Revelle 1981); tudi Costa & McCrae 1985, 1992 /če že, potem prej v sklopu N/; Goldberg & Rosolack 1994; Tellegen 1982, 1985; Tellegen & Waller 1996; Zuckerman 1994; Zuckerman et al. 1991

Gray (1973; 1987, 1992) Imp pomeni interakcijo E, P in N biološko po Grayu primarna

dimenzija, kaj pa psihološko?

E

N

E

NImp-D

Anx-D

Imp-D

Anx-D

E

N

Imp-DAnx-D

Ekstenzija Grayevega modela

Cloninger in sodelavci (Cloninger, Svrakic & Przybeck 1993) Zuckerman (1991), Netter, Hennig & Roed 1996; Depue (1995, 1996; Depue, Collins, 1998)

          

Cloninger: biotemperament in značaj

Temperament visoka dedljivost povezan z

nevrotransmiterskimi sistemi

razvojno in medkulturno stabilen

Značaj v večji meri odvisen od

vplivov okolja (nedeljenega bolj kot deljenega)

razvije se z oblikovanjem jaza in v odraslosti

temperament

značaj

ISKANJE NOVOSTI

IZOGIBANJEŠKODI

ODVISNOSTOD NAGRADE

VZTRAJNOST

SAMOPRESEGANJE

KOOPERATIVNOST SAMOUSMERJENOST

Cloningerjevi tipi v osebnostnem prostoru

Preiss: Hipokrat, Eysenck, Cloninger

Cloningerjev model in nevrotransmiterji

DIMEN-ZIJA

TEMELJNI POMEN OSEBNOSTNE LASTNOSTI

NEVROTRANS-MITER

NSnovelty seeking

iskanje novosti, raziskovalnost

aktivnost, iskanje stimulacije; drzno, tvegano obnašanje (zlasti ob nizkem HA in visokem RD) 

dopamin (nizka stopnja)

HAharmavoidance

izogibanje škodi, močno reagira na averzivno stimulacijo

zadržanost, hitro averzivno učenje, introvertnost (zlasti v kombinaciji z nizkim RD) 

serotonin (visoka stopnja)

RDrewarddependency

odvisnost od nagrajevanja, močno reagira na pozitivne spodbude

družabnost, ekstravertnost, impulzivnost, agresivnost (posebno v kombinaciji z nizkim HA)

noradrenalin (nizka stopnja)

DODATNO - vztrajnost (PE): vztrajnost, ambicioznost, odpornost na stres (najprej kot del RD)

Dimenzije in faceti modela

Temperament Iskanje novosti Eksploracija, impulzivnost, nerednost, ekstravagantnost

Izogibanje škodi Pesimizem, negotovost, plašnost, utrudljivost

Odvisnost od nagrade

Sentimentalnost, navezanost, odvisnost

(vztrajnost)

Vztrajanje Vztrajnost, neutrudnost, ambicioznost, odpornost na stres

Značaj Samousmerjenost

Odgovornost, notranja moč, odločnost, jasni cilji, sprejemanje samega sebe, skladnost

Kooperativnost Socialna sprejetost, pripravljenost pomagati, sočutje, empatija, dobrosrčnost

Samopreseganje Duhovnost, identifikacija s transpersonalnim, zmožnost preseči jaz

Faktorska strukura in povezave (Stallings in sod., 1996)

Faktorska struktura postavk Povezave z dimenzijami

osebnosti

NS, HA in RD in psihopatologija

NS

nizka doza dopamina, ki skrbi za občutja ugodja in zabave

iskanje draženja, drznost, tveganje, stimulacija (ker je naravna doza majhna) droge, ki stimulirajo prenos dopamina v možganih: alkohol, nikotin, kokain

parkinsonizem (smrt nevronov, ki producirajo dopamin): stoičnost, rigidnost, nezainteresiranost za novo

