Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Obmo�na enota Celje

PODROBNEJŠI NA�RT UPRAVLJANJA ZA PROJEKTNO

OBMO�JE BOLETINA - VELIKONO�NICA

v sklopu akcije A3 projekta LIFE III – Narava: LIFE04NAT/SI/000240 z naslovom Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistem

(NATURA 2000 in Slovenia – Management Models and Information System)

Nosilec: Gregor Kalan, sodelavec III

Vodja projekta LIFE: Dr. Mirjam Gali�i�,

Celje, december 2007

2

Naloga: PODROBNEJŠI NA�RT UPRAVLJANJA ZA PROJEKTNO

OBMO�JE BOLETINA - VELIKONO�NICA v sklopu akcije A3 projekta LIFE III – Narava:

(LIFE04NAT/SI/000240) Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistem

(Natura 2000 in Slovenia – Management Models and Information System)

Izdelovalec: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE – OE CELJE

Opekarniška 2, 3000 Celje

Nosilec naloge: GREGOR KALAN, prof. bio. in ke.

Sodelavci: DAMJAN VR�EK, Zavod RS za varstvo narave TANJA KOŠAR, Zavod RS za varstvo narave

Številka naloge: 1-I-36/1-O-07/GK

Kraj in datum izdelave:

CELJE, december 2007

Zavod RS za varstvo narave – projekt LIFE III – Narava: LIFE04NAT/SI/000240. Vse pravice pridržane. Za vsakršno uporabo besedil in fotografij izven namena, za katerega je upravljavski na�rt izdelan, je potrebno pridobiti dovoljenja izdelovalca.

3

KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE........................................................................................................ 3 KAZALO PREGLEDNIC............................................................................................... 5 KAZALO SLIK................................................................................................................ 5 KAZALO PRILOG.......................................................................................................... 5 OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ........................................................................................... 6 1 UVOD ................................................................................................................................ 7 2 OPIS OBMO�JA ............................................................................................................. 8 OSNOVNE INFORMACIJE O OBMO�JU ............................................................................... 8 2.1 GEOGRAFSKA LEGA, VELIKOST IN MEJE OBMO�JA........................................ 8

2.1.1 Geografska lega.................................................................................................. 8 2.1.2 Meje obmo�ja ..................................................................................................... 9 2.1.3 Velikost obmo�ja................................................................................................ 9

2.2 PRAVNI STATUS OBMO�JA.................................................................................. 10 2.2.1 Varstvo narave.................................................................................................. 10

2.3 UPRAVLJAVSKE OSNOVE..................................................................................... 11 2.3.1 Veljavni prostorski akti ter sektorski na�rti za obmo�je .................................. 11 2.3.2 Organizacije, vklju�ene v upravljanje obmo�ja ............................................... 11 2.3.3 Druge organizacije, delujo�e na obmo�ju ........................................................ 12

2.4 LASTNIŠTVO ........................................................................................................... 12 FIZI�NE ZNA�ILNOSTI OBMO�JA...................................................................................... 13 2.5 KLIMATSKE ZNA�ILNOSTI................................................................................... 13 2.6 MATI�NA KAMNINA IN OBLIKOVANOST POVRŠJA.......................................... 13 2.7 TLA........................................................................................................................... 13 2.8 HIDROLOGIJA........................................................................................................ 13 EKOLOŠKE IN BIOLOŠKE ZNA�ILNOSTI OBMO�JA........................................................ 14 2.9 HABITATNI TIPI...................................................................................................... 14

2.9.1 Habitatni tipi, za katere je obmo�je opredeljeno.............................................. 14 2.9.2 Stanje habitatnih tipov, za katere je obmo�je opredeljeno............................... 15 2.9.3 Habitatni tipi, zavarovani z drugimi predpisi................................................... 15

2.10 RASTLINSKE IN ŽIVALSKE VRSTE ....................................................................... 15 2.10.1 Vrste, za katere je obmo�je opredeljeno .......................................................... 15 2.10.2 Stanje vrst, za katere je obmo�je opredeljeno .................................................. 15 2.10.3 Vrste, zavarovane z drugimi predpisi............................................................... 16

DRUŽBENO EKONOMSKE ZNA�ILNOSTI OBMO�JA....................................................... 17 2.11 DEJAVNOSTI ZNOTRAJ OBMO�JA...................................................................... 17

2.11.1 Varstvo narave.................................................................................................. 17 2.11.2 Kmetijstvo ........................................................................................................ 17 2.11.3 Gozdarstvo ....................................................................................................... 17 2.11.4 Upravljanje z vodami in raba vode................................................................... 17 2.11.5 Ribištvo ............................................................................................................ 17 2.11.6 Lovstvo............................................................................................................. 17 2.11.7 Rekreacija in turizem ....................................................................................... 17 2.11.8 Poselitev, urbanizem in infrastruktura.............................................................. 18 2.11.9 Promet .............................................................................................................. 18 2.11.10 Energetika..................................................................................................... 18 2.11.11 Raba mineralnih surovin .............................................................................. 18 2.11.12 Izobraževanje in raziskovanje ...................................................................... 18

4

2.11.13 Kulturna dediš�ina........................................................................................ 19 2.11.14 Druge dejavnosti .......................................................................................... 19

2.12 DEJAVNOSTI ZUNAJ OBMO�JA, KI IMAJO VPLIV NA OBMO�JE .................. 19 3 PRETEKLI RAZVOJ OBMO�JA .............................................................................. 20 4 VARSTVENI CILJI, USMERITVE IN UKREPI ...................................................... 21 4.1 VARSTVENI CILJI ................................................................................................... 21

4.1.1 Varstveni cilji za habitatne tipe ........................................................................ 21 4.1.2 Varstveni cilji za vrste...................................................................................... 22

4.2 GROŽNJE UGODNEMU OHRANITVENEMU STANJU HABITATNIH TIPOV IN VRST 22 4.3 KONKRETNE USMERITVE IN UKREPI ZA DOSEGANJE VARSTVENIH CILJEV 22

4.3.1 Varstvo narave.................................................................................................. 22 4.3.2 Kmetijstvo ........................................................................................................ 22

5 IZVEDBA PODROBNEJŠEGA NA�RTA UPRAVLJANJA................................... 23 5.1 SWOT ANALIZA....................................................................................................... 23

5.1.1 Prednosti in priložnosti za doseganje varstvenih ciljev ................................... 23 5.1.2 Omejitve in nevarnosti za doseganje varstvenih ciljev .................................... 23

5.2 OPREDELITEV NALOG, NOSILCEV IN FINAN�NIH VIROV ZA IZVEDBO PODROBNEJŠEGA NA�RTA UPRAVLJANJA ...................................................................... 23

5.2.1 Varstvo narave.................................................................................................. 24 5.3 SPREMLJANJE IZVAJANJA NALOG ZA IZVEDBO PODROBNEJŠEGA NA�RTA UPRAVLJANJA........................................................................................................................ 25

5.3.1 Varstvo narave.................................................................................................. 25 5.4 PROSTORSKA OPREDELITEV IZVEBENIH UKREPOV IN NALOG................... 25 6 POVZETEK.................................................................................................................... 26 7 LITERATURA IN VIRI................................................................................................ 27 PRILOGE ....................................................................................................................... 28

5

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1.1: Katastrska ob�ina projektnega obmo�ja.......................................................... 9 Preglednica 1.2: Obmo�je Natura 2000 na projektnem obmo�ju ............................................ 10 Preglednica 1.3: Ekološko pomembno obmo�je na projektnem obmo�ju ............................... 10 Preglednica 1.4: Naravni vrednoti na projektnem obmo�ju..................................................... 11 Preglednica 1.5: Zavarovano obmo�je na projektnem obmo�ju .............................................. 11 Preglednica 1.6: Ob�ina in upravna enota na projektnem obmo�ju......................................... 11 Preglednica 1.7: Lastništvo projektnega obmo�ja.................................................................... 12 Preglednica 1.8: Habitatni tip, za katerega je projektno obmo�je opredeljeno........................ 14 Preglednica 1.9: Ovrednotenje habitatnega tipa, za katerega je projektno obmo�je opredeljeno.................................................................................................................................................. 15 Preglednica 1.10: Vrsta, za katero je projektno obmo�je opredeljeno..................................... 15 Preglednica 1.11: Ovrednotenje vrste, za katero je projektno obmo�je opredeljeno ............... 15 Preglednica 1.12: Vrste, zavarovane z drugimi predpisi.......................................................... 16 Preglednica 3.1: Varstveni cilji za habitatni tip ....................................................................... 21 Preglednica 3.2: Varstveni cilji za velikono�nico.................................................................... 22 Preglednica 3.3: Grožnje ugodnemu ohranitvenemu stanju habitatnega tipa in velikono�nice.................................................................................................................................................. 22 Preglednica 3.4: Usmeritve in ukrepi varstva narave............................................................... 22 Preglednica 3.5: Usmeritve in ukrepi prilagojene kmetijske rabe ........................................... 22 Preglednica 4.1: Naloge s podro�ja varstva narave za izvedbo podrobnejšega na�rta upravljanja ................................................................................................................................ 24 Preglednica 4.2: Spremljanje nalog s podro�ja varstva narave ................................................ 25