HA

visoka stopnja serotonina, ki skrbi za negativne emocije

izogibanje nevarnostim (ker je serotonina, ki vzbuja občutja strahu že tako dovolj); visok HA in visok NS: konfliktnost, nevroza

nizek HA v kombinaciji z visokim NS:

nevarnost samodestruktivnega obnašanja (alkohol)

RD

nizka stopnja noradrenalina; potrebuje dodatne nagrade

močno reagiranje na pozitivne spodbude; družabnost, ekstravertnost, konformizem

v kombinaciji z nizkim HA (in ev. višjim NS):

impulzivnost, agresivnost

Zuckermanov model osebnosti

ISKANJE DRAŽENJA

Iskanje čutnega draženja in vzburjenja Zuckerman, 1990, 1992: sensation seeking

SS (sensation seeking): iskanje čutnih spodbud iskanje vzburjenja iskanje doživetij dezinhibiranost občutljivost na dolgčas

psihobiološka teorija osebnosti (1991, 1994, 1995) osebe, posebno občutljive na senzorno deprivacijo in

dolgčas znatna heritabilnost (0,58)

Sestavine SS

SESTAVINE SS

iskanje vzburjenja(pustolovščin)

iskanje doživetij(izkustva)

dezinhibicija(neovirano sproščanje)

občutljivost na dolgčas

OBNAŠANJE

tvegane aktivnosti, pustolovščine, izzivanje nevarnosti

nova izkustva in doživetja, potovanja, glasba, umetnost, droge

iskanje socialne stimulacije, družbe; popivanje, menjava partnerjev

spreminjanje dejavnosti, okolja, izogibanje rutini in dolgočasnosti

Zuckermanov model (nad.) Marvin Zuckerman, Michael D.

Kuhlmann Model osebnosti (alternativa B5) ZKPQ vprašalnik

sociabilnost nevroticizem /anksioznost impulzivno iskanje čutnih spodbud agresivnost/sovražnost aktivnost

nevroticizem, negativni afekt

ekstravertnost, pozitivni afekt

psihoticizem, impulzivnostiskanje draženja, agresivnost

Zuckermanov model (nad.)

Marvin Zuckerman, Michael D. Kuhlmann Model osebnosti (alternativa B5) ZKPQ vprašalnik

sociabilnost nevroticizem /anksioznost impulzivno iskanje čutnih spodbud agresivnost/sovražnost aktivnost

Depue: vedenjski sistemi

Depue, Collins (1998) Vedenjski sistemi

vedenjski pristop, ki temelji na spodbujevalni motivaciji

FA večjih dimenzij Nevrofiziološka podlaga vedenjskih sistemov Psihobiološki prag vedenjskega

spodbujevalnega sistema

Dimenzionalni in vedenjsko spodbujevalni model: primerjava

Vedenjsko in nevrološko spodbujevalni model: primerjava

VTA = ventral tegmental area; VPm = ventromedial subterritory of the ventral pallidum; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum; BL-E Amygdala = basolateral complex and extended amygdala.

VTA dopaminski sistem

VTA DA projekcije (Depue, Collins, 1998) “Independent of brain region, DA has the general function of facilitating neural processes

subserving goal-directed behavior (Bozarth 1987; Depue in press; Deutch, Bourdelais & Zahm 1993; Fibiger & Phillips 1987; Le Moal & Simon 1991; Louilot et al. 1987; Oades 1985; Oades & Halliday 1987; Robbins & Everitt 1992).

DA agonists or antagonists in the VTA or nucleus accumbens (NAS), which is a major terminal area of VTA DA projections, in rats and monkeys facilitate or markedly impair, respectively, locomotor activity to novelty and food; exploratory, aggressive, social, and sexual behavior; the number of attempted behavioral strategies; acquisition and maintenance of approach and active avoidance behavior; response reversal; spontaneous alternation; food-hoarding; and maternal nursing behavior.

These deficits are not motor, per se, because diurnal locomotor patterns remain unchanged, and animals can perform tasks normally once they are moved or pushed by the experimenter to do so (Oades 1985). Neither are these deficits evident in nonvolitional motor behavior, such as escape, nor in consummatory behavior (Blackburn et al. 1989; Le Moal & Simon, 1991).

It is precisely incentive motivation that is lost, such that volitional behavior elicited by incentive stimuli cannot be initiated or facilitated (Beninger 1983; Bozarth 1987; Everitt & Robbins 1992; Koob et al. 1993; Le Moal & Simon 1991). We emphasize that DA mediation of incentive motivation is not proposed here; rather, DA is seen as providing a strong modulatory influence - facilitation - on incentive motivation. Put generally, incentive motivation is neurobiologically organized in regions of integration, whereas DA serves to neuromodulate those regions (Le Moal & Simon 1991; Mesulam 1990). “

Vloga prefrontalnega korteksa Dopaminski sistem ne predstavlja

generalne motivacijske stimulacije, pač pa jo modulira (prek limbičnih struktur) (v splošnem niža prag facilitacije)

Moderacijsko funkcijo ima tudi serotonin (niža prag facilitacije)

Generalna spodbujevalne stimulacija je funkcija integralnih kortikalnih struktur, med njimi MOC 13

MOC 13 = medial orbital prefrontal cortex, Brodmann's area 13; VTA = ventral tegmental area; DA = dopamine; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum; VPm = ventromedial subterritory of the ventral pallidum; MD = mediodorsal nucleus of the thalamus.

Izsek nevronskega delovanja v sistemu

nagradni impulz VTA DA nevron VTA NAS nevron

amygdala: jakost ojačenja hippocampus: kognitivna

orientacija nagradnega konteksta

MOC 13: kompleksna analiza okolja

MOC 13 = medial orbital prefrontal cortex, Brodmann's area 13; VTA = ventral tegmental area; DA = dopamine; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum

Psihobiološki prag spodbujevalnega sistema

CŽS ima oblikovan prag, ki določa sproženje spodbujanja odzivov

prag je funkcija velikosti spodbude aktivacije DA

(dopamina) na postsinaptičnih DA receptorjih

oseba B ima nižji prag facilitacije in zato večji obseg možnih spodbud

Two hypothetical individuals with low and high trait dopamine postsynaptic receptor activation (demarcated on the horizontal axis as A and B, respectively) are shown to have narrow (A) and broad (B) ranges of effective incentive stimuli, respectively. Threshold effects due to serotonin modulation and sensitization of dopamine transmission are illustrated as well.

Je dopamin povezan z E, Imp, C?

Dopaminsko delovanje so povezovali tako z E, SS (iskanjem stimulacije) kot z Imp (C), P in agresivnostjo

Empirični podatki (Depue, Collins, 1998) kažejo na povezanost z E in iskanjem stimulacije, z Imp (s pozitivnim afektom), ne pa tudi z Imp brez pozitivnega afekta ali C znaki delovanja dopamina (količina agonistov in

antagonistov v telesu, spontano mežikanje itd.) krepko korelirajo z E (0,75), ne pa tudi s C ali N (Depue, 1994)

To kaže na ustreznost teorije, da ima prav E nevrofiziološko podlago v nagrajevalnem DA sistemu

Biološke podlage nevroticizma

Najpomembnejše komponente anksioznost, depresivnost, obsesivnost

Reaktivnost subkortikalnih struktur in labilnost subkortikalnega oz. avtonomnega vzburjenja

Limbični sistem in kortikalne strukture Serotonin

serotoninski sistem (dorzalni in medialni Raphe nuclei) Geni za delovanje serotonina

kratka oblika gena za transport serotonina pri anksioznih in pesimističnih osebah (Osher, Hamer in sod., 2000)

Locus Coeruleus

NE

Local circuitneuronesGABA

Palpitacije

Razširjene zenice

Tremor

Anksioznost

Nevrologija anksioznosti Preveč noradrenalina ali

premalo GABA? nizka stopnja aktivnosti GABA + visok serotonin

Nevrologija depresivnosti

Deficientnost serotonina (5HT)