KAZALO SLIK Slika 1.1: Geografska lega projektnega obmo�ja Boletina - velikono�nica............................... 8 Slika 1.2: Meja projektnega obmo�ja Boletina - velikono�nica ................................................ 9 Slika 1.3: Ekološko pomembno obmo�je Boletina .................................................................. 10 Slika 1.4: Cona habitatnega tipa 6210 Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)..................................................................................... 14 Slika 1.5: Cona velikono�nice.................................................................................................. 16

KAZALO PRILOG Priloga 1: Pravne podlage za na�rtovanje in izvajanje ukrepov upravljanja............................ 28 Priloga 2: Vrednotenje vrst in habitatnih tipov – merila izbora ............................................... 29 Priloga 3: Predlog Sporazuma o varstvu rastiš�a ..................................................................... 34

6

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ARSO - Agencija RS za okolje, bot - botani�na naravna vrednota, geomorf - površinska geomorfološka naravna vrednota, (geomorfp) - del naravne vrednote je opredeljen kot podzemeljska geomorfološka naravna

vrednota HAB - KOP podukrep »Ohranjanje posebnih traviš�nih habitatov« ID.ŠT. - identifikacijska številka, KOP - Kmetijsko okoljska pla�ila, MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, RS - Republika Slovenija, ZON - Zakon o ohranjanju narave, ZRSVN - Zavod RS za varstvo narave

7

1 UVOD Ta podrobnejši upravljavski na�rt se nanaša na projektno obmo�je Boletina – velikono�nica. Projektno obmo�je zajema predlagano posebno varstveno obmo�je Boletina – velikono�nica. Obmo�je je bilo izbrano zaradi svoje enostavnosti, gre namre� za majhno obmo�je z majhnim številom vsebin (le en habitatni tip in ena vrsta , katerih varstvo je evropskega pomena). Na obmo�ju sta bili prisotni le dve rabi, tradicionalno ekstenzivno kmetovanje in obiskovanje v �asu cvetenja velikono�nice. Namen tega podrobnejšega na�rta upravljanja je prikazati, kako upravljati s takim majhnim obmo�jem na na�in, ki zagotavlja ugodno ohranitveno stanje tako velikono�nice kot habitatnega tipa v skladu z zahtevami direktive o habitatnih tipih. Zakon o ohranjanju narave in uredba o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) omogo�ata pripravo podrobnejših na�rtov upravljanja za tista obmo�ja, kjer se to pokaže kot potrebno. Projektno obmo�je Boletina na prvi videz morda ne daje vtisa, da potrebuje podrobnejši na�rt upravljanja, vsekakor pa je potrebno pred kakršnim koli ukrepanjem narediti analizo stanja in na podlagi le te pripraviti primerne ukrepe za varstvo obmo�ja. S tem dokumentom smo to tudi dosegli. V Sloveniji tovrstnih na�rtov upravljanja do sedaj še ni bilo. Priprava podrobnejšega na�rta upravljanja za projektno obmo�je Boletina - velikono�nica je tako svojevrsten projekt, ki se bo, �e bosta sprejeta tako njegova vsebina kot forma, lahko uporabljal tudi za druga obmo�ja Natura 2000. Dodatno pa ta na�rt ponuja pogodbo za varstvo obmo�ja, ki se lahko uporablja tudi za varstvo drugih podobnih obmo�ij Natura 2000. Dokument je nastal v okviru projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistem« (LIFE04NAT/SI/000240). Nastal je v sodelovanju s številnimi partnerji in sodelujo�imi. Vsebine so se pripravljale po principu »okrogle mize« z enakovrednim prispevkom vseh sodelujo�ih.

8

2 OPIS OBMO�JA OSNOVNE INFORMACIJE O OBMO�JU 2.1 GEOGRAFSKA LEGA, VELIKOST IN MEJE OBMO�JA 2.1.1 Geografska lega

Slika 2.1: Geografska lega projektnega obmo�ja Boletina - velikono�nica Rastiš�e velikono�nice na Boletini se nahaja blizu kraja Ponikva v vzhodnem delu Slovenije. Dostop do kraja je s smeri Šentjur proti Polj�anam. Rastiš�e predstavlja najbolj jugozahodno to�ko razširjenosti vrste.

9

2.1.2 Meje obmo�ja

Slika 2.2: Meja projektnega obmo�ja Boletina - velikono�nica 2.1.2.1 Katastrska ob�ina Preglednica 2.1: Katastrska ob�ina projektnega obmo�ja

KO ID. KO IME

1128 PONIKVA 2.1.3 Velikost obmo�ja Površina: 1,79 ha Koordinate centroida Gauss-Krügerjev koordinatni sistem: 5535640 y; 5123097 x

10

2.2 PRAVNI STATUS OBMO�JA 2.2.1 Varstvo narave 2.2.1.1 Obmo�je Natura 2000 Preglednica 2.2: Obmo�je Natura 2000 na projektnem obmo�ju

ID. ŠT. IME KRATKA OZNAKA

SI3000088 Boletina - velikono�nica Ekstenzivno gojen travnik – najve�je rastiš�e redke in ogrožene velikono�nice (Pulsatilla grandis) v Sloveniji.

Obmo�je Natura 2000 Boletina – velikono�nica (SI3000088) je identi�no projektnemu obmo�ju Boletina. 2.2.1.2 Ekološko pomembno obmo�je Preglednica 2.3: Ekološko pomembno obmo�je na projektnem obmo�ju

ID. ŠT. IME OPIS

19500 Boletina Ekstenzivno gojen travnik – najve�je rastiš�e redke in ogrožene velikono�nice (Pulsatilla grandis) v Sloveniji.

Slika 2.3: Ekološko pomembno obmo�je Boletina

11

2.2.1.3 Naravni vrednoti Preglednica 2.4: Naravni vrednoti na projektnem obmo�ju

ID. ŠT. IME POMEN KRATKA OZNAKA ZVRST

17 Boletina pri Ponikvi – rastiš�e velikono�nice državni Rastiš�e velikono�nice (Pulsatilla grandis)

južno od Boletine pri Ponikvi bot

793 V Ponikva – osameli kras lokalni Osameli kras vzhodno od Ponikve geomorf, (geomorfp)

Obe naravni vrednoti pokrivata celotno pilotno obmo�je. 2.2.1.4 Zavarovano obmo�je Preglednica 2.5: Zavarovano obmo�je na projektnem obmo�ju

ID. ŠT. IME ZO STATUS URADNA OBJAVA

17 Rastiš�e velikono�nic pri naselju Boletina

naravni spomenik

Odlok o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti v ob�ini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 45/93)

2.3 UPRAVLJAVSKE OSNOVE 2.3.1 Veljavni prostorski akti ter sektorski na�rti za obmo�je 2.3.1.1 Prostorski akti

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro�nega plana Ob�ine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Ob�ine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo�je Ob�ine Šentjur, vse dopolnitve v letu 2000 (Uradni list RS, št. 116/2002).

− Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoro�nega in srednjero�nega družbenega plana Ob�ine Šentjur (Uradni list RS, št. 18/2004),

− Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Ob�ine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/2003),

2.3.1.2 Sektorski na�rti Projektno obmo�je ni pokrito s sektorskimi na�rti. 2.3.2 Organizacije, vklju�ene v upravljanje obmo�ja 2.3.2.1 Ob�ine in upravne enote Preglednica 2.6: Ob�ina in upravna enota na projektnem obmo�ju

OB�INA UPRAVNA ENOTA

ŠENTJUR ŠENTJUR Upravljanje z obmo�jem izvaja Ob�ina Šentjur.

12

2.3.3 Druge organizacije, delujo�e na obmo�ju Na obmo�ju deluje še Turisti�no olepševalno društvo Ponikva. 2.4 LASTNIŠTVO Preglednica 2.7: Lastništvo projektnega obmo�ja

LASTNIK POVRŠINA (ha) DELEŽ (%)

Ob�ina Šentjur 1,79 100 Opomba: Lastništvo celotnega obmo�ja bo v �asu trajanja projekta LIFE prešlo v last ob�ine Šentjur.