+ že omenjeno: vloga noradrenalina

(-) in dopamina visok nivo:

maničnost nizek nivo:

depresivnost vpletenost stresnih

hormonovRaphe nuclei

5HT

Nevrologija OKM

Neravnovesje dopamina in serotonina

Abnormno delovanje orbitalne regije frontalnega korteksa (nad očmi) in dela bazalnih ganglijev (nuclei caudati , odgovorni za pretvorbo čutne informacije v mišljenje in akcijo)

Raphe nuclei

5HT

DA

NA, 5-HT in obnašanje

serotonin (5-hidroksitriptamin)

- +

noradrenalin - zmanjšana odzivnost

agresivnost do sebe

depresivnost

zadržanost

obsesivni simptomi

prežvekovanje

+ agresivnost

tveganje

iskanje novosti

anksioznost

fobije

izogibanje

Hormoni in nevrotransmiterji

Noradrenalin Borba ali beg

Agresivnost Noradrenalin (-) in

GABA (+) Anksioznost, negativni

afekt

Dopamin Ugodje, pozitivni afekt Ekstravertnost

Serotonin Depresivnost

Drugi psihični efekti hormoni

spolni hormoni, agresivnost, inteligentnost

kortizol, “stresni hormon”, depresivnost

transmiterji acetilholin (učenje,

spomin) receptorji za glutamat

(učenje pri miših, Tang, 1999)

nootropne droge

Osebnost - nevrotransmitersko

Ekstravertnost, pozitivni afekt dopamin

Nevroticizem, negativni afekt Anksioznost

Noradrenalin (-), GABA (+)

Depresivnost Serotonin (-), stresni

hormoni (+), dopamin (-), noradrenalin (-)

Agresivnost Noradrenalin Prefrontalne aree

(inhibitorji agresivnosti) Sposobnosti, učenje

Testosteron, estrogeni Acetilholin Glutamat

Biološke vzporednice dimenzij

Literatura Cloninger, C. R. (1987a). A systematic method for clinical description and classification of personality variants. Archives of General Psychiatry, 44, 573-588. Cloninger, C. R. (1987b, April 24). Neurogenetic adaptive mechanisms in alcoholism. Science, 236, 410-416. Cloninger, C. R., Przybeck, T. & Svrakic, D. M. (1991). The Tridimensional Personality Questionnaire: U.S. normative data. Psychological Reports, 69, 1047-1057. Cloninger, C. R., Przybeck, T., Svrakic, D. M. & Wetzel, R. (1994). The Temperament and Character Inventory (TCI): A guide to its development and use. (St. Louis, MO:

Center forPsychobiology of Personality.) Cloninger, C. R., Sigvardsson, S., Przybeck, T. & Svrakic, D. M. (1995). Personality antecedents of alcoholism in a national area probability sample. European Archives of

Psychiatryand Clinical Neuroscience, 245, 239-244. Cloninger, C. R., Svrakic, D. M. & Przybeck, T. R. (1993). A psychobiological model of temperament and character. Archives of General Psychiatry, 50, 975-990. Eysenck, H. J. & Eysenck, M. W. (1985). Personality and individual differences: A natural science approach. (New York: Plenum Press) Eysenck, H. J. & Eysenck, S. B. G. (1964). Manual of the Eysenck Personality Inventory. (San Diego, CA: Educational and Industrial Testing Service) Eysenck, H. J. & Levey, A. (1972). Conditioning, introversion—extraversion and the strength of the nervous system.(In V. D. Nebylitsyn & J. A. Gray (Eds.), Biological bases

of individual behaviour (pp. 206—220). San Diego, CA: Academic Press.) Eysenck, S. B. G. & Eysenck, H. J. (1977). The place of impulsiveness in a dimensional system of personality description. British Journal of Social and Clinical Psychology,