13

FIZI�NE ZNA�ILNOSTI OBMO�JA 2.5 KLIMATSKE ZNA�ILNOSTI Izrazito celinsko podnebje z vsemi letnimi �asi. Posebnost rastiš�a na povsem južni ekspoziciji je, da snežna odeja skopni v prvih pomladanskih dneh ali celo prej. Povpre�na letna temperatura zraka: 8 do 10oC Povpre�na januarska temperatura zraka: -3 do 4oC Povpre�na julijska temperatura zraka: 14 do 26oC Povpre�na letna višina padavin: 1100 do 1200 mm 2.6 MATI�NA KAMNINA IN OBLIKOVANOST POVRŠJA Obmo�je Boletina leži na karbonatnem pobo�ju med dvema terasama. Pobo�je ima najmanjši naklon na spodnjem zahodnem delu, proti vrhu in vzhodu pa se pobo�je mo�no dviguje. Gre za zakrasel svet z zna�ilnostmi krasa v manjših dimenzijah. Mati�na kamnina je karbonatna. 2.7 TLA Obmo�je prekrivajo plitva evtri�na rjava tla. V spodnjem delu rastiš�a lahko prehajajo v ilovnate plasti. 2.8 HIDROLOGIJA

Rastiš�e je na dvignjeni karbonatni podlagi, zato voda na tem obmo�ju zelo hitro ponikne. V bližnji okolici je ponikalnica, katere voda verjetno odteka tudi pod rastiš�em.

14

EKOLOŠKE IN BIOLOŠKE ZNA�ILNOSTI OBMO�JA 2.9 HABITATNI TIPI 2.9.1 Habitatni tipi, za katere je obmo�je opredeljeno Preglednica 2.8: Habitatni tip, za katerega je projektno obmo�je opredeljeno

ID.ŠT. IME OPIS OBMO�JE NAHAJANJA

VELIKOST CONE (ha)

OHRANITVENO STANJE

6210*

Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) *pomembna rastiš�a kukavi�evk

Srednjeevropska zmerno suha traviš�a. Praviloma uspevajo na južnih eksponiranih legah. Tla so bazi�na na karbonatih. Habitatni tip je zna�ilen za gri�evnat svet tradicionalne kulturne krajine z ekstenzivno rabo, brez ali z zmernim gnojenjem. Zna�ilne so številne orhideje, nagelj�ki in pojalniki. Prevladuje pokon�na stoklasa.

Habitatni tip pokriva osrednji del obmo�ja. Prisoten ni le na skrajnih robovih zgoraj in spodaj.

1,46 ugodno

Polnaravno suho traviš�e sestavlja združba turške detelje in pokon�ne stoklase (Onobrychido viciifolie-Brometum).

Slika 2.4: Cona habitatnega tipa 6210 Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)

15

2.9.2 Stanje habitatnih tipov, za katere je obmo�je opredeljeno Habitatni tip je ovrednoten glede na merila izbora habitatnega tipa, ki so bila uporabljena za dolo�itev obmo�ij Natura 2000 (Glej Prilogo 2). Preglednica 2.9: Ovrednotenje habitatnega tipa, za katerega je projektno obmo�je opredeljeno

ID. Š

T

IME

H

AB

ITA

TN

EG

A

TIP

A

% P

OK

RIT

OST

I

STO

PNJA

R

EPR

EZ

EN

TA

TI

VN

OST

I

DE

LE

Ž

POV

RŠI

NE

STO

PNJA

O

HR

AN

JEN

OST

I ST

RU

KT

UR

E IN

FU

NK

CIJ

E

SPL

OŠN

A

OC

EN

A

OH

RA

NJE

NO

STI

6210 Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) *pomembna rastiš�a kukavi�evk 80 B B B A

2.9.3 Habitatni tipi, zavarovani z drugimi predpisi Na obravnavanem obmo�ju ni drugih habitatnih tipov. 2.10 RASTLINSKE IN ŽIVALSKE VRSTE 2.10.1 Vrste, za katere je obmo�je opredeljeno Preglednica 2.10: Vrsta, za katero je projektno obmo�je opredeljeno

ID. ŠT. IME EKOLOŠKE ZAHTEVE OBMO�JE NAHAJANJA

VELIKOST CONE (ha)

OHRANITVENO STANJE

21093 Velikono�nica (Pulsatilla grandis)

- travniška vrsta, - uspeva na kamnitih

suhih traviš�ih na apnen�astih tleh, pa tudi prodnatih tleh in svetlih gozdovih

- tla revna s hranili, - prisojna lega, - cveti marca do maja

celotno obmo�je 1,79 ugodno

2.10.2 Stanje vrst, za katere je obmo�je opredeljeno Velikono�nica je ovrednotena glede na merila izbora vrst, ki so bila uporabljena za dolo�itev obmo�ij Natura 2000 (Glej Prilogo 2). Preglednica 2.11: Ovrednotenje vrste, za katero je projektno obmo�je opredeljeno

KO

DA

O

BM

O�

JA

IME

OB

MO�

JA

IME

VR

STE

PRIS

OT

EN

VE

LIK

OST

PO

PUL

AC

IJE

STO

PNJA

O

HR

AN

JEN

OST

I

STO

PNJA

IZ

OL

AC

IJE

SPL

OŠN

A

OC

EN

A

OH

RA

NJE

NO

STI

SI3000088 Boletina - velikono�nica Pulsatilla grandis C A B A A

16

Slika 2.5: Cona velikono�nice 2.10.3 Vrste, zavarovane z drugimi predpisi Sistemati�en popis rastlin in živali na obmo�ju ni bil izveden. Na obmo�ju so bile evidentirane naslednje kukavi�evke, zavarovane z Uredbo o zavarovanju prosto žive�ih rastlinskih vrst: Preglednica 2.12: Vrste, zavarovane z drugimi predpisi

VRSTA

piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis) trizoba kukavica (Orchis tridentata) dolgolistna naglavka (Cephalantera longifolia) Stanje populacije posamezne vrste ni bilo evidentirano.

17

DRUŽBENO EKONOMSKE ZNA�ILNOSTI OBMO�JA 2.11 DEJAVNOSTI ZNOTRAJ OBMO�JA 2.11.1 Varstvo narave Naravovarstveni ali z naravovarstvom povezani projekti, ki so v teku: - Projekt LIFE (2005-2007): na�rt upravljanja, informacijska tabla, ograja rastiš�a,

varovanje rastiš�a, košnja in odstranitev grmovja, brošura, ozaveš�anje. 2.11.2 Kmetijstvo Interes za kmetovanje na tem obmo�ju je zelo slab. Manjši del rastiš�a letno pokosijo najemniki. Posušeno krmo odpeljejo. 2.11.3 Gozdarstvo Na projektnem obmo�ju ni dejavnosti s podro�ja gozdarstva. 2.11.4 Upravljanje z vodami in raba vode Na projektnem obmo�ju ni vodnih teles. 2.11.5 Ribištvo Na projektnem obmo�ju ni vodnih teles, prav tako pa ni drugih ribiško gojitvenih objektov. 2.11.6 Lovstvo Na projektnem obmo�ju ni dejavnosti s podro�ja lova ali upravljanja z divjadjo. 2.11.7 Rekreacija in turizem Seznam trenutnih dejavnosti V �asu cvetenja velikono�nice ljudje obiskujejo njeno rastiš�e. V kolikor se pojavi kakšna skupina obiskovalcev, se seznani z posebnostmi velikono�nice s pomo�jo informacijske table na rastiš�u ali s prospekti, ki so na voljo v prostorih lokalnih turisti�no olepševalnih društev. Frekvence obiskov Frekvenca obiskov je zelo razli�na. Najve� obiskov je ob sobotah in nedeljah, ob delavnikih pa v popoldanskem �asu. Najve�ji obisk je v �asu cvetenja. Kasnejši obiski so vezani predvsem na druge programe in destinacije. Letno obiš�e rastiš�e od 1500 do 2000 ljudi.

18

Sezonska dinamika je najve�ja spomladi in sicer od meseca marca do aprila. V drugih letnih �asih je obiska bistveno manj. Izstopata predvsem meseca junij in september. Obseg in opis dejavnosti rekreacije in turizma, ki lahko pove�ujejo grožnjo vrstam in habitatnim tipom Najve�jo grožnjo rastiš�u lahko pomenijo obiskovalci z izkopavanjem rastlin, ali pa s hojo po rastiš�u v �asu cvetenja. Obiskovalci lahko dostopajo na rastiš�e z vseh strani. V okviru projekta LIFE je na rastiš�u postavljena ograja, ki bistveno zmanjšuje pritisk obiskovalcev na rastiš�e z najbolj obiskane južne strani. Opis socio-ekonomskih potencialov Na rastiš�u velikono�nice se obiskovalci sre�ajo z naravo vrednoto, predvsem pa s spoznanjem, da nam je vsem skupaj uspelo ne samo ohraniti velikono�nico, temve� omogo�iti njeno razmnoževanje. Ekonomski efekti zaenkrat še niso prisotni. Potenciali so v dopolnitvi programov kme�kega turizma z organiziranimi ogledi, prodajo spominkov in drugih izdelkov doma�e obrti. 2.11.8 Poselitev, urbanizem in infrastruktura Projektno obmo�je ne ogroža poselitev ali gradnja infrastrukture 2.11.9 Promet Projektno obmo�je je omejeno s cestami s treh straneh, severne, južne in zahodne. Na rastiš�e vodi pešpot. Na spodnji strani rastiš�a je tudi kolovoz, ki vodi do travnikov in njiv. Na obmo�ju samem ni prometnic. 2.11.10 Energetika Na projektnem obmo�ju ni daljnovodov ali drugih energetskih objektov. 2.11.11 Raba mineralnih surovin Na projektnem obmo�ju ni tovrstnih rab prostora. 2.11.12 Izobraževanje in raziskovanje Rastiš�e redno obiskujejo šole in vrtci v �asu cvetenja. Najboljše izhodiš�e ima lokalna osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, medtem ko se druge šole pripeljejo z avtobusom. Na rastiš�u je informacijska tabla, ki je namenjena tudi izobraževanju.

19

2.11.13 Kulturna dediš�ina Na projektnem obmo�ju ni objektov kulturne dediš�ine. 2.11.14 Druge dejavnosti Na projektnem obmo�ju ni drugih dejavnosti 2.12 DEJAVNOSTI ZUNAJ OBMO�JA, KI IMAJO VPLIV NA

OBMO�JE Glede na Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo�ja (Uradni list RS, št. 109/04) ocenjujemo, da v obmo�ju daljinskega vpliva ni dejavnosti, ki bi lahko vplivale na velikono�nico ali na habitatni tip (6210) Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) na projektnem obmo�ju.

20

3 PRETEKLI RAZVOJ OBMO�JA Velikono�nica na Boletini je dobila veljavo šele v zadnjih 20-30 letih, ko so lokalne skupnosti pri�ele promovirati redkost rastline. Pred tem je bilo pobo�je v normalni tradicionalni ekstenzivni rabi, kjer so redno kosili celotno rastiš�e. Gnojil niso uporabljali ali le poredkoma hlevski gnoj. Nekajkrat so rastiš�e pred cvetenjem velikono�nice požgali in prepre�evali zarast. V zadnjih letih je postopno opuš�anje rabe tega prostora povzro�ilo zarast grmovnih rastlin na najstrmejših predelih pobo�ja. Predele, ki jih je bilo mogo�e pokositi s strižno kosilnico, so kosili vsaj na dve leti. V �asu opuš�anja kmetijske rabe se je pove�evalo turisti�no zanimanje za rastiš�e. Prvi, ki je opozoril na redkost in pomen velikono�nice, je bil pokojni dr. Buser. Po njegovih za�etkih so mnogi drugi promovirali rastiš�e in privabljali goste. Po pri�anju doma�inov so rastiš�e obiskovali tudi neozaveš�eni obiskovalci, ki so pulili, izkopavali in ruvali rastline. To se je nekoliko ublažilo z aktivnostjo lokalnega turisti�nega društva, ki je postavilo ograjeno krožno pot v �asu cvetenja velikono�nice. S pove�anim številom obiskovalcev, ki je posledica aktivne promocije, se je pove�eval tudi pritisk na rastiš�e. Le-tega je letno obiskalo od 1000 do 2000 obiskovalcev. Mnogi obiskovalci niso poznali in s tem tudi spoštovali pravil obnašanja na rastiš�u in so hodili izven ograje, s tem pa uni�evali rastiš�e. Velik je bil tudi pritisk na tla na rastiš�u, saj so obiskovalci s hojo, na nekaterih mestih, razgalili tla.

21

4 VARSTVENI CILJI, USMERITVE IN UKREPI 4.1 VARSTVENI CILJI 4.1.1 Varstveni cilji za habitatne tipe Preglednica 4.1: Varstveni cilji za habitatni tip

IME OBMO�JE RAZŠIRJENOSTI

OHRANJENOST STRUKTURE TIPI�NE VRSTE

Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) *pomembna rastiš�a kukavi�evk

Ohranjati obstoje�o razširjenost habitatnega tipa na obmo�ju (1,46 ha) oz. dovoliti razširitev na celotno obmo�je (odstranjevanje grmovnate vegetacije).

Ohranjati obstoje�o naravno vrstno sestavo.

Ohranitev ugodnega stanja zna�ilnih vrst: Anacamptis pyramidalis (L.) Rich. Anthyllis vulneraria L. [s.l.] Bromopsis erecta (Huds.) Fourr. Cirsium pannonicum (L. f.) Link Dianthus carthusianorum L. [s.l.] Dorycnium herbaceum Vill. Festuca rupicola Heuff. Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal Herminium monorchis (L.) R. Br. Himantoglossum adriaticum H. Baumann Hypochoeris maculata L. Inula hirta L. Linum viscosum L. Onobrychis viciifolia Scop. Ophrys apifera Huds. [s.l.] Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter [s.l.] Ophrys insectifera L. Ophrys sphegodes [s.l.] Mill. s.l. Orchis coriophora L. Orchis morio L. Orchis tridentata Scop. [s.l.] Orchis ustulata L. Orobanche gracilis Sm. Plantago media L. Polygala comosa Schkuhr Potentilla rupestris L. Pulsatilla grandis Wender. Pulsatilla nigricans Störck Scabiosa hladnikiana Host Thesium linophyllon L. Traunsteinera globosa (L.) Rchb. Veronica jacquinii Baumg.

22

4.1.2 Varstveni cilji za vrste Preglednica 4.2: Varstveni cilji za velikono�nico

IME STANJE POPULACIJE VELIKOST HABITATA

OHRANJENOST HABITATA

Velikono�nica (Pulsatilla grandis)

vzdrževati obstoje�o velikost populacije (500-1250 cveto�ih rastlin) oz. omogo�iti naravno širjenje populacije znotraj obmo�ja

ohranjati obstoje�o velikost habitata (1, 79 ha)

vzdrževati travnato površino in odstranjevati grmovnato zarast

4.2 GROŽNJE UGODNEMU OHRANITVENEMU STANJU

HABITATNIH TIPOV IN VRST Preglednica 4.3: Grožnje ugodnemu ohranitvenemu stanju habitatnega tipa in velikono�nice

GROŽNJA HABITATNI TIP/VRSTA STATUS OBMO�JE

GROŽNJE VPLIV

Sprememba kmetijske prakse

6210, velikono�nica možna

Opuš�anje košnje Gnojenje Opuš�anje paše Zaraš�anje Neozaveš�enost obiskovalcev

6210, velikono�nica obstoje�a

celotno obmo�je imamo

4.3 KONKRETNE USMERITVE IN UKREPI ZA DOSEGANJE

VARSTVENIH CILJEV 4.3.1 Varstvo narave Preglednica 4.4: Usmeritve in ukrepi varstva narave

USMERITEV UKREP

Na obmo�ju naj se redno vzdržuje postavljeno ograjo. V �asu cvetenja velikono�nice naj se na obmo�ju zagotovi redno prisotnost osebe, ki obiskovalce opozarja na pomen obmo�ja in usmerja.

Pogodba o varstvu

4.3.2 Kmetijstvo Preglednica 4.5: Usmeritve in ukrepi prilagojene kmetijske rabe

USMERITEV UKREP

Na obmo�ju naj se ne gnoji. Obmo�je naj se kosi enkrat letno po 15. juliju in do 30. septembra na na�in, ki ne poškoduje rastiš�a. Košnji naj sledi spravilo. Na obmo�ju naj se enkrat na dve leti obrezuje in red�i grmovnato zarast.