16, 57-68. Fowles, D. (1987). Application of a behavioral theory of motivation to the concepts of anxiety and impulsivity. Journal of Research in Personality, 21, 417-435. Gray, J. A. (1972). The psychophysiological nature of introversion—extraversion: A modification of Eysenck's theory.(In V. D. Nebylitsyn & J. A. Gray (Eds.), Biological

bases of individual behavior (pp. 182—205). San Diego, CA: Academic Press.) Gray, J. A. (1981). A critique of Eysenck's theory of personality.(In H. J. Eysenck (Ed.), A model for personality (pp. 246—276). New York: Springer-Verlag.) Gray, J. A. (1987a). The neuropsychology of emotion and personality.(In S. M. Stahl, S. D. Iverson, & E. C. Goodman (Eds.), Cognitive neurochemistry (pp. 171—190).

Oxford, England: Oxford University Press.) Gray, J. A. (1987b). Perspectives on anxiety and impulsivity: A commentary. Journal of Research in Personality, 21, 493-509. Stallings, M. C., Hewitt, J. K., Cloninger, C. R., Heath, A. C. & Eaves, L. J. (1996). Genetic and environmental structure of the Tridimensional Personality Questionnaire:

Three or four temperament dimensions? Journal ofPersonality and Social Psychology, 70, 127-140. Watson, D. & Clark, L. A. (1984). Negative affectivity: The disposition to experience aversive emotional states. Psychological Bulletin, 96, 465-490. Watson, D. & Tellegen, A. (1985). Toward a consensual structure of mood. Psychological Bulletin, 98, 219-235. Williams, D. G. (1990). Effects of psychoticism, extraversion, and neuroticism in current mood: A statistical review of six studies. Personality and Individual Differences, 11,

615-630. Zuckerman, M. (1983). Biological bases of sensation seeking, impulsivity and anxiety. (Hillsdale, NJ: Erlbaum) Zuckerman, M. (1984). Sensation seeking: A comparative approach to a human trait. Behavioral and Brain Sciences, 7, 413-471. Zuckerman, M. (1989). Personality in the third dimension: A psychobiological approach. Personality and Individual Differences, 10, 391-418. Zuckerman, M. (1991a). Symposium: Basic dimensions of personality. (Presented at the meeting of the International Society for the Study of Individual Differences, Oxford,

England, July, 1991) Zuckerman, M. (1991b). Psychobiology of personality. (New York: Cambridge University Press) Zuckerman, M. (1992). What is a basic factor and which factors are basic?(Turtles all the way down) Personality and Individual Differences, 13, 675-682.

Literatura Depue, R. A., & Collins, P. F. (1999). Neurobiology of the structure of personality: dopamine, facilitation of incentive motivation, and

extraversion. The Behavioral and Brain Sciences, 22, 3, 491-517. Diener, E.,& Lucas, R. E. (1999). Personality and subjective well-being. (In D. Kahneman, E. Diener, & N. Schwarz (Eds.), Well-being: The

foundations of hedonic psychology (pp. 213–229). New York: Russell Sage Foundation.) Emmons, R. A.,& Diener, E. (1986). Influence of impulsivity and sociability on subjective well-being. Journal of Personality and Social

Psychology, 50, 1211-1215. Gershuny, B. S., & Sher, K. J. (1998). The Relation Between Personality and Anxiety : Findings From a 3-Year Prospective Study. Journal of

Abnormal Psychology, Vol. 107, No. 2, 252-262. Meyer, G. J. & Shack, J. R. (1989). Structural convergence of mood and personality: Evidence for old and new directions. Journal of

Personality and Social Psychology, 57, 691-706. Fleeson, W., Malanos, A. B., & Achille, N. M. (2002). Is Acting Extraverted as “Good” as Being Extraverted? An Intraindividual Process

Approach to the Relationship Between Extraversion and Positive Affect. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 83,  No. 6,  1409-1422.

Larsen, R. J. & Ketelaar, T. (1989). Extraversion, neuroticism and susceptibility to positive and negative mood induction procedures. Personality and Individual Differences, 10, 1221-1228.

Larsen, R. J. & Ketelaar, T. (1991). Personality and susceptibility to positive and negative emotional states. Journal of Personality and Social Psychology, 61, 132-140.

Lucas, R. E., Diener, E., Grob, A., Suh, E. M.,& Shao, L. (2000). Cross-cultural evidence for the fundamental features of extraversion. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 452-468.

Lucas, R. E.,& Fujita, F. (2000). Factors influencing the relation between extraversion and pleasant affect. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 1039-1056.

Maher, B. A. & Maher, W. B. (1994). Personality and psychopathology: A historical perspective. Journal of Abnormal Psychology, 103, 72-77. Pavot, W., Diener, E.,& Fujita, F. (1990). Extraversion and happiness. Personality and Individual Differences, 11, 1299-1306. Ryan, R.,& Deci, E. L. (2001). On happiness and human potentials: A review of research on hedonic and eudaimonic well-being. Annual

Review of Psychology, 52, 141-166. Seligman, M.,& Csikszentmihalyi, M. (2000). Positive psychology: An introduction. American Psychologist, 55, 5-14. Sheldon, K. M.,& King, L. (2001). Why positive psychology is necessary. American Psychologist, 56, 216-217. Wiggins, J. S. (1979). A psychological taxonomy of trait-descriptive terms: The interpersonal domain. Journal of Personality and Social

Psychology, 37, 395-412. Zuckerman, M. (1979). Sensation seeking: Beyond the optimal level of arousal .(Hillsdale. NJ: Erlbaum) Zuckerman, M., Kuhlman, D. M. & Camac, C. (1988). What lies beyond E and N? Factor analysis of scales believed to measure basic

dimensions of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 96-107.

Literatura (nadalj) Jang, K.L., Livesley, W.J. & Vernon, P.A. (1996) Heritability of the Big Five Personality Dimensions and their Facets: A twin

Study. Journal of Personality 64: 576-591 John, 0. P. (1990). The "Big five" factor taxonomy: Dimensions of personality in the natural language and in questionnaires. ln L.

A. Pervin (Ed.), Handbook of personalitv: Theorv and researeh (pp. 66-100). New York: Guilford. John, O. P., Angleitner, A., & Ostendorf, F. (1988). The lexical approach to personality: A historical review of trait taxonomic

research. European Journal of Personality, 2, 171-203. McAdams, D. P. (1992). The five-factor model in personality: A critical appraisal. Journal of Personality, 60, 329-361. McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1987). Validation of the five factor model of personality across instruments and observers.

Journal of Personality and Social Psychology, 52, 81-90. McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1989). The structure of interpersonal traits: Wiggins's circumplex and the five-factor model.

Journal of Personality and Social Psychology, 56, 586-595. Mershon, B., & Gorsuch, R. (1988). Number of factors in the personality sphere: Does increase in factors increase predictability in

real-life criteria? Journal of Personality and Social Psychology, 55, 675-680. Norman, W. T. (1963). Toward an adequate taxonomv of personality attributes: Replicated factor structure in peer nomination

personality ratings. Journal of Abnormal and Social Psychology, 66, 474- 583. Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual Review of Psychology, 46, 295-328. Saucier, G. (1992). Benchmarks: Integrating affective and interpersonal circles with the big-five personality factors. Journal of

Personality and Social Psychology, 62, 1025-1035. Watson, D., & Hubbard, B. (1998). Adaptational style and dispositional structure: Coping in the context of the five-factor model.

Journal of Personality, 64, 737-774.

Spletni viri

http://axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html http://pmc.psych.nwu.edu/personality http://www.fmarion.edu/~personality http://www.personality-project.org/perproj/theory/big3.table.html http://www.personalityresearch.org/ http://www.personalityresearch.org/bigfive.html http://www.personalityresearch.org/interpersonal.html http://www.ship.edu/~cgboeree/eysenck.html http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html http://www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gurtman/netcirc.htm