KOP podukrep Ohranjanje posebnih traviš�nih habitatov

23

5 IZVEDBA PODROBNEJŠEGA NA�RTA UPRAVLJANJA 5.1 SWOT ANALIZA 5.1.1 Prednosti in priložnosti za doseganje varstvenih ciljev − Raba tal

Obmo�je se uporablja izklju�no za košnjo, ki pa je zaradi pobo�ne lege ekstenzivna. Obmo�je je majhno, omejeno z vseh strani, zaradi �esar intenziviranje rabe ni smiselno.

− Finan�ni mehanizmi države Podukrepi Kmetijsko okoljskih pla�il omogo�ajo pridobitev subvencij za nadaljevanje obstoje�ega na�ina rabe

− Socialne in kulturne spremembe Na obmo�ju se ohranja tradicionalna raba, ki je ekstenzivna košnja

− Obmo�je je vedno bolj poznano zaradi velikono�nice. Osveš�enost prebivalstva o pomenu obmo�ja naraš�a

5.1.2 Omejitve in nevarnosti za doseganje varstvenih ciljev − Geomorfologija

Rastiš�e se navzgor in navzdol ne more širiti. Leži na pobo�ju na prisojni legi. Navzgor je rastiš�e omejeno z makadamsko cesto, pod rastiš�em pa leži njiva. Tla so tudi bolj vlažna kot na rastiš�u.

− Finan�ni mehanizmi države Upravi�enci za pridobitev pla�il iz kmetijsko okoljskih pla�il, kamor sodi tudi podukrep HAB so lahko le kmetijska gospodarstva. Lastnik zemljiš� na projektnem obmo�ju Boletina je ob�ina, ki ni kmetijsko gospodarstvo. Rastiš�e je turisti�no zanimivo le kratek �as (14 dni), zato ve�ja vlaganja v rastiš�e s strani razvijanja turisti�ne infrastrukture niso smiselna. Za pridobitev finan�nih sredstev iz regionalnih razvojnih programov je ob�ina že pripravila program, ki se ga ne da ve� dopolniti, oziroma se ga lahko dopolni vendar pa bodo sredstva za ta del na voljo šele z letom 2010. Finan�ni viri so potrebni za vzdrževanje rastiš�a in upravljanje v �asu cvetenja, ko je rastiš�e najbolj obiskovano. Negotovost finan�nih virov iz razpisov pomeni negotovost za stalno upravljanje.

− Socialne in kulturne spremembe Opuš�anje rabe zaradi ekonomske neperspektivnosti obmo�ja ali intenziviranje rabe iz istih razlogov.

5.2 OPREDELITEV NALOG, NOSILCEV IN FINAN�NIH VIROV ZA

IZVEDBO PODROBNEJŠEGA NA�RTA UPRAVLJANJA Podrobnejši na�rt upravljanja se izvaja s pogodbo med državo in lastnikom in je priložena upravljavskemu na�rtu (glej Prilogo 3).

24

5.2.1 Varstvo narave Preglednica 5.1: Naloge s podro�ja varstva narave za izvedbo podrobnejšega na�rta upravljanja

CILJ UKREP NALOGA OBDOBJE NOSILEC FINAN�NI VIR

redno vzdrževanje ograje in dostopnih poti aktivno varstvo z redno prisotnostjo ene osebe na rastiš�u v �asu cvetenja velikono�nice Izvajanje košnje enkrat letno med 15.7. in 30.9. �iš�enje grmovne zarasti enkrat na dve leti. Popolna opustitev gnojenja

pogodba o varstvu

Podpis pogodbe o varstvu med državo in lastnikom v letu 2008

nedolo�en �as

MOP ARSO

Državni prora�un

5.2.1.1 Pogodba o varstvu Predmet pogodbe je dolo�itev opustitev in aktivnosti lastnika nepremi�nin, s katerimi se doseže namen varstva velikono�nice (Pulsatilla grandis) in njenega rastiš�a ter habitatnega tipa (6210(*)) Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastiš�a kukavi�evk) na obmo�ju Natura 2000 Boletina - velikono�nica (SI3000088*). Ta pogodba predstavlja ukrep varstva obmo�ja Natura 2000 v skladu s 47. �lenom Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04). Pogodba ureja sodelovanje pogodbenih strank glede naslednjih nepremi�nin: 1) parc. št. 186/3, k.o. Ponikva, dejanska raba: pašnik, 2) parc. št. 188, k.o. Ponikva, dejanska raba: pašnik, 3) parc. št. 189/2, k.o. Ponikva, dejanska raba: pašnik, 4) parc. št. 190, k.o. Ponikva, dejanska raba: pot, 5) parc. št. 191, k.o. Ponikva, dejanska raba: travnik, 6) parc. št. 192, k.o. Ponikva, dejanska raba: pašnik. Na obmo�ju je potrebno izvajati naslednjim aktivnosti oz. opustitve a) Vzdrževanje habitata:

- zagotavljanje izvajanja košnje enkrat letno (in sicer po 15.07 in do 30.9.) s spravilom, - zagotavljanje izvajanja košnje na na�in, ki ne poškoduje rastiš�a (ro�na košnja,

uporaba strižnih kosilnic), - opustitev gnojenja, - obrezovanje in red�enje obstoje�ih robnih pasov dreves in živih mej vsako drugo leto.

b) Vzdrževanje turisti�ne infrastrukture in usmerjanje obiskovalcev: - redno zagotavljanje vzdrževanja ograje in dostopne poti, - usmerjanje obiskovalcev ob rastiš�e v �asu cvetenja velikono�nice.

c) Druge obveznosti: - o opaženih spremembah na predmetnih zemljiš�ih ali na sosednjih, ki bi lahko vplivale

na stanje naravnega ravnovesja je potrebno obveš�ati ARSO in obmo�no enoto Celje Zavoda RS za varstvo narave

- dopuš�anje ARSO in organizacijam, pristojnim za ohranjanje narave, dostop na nepremi�nine, ki so predmet pogodbe, za potrebe varstva narave in spremljanja stanja.

25

Vrednost del, ki bodo zagotovljena s pogodbenim varstvom, je ocenjena na 1.650,00 € letno. 5.3 SPREMLJANJE IZVAJANJA NALOG ZA IZVEDBO

PODROBNEJŠEGA NA�RTA UPRAVLJANJA 5.3.1 Varstvo narave Preglednica 5.2: Spremljanje nalog s podro�ja varstva narave

NALOGA SPREMLJANJE NALOGE IZVAJALEC FINAN�NI VIR

Podpis pogodbe o varstvu med državo in lastnikom v letu 2007

Pregled podpisane pogodbe o varstvu med državo in lastnikom v letu 2007

ZRSVN Državni prora�un

Izvajanje pogodbe o varstvu

Redno spremljanje izvedbe nalog in spoštovanja predpisanih rokov iz pogodbe

MOP ARSO Državni prora�un

5.4 PROSTORSKA OPREDELITEV IZVEBENIH UKREPOV IN

NALOG Zaradi majhnosti obmo�ja, izvedbenih ukrepov in nalog ni potrebno prostorsko opredeljevati.

26

6 POVZETEK Rastiš�e velikono�nice na Boletini se nahaja blizu kraja Ponikva v vzhodnem delu Slovenije. Rastiš�e predstavlja najbolj jugozahodno to�ko razširjenosti velikono�nice. V omrežje Natura 2000 so bila zajeta tri rastiš�a velikono�nice, rastiš�e na Boletini pa ima najve�jo populacijo velikono�nice pri nas. Poleg velikono�nice se na obmo�ju nahaja še habitatni tip »Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)«, ki je na Boletini prioritetni habitatni tip, saj tu rastejo tudi kukavi�evke piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), trizoba kukavica (Orchis tridentata) in dolgolistna naglavka (Cephalantera longifolia). Obmo�je je ohranilo svojo veliko naravovarstveno vrednost zaradi tradicionalnega ekstenzivnega kmetijstva, ki pa se v zadnjem �asu opuš�a. V sklopu projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« (LIFE04NAT/SI/000240) se bo lastništvo obmo�ja v celoti prešlo v last ob�ine Šentjur. S tem bo zagotovljeno tudi upravljanje, ki bo vsebovalo varovanje v �asu cvetenja velikono�nice in košnjo v poznem poletju. Ponikva je znana po rojstni hiši Antona Martina Slomška, slovenskega duhovnika, pisatelja, pedagoga in skladatelja, zato v te kraje roma mnogo turistov. V zadnjem �asu je lokalno turisti�no društvo promoviralo tudi ogled rastiš�a velikono�nice, ki se nahaja nekaj 100 metrov od središ�a Ponikve. V preteklosti se je na rastiš�u letno zvrstilo približno 1000 ljudi. Najve�jo grožnjo rastiš�u so predstavljali neozaveš�eni obiskovalci, ki so rastiš�e oskrunili s trganjem in izkopavanjem rastlin. Z namenom ohranitve rastiš�a, je ob�ina leta 1993 dobršni del zavarovala z odlokom. Majhnost rastiš�a nam omogo�a, da se spremljanje stanja velikono�nice lahko izvaja direktno s štetjem cveto�ih rastlin. Štetje smo uvedli v okviru spremljanja stanja za potrebe projekta LIFE in se bo izvajalo tudi v bodo�e. Spremljanje stanja habitatnega tipa pa bo omogo�eno, ko bo dore�en na�in monitoringa biotske pestrosti kot tudi podrobnejšega monitoringa vrst in habitatnih tipov varovanih po obeh že omenjenih direktivah. Modeli omenjenega monitoringa bo potrebno pripraviti v naslednjih letih. Vzpostavitev monitoringa vrst in habitatnih tipov ter obmo�ij mora vzpostaviti vsaka država sama. Modele se bo ob uspešni prijaviti projekta lahko izdelalo v okviru projekta LIFE + le v okviru predpriprav na akcije. Finan�no breme vzpostavitve monitoringa je v celoti na državni ravni (LIFE+ Nature and Biodiversity, 2007).. Upravljanje projektnega obmo�ja Boletina – velikono�nica naj bi se izvajalo s pogodbo o varstvu na podlagi 47. �lena ZON, ki se sklepa med državo in lastnikom. Predlog pogodbe za varstvo obmo�ja je priložen v prilogi. V pogodbi so dolo�ene dejavnosti, ki zagotavljajo dolgoro�no ohranitev velikono�nice in habitatnega tipa na obmo�ju. Za uspešno dolgoro�no varstvo pa bo potrebno predvideti redna finan�na sredstva za izvajanje pogodbe.

27

7 LITERATURA IN VIRI Baze Zavoda RS za varstvo narave. Jogan N., Kaligari� M., Leskovar I., Seliškar A., Dobravec J. 2004. Habitatni tipi Slovenije: tipologija, Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje: 64 str. LIFE+ Nature and Biodiversity. Guidelines for applicants 2007. Draft 2 August 2007. Bruselj, European Commission: 45 str. Skoberne P. 2003. Metoda opredeljevanja potencialnih obmo�ij narave ekološkega omrežja NATURA 2000 v Sloveniji. Ina�ica 2.1 (januar 2003). Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje: 44 str. Uredniška skupina LIFE04NAT/SI/000240. 2005. Vodnik vsebin za pripravo na�rtov upravljanja obmo�ij NATURA 2000. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave: 45 str. Vr�ek D. 2006. Usmeritve za ohranjanje ali vzpostavitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v obmo�jih Natura 2000 v Sloveniji. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave, LIFE: 104 str.

28

PRILOGE PRILOGA 1: PRAVNE PODLAGE ZA NA�RTOVANJE IN IZVAJANJE UKREPOV UPRAVLJANJA Varstvo narave - Direktiva Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive�ih živalskih in rastlinskih

vrst - Direktiva o habitatih (92/43/EEC), - Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB), - Uredba o ekološko pomembnih obmo�jih (Uradni list RS, št. 48/04), - Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03), - Uredba o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04,

110/04) - Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni

list RS, št. 66/96), - Uredba o zavarovanih prosto žive�ih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04), - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03), - Pravilnik o dolo�itvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04), Varstvo okolja - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), - Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05), - Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04), Kmetijstvo - Uredba komisije (ES) 445/2002, 963/2003, 27/2004, 740/2004, 141/2004, 817/2004 - Uredba sveta (ES) št. 1257/1999, 1783/2003, 567/2004, 583/2004, - Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/04), - Zakon o kmetijskih zemljiš�ih (Uradni list RS, št. 55/03 – UPB), - Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 45/04), - Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (Uradni list RS, št. 9/06), - Uredba o pla�ilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenjo 2004-2006

za leto 2006 (Uradni list RS, št, 11/06), - Uredba o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar

(Uradni list RS, št. 81/02), - Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri

kmetovanju (Uradni list RS, št. 21/05, 114/05), Urejanje prostora in graditev objektov - Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), - Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 14/05 – UPB), - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Ob�ine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03), - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoro�nega in

srednjero�nega družbenega plana Ob�ine Šentjur (Uradni list RS, št. 18/04), - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro�nega plana Ob�ine

Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Ob�ine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo�je Ob�ine Šentjur, vse dopolnitve v letu 2000 (Uradni list RS, št. 116/02).

29

PRILOGA 2: VREDNOTENJE VRST IN HABITATNIH TIPOV – MERILA IZBORA Merila izbora so bila pripravljena v okviru metode opredeljevanja potencialnih obmo�ij narave ekološkega omrežja Natura 2000 v Sloveniji leta 2003 z namenom poenotiti merila za vrednotenje obmo�ij narave, ki jih poseljujejo vrste in habitatni tipi, katerih varstvo je v interesu EU, z namenom pripraviti izbor najvrednejših obmo�ij v Slovenskem merilu. 1.1.1 Merila izbora za habitatne tipe % POKRITOSTI Gre za % površine, ki jo pokriva habitatni tip znotraj obmo�ja. Primer: 5 % obmo�ja je pokritega z habitatnim tipom 4110 Stopnja reprezentativnosti (HTREP) Merilo se navezuje na priro�nik o habitatnih tipih, kjer je opis z zna�ilnicami. Stopnja reprezentativnosti nam pove, kako zna�ilen je habitatni tip dolo�enega obmo�ja glede na opis v priro�niku. �e ni na voljo kvantitativnih podatkov, se uporablja najboljša strokovna presoja za uvrstitev v enega od naslednjih razredov: A: odli�na reprezentativnost B: dobra reprezentativnost C: zna�ilna reprezentativnost D: nezna�ilna prisotnost (habitatni tip je sicer prisoten, ni pa zna�ilen, se pojavlja zunaj naravne razširjenosti ali je le fragmentarno razvit) V primeru D zaradi tega habitatnega tipa ni treba opredeljevati obmo�ja pSCI, prav tako ni treba izpolnjevati drugih ocen (površina obmo�ja, stopnja ohranjenosti strukture in funkcije, splošna ocena vrednosti ohranjanja). Država �lanica upošteva pri izboru najboljše primere glede na obseg in kakovost habitatnega tipa (najbolj zna�ilnega za državo �lanico), kakor tudi glavne variante, upoštevajo� geografsko razširjenost v celotni državi. Smiselno se upoštevajo tudi odstopi od opisov v priro�niku za geografske specifi�nosti, ki doslej niso bile upoštevane. Dolgoro�no naj bi te posebnosti bile tudi obravnavane v priro�niku, kar pomeni, da jih je treba evidentirati in posredovati Evropski komisiji. Tako na primer v Sloveniji kot Turloughs upoštevamo tudi kraška presihajo�a polja, ki ustrezajo morfološkem opisu v priro�niku, ne pa vegetacijski sliki. Delež površine habitatnega tipa (HTPOV) Za opredelitev po tem merilu bi potrebovali podatek o površini dolo�enega habitatnega tipa na obravnavanem obmo�ju in deležu, ki ga predstavlja glede na celotno površino v državi. Kadar teh podatkov ni na razpolago (v ve�ini primerov), se delež habitatnega tipa ocenjuje s pomo�jo naslednje lestvice:

A: 100 %>= p >15 % B: 15 %>= p > 2 %

30

C: 2 %>= p > 0 % Stopnja ohranjenosti strukture in funkcije (HTOHR) S tem merilom ocenjujemo kvaliteto habitatnega tipa in s tem utemeljujemo razloge za izbiro tega obmo�ja. Pri tem si pomagamo na naslednjimi podmerili: Stopnja ohranjenosti strukture S primerjavo opisa habitatnega tipa (definicija, zna�ilne vrste) v priro�niku in stanja v naravi z najboljšo strokovno oceno uvrstimo habitatni tip v enega od naslednjih skupin: I: struktura je odli�no ohranjena II: struktura je dobro ohranjena III: povpre�na ali delno degradirana struktura Kadar opredelimo habitatni tip v skupino I, velja skupna ocena tega merila (A. c)) kot A (odli�na stopnja ohranjenosti), ne glede na izide ocen pri ostalih dveh podmerilih. Stopnja ohranjenosti funkcij Težko je opredeljevati in meriti funkcije dolo�enega habitatnega tipa, še zlasti zaradi povezav s sosednimi habitatnimi tipi v ekosistemu. Zato uporabljamo za opredeljevanje tega podmerila oceno možnosti (verjetnosti), ki jih ima habitatni tip, da ohranja v prihodnje svojo zna�ilno strukturo, upoštevajo� možne nezažele vplive in možne potrebne varstvene ukrepe. I: odli�ne možnosti II: dobre možnosti III: povpre�ne ali slabe možnosti Kadar po tem podmerilu ocenimo habitatni tip z I ali II in smo prejšnje podmerilo ocenili z II, velja skupna ocena tega merila A, ne glede na oceno tretjega podmeril, ki ga ni treba ve� ocenjevati. Kadar po tem podmerilu ocenimo habitatni tip s III in smo z isto oceno opredelili prejšnje podmerilo, velja skupna ocena C, ne glede na oceno tretjega podmeril, ki ga ni treba ve� ocenjevati. Sposobnost obnovitve Merilo nam pomaga oceniti možnost do katere mere je obnovitev habitatnega tipa mogo�a; in sicer z dveh vidikov: znanstvenega, ki nam skuša odgovoriti na vprašanje ali je obnovitev sploh mogo�a (z na�rtom upravljanja ohraniti ali pove�ati površino habitatnega tipa, obnoviti specifi�no strukturo in funkcijo, potrebno za zagotavljanje ugodnega stanja ohranitve…) ter iz vidika smiselnosti, ali s stališ�a varstva narave vložek dela in sredstev opravi�i rezultat obnovitve. V tem primeru je treba upoštevati tudi stopnjo ogroženosti in redkost habitatnega tipa. I: obnovitev je preprosta II: obnovitev terja povpre�en trud III: obnovitev je težka ali nemogo�a Skupna ocena stopnje ohranjenosti glede na vsa tri podmerila A: odli�na stopnja ohranjenosti

- struktura je odli�no ohranjena, ne glede na preostali dve podmerili

- struktura je dobro ohranjena, odli�ne možnosti ohranjanja funkcije, ne glede na tretje podmerilo

B: dobra stopnja ohranjenosti

- struktura je dobro ohranjena, dobre možnosti ohranjanja funkcije, ne glede na tretje podmerilo

31

- struktura je dobro ohranjena, povpre�ne/slabe možnosti ohranjanja funkcije, obnovitev je preprosta ali terja povpre�en trud

- povpre�na ali delno degradirana struktura, odli�ne možnosti ohranjanja funkcije, obnovitev je preprosta ali terja povpre�en trud

- povpre�na ali delno degradirana struktura, dobre možnosti ohranjanja funkcije, obnovitev je preprosta

C: povpre�na ali zmanjšana ohranjenost

- vse druge možnosti

Splošna ocena (HTOC) S to oceno povzamemo ugotovitve vseh podmeril na celovit na�in, upoštevajo� razli�no težo posameznih podmeril glede na specifi�no stanje posameznega primera. Poleg tega upoštevamo tudi druge vidike, npr. �lovekove dejavnosti na habitatni tip in okolico, lastništvo, stanje zavarovanja, ekološke povezave z drugimi habitatnimi tipi itd. Za opredelitev splošne ocene uporabljamo najboljšo možno strokovno mnenje ('best expert judgement'). Na voljo so naslednje možnosti: A: odli�na vrednost B: dobra vrednost C: zna�ilna vrednost 1.1.2 Merila izbora za vrste Gostota in velikost populacije (VPOP) S tem merilom opredeljujemo relativno velikost in gostoto populacije v pSCI glede na celotno populacijo vrste na obmo�ju države. Navadno nimamo na voljo natan�nih numeri�nih podatkov za izra�un tega merila, zato si pomagamo z uvrstitvijo v enega od naslednjih intervalov:

A: 100 %>= p >15 % B: 15 %>= p > 2 % C: 2 %>= p > 0 % V primeru, da populacija obravnavane vrste ni klju�na za to obmo�je, ampak je tu le prisotna, jo uvrstimo v kategorijo D: nezna�ilno pojavljanje (vklju�no s primeri, ko populacije niso viabilne ali so zunaj naravne razširjenosti. V teh primerih drugih meril za vrsto ne ocenjujemo. Stopnja ohranjenosti (VOHR) Stopnjo ohranjenosti vrste znotraj pSCI opredeljujemo z dvema podmeriloma: Stopnja ohranjenosti zna�ilnosti življenjskega prostora vrste

32

S tem podmerilom ocenjujemo elemente življenjskega prostora, klju�ne za biološke (ekološke) zahteve obravnavane vrste. Posebno pozornost posve�amo populacijski dinamiki, strukturi življenjskega prostora in klju�nim abiotskim elementom. I: elementi življenjskega prostora so odli�no ohranjeni II: elementi življenjskega prostora so dobro ohranjeni III: elementi življenjskega prostora so povpre�no ohranjeni ali delno degradirani Kadar opredelimo vrsto v skupino I ali II, velja skupna ocena tega merila (B. b)) kot A (odli�na stopnja ohranjenosti) oz. B (dobra stopnja ohranjenosti), ne glede na izide ocene pri preostalem podmerilu. Možnost obnovitve Merilo uporabljamo le, kadar po prvem podmerilu ocenimo stopnjo III, ocenimo še možnost obnovitve, zlasti na osnovi ocene viabilnosti populacije: I: obnovitev je preprosta II: obnovitev terja povpre�en trud III: obnovitev je težka ali nemogo�a Skupna ocena stopnje ohranjenosti glede na vsa tri podmerila A: odli�na stopnja ohranjenosti

- elementi življenjskega prostora so odli�no ohranjeni, ne glede na možnost obnovitve

B: dobra stopnja ohranjenosti

- elementi življenjskega prostora so dobro ohranjeni, ne glede na možnost obnovitve

- elementi življenjskega prostora so povpre�no ohranjeni ali delno degradiran, obnovitev preprosta

C: povpre�na ali zmanjšana ohranjenost

- vse druge možnosti

Stopnja izolacije populacije (VIZOL) S tem merilom grobo ocenimo pomen dolo�ene populacije za gensko raznovrstnost vrste na eni strani in ob�utljivost te populacije na drugi strani. Temelji na domnevi, da bolj kot je populacija osamljena (glede na druge populacije znotraj naravne razširjenosti), ve�ji je njen pomen za gensko raznovrstnost vrste. V širšem pomenu lahko to merilo uporabimo tudi pri ozkih endemitih, infraspecifi�nih taksonih meta populacij. Uporabljamo naslednje stopnjevanje: A: populacija je (skoraj) izolirana B: populacija ni izolirana, ampak je na robu meje razširjenosti C: populacija ni izolirana na širšem obmo�ju razširjenosti Splošna ocena (VOC) Ocena povzema splošno stanje populacije vrste znotraj pSCI. Lahko temelji na prejšnjih merilih, oz. upošteva specifi�no stanje obmo�ja in vrste, za katero se ocenjuje. Tako na primer lahko upoštevamo tudi druge vidike, npr. �lovekove dejavnosti na habitat vrste in okolico, lastništvo, stanje zavarovanja, ekološke povezave z drugimi habitatnimi tipi itd.

33

Za opredelitev splošne ocene uporabljamo najboljšo možno strokovno mnenje ('best expert judgement'). Na voljo so naslednje možnosti: A: odli�na vrednost B: dobra vrednost C: zna�ilna vrednost

34

PRILOGA 3: PREDLOG SPORAZUMA O VARSTVU RASTIŠ�A Sporazum o varstvu rastiš�a velikono�nice se še usklajuje med pogodbenimi strankami. Priložen je osnutek, ki smo ga pripravili na Zavodu RS za varstvo narave. Osnutek sporazuma je bil pripravljen v septembru 2007 v skladu s strokovnim mnenjem o izvajanju pogodbenega varstva na rastiš�u velikono�nice pri Boletini, št. 8-I-356/1-O-07/DV, z dne 22.05.2007, ki ga je pripravil Zavod RS za varstvo narave in upošteva vsa znana dejstva o obmo�ju, ki je predmet sporazuma, ter dognanja, ki so rezultat projektnih aktivnosti. Pripravljen je v skladu z vzorcem sporazuma, ki jih Agencija RS za okolje pripravlja za varstvo habitatov zavarovanih vrst. Osnutek je od 07.09.2007 v postopku na Agenciji RS za okolje, kjer �aka na dokon�no uskladitev, zato je v njem še nekaj neznank (ozna�ene z XXX). Prvi odstavek 1. �lena je bil 07.12.2007 popravljen v skladu s podpisom prodajne pogodbe št. 359-1/2005(2510)-I z dne 6.12.2007 med Ob�ino Šentjur in prodajalcema (Janez Šarlah in Vladimira Batisti�).

35

Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa generalni direktor dr. Silvo Žlebir (v nadaljevanju: agencija), dav�na številka: 95927239, mati�na številka: 1632019 in Ob�ina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, ki jo zastopa župan mag. Štefan Tisel (v nadaljnjem besedilu: lastnik), dav�na številka: 20341253, mati�na številka: 5884799 sklepata

S P O R A Z U M O VARSTVU RASTIŠ�A VELIKONO�NICE ŠT. XXX

1. �len

Stranki tega sporazuma uvodoma ugotavljata da:

- je Ob�ina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, lastnik zemljiš� parc. 186/3 – pašnik v izmeri 1961 m2, ki je vpisana v zemljiško knjižnem vložku 9, k.o. Ponikva, in parc. 188 – pašnik v izmeri 1590 m2, parc. 189/2 – pašnik v izmeri 6362 m2, parc. 190 – pot v izmeri 710 m2, parc. 191 – travnik v izmeri 2861 m2, parc. 192 – pašnik v izmeri 4134 m2, ki so vpisane v zemljiško knjižnem vložku 690, k.o. Ponikva;

- se zemljiš�a iz 1. alineje tega �lena nahajajo na obmo�ju Natura 2000 Boletina – velikono�nica, id. št. SI3000088, ekološko pomembnem obmo�ju Boletina, id. št. 19500, naravni vrednoti državnega pomena Boletina pri Ponikvi – rastiš�e velikono�nice, id. št. 17, in naravni vrednoti lokalnega pomena Ponikva – osameli kras, id. št. 793 V;

- sta zemljiš�i parc. 186/3 in parc. 189/2 razglašeni za botani�ni naravni spomenik Rastiš�e velikono�nic pri naselju Boletina, id. št. 17, z Odlokom o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti v ob�ini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 45/93);

- sta na zemljiš�ih iz 1. alineje tega �lena evidentirana najbolj jugozahodno znano rastiš�e velikono�nice (Pulsatilla grandis) in habitatni tip Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) s kukavi�evkami piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), trizoba kukavica (Orchis tridentata) in dolgolistna naglavka (Cephalantera longifolia), kar izhaja iz mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 8-I-356/1-O-07/DV z dne 22.05.2007;

- se dejavnosti na obmo�ju Natura 2000 izvajajo v skladu z varstvenimi cilji iz 6. �lena Uredbe o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07) in sicer tako, da se v �im ve�ji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifi�ne strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko preno�evanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogo�a ponovno povezanost, �e je le-ta prekinjena ter ostalimi varstvenimi usmeritvami in dolo�ili citirane uredbe;

- se dejavnosti na obmo�ju ekološko pomembnega obmo�ja izvajajo v skladu s 5. �lenom Uredbe o ekološko pomembnih obmo�jih (Uradni list RS, št. 48/04);

- se dejavnosti na obmo�ju naravnih vrednot izvajajo v skladu z Uredbo o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03);

36

- je na obmo�ju naravnega spomenika iz 3. alineje tega �lena prepovedano graditi vse vrste objektov, odkopavanje in zasipavanje terena, vsi posegi, ki bi spremenili razmere na lokaciji rastiš�a, spreminjanje vodnega stanja, trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline, onesnaževati talne vode in podzemne vode, onesnaževati zrak s prahom, aerosoli ali strupenimi plini;

- se vsi posegi na obmo�ju naravnega spomenika iz 3. alineje tega �lena lahko opravijo le po predhodnem soglasju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave;

- so velikono�nica in vse tri v 4. alineji tega �lena naštete kukavi�evke zavarovane rastlinske vrste v skladu z Uredbo z zavarovanih prosto žive�ih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04), dolo�ene v poglavju A priloge citirane uredbe;

- v skladu z opombo H priloge uredbe iz prejšnje alineje sodijo velikono�nica in kukavi�evke iz 3. alineje tega �lena med zavarovane vrste, za katere je treba izvajati ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja njihovega habitata;

- je habitatni tip Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia), ki je v Prilogi 1 Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) naveden kot Srednjeevropska suha in polsuha traviš�a s prevladujo�o vrsto Bromus erectus, habitatni tip, ki se prednostno ohranja v ugodnem stanju;

- so pod to�ko 3 Priloge 2 uredbe o habitatnih tipih navedeni varstveni cilji za doseganje ustreznih ekoloških razmer habitatnih tipov in sicer ohranitev ustreznega razmerja med traviš�i in grmiš�i, vklju�no z zadrževanjem sukcesivnih procesov, kot so zaraš�anje traviš� in preraš�anje grmiš�, ohranitev ustrezne nizke vrednosti mineralnih snovi v tleh suhih in mokrotnih traviš�, ohranitev ustrezno visokega nivoja podtalnice na mokrotnih traviš�ih in združbah visokih steblik, omogo�anje semenenja in naravnega zasajevanja rastlin, ohranitev za habitatni tip zna�ilne sestave biocenoze, brez tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov.

2. �len

Nadalje stranki ugotavljata, da

- je zaradi ohranitve rastiš�a velikono�nice in habitatnega tipa Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia), ki je prednosti habitatni tip, in katerih varstvo je v interesu Evropske skupnosti, potrebno izvajati aktivnosti, ki bodo ohranjale rastiš�e in habitatni tip v smislu dolo�il 7. �lena Uredbe o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07), kar predstavlja dodatno finan�no obremenitev lastnika, zaradi �esar je upravi�en do nadomestila;

- se iz razlogov iz prejšnje alineje tega �lena sklepa ta sporazum.

3. �len

Stranke tega sporazuma dogovorijo nadomestilo zaradi aktivnosti na zemljiš�ih iz 1. alineje 1. �lena za leto 2008 v višini 1.650,00 € (z besedo: tiso� šeststopetdeset 00/100), ki se ga agencija zaveže nakazati v enkratnem znesku na ra�un Ob�ine Šentjur št. 01320–0100004983, odprt pri UJP Žalec, 30 dni po prejemu podpisanega sporazuma. Nadomestilo je dolo�eno na podlagi strokovnega mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 8-I-356/1-O-07/DV z dne 22.05.2007. Sredstva za namen po tem sporazumu ima agencija zagotovljena v prora�unu RS na postavki 3544 – Nadomestila in odškodnine.

37

Agencija za skrbnico te pogodbe dolo�a XXX.

4. �len

S podpisom tega sporazuma se lastnik zaveže, da bo izvajal naslednje aktivnosti za ohranjanje rastiš�a velikono�nice in habitatnega tipa Polnaravna suha traviš�a in grmiš�ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) v ugodnem stanju: a) Vzdrževanje habitata:

- izvaja košnjo s spravilom enkrat letno med 15. julijem in 30. septembrom, - izvaja košnjo na na�in, ki ne poškoduje rastiš�a (ro�na košnja, uporaba strižnih

kosilnic), - zemljiš� ne gnoji, - obrezuje in red�i obstoje�e robne pasove dreves in živih mej vsako drugo leto.

b) Vzdrževanje turisti�ne infrastrukture in usmerjanje obiskovalcev: - redno zagotavlja vzdrževanje ograje in dostopne poti, - usmerja obiskovalce ob rastiš�e v �asu cvetenja velikono�nice.

c) Druge obveznosti: - o opaženih spremembah na zemljiš�ih iz 1. alineje 1. �lena ali na zemljiš�ih, ki mejijo

nanje, ki bi lahko vplivale na ohranjanje ugodnega stanja velikono�nice in habitatnega tipa, obveš�a obmo�no enoto Celje Zavoda RS za varstvo narave,

- dopuš�a organizacijam, pristojnim za ohranjanje narave, dostop na zemljiš�a iz 1. alineje 1. �lena za potrebe varstva narave in spremljanja stanja.

5. �len

Vse spore, nastale na podlagi tega sporazuma, bosta stranki skušali reševati sporazumno, �e pa sporazuma ne bi dosegli, bosta spor prepustili v reševanje sodiš�u, pristojnem po sedežu agencije.

6. �len

Sporazum je napisan v petih izvodih, od katerih prejme agencija tri izvode, lastnik pa dva izvoda.

7. �len

Sporazum je sklenjen in se uporablja od dneva podpisa obeh strank.

Ob�ina Šentjur Ministrstvo za okolje in prostor

Agencija RS za okolje mag. Štefan Tisel Župan

dr. Silvo Žlebir Generalni direktor

Datum: Datum: