podobe iz sanj - cloverleaf-mall.com · zana: v to ali ono pisarno, v tak‰no ali drugaãno...

BESeDAPODOBE IZ SANJ

1

Ivan Cankar

Podobeiz sanj

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Ivan CankarPODOBE IZ SANJ

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-068-5

[email protected]/beseda


3

Nikoli nisem prav lahko pisal; v teh zadnjih ãasih pa mije vsak stavek, ki ga napi‰em, skoraj telesna muka. Niso

le neprijetne in Ïalostne zunanje stvari, ki mi veÏejo trudnoroko in ti‰ãe misel k tlom. Res je najbrÏ, da bi mi tekla besedaglaj‰e in veselej‰e, ãe bi … ãe bi bilo vsaj malo sonca, ãe bi vsajenkrat lahko dihnil iz polnih, osvobojenih prsi, vsaj enkratlahko pogledal predse in nase brez strahu, z nezastrtim oãe-som. Ali vendar to ni poglavitno; in saj nisem edini med na-mi, ki bi potoÏil, ãe bi ga ne bilo sram. Vse nekaj drugega,globljega, silno bolestnej‰ega je, kar je storilo, da je moja go-vorica podobna plahemu, komaj razumljivemu jecljanju, damoja misel, namesto da bi svetla ‰vignila proti nebu, prhutánestalno, ne ve kam in ne more nikamor.

Mlad ãlovek snuje verze, rimo stavi do rime; in vse teãeprijetno po ravni strugi, brez teÏave, kar samo ob sebi, ter jenazadnje ãisto podobno pesmi. Sladko cingljanje mu zveni vu‰esu — odkod? Kakor spomin je na nekaj lepega, toplega, kije bilo — kje, kdaj? Tiho, skrivnostno ‰epeãejo besede, ‰umekakor z vetrom leteãe listje — kaj neki pomenijo? Nekaj po-menijo vsekakor; oko je rosno, srce mehko ob njih zvoku.Ljubezen, hrepenenje, bridkost … na tisoãe jih je, brez ‰tevila,zmerom slaj‰ih in zmerom lep‰ih; besede so, milo pojoãe …ali tako ãudno daljne so, kakor da jih tam kje za goro prepe-va z zamolklim glasom vse nekdo drug, neznan ãlovek, ki je


4

morda Ïe zdavnaj umrl. Njemu, ãloveku za goro, so bile ne-koã te besede Ïiva bitja s telesnim obrazom in vroão krvjo;drugim so brezglasna, brezobliãna skrivnost, tudi tej mladiroki, ki jih pi‰e trepetaje na zlato obrobljen papir. Brezobliã-na, brezglasna skrivnost, z rimami popisan zid, za katerim jeÏivljenje.

Ali nekoã pride ura — ne pobliskoma, kakor razsvetljenjeiz nebes, temveã poãasi, korak za korakom, noã do noãi, mot-na, nema slutnja, ki se nesli‰no plazi v du‰o in ni jasna, dok-ler ne stoji, tik pred licem; in ta mladi ãlovek ugleda mrtvi,pobeljeni zid pred seboj in svoje mrtve besede na njem. UÏa-ljen in osramoãen obãuti, da je bil podoben otroku, ki se igras pisanimi kamenãki, izposojenimi besedami in se trudi, dabi zgradil novo hi‰o, ali morda celo tempelj. In ko ga obsenãito grenko spoznanje, tedaj —

Tedaj se ponavadi otrese te mraãne slutnje, tega mrzlegaspoznanja in pi‰e dalje na zid, ‰e veã in ‰e bolj na gosto. Zdise mu, da je bilo tisto spoznanje le malodu‰nost, le plaho ne-zaupanje vase, ki ãasih zaloti ãloveka ponevedoma, kakorprehlad in nahod, in prav tako ponevedoma izgine. Od tre-nutka, ko preboli ta prehlad, je ponosen na svoje rime in ob-ãutljiv zanje, kakor je za svojo ãednost in brezmadeÏnost za-dirãljivo obãutljiv, kdor se nekje v globoãini zaveda krivde. Znemirnim oãesom i‰ãe, kje bi iztaknil nevero in posmeh, terzgrabi tujca na cesti za rokav: »Zaupaj vame, drugaãe joj te-bi!« V spotiko je svojemu bliÏnjemu, v napoto romarju, alivendar je vreden soãutja, ker najbolj je sebi v napoto in spo-tiko.

Zgodi pa se ãasih ob uri te mraãne slutnje in tega mrzle-ga spoznanja nekaj mehkobno lepega, zelo ganljivega: ãlovek


5

prebere grmado verzov, ki jih je bil napisal, nasmehne se jimnapol ljubeznivo, napol bridkostno, poveÏe jih z rdeãim tra-kom ter shrani skrbljivo med ‰olske zvezke in ljubezenskapisma, da jih nekoã, ko bodo veãeri dolgi in noãi brez spanja,s tresoão roko izvleãe iz miznice in se ob tem orumenelempapirju, ob tej neÏni, okrogli pisavi z rahlim vzdihom zamisli… ne v rime, temveã v rosnega mladeniãa, ki jih je pisal. Koje bil tako postrgal z zida svoje ime, se nameri vesel in vdanpo svojih pravih potih, kakor Ïe so mu bila od zaãetka uka-zana: v to ali ono pisarno, v tak‰no ali drugaãno delavnico, nakateder, na priÏnico, ali sploh samo v krãmo, vselej pa dospodobne, po vesti zasluÏene mere spo‰tovanja in sreãe.

In le malokdaj, komaj ‰e ob moãnem vinu mu pride na mi-sel, da bi prislu‰kaval rimam, ki jih ob milih veãernih urahnosi na metuljih krilih spomladanski veter.

Izmed vseh izbran, med vsemi zaznamovan pa je tisti, kizasli‰i, kako tem lepim, daljnim, tujim besedam odgovarja-jo in odpevajo iz globoãine srca druge besede, ãisto nove inãisto njegove, odpevajo ‰e zamolklo, plaho, jecljajoã, pa zme-rom bolj mo‰ko in zmerom bolj razloãno, zmerom svetleje inglasneje; dokler v njih zvoku in svetlobi ne utonejo za vselejvse druge luãi in vsi drugi glasovi. Pa glej ãudo preãudno: onedaljne, tuje, nerazumljive besede so letele na beli papir karsame, druga se je prijazno vrstila k drugi in ponevedoma, nalepem je zaklenkala pesem, kakor da je bila Ïe zdavnaj napapirju, v zraku in v u‰esu; beseda nova, beseda lastna pa sebrani papirja, noãe na jezik, ne v pero. V srcu je; jasna je vnjem, zrela, vpije, da bi ugledala jutranjo luã; ali prirastla jegloboko v dnu, iztrgati jo je treba siloma, neusmiljeno, pa najse razlije kri. Ker iztrgati jo je treba, ták mu je bil dán ukaz,


6

ki se mu ne more upreti; dán mu je bil tisto uro, ko se je vnjegovem mladem, prezgodaj razcvelem srcu prvikrat napolza vedno zganila nova beseda; v tistem hipu, ko je prvikrat,napol ‰e v sanjah, vzkliknil iz globoãin. Takrat je bila njego-vemu Ïivljenju in nehanju izreãena sodba do konca dni, sod-ba trpljenja brez primere, enakega edinole sladkosti, ki je vnjem, plamen v plamenu.

Spoãetka so bile besede kakor mlado cvetje, ki poganjasvoje tenke, neÏne korenine v zrahljani prsti, ‰e v spominu naroso in sonce: lahko jih je bilo razmajati, ne vzdiha ni bilo,skoraj ne kaplje krvi, ko je vesela roka utrgala cvet, ga pripeladekletu na bluzo. Toda globlje, zmerom globlje v grudo sega-jo korenine, Ïe so razrile prst, razmaknile mogoãne skale,zaplele se in zagozdile z Ïivim omreÏjem naravnost v sredi-no; kjer je sanjalo poprej poniÏno cvetje, stoje ‰iroki, done-besni, temni bori — posekaj jih zdaj, izruj jih! En sam udarecsekire bo vzbudil v bolest in grozo ves prostrani, mraãnigozd, zajeãalo bo globoko v zemlji sami. Srce se vije in stis-ka od boleãine, brani se, raj‰i bi molãalo; ali molãati ne sme,trpeã mora oznanjati svoje trpljenje, ker taka je sodba in za-poved.

Vsak hram v velikem domovanju ãlove‰kega srca ima skri-te duri v drugi hram … in ta v tretji … in ‰e nadalje, nadalje,brez konca, iz kapelice v kapelico, iz jeãe v jeão, iz skrivno-sti v skrivnost; vsake stopnice, ‰e tako temne in strme, vodi-jo le do drugih stopnic, temnej‰ih in strmej‰ih, iz globoãinev globoãino, iz mraka v mrak. Mnogokdaj se zazdi ãloveku,da je Ïe odprl duri v zadnji hram, da stoji Ïe vrhu zadnjihstopnic in gleda v samo dno, ki ‰e nikomur ni bilo oãito; pre-drzna je ta misel in malodu‰na obenem, znamenje utrujeno-


7

sti, senca tiste mrzle bele roke, ki ga nekoã usmiljeno poboÏapo licih ter ga odre‰i. Trenutki so, morda komaj zavedni, kosi malodu‰en zaÏeli te usmiljene roke. »Tukaj je konec, od-poãijem si!« pravi — in glej, ‰e so tam stopnice, ‰e so tam du-ri, ‰e v skrivnost … Vzdigni se, pojdi, ne odla‰aj! »Tukaj jedno,« pravi‰, »zdaj bo vse razodeto!« — pa glej tam, glej stop-nice, vstani, spusti se v globoãino, v noã! Iz dna, prav iz dnabi se rad izpovedal, iz dna zaklical naglas vsem ljudem, da bisli‰ali na svoja u‰esa in videli na svoje oãi — ali poslednjegadni ni, zadnje, za vselej odloãilne, odre‰ilne besede ni, ‰e nih-ãe je ni sli‰al, ne izpregovoril; vse je zgolj blodnja in pot, jebrezkonãno romanje po tihih katakombah srca.

Îivljenje, ki ga Ïivi to beteÏno telo zunaj pod glasnim son-cem, je le medel odsvit, le motna prispodoba onega drugegaÏivljenja, ki je zaklenjeno v tebi in v meni. Motna prispodo-ba je, ki bolj zastira in paãi pravo lice ãloveka, nego da bi gapo resnici razodela. Do mozga, se ti zdi, da pozna‰ svojegabliÏnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini; pa izbruhne be-sedo ponevedoma, v strahu, v sili, v ãeznaturni radosti — inpred teboj stoji vse nekdo drug, tujec, ki ga nisi ‰e nikoli sre-ãal, ãlovek, ki je podoben tebi, vsem in nikomur. Le tistemu,ki je bil neustra‰en, zadnje resnice Ïeljan posegel v lastnegloboãine, le tistemu se razgrnejo vse prispodobe, se odprokatakombe v srcu brata.

Brez poãitka blodi romar po teh skrivnostnih hramih, poteh mraãnih stopnicah, ki tonejo v brezna. Nakopiãene vididragocenosti, kakor jih nikoli ni slutil, ‰e veã vidi strahot, kijim ni podobe ne imena; vesel je ãasih, da bi hvalo zapel donebes, mnogokdaj Ïalosten, da bi se razjokal na kolenih. Aliko se povrne z dolge poti ves poln spoznanja ter stopi med


8

ljudi, da bi jim pripovedoval o vsem, kar je videl, se mu jezikne gane, mu noãe beseda iz ust. In kar nazadnje siloma, jec-ljaje in ‰epetaje iztisne iz grla, ker molãati ne more, je komajznamenje, komaj spomin tistega, kar je gledal z lastnimioãmi.

Ni ga strah, romarja, ne strah oãitne izpovedi — ãemu biga bilo strah? On ve, da je ob tistem ãasu, ko je blodil po hra-mih in stopnicah svojega srca, hodil obenem s priÏgano luãjopo zaklenjenih sveti‰ãih svojega bliÏnjega, vsakega in vseh;kamor je stopil, mu ni bilo treba trkati, Ïe pogledu njegove-mu Ïeljnemu, vroãemu so se odpirale duri na steÏaj; in kamorse je ozrl, je bil doma. On ve, da so si v tistih tihih globoãinahvsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, tudi v cerkvi ne. On ve,da bi se kakor od pepela zgrajene sesule stene med njimi, ãebi se kdaj le za hip spogledali iz dna. Pred hi‰o je semenj; tamso barantaãi, me‰etarji, cigani, tatovi; od vseh strani in na vsestrani brizga pohlepnost, ‰kropi zavist, pljuje sovra‰tvo; ka-dar pa je semenj pri kraju in se barantaãi, me‰etarji, cigani intatovi zaklenejo vsak v svojo bajto, v tisto pravo, ki je sto klaf-ter pod semanjo zemljo, takrat — jih ni veã; en sam ãlovek je;in ta ãlovek je visok v svojih mislih, plemenit, brez zlega inhinav‰ãine v svojih ãustvih, ãist, nesebiãen, brezmejno vdanv svoji vesoljni, vsako boÏjo stvar tesno objemajoãi ljubezni.Vse to ve romar, zato ga ni strah, da bi se oãitno izpovedal vimenu svojem in svojega bliÏnjega.

Ni ga strah, ali sram ga je. âloveka ni sram nagnusnih,spolzkih grehov, ki jih je bil nagrmadil na semnju; teh ga nisram, kakor da bi mu le kar tako od suknje viseli in se jih lah-ko otrese Ïe spotoma na cesti. Ali sram ga je ãiste lepote, kijo hrani zaklenjeno v sebi in ki je ostala neoskrunjena sredi


9

pohuj‰anja v semanji krãmi, neo‰kropljena od mlak in luÏ, odkvant in kletev. Te lepote ga je sram. Raj‰i bi oãitno razgalillsvoje gre‰no telo, nego da bi bratu le za ozko ‰pranjo odprlduri v hram, kjer gori ãista luã, ki jo je bil v samotni uri sampriÏgal. Skrbljivo ãuva, da bi nikoli nihãe ne zvedel za kape-lico, v kateri hrani svoje najsvetej‰e boli, svoje najti‰je radosti,brezmadeÏnost svoje mladosti, svoje najplemenitej‰e deja-nje, morda edino v dolgem Ïivljenju … Vsega najlep‰ega gaje sram, nájbolj sram pa ga je ljubezni.

Tebe, romar, ne sme biti sram! Tebi, romar, je ukazano odnebes, da gleda‰, kar drugim ni dano gledati, da pove‰, kardrugim ni dano povedati. Nima‰ pravice, da bi zaklepal duri,tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajoão roko odpre‰. âe tevabi luã iz brezdanje globoãine, se mora‰ spustiti vanjo brezobotavljanja in brez bojazni, da prinese‰ ljudem to luã. Mno-gokdaj ti je beseda okorna in teÏka, skriva se, boji se, kakorplah otrok tuje druÏbe; mnogokdaj okrene‰ glavo v stran, po-vesi‰ oãi, ker tudi tebe, najbolj ‰e tebe, naglas govoreãega, jesram ljubezni. Ali vsaka beseda, iz sramu zatajena, bi te ve-komaj Ïgala na srcu; in ti, o romar, pozna‰ to boleãino!…Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Povej, kaj bine ‰el po golih kolenih, obkopal grob z rokami, da bi ji rekel,kar ji nisi hotel reãi, dokler te je sli‰ala? Eno samo besedomorda, le eno, iz neãimrnega sramu, iz srãne skoposti zata-jeno? ·e na druge se spomni, na mnogo‰tevilne, ki te ne sli-‰ijo veã in te nikoli ne bodo sli‰ali, ki so Ïeljni ãakali na tvo-jo besedo, pa jim je nisi dal! Ne molãi, da ne bo‰ toÏil gluhimgrobovom, klical iz dna, ko bo veter razpihal tvoje besede vgozd in polje!…


10

Kako je nenadoma tako teÏka moja beseda, tako polnasolz, kako se bolestno trga in prestra‰enega srca!…

To noã sem videl velik grob, segal je od planin do morja.Mrtvec je leÏal v njem, tako svetel in lep, da so nebe‰ke zvez-de zamaknjene strmele nanj. Na obrazu njega, ki je leÏal vgrobu, je bilo okamnelo brezmejno trpljenje, na ustnicah, tehubogih, je trepetalo zadnje oãitanje: »Na‰tej mi ure, sin, kosi z vdanostjo gledal name, s ãisto ljubeznijo pomislil name!Reci besedo, ki si mi jo pravo in toplo dal, iz dna, dal mi z njokapljo Ïivega Ïivljenja! PokaÏi mi solze, ki si jih potoãil zaradimene, pokaÏi mi kri, ki si jo prelil v mojem imenu! Tvoje rokeso prazne; lezi k meni, ‰e je prostora dovolj!« —

O Bog, saj so bile le sanje, — saj je ‰e ãas, ‰e ãas. —


11

OGLEDALO

Kod paã sem hodil, kje sem Ïivel toliko dolgih let? Kaj semi je prej vse le sanjalo in sem ‰ele zdaj prav izpregle-

dal? Bil sem med ljudmi ves ãas, brez ‰tevila sem jih spoznalpo imenu in zdelo se mi je, da jih poznam do dobrega tudi policu in srcu. Zdaj pa mi je oãito, da sem blodil med samimi si-vimi sencami, ki so se motale brezobliãne in nestalne predmenoj napol speãim; in kar sem lahkoveren gledal in poslu-‰al, obtipal in obãutil, je bila ãasih daljna prispodoba resni-ce, ponavadi pa je bila potvora in laÏ. Tako bi bil predremalsvoje dni do konca, nazadnje bi bil tiho ugasnil med senca-mi, senca tudi sam, sirota slepo rojena, gluha in nema, be-teÏen starec, ki nikoli otrok ni bil.

Ali roka boÏja se je prikazala iz nebes in je postavila nazemljo ogromno ogledalo, ki se z gorenjim robom opira sa-mih zvezd, sloni s spodnjim na dnu morjá ter sega na obehstraneh od jutranje zarje do veãerne. In vse, kar je Ïivega nazemlji, se je kakor uróãeno ozrlo v to silno boÏje ogledalo,utelesilo se je v njem po svoji pravi podobi, brez li‰pa in na-kita, brez Ïide in Ïameta. Gre‰ni ãlovek je stopil pred sodni-ka in praviãni sodnik je sodil brez besed.

Kaj si to ti? Saj to nisi ti, prijatelj moj, gromovnik nad gro-movniki, ne spoznam te! Nekoã je Ïivel mlad fant, ki je no-sil ‰iroko ãrno pentljo, zavozlano na tak naãin, kakor so jihsvoj ãas nosili umetniki in brivci. Navdu‰en je bil brez mere


12

in kraja, navdu‰en tako rekoã Ïe iz gole navdu‰enosti. Ljubilje domovino, da se je razjokal Ïe ob samem imenu njenem;na oãitni cesti ji je ponujal svojo srãno kri in trpel je hudo, kerni bilo tistih dob nikak‰ne priloÏnosti za plemenito juna‰tvo.Pa da bi si vendarle ne mogel oãitati brezdelja in mlaãnosti,je stikal po skrivali‰ãih za strahopetci, tiholazci in sebiãneÏi,in kogar je zalotil, ga je zgrabil za ovratnik ter ga vlekel brezmilosti na kamen sramote. Kadar je stopal med ljudmi z na-petimi koraki, visoko ãelo ovenãano s svetlimi kodri, so ka-zali za njim, ‰epetali: »Glejte ga, to je tisti, to je on!« — in svetje spo‰tljivo postajal, se je razmikal, da mu napravi pot … Kajsi to ti, prijatelj moj? V kotu ogledala, sam vase zakrknjen,ubog, siroten, od lastne niãevosti opljuvan, trepeãe nag ãlo-vek, ki mu je bil strah, ta nizki, telesni, plahorepi strah nagrbilkoÏo, da se osramoãena opleta stokajoãih kosti … Stran seobrnite, oãi, v lep‰i kraj poglejte, v drugo lice!

Poznal sem suknjo svoje dni, ki je bila spo‰tljiva od vrha dotal. Imela je ‰irok ovratnik od Ïlahtne bobrovine in lepo na-peta je bila na trebuhu. Kamorkoli se je prikazala ta spo‰tljivasuknja, so se ji odkrivali in priklanjali, pozdravljali jo prisrã-no; marsikatero oko se je orosilo od preãudne gjnjenosti, ka-kor se orosi oko ãloveku, kadar odpre zjutraj okno ter po dol-gih dneh pu‰ãobe in mraka ugleda nad vzhodnimi hribi svet-lo zarjo nebe‰ko. Ta suknja je Ïe od daleã razodevala, je navse ‰tiri strani ‰kropila dobrotljivost in blagomilje. Ni trosilacekinov iz ‰irokih rokavov, ni delila pogaã iz gosposkih Ïe-pov, toda smehljala se je ljubó in prijazno, boÏala je toplo,zavzdihnila ãasih; in ta njen smehljaj je bil siromaku zlatamilo‰ãina, vdovi in siroti sladka tolaÏba. Beseda je ‰la prednjo, kakor gre cerkovnik s kadilnico pred Ïupnikom: »Poklek-


13

nite, hvalite jo do nebes, to suknjo; zakaj milost siplje, blagordaje, koder hodi, kamor pogleda!… « Kaj se ni ta ‰iroki obrazko‰atil nekoã iznad tiste spo‰tljive suknje? Tam strmi iz ogle-dala, strmi z rumenim volãjim pogledom; lica so do kosti raz-jedena od pohlepnosti, zobje obru‰eni od zlata, ki so ga biligrizli in glodali. In suknje ni nikjer, ni je spo‰tljive suknje s‰irokim ovratnikom od Ïlahtne bobrovine, ni je, ki je rosilablagomilje na vse ‰tiri strani; razgaljen stoji tam, v svoji sra-moti prezebajoã; v rokah, jastrebovih krempljih, i‰ãi mo‰nji-ãek JudeÏev in ta mo‰njiãek je nabasan, do vrha poln; ti‰ãi gatrepetaje, da sika blatna kri izpod nohtov, skril bi ga rad, gaskriti ne more. Uboge oãi ve moje, stran se obrnite!

Stran se obrnite, uboge oãi ve moje, ali ne tja, ne tja, gro-zota je tam, da ji ni primere celo ne v tem stra‰nem ogleda-lu! Videl sem jo nekoã, Suzano, spomladi, v maju. Takrat bise njeni ãisti lepoti ne bilo pribliÏalo z brezboÏnim poljubomniti samo rosno sonce jutranje. âe je ‰la preko polja, so seozirale za njo cvetice in so jo pozdravljale. In kamor se jesmehljaje ozrlo njeno oko, je senca ugasnila, je bil madeÏizpran. Tako je prepevala med nami mladost, ‰la je mimo nasin njeni ‰olni se niso dotaknili tal … Ena sama ostudna, gni-la rana se razkazuje tam, i‰ãe kraja, kjer bi bila najbolj oãit-na; dvoje temnih, zeleno obrobljenih oãi, dvoje brezsramnihgrehov vabi izpod oskrunjenega venca, v nabrekle ustnice sose bili zajedli polnoãni poljubi in kliãejo po tovari‰ih … Neveã! Niãesar veã!

O, niãesar veã! Toda oãi so uróãene, da ne trenejo ne zahip, da gledajo verno tja, kamor jih je gledati strah in sram.Kolikor sem jih kdaj poznal obrazov, milih in nemilih, so vsinezasli‰ano, grozotno pretvorjeni v svoje spake; in komaj


14

ãasih, kakor samotna ve‰ãa nad moãvirjem, se zasveti tihaluãka, trepetajoãa, belo lice, ki ni bilo o‰kropljeno, ãisto srce,ki je ‰lo skozi medeno goro greha in ga ni okusilo. V boÏjemogledalu je laÏ z zobmi ‰klepetaje slekla ukradeno oblaãiloresnice in gleda sama svojo nagoto. Videl pa nisem le po-sameznih obrazov, ki sem jih spoznal trudoma, z bolestnoslutnjo; videl sem obilo‰tevilne gruãe ljudi, rojeãe od hriba dohriba, ãa‰ãene prej in imenitne, svetu vodnice in vzglednice,zdáj kup smeti poleg kupa gnoja. In videl sem dolge proce-sije ljudstev, predpustne procesije, kjer ni bilo s pisanimi ca-pami na‰emljenih, pijanih teles, temveã so bili Kurentovi ro-marji brez cunj in trakov, brez krink in zvonãkov, vsi goli,na‰emljeni edinole z iz prsi viseãimi, vsej cesti v zgledovanjeodprtimi srci, v katerih so bili pljunki namesto krvi. In videlsem narode, silne, sijajne, ãlove‰tvu duh in pest, v izobilju,modrosti, slavi in mogoãnosti Bogu kljubujoãe; videl sem jih… Oãi, kaj nimate veã solz?

âe jih imate ‰e, zdaj jih iztisnite do zadnje! Kdo strmi tamname iz ogledala, med zadnjimi, med skritimi, osramoãeni-mi? Kaj ga nisem videl Ïe, vse lep‰ega, vse ãistejega, vsemoãnej‰ega, zdavnaj, zdavnaj v svoji, mladosti? âe imate ‰esolz, oãi, iztisnite jih do zadnje! … Kaj bi toÏil? Spomni se, dasi rekel sam: Gre‰ni ãlovek je stopil pred sodnika in praviãnisodnik je sodil brez besed. —


15

GOSPOD STOTNIK

Dokaj ãasa je Ïe, da so zadobile moje sanje in paã sanjevsakega ãloveka ãisto novo, prav posebno lice. Niã veã

niso puste blodnje, beÏne megle, ki se brez smisla in vzrokaprelivajo druga v drugo ter se nazadnje razpuhte v niã. Nisoveã tiste sanje, ki jih ãlovek zjutraj strmeã ugleda z zaspani-mi oãmi ter napol smehljaje, — napol jezen zamahne z roko:»Vrag vas vzemi, odkoder vas je dal!« — in ki nato sme‰nogrozno odkobalijo v brezno, kakor se ob rani zarji ‰kratje po-skrijejo v gozd. Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanja‰ ti,so senca prave resnice; paã so oblike strahotno poveãane,nad vse ãudno pokveãene in skrivenãene, toda resnica leostane, spozna‰ jo koj in srce ti je Ïalostno.

Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlaãile po doli-ni in se plazile ob strmih rebrih gora, na vrhovih se je v Ïar-kih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoãi.Nebo je bilo jasno; ‰e se je spominjalo na polnoãni sneg in namrzle jutranje zvezde, ali Ïe je ãakalo sonca.

Gledal sem skozi okno; to okno ‰e nikoli ni bilo umito, zatosem gledal kakor skozi pajãolan, razloãil pa sem natanko vse,kar se je godilo pred menoj; tudi glasovi so bili v ãistem ju-tranjem zraku tako jasni, da sem sli‰al in razumel vsako be-sedo. Dvori‰ãe je bilo za ped na visoko posuto s ãrnikastimprahom, ki se je bil ãez noã spremenil v mastno blato; s pravtakim prahom so bile pokrite tudi nizke strehe barak in uvelo


16

listje oreha, ki je stal samoten sredi dvori‰ãa; pod tem ore-hom je drÏal vojak na uzdi osedlanega konja, ki je pohrska-val in vztrepetaval od hlada in nemira.

V dolgi, ravni vrsti je stala kompanija, napravljena, da se‰e tisto uro napoti na boji‰ãe. Stali so tam kakor od kamna,nobeno oko ni trenilo; sloka telesa so bila narahlo upognje-na pod bremenom teÏkih nahrbtnikov. Nikoli poprej nisemvidel na enem samem tesnem kraju toliko mlade lepote. Vsiobrazi so bili ‰e zelo mladostni, skoraj otro‰ki in vsi so bilisveÏi, kakor v rosi in zarji umiti; tudi v oãeh je bila svetla rosa,gledale so kakor iz daljnih krajev, iz lepih sanj; vse pa so bilenepremiãno uprte v gospoda stotnika, ki je s poãasnim, ma-lobriÏnim korakom stopal pred nemo vrsto gor in dol.

Stotnik je bil sila visokega Ïivota, za glavo je bil vi‰ji odkompanije; ogrnjen je bil v ohlapen ãrn pla‰ã, izpod tega jegledalo dvoje zelo dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila ‰e vrokavici ko‰ãena in krempljasta, je drÏal palico, na katero seje gredoã opiral. V obraz mu nisem videl, ker je bil ves ãasobrnjen proti vrsti. Korak za njim je stopal mlad prapor‰ãak,ki se je ãasih plaho ozrl, kakor se morda ozre ãlovek, ki bi radpobegnil, pa obãuti, da je priklenjen brez usmiljenja.

·e enkrat je gospod stotnik zaãel od kraja svoje ogledo-vanje. Postal je pred prvo ‰tevilko v vrsti, pred visokim, vit-kim fantom, ki je strmel nanj s ãrnimi, zamolklimi oãmi. Stot-nik je stopil tik predenj.

»Kako ti je ime?«Fant je povedal svoje ime in tedaj mi je presunilo du‰o: saj

te poznam, ti lepi, mladi fant! Ti zami‰ljeni, s polnim srcemv veliko prihodnost strmeãi! MoÏ med tovari‰i, poslu‰en


17

otrok med modrimi starci! Îiva veja na drevesu; ãe bi jo od-Ïagali, bi bilo ranjeno drevo samo!

Stotnik je vpra‰al nadalje»Ali ima‰ oãeta doma?«»Nimam ga veã!«»Pa koliko bratov in sestra?«»Nimam jih!«»Ali ti vsaj mati ‰e Ïivi?«»Mater ‰e imam!«In luã se je vÏgala v zamolklih oãeh.Tedaj je stotnik vzdignil palico, dotaknil se z okovanim

koncem fantovih prsi ter pomignil prapor‰ãaku, ki je stal zanjim. Ta je potegnil izza rokava zapisnik ter je s tresoão rokozapisal fantovo ime. In fant je prebledel.

Stotnik je ‰el mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je dotretjega in si ga je ogledal natanko. Ta je bil paã vesel, zgovo-ren in glasen mladiã, slovit pevec in ljubljenec deklet. Imel jezdrav, okrogel obraz, ob drobnih u‰esih se je vilo par svetlo-p‰eniãnih kodrov, sinje oãi so naglas prepevale, temno rdeãeustnice so se kroÏile v prijetnem smehljaju.

»Ali ima‰ nevesto doma?« je vpra‰al stotnik.»Imam jo, gospod stotnik!«·e glasneje so prepevale sinje oãi, v svetlo daljavo je segla

pesem.Stotnik je vzdignil palico, prapor‰ãak je pisal.In pesem je ugasnila v sinjih oãeh.Tako je stopal gospod stotnik poãasi dalje ob dolgi vrsti;

pregledoval je, izpra‰eval in izbiral. âasih je izpustil po dvain tri, nekaterega niti pogledal ni, ãasih pa jih je zaznameno-


18

val kar po pet in ‰est zapovrstjo. In zdelo se mi je, da nala‰ãin preudarnoizbira najmoãnej‰e in najlep‰e.

Pri‰el je do kraja, poslednjikrat je vzdignil palico, nato seje okrenil. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihni-lo. Ta obraz je bil brez koÏe in mesa, namesto oãi je bilo iz-kopanih v lobanjo dvoje globokih jam, dolgi, ostri zobje so sereÏali nad golo, silno ãeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt.

»Naprej … mar‰!«Kompanija se je sunkoma zaokrenila ter se napotila s ãvr-

stimi koraki v meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik;visoko iznad megle se je dvigal njegov ãrni pla‰ã. —


19

OTROCI IN STARCI

Otroci so imeli navado, da so se pogovarjali, preden so ‰lispat. Posedli so po ‰iroki peãi in so si pripovedovali, kar

jim je paã pri‰lo na misel. Skozi motna okna je gledal v izboveãerni mrak z oãmi, polnimi sanj, iz vseh kotov so se vilekvi‰ku tihe sence in so nosile preãudne bajke s seboj.

Pripovedovali so, karkoli jim je pri‰lo na misel, ali na mi-sel so jim pri‰le samo lepe zgodbe, iz sonca in toplote, iz lju-bezni in upanja spletene. Vsa prihodnost je bila en sam dolgin svetel praznik; med boÏiãem in veliko noãjo ni bilo pepel-nice. Tam nekje za pisanim zagrinjalom se je vse Ïivljenjemigljajoãe in utrinkujoãe prelivalo tiho iz luãi v luã. Besede sobile napol razumljivo ‰epetanje; nobena povest ni imela za-ãetka, ne razloãne podobe, nobena pravljica konca; ãasih sogovorili, vsi ‰tirje otroci hkrati in nihãe ni motil drugega; vsiso gledali zamaknjeni v tisto prelepo luã nebe‰ko, tam pa jebila zvoka in resniãna vsaka beseda, je imela vsaka povestsvoje ãisto Ïivo in jasno lice, vsaka pravljica svoj sijajni konec.

Otroci so si bili tako podobni med seboj, da se v mraku niprav niã razloãil obraz najmlaj‰ega, ‰tiriletnega Tonãka, odobraza desetletne Lojzke, najstarej‰e med njimi. Vsi so bili vlica ozki in drobni in vsi so imeli velike, na steÏaj odprte, vasein v daljavo zami‰ljene oãi.

Tisti veãer je z nasilno roko poseglo v nebe‰ko luã nekajneznanega iz tujih krajev, udarilo neusmiljeno med prazni-


20

ke, povesti in pravljice. Po‰ta je bila oznanila, da je oãe »pa-del« na La‰kem. »Padel je«. Nekaj neznanega, novega, tuje-ga, ãisto nerazumljivega je stopilo prednje, je stalo tam viso-ko in ‰iroko, pa ni imelo ne obraza, ne oãi, ne ust. Nikamorni sodilo; ne v to glasno Ïivljenje pred cerkvijo in na cesti, nev ta topli mrak na peãi, tudi ne v pravljice. Ni bilo niã vese-lega, pa tudi niã posebno Ïalostnega; kajti bilo je mrtvo, sajni imelo ne oãi, da bi s pogledom razodelo, ãemu in odkod,in ne ust, da bi z besedo povedalo. Misel je stala pred to og-romno prikaznijo uboga in plaha, kakor pred silnim ãrnim zi-dom, in ni mogla nikamor. PribliÏala se je zidu, tam je ob-strmela in je umolknila.

»Kdaj paã se zdaj povrnejo?« je zami‰ljen vpra‰al Tonãek.Lojzka ga je o‰inila z jeznim pogledom:»Kako bi se povrnili, ãe so padli?«Vsi so molãali, vsi ‰tirje so stali pred silnim ãrnim zidom in

niso videli ãez.»Tudi jaz pojdem na vojsko!« se je nenadoma oglasil se-

demletni Matijãe, kakor da je bil z urno roko zagrabil pravomisel in vse, kar je treha reãi.

»Si premajhen!« ga je z globokim glasom posvaril Tonãek,‰tiriletni, ki je hodil ‰e v krilu.

Milka, najdrobnej‰a in najbolehnej‰a med vsemi, zavita vpreveliko materino ruto, da je bila podobna popotni culi, jeprosila s tihim, mehkim glaskom, kakor od nekod izpod sen-ce:

»Kak‰na da je vojska, to povej, Matijãe … povest pripove-duj!«

Matijãe je razloÏil:»Vojska je paã taka, da se ljudje koljejo z noÏi, sekajo s sab-


21

ljami in streljajo s pu‰kami. Kolikor veã jih pokolje‰ in pose-ka‰, toliko bolj‰e je, nobeden ti niã ne reãe; ker tako mora biti.To je vojska.«

»Pa zakaj se koljejo in sekajo?« je vpra‰ala Milka, nebog-ljenka.

»Za cesarja!« je rekel Matijãe in obmolknili so. V daljnidaljavi se je prikazalo pred njih zastrtimi oãmi nekaj silnega,od svetle glorije obÏarjenega. Niso se ganili, sapa si je komajupala iz ust; kakor v cerkvi, ob vélikem blagoslovu.

Nato je Matijãe vdrugiã zamahnil z naglo roko ter zagra-bil svojo misel, morda le zato, da bi na obe strani razmaknilti‰ino, ki je mrko leÏala nad njimi.

»Tudi jaz pojdem na vojsko … nad sovraÏnika pojdem!«»Kak‰en pa je sovraÏnik … ali ima rogove?« je iznenada

vpra‰al tenki Milkin glas.»Seveda jih ima … kako pa bi drugaãe bil sovraÏnik?« je

resno in skoraj jezno zatrdil Tonãek.Tudi sam Matijãe ni vedel pravega odgovora. »Mislim, da

jih nima!« je rekel poãasi, toda beseda se mu je gredoã usta-vila.

»Kako bi imel rogove … ãlovek je, kakor mi!« se je oglasilanejevoljno Lojzka; nato pa se je zamislila in je ‰e rekla: »Samodu‰e nima!«

Po dolgem preudarku je vpra‰al Tonãek:»Kako pa je, ãe ãlovek pade v vojski … takole vznak?« Po-

kazal je, kako ãlovek pade vznak.»Pobijejo ga … do mrtvega!« je mirno razloÏil Matij ãe.»Oãe so obljubili, da mi prinesejo pu‰ko s seboj!«»Kako bi jo prinesli, ãe so padli!« ga je osorno zavrnila

Lojzka.


22

»Pa so jih pobili … do mrtvega?«»Do mrtvega!«Osmero mladih, na steÏaj odprtih oãi je zamolklo in pla-

ho strmelo v mrak … strmelo v nekaj neznanega, srcu in pa-meti nerazumljivega.

Ob tistem ãasu sta sedela stari oãe in stara mati pred hi‰ona klopi. Zadnja rdeãa zarja se je svetila izza temnega listja navrtu. Tih veãer je bil; samo od hleva sem se je pridu‰eno glasilzategnjen, Ïe hripav jok; najbrÏ je bila tam mlada mati, ki jebila ‰la krmit Ïivino.

Stara dva sta sedela globoko skljuãena, tesno drug ob dru-gem in sta se drÏala za roko, kakor Ïe dolgo ne poprej; gleda-la sta v nebe‰ko zarjo veãerno z oãmi brez solz in nista rek-la nobene besede. —


23

STRAH

Troje jih je sedelo za mizo; eden je imel grbo drugi je‰epal, tretji je bil bebec.

Bebec je zapel z lepim in ãistim glasom: »Kaj nam pa mo-rejo — morejo — morejo — « Grbec je natoãil vina sebi inobema onima ter je rekel ‰epavcu:

»Tako se mi zdi, ko toãim, kakor da bi mi trije ne smelisedeti za mizo. ·e v kotu ne. V veÏi in na tleh je po pravicina‰a miza!«

·epavec se je ozrl po izbi, ki je bila gluha in nema.»Kar ostanimo, dokler je vse prazno!«Tedaj je grbec povesil glavo.»Preveã je prazno! Nikoli nisem maral takih izb, kjer ãlo-

vek devetkrat sli‰i lastno besedo. Îe otroka me je bilo strah,kadar sem bil sam, ãetudi ob belem dnevu. Zdelo se mi je:zdaj le se odpro duri, prav poãasi, prav tiho, ‰e kljuka ne boklenknila; in ko bodo odprte na steÏaj, bo stopil v izbo —kdo?«

»Kdo?« je mrko izpod ãela vpra‰al ‰epavec ter se je pone-vedoma ozrl proti durim.

»Saj to je najhuj‰e — kdo? Ne bilo bi strahu, da bi ãlovekvedel, kdo in kak‰no je stra‰ilo, tista prikazen, ki ãaka preddurmi, da nagne kljuko, se priplazi v izbo. Strah je bolezen,ki snuje v samotnem srcu preãudne podobe, dokler jih nekoãne utelesi. Le slutnja je neznanega, izvenãlove‰kega; zato


24

umrje ãlovek od strahu, ker mora umreti; kako bi Ïivel medglasnimi ljudmi, ko je bil Ïe pogledal na ono stran?«

Bebec je buljil predse s praznimi oãmi in je pel brez ne-hanja:

»Kaj nam pa morejo — morejo — morejo — «·epavec je smehljaje pokazal nanj.»Ta je tudi pak Ïe pogledal na ono stran! Ali ve‰, kaj se mu

je pripetilo, ko je bil ‰e otrok? Bil je nekoã sam doma, v veli-ki izbi, in pozen mrak je Ïe bil; domaãi so bili ‰li nekam nasvatbo zijala prodajat. Otrok se je stisnil v kot in je gledal,kako se plazi noã po prstih zmerom bliÏe proti njemu. Tedajse spomni nanj sosed, stric ·imen, ter ugane koj prav poseb-no burko. Poi‰ãe votlo buão, ji napravi oãi in usta ter pritrdivanjo priÏgano sveão. To buão si postavi na glavo, nato siogrne ‰e dolgo belo rjuho in ták se napoti v veÏo. Prav tiho,prav poãasi odpira duri, odpre jih na steÏaj, stoji na praguvisok in stra‰en in ne reãe nobene besede. Kakor je bil pri‰el,tako odide, prav tiho in poãasi zapre duri za seboj. Natougasne zunaj sveão, vrÏe buão in rjuho stran ter se povrne vizbo ves vesel in glasen. No, Mihec, kaj pa ti, da si tako samin tih in da se skriva‰ v kot? Ali te je morda strah? Otrok nezine, ti‰ãi se k zidu, se trese po vsem telesu in ‰klepeãe z zob-mi. No, Mihec, kaj bi se tresel — saj sem jaz, stric ·imen! Ot-rok molãi. Jezik se mu je paã ‰e razvezal, pamet pa mu ni sho-dila nikoli … Kaj, ali je ta tudi pogledal na ono stran, ko jevidel strica ·imna z buão in rjuho?«

»Tudi ta je pogledal na ono stran … blagor mu, da je po-gledal tako zgodaj!« je zami‰ljen in Ïalosten odvrnil grbec.»Saj ni videl strica ·imna! âe bi bil koj takrat, kar pred njimsnel buão, vrgel rjuho stran ter se mu zasmejal naglas, bi ot-


25

rok ne verjel, da prikazen ni bila prikazen, temveã da se je bilna‰emil stric ·imen. Ker v hipu, ko so se odprle duri na ste-Ïaj in se je visoko pred njim zasvetilo dvoje rdeãih oãi, jeugledal tisto, kar je bilo v samoti zasnovalo Ïe njegovo spla-‰eno srce sámo … Blagor se mu! On poje … nama se noãe, kernisva ‰e ugledala strica ·imna!«

S ãudnim smehljajem, ki ni bil prav niã vesel se je ozrl ‰e-pavec proti oknu; mraãilo se je.

»Zdi se mi, da je Ïe blizu!«»Tudi meni se zdi!« je zavzdihnil grbec. »Strah mojega

srca ga oznanja. Ko bi se le dalo pobegniti kam iz samote, izti‰ine; ali ne da se; ãlovek nosi to samoto s seboj, kamorkolinameri korak … Ali jih sli‰i‰?«

Zunaj se je oglasilo pre‰erno vriskanje in petje, pri‰lo jebliÏe, ‰lo mimo hi‰e ter se razleglo v klanec nizdol. Bebec jezavrisnil in skoãil proti oknu, ‰epavec ga je surovo potegnilza rokav nazaj ter ga posadil na stol.

»Molãi, pokveka … ali te ni sram?« Grbec je globoko pove-sil glavo ter skril oãi v dlani.

»Morda bodo Ïe jutri gledali smrt … ali smrt ni stra‰ilo, nineznana prikazen, ki se potuhnjeno priplazi skozi mraãnoveÏo; nezastrta, velika in jasna stopi pred ãloveka in ga vzdig-ne v naroãje … Morda bodo okusili hude boleãine; ali boleãi-na ni … «

»Ni stric ·imen z votlo buão na glavi in z rjuho na pleãih!«je rekel ‰epavec.

»Ti, nesreãneÏ, ne bo‰ gledal smrti, kakor jo bodo gledalivriskajoãi fantje tam zunaj … priplazila se bo nekoã tiha ingrda izpod postelje, stra‰ilu podobna. Ne bo‰ okusil boleãi-ne. ZavrÏen si, preklet, da sedi‰ v samoti, se ozira‰ proti du-


26

rim, ãaka‰ in trepeãe‰, kdaj da se prikaÏe tisto, kar se moraprikazati! Îe je v tvojem srcu to neznano stra‰ilo in kmalu boutele‰eno … Ali niso duri samo priprte? Zdi se mi, da je za-pihal hlad iz noãi«

»Îe je blizu, pravim, Ïe je v veÏi!« se je stresel ‰epavec.»Kaj pa ti, mali moj Mihec, kaj ti se niã ne boji‰, se ne boji‰,da bi zdajle pri‰lo tisto, silno do nebes, pogledalo te s svetli-mi oãmi in … «

Bebec se je ‰iroko zasmejal ter je zapel z zvonkim glasom:»Niã nam ne morejo — morejo — morejo — «Iz daljave, iz doline se je glasila ubrana pesem:»Oj, ta solda‰ki boben … «V izbi se je strnila gosta noã, da ni bilo razloãiti nobenega

lica veã.Grbec in ‰epavec sta umolknila. —


27

MAJ

·el sem najprej na vrt. Tam so cvetele jablane; nekatere sobile ãisto bele, druge so imele na mehkih listiãih rahel

roÏnat dih, kakor se prikaÏe zjutraj na otro‰kih licih. Pod ja-blanami se je razprostirala ble‰ãeãa sinja preproga potoãnic,tako na gosto tkana, da je trava komaj dihala in se poganja-la trudoma k luãi. Po tej lepoti se je iznad gozda, ‰e v megle-nem somraku dremajoãega, razgledavalo jutranje sonce,neba in zemlje svetlooki gospodar.

Utrgal sem potoãnico in sem ji rekel: »Kaj niã ne vidi‰, timala, nedolÏna? Kaj niã ne ve‰? Saj je to ãisto drugo sonce,saj je ãisto druga pomlad! Ti pa si, kakor si bila!« âez pet mi-nut je potoãnica v moji vroãi roki ovenela, zdihnila. Presunilme je strah, ko sem jo videl mrtvo in ko sem se spomnil navse tiste, ki sem jih bil pohodil brez misli in brez kesanja:»âlovek si in smrt je tvoj spomin!«

Napotil sem se v gozd. Vse je bilo tam, kakor prej‰nje ãase,prav nikjer ni bilo znamenja trohnobe, nikjer ni di‰alo ponezakopanih truplih. Izza visokih, temnih smrek se je leske-talo soãno listje mladih hrastov; tla so bila vsa prepreÏena ssveÏim praprotjem in ‰irokimi njivami borovnic; kraj poti seje prikazala, me je tiho izpod listja pozdravila zakasnela vijo-lica, tam se je zasvetila vrsta belih marjetic, v globokem za-ti‰ju se je skrivala plaho stisnjena druÏba razcvelih ‰marnic.NeÏno, zlato zeleno cvetje mladih smrek in borovcev je z


28

Ïarkimi venci ovijalo zamolklo vejevje. Tak cvet, ki je imelnatanko podobo gr‰kega kriÏa, sem utrgal, sem ga poboÏal insem mu rekel: »Ti zlato zeleni mehki cvet, ti nebogljeni, kajniã ne ve‰? Kaj ne ve‰, kako hudo nam je na svetu? Veseli‰ seluãi, kakor da je ‰e zmerom tista gorka luã! Pije‰ Ïivljenje inga ljubi‰, kakor da je ‰e zmerom tisto mlado Ïivljenje! Ti ne-dolÏni, nespametni cvet!« âez pet minut je ta cvet usahnil inobledel; zasegla ga je smrt, ko je ‰el ãlovek mimo.

Nenadoma se je gozd razmaknil na obe strani in ugledalsem prostrano jaso, ki je poprej ni bilo. Tam so rasli nekoãkostanji, ponosna in vesela bratov‰ãina, zdaj so stali medgrmiãevjem in praprotjem nizki ‰tori, siroma‰ni; zdelo se mije, kakor da bi ranjenci kazali ostanke gladko odÏaganih rokin nog. Izpod mrtvih ‰torov so jeãé koprnele mladike, da bizadobile prostora in zraka; toda nekaj temnega, neusmilje-nega jih je ti‰ãalo k tlom, jim ni dalo do Ïivljenja. Prav podmenoj je poslednjikrat zajeãala mladika, je zavzdihnila trepe-taje: »âlovek je hodil tod; njegov spomin je smrt!«

Majsko sonce, to milo in mehko, ‰e ni bilo dospelo do pol-dneva, na golo jaso pa je pripekalo s trdo poletno moãjo. Le-gel sem v praprot in koj mi je dremavica rahlo segla prekoãela in oãi. Tik ob moji desnici je rasla drobna modrikastacvetica, ki ji ne vem imena; vanjo se je bil vsesal velik ãmrlj;poÏiral je tako pohlepno, da je potresaval z debelim spod-njim Ïivotom; cvetica se je zibala. Oprezno sem vzdignil ro-ko, nameril ter urno izproÏil kazalec ob palcu. âmrlj je odle-tel daleã, prevalil se je v praproti, pobral se brÏ, nato je po-brenãal krog mene v hitrih kolobarjih, napol razljuãen, napolprestra‰en, ter nazadnje izginil v sonãno luã. Cvetici se je bilozlomilo stebelce pod vratom in glava se je nagnila nizdol. Ta-


29

krat je naglo in nemirno, kakor da je bil zgre‰il pot, priplezalna moj ãevelj dolg ãrn mravljinec ter stremel hlastaje in opo-tekaje se proti nogavici. Tudi nanj sem nameril naskrivaj,toda videl me je, begal je na to, na ono stran, pobegniti nimogel; izproÏil sem ob pravem ãasu, odletel je visoko in ni gabilo veã.

Dremavica me je kmalu tako prevzela, da se je visokodrevje krog jase priãelo polagoma in v vrstah zibati in zado-bilo je ãudne, po‰astne oblike; temne smreke so bile podobneljudem velikanom z mnogoterimi dolgimi, rogovilastimi ro-kami, s trepalnicami, ki so segale do trebuha, in s ‰torastimi,ogromnimi nogami, ki so se le mukoma trgale iz tal. Svetlo-ba na jasi je bila milej‰a, lila mi je v du‰o kakor vino. Videl insli‰al sem vse naokoli, ali ganil se nisem; sladka, lenobnaomotica mi je bila z mehko odejo pogrnila telo in nisem jemaral premakniti, da bi mi ne zdrknila s kolen. Sli‰al sem,kako so prepevali in se pogovarjali ptiãi v vejevju, kako je oddaleã klicala kukavica samotarka in kako se je med sebojpomenkovalo drevje samo, z zamolklim glasom in modrobesedo. V teh pogovorih je bil velik mir, nekaljen, bila je ra-dost, globoka in tiha, kakor jezero, ki poãiva pod opoldan-skim soncem.

Tedaj se je na odeji prikazalo nekaj nerodnega, zavaljene-ga; prekopicalo se je, opotekalo se, plezalo zmerom vi‰e; bilje debeli ãmrlj, sila velik, devetkrat veãji kot prej. Koj za njimje od drugega konca roãno in urno prihitel mravljinec; tudi taje bil preãudno dolg, da takega ‰e nikoli nisem videl. Ko stasi pri‰la naproti na mojem trebuhu, sta si odpoãila; gledalasta name z izbuljenimi oãmi, kazala sta name in se razgovar-jala natihoma. Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi bil sli‰al in ra-


30

zumel vsaj besedo. Ali prav v tistem hipu se je oglasilo nadmenoj dvoje sinic, tenko in razloãno. »Bojim se kragulja, alibolj se bojim ãloveka!« je rekla ena. »Kragulj je laãen, ãlovekpa je hudoben!« je odgovorila druga. âmrlj in mravljinec stabila zmerom veãja in zmerom teÏja, ti‰ãala sta me, da semkomaj dihal. Z vso silo sem zgrabil za odejo, vrgel sem jo razsebe in sem se vzdramil.

·el sem iz gozda s pove‰eno glavo, potrt in sila truden. Nasrce mi je tolkla kakor z razbeljenim kladivom beseda za be-sedo:

Vsem sije to majsko sonce, ãmrlju in mravljincu, sinicamin ‰ãinkovcem, praproti in ‰marnicam, hrastom, smrekam inborovcem, vsem boÏjim stvarem, le ãloveku ne, ãloveku, kiima du‰o, razum in voljo, le srca ne. —


31

PETER KLEPEC

Kdo ‰e pozna to lepo staro zgodbo o Petru Klepcu? Karvas je mlaj‰ih, je ne poznate veã; zato vam jo povem, ka-

kor mi je ostala v spominu.Peter Klepec je bil bajtarjev sin; dali so ga Ïe zgodaj boga-

temu gospodarju za pastirja; zjutraj je gnal govedo na pa‰o,zveãer s pa‰e; tako je Ïivel v miru z Bogom in z ljudmi, dok-ler niso tovari‰i pastirji spoznali, da je slabiã. Imel je namreãPeter tenke kosti, droben Ïivot in belo koÏo; nekoã so se muusule po licih solze in to je bil njegov poglavitni greh. âlovekje po svoji naturi k hudemu nagnjen. Ko so tovari‰i videli tesolze, niso od tiste ure privo‰ãili Petru nobene prijazne bese-de veã. Kdorkoli si je izmislil, ga je suval in pretepal, kar takona lepem, zaradi srãnega veselja. Naredilo se je samo ob sebi,da je bil hlapec prav vsakemu in vsem, ‰e takim tovari‰em, kiniso bili niã moãnej‰ii od njega. Nazadnje so ga draÏili in za-smehovali, na cesti Ïe paglavci, skoraj ‰e samosrajãniki. Pe-ter se ni upiral nikomur, nikoli ni zamahnil; ker vedel je, dabi tedaj vsi hkrati planili nanj, na suÏnja, ki se je spuntal zo-per gospoda. SluÏil je vdano in potrpeÏljivo; ni le ubogal, karso mu ukazali, temveã tudi radovoljno se je poniÏal, kadar-koli je dala prilika; mislil je v svojem ãistem srcu, da bi takoganil njih zakrknjenost; ali ni je ganil, ker se kaj takega ‰enikoli ni primerilo. Kolikor svetej‰a je bila njegova pohlev-


32

nost, toliko okrutnej‰li so bili gospodarji; ni je slaj‰e pijaãe,kot je solza nebogljencev, kveãjemu ‰e kri sirot.

Ko je bila mera njegovega trpljenja polna do roba, se jespomnil Peter Klepec, da je v nebesih Bog, ki je praviãen. Bilje ãisto sam, videl je visoko nebo nad seboj, ki je milo in toplogledalo nanj, razjokal se je iz dna svojih boleãin, pokleknil jeter molil:

»Bog nebe‰ki, praviãni, ki si vse videl, daj mi moãi! Umretibi moral od vsega hudega, ãe me ne usli‰i‰. Saj je razbiãanoto moje ubogo srce, da ni za nobeno rano veã prostora. Dru-gim sonce, meni noã; drugim veselje, meni bridkost brez kra-ja. Dolgo je Ïe, truden sem, ne morem veã. Odre‰i me, o Bogpraviãni, daj mi moãi!«

Tako je molil; nebo se ga je usmililo ter se je odprlo. AngelboÏji se je spustil na zemljo in je poljubil Petra Klepca, ko jespal. V tistem trenutku je zadobil Peter ãeznaturno moã tegaangela boÏjega. Ko se je vzdramil, je skoãil bistro na noge,razleknil se in razmaknil, nato zavriskal od radosti takoglasno, da so v gozdu za‰umeli vrhovi. Ugledal je staro tep-ko, mogoãno drevo; objel jo je narahlo z obema rokama terjo izruval s koreninami, kakor da bi ne bila mogoãna tepka,temveã bilka v travi. Tako je preizkusil in spoznal svojo silo.— Pri‰li so tovari‰i pastirji, zato da bi ga pretepli, ker je bilnoã prespal na pa‰i. Peter je zgrabil enega z desnico, druge-ga z levico, vzdignil obadva visoko, malo potresel ter ju var-no posadil na tla. Tovari‰i so obnemeli in popadali oh tolikemãudeÏu. In potem —

Zares — in potem? Potem — niã! —Zgodba o Petru Klepcu nima konca; izgubi se v meglo brez

sledu in glasu. Niã ne vemo, kako se je ‰e nadalje godilo moã-


33

nemu Petru Klepcu. Ne pisanja ni ne sporoãila, kako je rav-nal s svojo moãjo: ali je strahoval in pestil svoje neusmiljenegospodarje, povraãal jim, kakor so mu bili dajali; ali je mor-da zakraljeval deÏelam naokoli, vojskoval se in premagalo‰abne sovraÏnike po vsem prostranem svetu, kakor samkralj MatjaÏ. Prav niã takega ne vemo. Vse kaÏe, da je izrvaltisto staro tepko, nato pa Ïivel nadalje miren, tih in vdan,kakor je bil paã vajen; zvesto je ubogal gospodarja, gonil nje-govo govedo na pa‰o, kos kruha v culi, ter sluÏil tovari‰em invsem ljudem s svojo moãjo in po njih ukazih. Pa da mu do-brotljivi Bog ni bil poslal le svojega angela iz nebes, temveãdodelil mu kar svojo neskonãno oblast, bi Peter Klepec nevedel, kaj bi z njo poãel; ‰e v napoto bi mu morda bila.

Resniãno: v napoto bi mu bila moã, ne mogel bi je pre-na‰ati, Ïalosten bi bil zaradi nje. Ker Peter Klepec je sanjal,sanjal o moãi, milo sanjal ob vroãih poletnih dneh, v sencipod tisto staro tepko; tako lepe in sladke so bile podobe, ki jihje gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, ãe bi se te sanjenenadoma uresniãile in bi jih ne bilo veã. Pa ãe bi trdega delane bilo, ne trpljenja, ne poniÏanja, ne bridkosti — odkod bibile sanje? Bog ga je videl do dna, zato se mu je v svoji mo-drosti in praviãnosti nasmehnil tisto noã, poslal mu svojegaangela. —

Zdi se mi, da sem ga zadnjiã sreãal, Petra Klepca, ko je postrmem ilovnatem klancu vlekel silno butaro drv za svojegagospodarja; oddahnil si je, pogledal proti nebu, otrl si ãelo zdlanjo ter vlekel, vlekel dalje. Pogledal sem ga in sam ne ve,kako se mi je storilo: razjokal sem se od Ïalosti in sramu. —


34

OBNEMELOST

Îalostne in dolge so zdaj noãi, meni in tebi; od veãera dopolnoãi grenke misli, od polnoãi do jutra puste blodnje.

Zadnjiã se mi je tole sanjalo:Zagozden sem bil med ljudi, ki so se gnetli na velikem,

ograjenem prostoru, podobnem ovãji staji; nisem razloãil, alije bilo nad nami nizko sivo nebo, ali je bila streha od rosnegajekla; vzduh je bil gost in strupen, kakor mlaka.

Brez ‰tevila ljudi je bilo, glava ob glavi, lice ob licu; poznalsem vse. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl semjih vse Ïe nekoã, kjerkoli. Bili so otroci, mladeniãi in starci,mo‰ki in Ïenske; gnetli so se in prerivali vsekriÏem in vse-vprek, kakor raki v jerbasu. Iz daljnih in bliÏnjih pokrajin inkrajev so se bili zbrali na tem tihem semnju brez ‰otorov,brez kramarjev, me‰etarjev in kupcev; videl sem kmete izpodGrintovca in izpod Nanosa, od Zilje, od Savinje in od Krke,iz Prekmurja in iz Vipav‰ãine, s Posavja in z blagoslovljeneLjubljanske ravní. Razloãil sem jih po no‰nji, po laseh in ãe-ljustih in posebno po oãeh. Mrzlo in mrko je gledal rjavi ãlo-vek izpod Nanosa, zami‰ljen je bil oni od Zilje, kakor da nik-jer ni domaã, Ïivo je pomeÏikaval sejmar od Krke, nemarnose je smehljal Ljubljanãan. Med kmeti in kmeticami, hlapci indeklami, tr‰kimi branjevci, vozniki, ãevljarji, kovaãi, potepu-hi, beraãi, tatovi. in drugim ljudstvom je bila posejana duhov-na in posvetna gospoda: rejeni Ïupniki, tenki kaplani, cesar-


35

ski in deÏelni pisarji, davkarji in dacarji, ãemerni uãitelji inveliko ‰tevilo zakrknjenih biriãev.

Vsa ta pisana in ãrna mnoÏica je molãala. Zares, ‰e drsa-joãega, pritajenega koraka ni bilo ãuti, ‰e diha ne vzdiha neiz teh tisoãerih teles, ki so se prerivala, gnetla in du‰ila brezglasu. Ti‰ina je bila tolika, da je sama sebe sli‰ala; ‰e glas tro-bente angelove v dolini Jozalat bi ne bil tako stra‰en.

Spoãetka se mi je zdelo, da molãi ta semanja mnoÏica le vskrbljivem, nemirnem priãakovanju in da ne obãuti posebne-ga strahu, tudi ne utrujenosti, ne lakote in ne Ïeje. Oãi so sre-pele napeto, ustnice so bile tenke in stisnjene, izpod njih so‰trlele trde ãeljusti; malokdaj se je drug ozrl na drugega in ‰etakrat je bil pogled nagel in nezaupljiv. Treba je bilo, vsa zna-menja so priãala, vsaka Ïila pod koÏo je koprnela, da se takoj,nemudoma, ‰e ta hip zgodi nekaj silnega, nadvse pomemb-nega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel nihãe med njimi. Priti jemoralo, na vsak naãin, karkoli, ãeprav neznana strahotnasmrt in vesoljni konec.

Îiveli so vsi edinole v tem priãakovanju, za nobeno drugostvar in misel ne; polastilo se jih je popolnoma, ãisto popilojih je, tako da ni bilo kraja veã ne za ljubezen ne za sovra‰tvo,ne za ãednost in ne za greh, kakor da so bili od rojstva ustvar-jeni za to edino uro, za dogodek, ki je blizu.

Oãi, ki so gledale nemirno, so se ‰irile ãeznaturno, so ka-zale golo belino; tenke ustnice so bledele; to je bil strah, pri-ãakovanja temni sin. Gibanje, razmikanje in druÏenje ni po-nehalo ne za trenutek; veter je zibal Ïito na polju, klasje se jepriklanjalo in dvigalo v dolgih valovih. Ali niti eden med vse-mi se ni ganil s svojega mesta, ‰e za ped ne. Bilo je beganjebrez korakov, prerekanje brez besed, vpitje brez glasu. K


36

tlom so bili prikovani, drug na drugega priklenjeni, in vendarso hodili zasopljeni, brez nehanja, kakor oslepeli, obtopelisuÏnji, ki v veãnem kolobarju kalajo vodo iz gospodovegavodnjaka. Videl sem, kako so ãrno zatekale oãi, kako so senabirale rdeãe pene kraj usten; to je bila groza, ki strmi brezbesed, brez misli in du‰e; in ne ve, kam strmi.

âe je v priãakovanju in v grozi kak‰na misel, je ena sama:da bi Ïe bilo, da bi se zgodilo, pa bodi in se zgodi karkoli! âeje kak‰na Ïelja, je le ena: storiti, stopiti, prijeti, hiteti naproti— kam? — kamorkoli! Ne miru! Oãi bi rade gledale, bi spo-znale, same bodo planile iz jam! Roka bii udarila, zgrabila, paãe zgrabi sámo smrt za golo ãeljust! Saj smrt je le ena in jeboÏja, priãakovanje pa je tisoã kriviãnih smrti. Odprite se,vrata, prikaÏi se, sodba; stra‰nej‰a nisi od strahu!

Dalj‰i in vi‰ji so bili valovi, ki jih je gnal vihar preko mraã-nega polja.

Kakor za kazen in v zasmeh se je tedaj sodba sama zapisalana ta lica, spaãena od groze; in stra‰nej‰a je bila od strahu.

Zares, to brez‰tevilno mnoÏico je pre‰inil trepet in ‰lo jeod srca do srca: bodi zaklet v priãakovanju, v strahu zaklet inveãni obnemelosti! Uteãi bo‰ hotel, pa ne bo‰ vedel kam, tudinog ne bo‰ ganil! Zavpil bi rad v svoji boleãini, pa ti bo grlozadrgnjeno; in ãe bi zavpil, bi te nihãe ne ãul; prosil bi rad vsvojem poniÏanju, pa ne bo‰ vedel kóga; in ãe bi prosil, bi tenihãe ne usli‰al; umrl bi rad, laãnemu in Ïejnemu ti bo smrtbolj zaÏelena od jedi, in pijaãe; toda ne bo‰ umrl, temveãumiral ho‰ vsak trenutek in brez konca; Ïivel bo‰ neÏiv, samsebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote, beseda brezglasu, telo brez du‰e! Tako je bilo zapisano na okamnelih li-cih, v na steÏaj odprtih oãeh.


37

Takrat so planile od vseh strani proti visoki ograji beÏnesence — njih du‰e so bile; plezale so kvi‰ku, lovile se, grabi-le z dolgimi rokami, padale so, nobena ni pri‰la do vrha; intelesa so bila vkovana k tlom, Ïiva neÏiva.

Krik neznane bolesti je presunil ti‰ino, krik iz prsi mojihlastnih; in niãesar ni bilo veã. —

To se mi je sanjalo zadnjiã. Oj Ïalostne in dolge so zdajnoãi, meni in tebi! —


38

LEDA

Na prostranem tabori‰ãu, pred pustim obliãjem nizkih,rdeãih barak, se je vadilo tisoã vojakov in veã. Mrzlo ju-

tro je bilo; suha megla je rezala v koÏo, na razhojenih, trdihtleh je leÏala slana, starim rekrutom je viselo ivje od brk. Sun-koma, z lesenimi koraki so se premikale vrste naprej in nazaj,na desno in na levo, strinjale so se in razmikale, mahoma sopadle na trebuh kakor poko‰ene, vzdignile so se prav takonaglo, korakale v to smer, v ono smer, spustile se v tek ter seustavile vkovane pred plotom. Po vsem tabori‰ãu so se raz-legali rezki, presekani klici v ãudnem jeziku in v glasu, ki jebil morda zaradi goste megle nenaraven in tuj, kakor zasen-ãen.

Med sivimi vrstami vojakov je begala, zaletavala se, plesalav kolobarju, spenjala se kvi‰ku in presunljivo lajala Leda,nadporoãnikova psica. Lepa Ïival je bila; katere pasme, nevem, ker v teh stvareh nisem uãen; imela je svetlo rjavo, kod-rasto, zelo fino dlako, na trebuhu in pod gobãkom sneÏnobelo; v Ïivot je bila vitka, noge so bile moãne in lepo ra‰ãene,rep ko‰at, uhlji dolgi in viseãi; gobec je bil ‰piãast, skoraj li-siãji, nadvse neÏen in poln Ïivljenja; in iznad gobca je gledalodvoje pametnih, velikih, rumenkasto rjavih oãi, ki so se vÏi-gale in so uga‰ale kakor plamen v vetru.

Nihãe se ni zmenil zanjo, ãeprav je kazalo, da bi rada po-vedala vsem ali vsaj enemu nekaj prav posebnega, sila vaÏne-


39

ga, kar bi bilo potreba sli‰ati in zvedeti brez odla‰anja, ‰e tistitrenutek. Vzpela se je s prednjima nogama na prsi rekrutu,pogledala mu naravnost pod brke, da mu je ivje skopnelo vnjeni vroãi sapi; on pa ni trenil z oãesom, ne ganil se ni; kerprav tedaj je bil udaril skozi meglo rezek klic: »Ha-a-tá!« Obtem klicu so stale vrste kakor okamnele; o Ïivljenju je priãalsamo beli sopar, ki se je dvigal iz ust in nosov. Psica je zala-jala zategnjeno in Ïalostno ter je s pove‰enim repom pobeg-nila za barako; in nihãe se ni zmenil zanjo.

Opoldne, ko je belo zimsko sonce trudno pomeÏiknilo izzamegle in ivja, sem ‰el preko dvori‰ãa. Na ped zemlje za ba-rako je sijalo sonce in je popilo slano; tam je leÏala psica. Sa-ma je bila, dremala je z napol zaprtimi oãmi. Sklonil sem sek nji, poboÏal jo po mehki dlaki, pogledal ji od blizu v rosnigobec; ‰e z repom ni zganila, oãi pa so bile mirne in tuje, sonejevoljno vpra‰ale: »Poãemu si pri‰el?« Kakor osramoãen inponiÏan sem se vrnil v barako. Malo kasneje je hitel tammimo neroden rekrut s kositrno skodelo juhe v rokah; psiceni videl, spotaknil se je obnjo, zvrnil se na kolena ter si razlilvroão juho po obrazu in jopi; tudi zanj se ni zmenila, on paje zakriãal od jeze in boleãine ter hitel dalje.

Tisti veãer sem kmalu legel na slamnico; premraÏen sembil in bolan in pusta praznota je bila v mojem srcu. Tudi dru-gi so polegli in luã je ugasnila nad nami. Svetlo pa je bilo ‰etoliko, da sem razloãil nad vzglavji tovari‰ev pla‰ãe in pu‰kev dolgi vrsti, na policah skodelice, Ïlice in ostanke ãrnegakruha; razloãil sem tudi kriÏasto tramovje pod nizko strehobarake, vislice ob vislicah. Kolikor dalj sem gledal v mrak,toliko bolj se je razmikal pred mojimi oãmi; ne vem, odkod


40

je svetila ta luã, ker noã je bila temna zunaj, okna pa so bilaskrita in z navlako zastrta.

Dolgo nisem zaspal; zeblo me je v noge in v Ïivot; ‰e huj‰imraz pa je bil v moji du‰i, ogreti je ni mogla nobena misel.Sli‰al sem, kako so se izmuãeni in nemirni premetavali tova-ri‰i po svojih slamnicah; v polspanju so hropeli, vzdihovali inpovzklikali. âasih se je kateri vzdignil, ozrl se z belimi oãmizaãuden po baraki ter se nato zagrnil preko glave. Sli‰al semjih ‰e in videl, ko mi je bilo Ïe topleje krog prsi in sem ãutilnapol bedeã, da veã ne bedim.

Zazdelo se mi je, da sem doma, da sedi za mizo Marijan,moj uãenec, ter postavlja lesene vojake v vrsto. Njegova rokaje zelo drobna, pa vendar je mezinec véãji od celega vojakas pu‰ko in bajonetom. Z dvema prstoma zgrabi modro po-barvanega moÏica za glavo ter ga potisne v vrsto nato zakliães tenkim glasom: »Ha-a-tá!« — in moÏici se res ne ganejo.Nenadoma odpre Marijan usta na steÏaj in ne more zavpitiod neznanega strahu. PrikaÏe se kocinasta ‰apa in pomete zenim mahom vso pisano ãeto z mize, da se ropotoma razko-tali po tleh. Med zavrÏene vojake, ki leÏe kriÏem in mole kvi-‰ku lesene noge, se zvrne Marijan sam in nikjer ga ni veã.Poleg ‰ape, ki se zmagovito opira ob mizo, se prikaÏe drugain nad ‰apama ‰piãast gobec. To je Leda.

Nikoli nisem obãutil tolike in tako ãudne groze kakor vtistem trenutku: bila je groza, da sem nepripravljen, z vsemisvojimi grehi, v vsej svoji niãevosti in sramoti stopil pred sod-nika. Zavedel sem se, da nisem doma in da ne sedim za mizo,temveã da leÏim na slamnici v baraki; ‰e globlje pod to za-vestjo sem slutil, da spim. Pa nisem mogel odvrniti ne pogle-da ne misli od teh svetlih, rjavih oãi, ki so mirno izpra‰ujoãe


41

strmele naravnost name; ‰ape so slonele na mojih prsih, ros-ni gobec je bil tik pred mojimi usti. V oãeh, teh mirno vpra-‰ujoãih, je bilo neusmiljeno zaniãevanje, je bila tista premoãduha, pameti in dobrote, ki z enim samim pogledom razgalio‰abno niãevost ter jo zaluãa v zasluÏeno sramoto. Straho-petneÏ bere obsodbo, pa v strahopetnem upanju in v straho-petni grozi ãaka, da jo oznani sodnik naglas. Bal sem se intresel, da se odpre ta ‰piãasti gobec; v lica mi je iz du‰e segalmraz, ganiti nisem mogel ne z roko ne s trepalnico. —

Zunaj, od daleã, je zalajalo zategnjeno in Ïalostno; zvrnilose mi je raz prsi, zavzdihnil sem, truden, neutolaÏen. Ugledalsem izmuãene obraze tovari‰ev, voja‰ke pla‰ãe, pu‰ke v vr-sti, pod streho barake kriÏasto tramovje, vislice ob vislicah. —


42

EDINA BESEDA

Med najbolj zgodnjimi in najbolj razloãnimi spominiizza otro‰kih let mi je spomin na Smrt. Bila je velika,

prazna soba, morda le v spominu tako velika in prazna; v ko-tu kraj peãi je stala postelja, zastrta od stropa do tal z zeleni-mi cunjami; tam je leÏal na‰ stari oãe ves ãas, kolikor sem gapoznal. Îivega vidim komaj ‰e za meglami; ãemeren obraz,sivkasta, zgrbljena lica, debela spodnja ustna, od katere jekapalo na kroÏnik in na odejo, kadar je poãasi, s tresoão rokonesel Ïlico k ustom. Njegovega glasu ne sli‰im veã in zdi semi, da ga zares nikoli nisem sli‰al. Zdaj je leÏal na ãistih, be-lih rjuhah in se ni ganil; sveãe so gorele kraj postelje, v sobije di‰alo po loju, vse je bilo prazni‰ko; in rekli so, da je mrtev.Stopil sem blizu k vzglavju; ni me bilo strah, tudi Ïalostennisem bil, ker nisem vedel, kaj da je strah in Ïalost; le radove-den sem bil sila, kaj da se bo nenadoma prikazalo posebne-ga na tem sivkastem obrazu, kaj da bo mahoma presekalo inna obe strani prevrnilo ta ãudni mir in to po loju di‰eão ti‰inoin kdaj da se bo zganila ta debela spodnja ustna ter izpre-govorila naglas. Kajti oãitno mi je bilo, da stoji prav tik za toustno beseda, ki ãaka, da stopi nanjo ter se razodene ljudem;kakor stoji ãlovek za durmi, drÏi za kljuko ter se le ‰e zatrenutek obotavlja, da pritisne nanjo. Zdelo se mi je, da setudi vsi drugi ozirajo po tej besedi, da je vse Ïe doloãeno in


43

pripravljeno. le besede ‰e ni in da je samo zaradi nje ta praz-ni‰ka ti‰ina in ta zlovoljni, trepetajoãi, nemirni mir.

Nekoã so raznesli po na‰em kraju, da je umrl zakrknjenbrezboÏneÏ, ki se mu ‰e na mrtva‰ki postelji pozna, da se nibil spravil ne s tem ne z onim svetom; pravili so, da mu jeobraz od sile grd in spaãen in da vsakogar obide groza, kdorga pride kropit. ·el sem tja, da bi ga videl. Sam je leÏal v izbi,ki je bila gola kakor skedenj; dvoje sveã mu je gorelo. Prav resje bil v obraz teman in trd, samosvoj; ko‰ate obrvi so viselena trepalnice, neobrita, moãna ãeljust je ‰trlela visoko in jebila kakor od kamna. Ali groza mi ni segla od teh ko‰atihobrvi, ne od kamnite ãeljusti, tudi ne od silnih rok, ki so seoklepale razpela kakor ugrabljene dedi‰ãine; temveã strme-la je name z usten, teh stisnjenih, pod ostrim zobom zgri-zenih, ki bi na ves glas povedale, do samih nebes zavpile be-sedo, kakor je ãlove‰ko uho ‰e nikoli ni sli‰alo. Îe je bila izdna vsega spoznanja planila do roba, do duri, stresla Ïe roÏ-ljaje za kljuko; tedaj se je zavrtel kljuã zadnjikrat in za zme-rom, zob se je zasadil v ãrno kri. In ustne se niso genile veã.Na zaklenjenih durih pa se je poznalo, kdo je stal pravkar tikza njimi, kdo je trkal nanje, preden je okamnel.

V mojem spominu je sveta podoba; mnogo let je Ïe tam,zmerom na enem mestu, mojim oãem zmerom enaka, ãepravbi morda kdo drug sodil, da je Ïe zaãrnela in da le moje srcevselej posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz; malokdajse ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje bila pusta ingola moja izba; in ãe bi ‰la od hi‰e, bi ‰el z njo boÏji blagoslov.To je tista noã, ki sem jo prebedel ob mrtva‰ki postelji svojematere. Zdaj se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noã popol-noma vdan in miren, mirnej‰i, nego kdaj poprej; nikak‰ne


44

potrtosti, nikak‰ne tesnobe nisem obãutil, za ãudo lahkotnoin svetlo je bilo v moji du‰i, kakor osvobojena je bila, od ne-kod z vi‰ine je gledala na to mraãno izbo, na tenke, dolge pla-mene sveã, na beli materin obraz in name. Nikoli nisem biltako blizu tisti zadnji, edini besedi, ki se ustavi ãloveku naustnicah, kadar prestopi prag na ono stran. Materin beli ob-raz se je smehljal; njene tenke, ozke ustnice niso bile ãistozaprte, v spodnjo se je bil vsesal en zob; in prav ta zob, se mije zdelo, da je podelil ustnicam in njih smehljaju tisti posebniizraz, ko ãlovek komaj ‰e strpi, da bi v zmedi trpljenja, slepo-te in zmot zaklical besedo, ki bi z enim mahom obsvetlila,prenovila, odre‰ila vse, kar je, od konca do kraja. Tisto noãsem sli‰al te besede rahlo trkanje na duh svojega srca, sli‰alÏe njeno nerazloãno ‰epetanje. Slutil in obãutil sem jo zdaleã,kakor sluti ãlovek ‰e za meglami jutranjo zarjo in obãuti ssladkim trepetom njeno toplo svetlobo, ko ne vidi oko ‰e nekapljice luãi. In vselej, kadarkoli se ozrem na sveto podobo vsvojem spominu, sli‰im ‰epetanje neizgovorjene besede, ka-kor se je utrnila svetla iz ãeznaturnega spoznanja, ki nam nidodeljeno, iz vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo ingorko mi je pri srcu, osvobojeno je.

Vse, kar je ãlovek govoril v svojem Ïivljenju, od prvih jec-ljajoãih vzklikov preko mladeni‰kega vriskanja in mo‰kegamodrovanja do beteÏnih vzdihov in stokov starca, vse to,mislim, da je le neprestano, nerodno in prazno posku‰anje,da bi povedal, kar se ne da povedati, da bi odklenil, kar osta-ne neizprosno zaklenjeno do poslednjega trenutka. V njemkljuje slutnja onega, kar je tam, na drugi strani; slutnja, ki neda poãitka ne srcu ne pameti, ki je zaãetek vsega Ïlahtnega invsega nizkotnega, dobrega in hudega, pravice in krivico, le-


45

pote in odurnosti; in ‰e te slutnje same, ki je njegovo Ïivlje-nje, ne more utelesiti v trdo besedo. Pa pride ura, ko leÏi utru-jen na visoki blazini, ko mu priÏgo blagoslovljeno sveão, komu slepo strme v strop osteklenele oãi; tedaj se sunkoma raz-makne silni zastor, bliskoma plane luã iz vi‰in, v trpljenju inzmotah zaÏelena ruã, sijajna dopolnitev slutnje; in vse je jas-no; ustnice se odpro, da bi naglas povedale vsem Ïivim lju-dem, kar edino je vredno in potrebno povedati; odpro se inutihnejo …

Sanjalo se mi je zadnjiã, ko so bedele oãi, pa niso videledneva, da grem trudoma po poloÏnem brdu vkreber. Jutranjesonce je sijalo toplo in prijetno, prav kakor je sijalo prej‰njidan in Ïe mnogokdaj. Od vznoÏja pa do vrha je bilo brdo po-suto s trupli ljudi, ki so leÏala vsepoãez in vsekriÏ, kakor raz-metane snopje na Ïitnem polju; in kolikor je bilo ‰e trave, jebila povaljana in krvava. Na vsakem obrazu, na vseh tisoãe-rih je molãala beseda, ki se je bila ustavila na robu usten. Po-kleknil sem, pristavil uho prav do teh posinjelih usten, da bisli‰al zamolklo trkanje, razloãil vsaj ‰epet tega zapoznelegavzklika, ki bi enkrat za vselej vse razodel. Ustnice so ostaleneme, se niso ganile; le nebesa so sli‰ala njih edino, stra‰nobesedo; ãlovek, ki bi jo sli‰al, bi ne sli‰al nikoli nobene veã.


46

SENCE

Ali je mogoãe, da se je to zares primerilo? Primerilo semed Ïivimi ljudmi, ob belem dnevu, pod soncem, ki je?

— âlovek ne verjame in ne obãuti, da je resniãno, kar je zanjpreogromno, v svoji podobi do brezobliãnosti spaãeno inpretirano; kar plane predenj nenadoma, tuje, ãe stra‰no alisme‰no; kar ga ãez vsako mero poniÏa ali poveliãa; vse, kar seneznano privali na njegovo pot, da mu zastane korak in pa-met obmolkne. Morda je tako, da ima ãlovek, vsak posebej,svoje merilo za doÏivljaje, ki so mu tako rekoã od vsega po-ãetka namenjeni po njegovi naturi in moãi. Kar je onstrantega merila, ne velja, gre mimo njega, ni resniãno. In udarec,ki bi junaka pobil ob tla, ne zadene slabiãa. DoÏivljaji, ki sopresegli mero, ostanejo za ãloveka brez pravega znamenja,brez posebne boleãine, brez velike ‰kode ali koristi. Kolikorjih je ‰e v spominu, so megleni, nedoloãni, podobni licu, ki gaugleda ãlovek v sanjah in ne ve, kdo da je, kje in kdaj da ga jepoprej Ïe videl. âe hoãe razbistriti, kar je bilo, ustvariti sipopolno sliko, je ta slika nova, ni verna; in tudi ni jasna, niÏiva, zato ker je ãudno tuja, ãudno daljna njegovemu srcu.Podobe so sence, valovite, komaj razloãne; govore v napolrazumljivem jeziku, njih koraki ne odmevajo, njih smeh jebrez zvoka; in mahoma se pogreznejo v niã.

Stotisoãi padajo; ali jih vidi‰? Ne vidi‰ jih, niti ene solze ‰enisi prelil zanje. âe bi te zob zabolel, bi begal brezumen po


47

izbi, bi vzdihoval in klel. Prevelik je ãas, zato gre mimo tebe;‰ele tvoj vnuk bo trepetal in bo vriskal, se bo jokal in smejal.âez mero je vse, kar je; pogled je zastrt, srce je otopelo; ãlo-vek gleda silne fantome, ne razloãi jim oblik, ne spozna njihgrozote in ogromnosti; strahoma se skrije v tesno lupino bo-leãine, ki mu je bila namenjena in ki jo more premagati. —

LeÏal je na Gradu, na tleh, na nizki slamnici; v tilniku ga jebolelo, ker ni bilo vzglavja. Po sobi se je gnetlo in prerivalomnogo ljudi; brez opravila so bili, ali vsem se je nekam mu-dilo, vsi so bili nagli in hlastni v svojih kretnjah, razdraÏeni vbesedah, prisiljeni v smehu. Nekateri so leÏali in spali, glavoskrito med komolce. Nikoli poprej ni videl teh ljudi in ga nisozanimali. Bilo mu je, kakor da je na plesi‰ãu in da se mu jebrigati za soplesalce le toliko, kolikor ga motijo. od prve ure,ko je Ïivel med njimi, se mu je zdelo, da so vsi v nekak‰nimegli, v gostem, z rumenim prahom napolnjenem, komajprozornem vzduhu — in prav tako se mu je zdelo, kadar je bilna plesi‰ãu. Stopil je kdo ãasih nenadoma tako blizu predenj,naravnost iz megle, da je bil ves kakor od rezke luãi obÏarjenin da bi mu lahko pogledal v du‰e dno; in se je takoj v meglopovrnil. Prerekal se je z nekaterimi, smejal se z mnogimi, raz-govarjal se veselo in naglas; ali »na drugem kraju«, v srcadrugem kotu je obãutil, da je tako ravnal v sanjah, da je bilsenca med sencami.

Vedel je, da jezdi preko vesoljne zemlje Bocklinov stra‰nijezdec, nasilna smrt. Vedel je, da se pod svetopisemskega ko-nja kopiti ru‰ijo in porajajo svetovi, da nosi ogenj v svoji grivi,kugo v svoji sapi. Tako je nadalje ‰e vedel, da je to sámo nje-govo Ïivljenje na slamnici in v druÏbi senc podobno mrzle-mu dihu, ki ga po‰lje zunanji vihar skozi ‰pranjo ob oknu na


48

posteljo lenuha. Potrudil se je ãasih, da bi si natanko razloÏil,kje da je in ãemu; in da bi spoznal svoje dobe strahotno ve-liãino, kakor jo je zdaleã slutil. Ta trud pa je bil prisiljen inneodkritosrãen; kakor da bi bral zgodovino kitajskega cesar-stva, si prigovarjal, da je sila zanimiva, ter hkraii zehaje obãu-til, da ga ne zanima ãisto niã. Zalotil se je celo, da mu je bilodolgãas in da se mu je zadremalo ob belem dnevu. ·e te sen-ce, ki so se gnetle in prerivale po sobi, so bile nerazloãne sen-ce le zategadelj, ker jih je bil na kopico nagrmadil zunanjivihar.

Njegovo resniãno Ïivljenje je bilo vse drugje; bilo je v kra-jih, v upanjih, spominih, ki niso bili v prav nikak‰ni zvezi stem Ïivljenjem med sencami. Posegel je s smehljajoão ljubez-nijo daleã nazaj v najmlaj‰a svoja leta. Domislil se je svojeprve prave ljutbice, srne, rjavooke Anke, in spreletelo ga je potelesu kakor pritajeno ihtenje. Anka je bila mrtva; komaj sobile izpregledale njene oãi, so Ïe ugasnile. Dalje je romal nje-gov spomin od groba do groba; mnogo jih je bilo, ob malo-katerem je stalo znamenje. Ob‰la ga je grenka, neusmiljenopekoãa zavest, da med vsemi tistimi, ki so tiho spali, ni biloniti enega, kateremu bi nikoli ne bil storil krivice. Z grozo jepomislil: »Med ranami, ki so parale njih srca, je bila vselejtudi ena od mojega noÏa!«

Okrenil se je k tovari‰u, ki je leÏal poleg njega na slamni-ci.

»Ti, ve‰ kam se napotim koj, kadar pojdem odtod? Narav-nost k oãetu. Star je in ãisto sam. Îivela bova kakor dvoje zve-stih prijateljev. âe mu olaj‰am eno samo veãerno uro Ïivlje-nja, bo obilo tolaÏbe za vse, kar sem kdaj storil hudega nje-


49

mu in drugim. Tako bo vsaj eden med mnogimi, vsaj eden, kibo ‰e v grobu smehljaje in brez oãitanja mislil name!«

Tovari‰ ga je pogledal z zamolklim oãesom, pomislil je, na-zadnje je rekel:

»Danes dopoldne sem govoril s svojo nevesto.«»Kaj je povedala?«»Niã posebnega. Zdaj, ko padajo stotisoãi, kakor bi travo

kosil. Povedala je, da ti je oãe umrl; Ïe pred tednom dni«»Pa kaj je drugega ‰e povedala?«»Niã novega … Po Visli plavajo trupla kar od brega do bre-

ga … in po Drini… «»Ali je morda rekla, da je umrl oãe ãisto sam?«»Menda ãisto sam … «Vzdignil se je s slamnice teÏak in truden, ozrl se je po ce-

stah, ki so se do stropa majale pred njim, nato se je napotil nahodnik. Ko se je vrnil, je bil bled in star. —


50

VESELEJ·A PESEM

Pred mnogimi leti sem poslu‰al na Dunaju deveto simfo-nijo Beethovnovo. Med vsemi oblikami umetnosti mi je

glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba. Vse teorije so mizaklenjene in zapeãatene; ‰e not ne znam brati. To popolno,sramotno neznanje pa se ãisto prijazno druÏi s prav poseb-no, skoraj bolno obãutljivostjo za zvok, za ubranost in neu-branost. Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz,svoj Ïiv pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata nasteÏaj mislim in spominom brez ‰tevila; in vsaka pesem jedoÏivljaj, ki ostane v du‰i neizbrisljiv.

Vzdignilo se je iz globoãin, planilo je kakor silni krik ãlo-veka, ki je sam in v eni sami uri obãutil vsega ãlove‰tva invseh vekov gorje. Prosilo je, vpilo do nebes, do samega Boga.»Da bi ‰el ta kelih mimo mene!« Do dna ga je izpil ãlovek.Najhuj‰o boleãino je okusilo srce; ali razodelo se je takoj, daje bila ta boleãina samo posku‰nja za silnej‰o, samo ozna-njenje zadnjega, najglobljega trpljenja. Vse, kar odeva meg-lena beseda trpljenje, se je vzbudilo, je zaÏivelo devetkratnoÏivljenje. Greh, kesanje, strah … niã veã besed; ali je trebavseh, ali nobene. Tej veliãastni pesmi o poniÏanju in pove-liãanju ãloveka bi mogel napisati tekst kveãjemu Shakespea-re; in ‰e on bi jecljal.

»Prijatelji, ne take pesmi! Drugaãno zapojmo veselej‰o!«


51

To je bil tisti trenutek, ko je srce Ïe omagovalo pod stra‰noteÏo, ko je trudno in vdano pogledalo smrti v oãi.

»Drugaãno zapojmo, veselej‰o!«Iz vesoljne noãi so ‰vignili tenki, svetli plameni. Od daleã,

daleã onkraj zvezd so zazvonili angelski glasovi; ‰e narahlonajpoprej, zamolklo, da jih je komaj razloãilo uho; srce pa jihje sli‰alo, se je dramilo, je zavzdihnilo v radostnem upanju.Hitreje kakor jutranja zarja se je bliÏala nebe‰ka luã, se je bli-Ïalo odre‰enje in poveliãanje; z vsemi zvonovi, od vseh straniobzorja, z boÏjega neba in iz zemlje globoãin je potrkavalovstajenju — — —

Na tisti veãer in tudi na tisto noã, ki sem jo prebedel, sespominjam zdaj. Kamorkoli pomislim, koderkoli i‰ãem, neseÏem drugam nego v nemo bolest in v otrplo brezupnost.Kjer je ‰e kaj radosti, je nezavedna, blazna hinav‰ãina, je hri-pav smeh, komaj ‰e podoben stra‰nemu »scherzu« simfonije.âutim, da ovija led moje srce; da klone v prah moja du‰a, daona, prej tako veselobesedna, jeclja grozote, ki jih ne razu-mem.

»Drugaãno zapojmo, veselej‰o!«Pridita vidva, najlep‰a otroka moja, Dioniz in Jacinta! ·e

vselej, kadar mi je bilo teÏko, sta pri‰la, sta se mi zasmejala ssvojim visokim, zvonkim smehom; in dobro je bilo vse.

Zdi se mi, da sem videl tadva nekoã s svojimi pravimioãmi; da zares Ïivita nekje telesno, ne samo v mojih blodnihsanjah. Saj sta bolj Ïiva kakor moji bratje in moje sestre. Po-znam najrahlej‰o senco ob ustnicah, na licih njega in nje,vsako luãko v oãeh, najti‰je trepetajoão misel v du‰i. Ni jimabilo zmerom tako ime; od zaãetka ‰e kr‰ãena nista bila. Kosem komaj izpregledal, sem ju ugledal; od vsega zaãetka sta


52

blaga in vesela in zvesta hodila z menoj po vseh potih. Tistonajbolj‰e, najãistej‰e in najvi‰je, ki je bilo namenjeno meni,mislim, da se je bilo samovoljno iztrgalo in da je Ïivelo obmoji strani svoje posebno Ïivljenje. Zato je treba do dobre-ga spoznati vso preãudeÏno lepoto tega Ïivljenja, treba si gaje osvojiti, kakor je pravica, treba ga je naravnost zgrabiti, ob-jeti ga z obema rokama, izpiti ga. Jaz brodim po moãvirju, zbridkostjo obloÏen, onadva, moja, se sonãita na jasni loki.Pridita!

Saj ni potreba, da bi vaju klical za Dioniza in za Jacinto;lahko vama je ime Mate in Francka, Lojz in Hanca. lme jeigraãa; kakor se obraz drugaãe nasmehne, tako mu je dru-gaãe ime. Misel pa je ena, nespremenljiva, stresa s perutmi,hoãe v vi‰ave; boleãina je ena, eno je upanje. V tej goli Ïalo-sti, ki je tako trdna, temna in nepremiãna, da ni prostora vnjej ne za strah ne za slast, se prikaÏita; da vaju veselo po-zdravim, da se zasmejem, ker se Ïe dolgo nisem smejal.

»Drugaãno pesem zapojmo, veselej‰o!«Obadva prihajata, on in ona; za roke se drÏita tiho gresta;

malo upognjena, s tako mirnim, skoraj trudnim korakom, danisem njega nikoli videl takega, nje ‰e celo ne. Zadnjiã sembral, kako je vojak ogledaval svojega mrtvega tovari‰a, ki jeleÏal v snegu, vznak. âepica mu je postrani visela globoko vãelo; golobrad je bil, v lice ves bel; iz ust pa mu je od vsake-ga kota usten curljala rdeãa kri v lepem loku. Tovari‰ se jesklonil globoko ãezenj in je rekel: »Zdaj si dobil bradico, lepordeão bradico!« — Tako je stopil predme Dioniz; in v oãehJacinte je odsevala kri z njegovih lic.

»Drugaãno pesem zapojmo!«Ni ‰e ãas. Trpi, srce, potrpi, molãi v tej noãi gnusobe, sra-


53

mote in bridkosti; molãi in ãakaj. Dioniz in Jacinta nistaumrla, Ïiva sta kakor ti samo, in kmalu bosta praznovalavstajenje, mlaj‰a, vriskajoãa, ovenãana z nezasli‰ano glorijo.


54

KOSTANJ POSEBNE SORTE

Zunaj mesta, Ïe daleã od prahu in od ljudi, je Ïivel kostanjv zeleni samoti. Hodili so ga gledat, kajti bil je ãudo svo-

jega plemena. Vzbrstelo mu je popje Ïe zgodaj v marcu, ko sobile veje drugih kostanjev ‰e otrple, mrzle in gole. V aprilu seje oko‰atil na bogato s soãnim listjem, prve dni maja pa je Ïev svoji razko‰ni radodarnosti trosil belo cvetje vse na okoli.Trosil je, trosil, po‰iljal svoje svetle metulje z vsakim vetromin na vse strani, pa vendar so potrosili prej vsi drugi, ki so sebili vzdramili kasneje od njega, junaka med njimi.

Jeseni, ko so tovari‰i omagovali, ko se jih je Ïe lotevala dre-mavica in so spu‰ãali sadje iz trepetajoãih rok, se on ‰e zme-nil ni za sever in mraz. Njegovo listje je ostalo temno zelenoin ko‰ato, ‰umelo je v vetru, ali to ‰umenje nikoli ni bilo po-dobno mrtva‰ki pesmi; veje so se pripogibale globoko, ãasihprav do tal, ali zravnale so se koj moãno in veselo. Kadar jestresel junaka mraz, da se je skrãil in stisnil vase, je po dru-god Ïe gnilo na tleh rumeno in rjasto listje.

Njegova smrt ni bila Ïalostna. Junak leÏe utrujen v travo,ko drugi vsi Ïe zdavnaj spe, tihi in bledi, brez diha, mrtvecempodobni. On zadremlje poln zaupanja, da se vzdrami, ‰e pre-den zasije zarja. Zasope globoko, nasmehne se v sanjah —veje vztrepeãejo, se zleknejo, sneg se tiho usuje z njih.

Kdor je kdaj sedel pod tistim kostanjem, je bil mlad. Pri‰elje poln skrbi in hudih misli, ‰el je z vedrim obrazom, veselo


55

vriskajoã. Zaljubljenci so tam ljubili bolj prisrãno in bolj zve-sto nego pod samim boÏjim soncem. Vsak edini list je bil zna-menje moãi, dobrote in vere, od vsakega edinega je v svetlihkapljah rosila ljubezen. Priromal je starec ob bergli; ko ga jeobsenãil kostanj, mu je v krvi zapela mladost.

Nekoã se je sanjalo babnici, enooki Marjeti, da leze po temãudeÏnem kostanju zlat hro‰ã. Leze od tal, po deblu, na tovejo, na drugo; in mahoma je bilo zlatih hro‰ãev toliko, da jebilo skoraj listov premalo; na vsakem se je sonãil po en cekin.Tedaj pa se je zgodilo, da se je na enem teh listov po nerod-nosti spotaknil zlati hro‰ã ter se zvrnil Marjeti naravnost vnaroãje. Zbegan je ‰epal preko trebuha, ãez prsi; nazadnje seje napotil po razvoÏenih cestah vratu, ãez strme klance ãe-ljusti in mimo globeli usten naravnost do nosu. Tam je po-gledal v ãrno jamo in si ni upal naprej. Zato si je skrbljivo og-ledal noge, da bi si jih popravil in zravnal. Med tem opravi-lom pa je v svoji nemarnosti zadel ob veliko ãrno kocino, kije strmela iz jame. Takrat je Marjeta kihnila in se je vzdrami-la. Zlatega hro‰ãa ni bilo veã nikoli in nikjer.

Ko se je vzdramila babnica, enooka Marjeta, je premislilasvoje sanje. Dognala je brez teÏave, kaj da pomenijo; saj takobi storil vsakdo med nami.

·e preden je v Dravljah udarila ura polnoãi, se je napoti-la, kamor je bilo treba; rovnico in motiko je vzela s seboj. S torovnico in s to motiko je kopala pod kostanjem, kopala, Bogse usmili, do ranega jutra. Zasvetila je boÏja zarja, da bi nikoline veã tako! Marjeta je strmé izpregledala, zavpila je na vesglas, rovnico in motiko je popustila kar tam, beÏala je brezsape in brez pameti. Kriãala je huj‰e od sove; tako je pribeg-la in prikriãala prav do vasi.


56

»Joj, ljudje boÏji! Joj, prejoj!«·li so gledat vsi, mo‰ki, Ïenske in otroci. Tudi nekaj takih

je bilo vmes, o katerih so mislili, da so Ïe zdavnaj mrtvi; pri‰liso v irhastih hlaãah in v Ïametnih telovnikih s tisoãerimigumbi; nekdo je imel lase povezane v ãop, gosposka pentljase mu je sprehajala po pleãih.

Vse nedaleã krog kostanja je bila zemlja razkopana in raz-orana za najmanj pol seÏnja na globoko. Med mogoãnimikoreninami, ki so se vile in bahale brezkonãno na vse strani,so se kopiãile same ãlove‰ke lobanje; tiste jame, v katerih sobile nekdaj oãi, so bile polne prsti in blata: iz nekaterih jevzklila trava kar ãez noã. Druge kosti so bile vsekriÏem raz-metane, tako da bi nihãe ne mogel razbistriti, h kateri lobanjisodijo. Objemala se je rama z gleÏnjem. Teh belih, mirnih, odprsti in ãrvov oskrunjenih reãi pa je bilo toliko, da se jih nidalo pre‰teti. âe bi kopalil ‰e nadalje in ‰e na globoko, bimorda razgrnili tako pokopali‰ãe, da ga na svetu ‰e ni bilo.

Stali so bledi, noben jezik ni zinil.Ali ko so ‰li in ko so bili Ïe daleã, je rekel tisti moÏ s ãolnom

in pentljo:»Zdaj se je izkazalo, odkod ta moã, ta ljubezen in ta mla-

dost!« —Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo ‰e cveteli kostanji!


57

RANJENCI

Ob veãerni zarji, v prijetnem spomladanskem hladu jevedrila na vrtu za bolni‰nico druÏba ranjencev. Neka-

teri so sedeli na klopeh pod drevjem, ki je bilo ‰e golo in pre-mraÏeno in je komaj poganjalo popje, drugi so se izprehaja-li med gredami, stali v gruãah na pesku in kramljali veselo. Taje imel ovito glavo, oni je nosil roko v prevezi, ‰epal skljuãenob palici, vsi pa so Ïe zaupljivo gledali zdravju v gorko lice inso bili dobre volje. S praga sem se oziral po vrtu na to in naono stran, da bi kje ugledal ljubi obraz prijatelja, ki sem gaiskal Ïe dolgo; ni ga bilo. Ali ko sem se oziral, se je pripetilomojim oãem nekaj tako ãudnega, kar se primeri ãasih edinolev sanjah; sanjalo pa se mi ni; bedeã sem stal ob svetlem in jas-nem veãeru na pragu tega prostranega vrta, in kar sem videl,je bilo tako resniãno in telesno, da bi bil lahko s prstom oti-pal. Ugledal sem namreã ves osupel, da nosijo ranjenci pro-zorne bluze in pod temi prav take srajce. Prozorna pa je bilatudi koÏa, tako da je bilo srce popolnoma razodeto in golo.Spreletel me je prav poseben obãutek, otro‰kemu sramu po-doben; rad bi bil obrnill glavo v stran, rad bi bil ‰el, pa se minikakor ni dalo; strmel sem zamaknjen tja, od srca do srca.Tedaj sem videl, da nobeno teh src ni bilo zdravo, vsa so bilaranjena in razbolela. Nekatero je imelo ‰iroko in globokorano, presekano je bilo kar na dvoje in je kazalo oãitno vsehrame ãrnih boleãin, kakor da bi se bili poru‰ili zidovi hi‰e in


58

bi se na steÏaj odprle skrite izbe, polne grozot in bridkosti.Tam je bilo mlado srce, ranjeno samo narahlo, toda ranjenoza zmerom; prav na sredi se je bila strdila drobna kapljicakrvi in je bila ãrni solzi podobna. Mnogim se ni poznala nazunaj nikakr‰na rana; le ãudno zgrbljena so bila, izÏeta inohlapna in koÏa ni bila Ïivo rdeãa, temveã motna, zamazanomodrikasta, kakor da se je bila kri zasirila v njih. Tudi jih jebilo nekaj takih, ki so nosila en sam madeÏ, zamolklo pego,nagnusnemu pljunku enako, ki se je bil vtisnil tja na vekomaj,kakor kamen. S takimi srci so hodili ranjenci po vrtu, sedelina klopeh, razgovarjali se glasno in prijazno, smejali se celo,in nikogar ni bilo sram, kakor da bi drug drugemu ne videlskozi prozorno bluzo. Ali so bile njih oãi res ustvarjene dru-gaãe od mojih, ali pa so bili kakor vsi bolniki, da ne vidijorane svojega bliÏnjega in se ne zmenijo zanjo. Od tam nekod,iz gruãe obvezanih ranjencev, se je oglasila pesem.

»Oj ta solda‰ki boben … «OtoÏno melodijo so spremenili v pre‰erno poskoãnico, pe-

li so neubrano in tolkli takt z nogami v pesek. V glasovih nibilo nikak‰ne bridkosti ne spomina vzdiha, obrazi, tudi tisti,ki so bili obvezani preko oãesa, so bili veseli, skoraj razposa-jeni; kdor bi bil ‰el zunaj mimo plota, bi se mu zdelo, da po-slu‰a pesem z vrta krãme, ne bolni‰nice. Jaz pa sem videl,kakor so se pod bluzami vila in krãila izsu‰ena, splahnelasrca, kako je tista drobna ãrna solza na mladem srcu nenado-ma zardela in se orosila, kako je iz tiste na steÏaj odprte ranekapalo v taktu, kakor je velevala pesem, in kako se je nagnus-ni madeÏ sam spremenil v ‰iroko rano, tako Ïivo, kakor da jebila zadana ‰ele sinoãi. Ves presunjen od Ïalosti sem se obrnilstran ter stopil na cesto.


59

Na cesti je bil Ïe mrak, tisti pusti, megleni, du‰eãi, ki nerosi mehko in milo z neba, temveã puhti teÏko iz moãvirja.Sreãaval sem ljudi; ali gledal sem v tla, nisem se ozrl nikamor,ne pozdravil nikogar, ker sem se v svoji blodnji bal prozornihsukenj ter ranjenih, izÏetih, oskrunjenih src pod njimi. Hitelsem po bliÏnjicah, da sem prej pri‰el do svoje samote.

Ali ko sem priÏgal svetilko ter se ozrl po izbi, sem obãutilstrahoma, da nisem sam. Gole stene so gledale name, so go-vorile z menoj; pogled je bil tih in Ïalosten, zamolkle so bilebesede, mukoma iztisnjene izpod bolesti. Tista ranjena srca,izÏeta, so me spremljala ves ãas po cesti, nazadnje so se za-prla z menoj v to mojo samotno izbo in so mi bila tako blizu,da sem sli‰al razloãno njih teÏko, bolno dihanje, razumel njih‰epetanje — tako ‰epeãejo umirajoãi, ki so jim ustnice Ïe trdein razpokane; razume jih le oni, ki je sam Ïe gledal smrt.

Kadar se prikaÏe pred mojimi oãmi groza dneva v vsi svojigoloti, napravim kakor prestra‰en otrok: zatisnem oãi z dlan-mi in si mislim, da je onstran dlani spomladansko sonce, ve-selje in blagor. Zatisnil sem oãi: »Pridi, mladost, ti daljna,svetla, vrni se! Sonãni dnevi iz davnine, rosite mi svojo ãistozarjo, ure nedolÏne, jasne, dajte mi tolaÏbe v tej sili!«

Pri‰la je mladost, kakor sem jo poklical, pri‰li so dnevi lju-bezni in nekaljenega veselja, pri‰le ure brez zlega. Îiva bitja,mlada dekleta, ki so mnogokdaj, kadar mi je bilo tesno insamotno pri du‰i, hodila k meni v vas, belo obleãena, s cvet-jem ovenãana, smeh in radost na licih, in so mi prepevalapesmi o ãasih, ki so bili in ostanejo na vekomaj. DruÏice, kdovas je ranil, kdo vas je Ïalil? — Pri‰le so ubogljive, prijazne, alispoznal sem jih komaj. Poãasen, truden, omahujoã je bil prvikorak, niã veã lahkotni korak mladosti; ozka in usahla so bila


60

lica, ne smeha ne radosti ni bilo na njih; oãi, te dobrotne, soposku‰ale, da bi se smehljale meni v tolaÏbo, ali ni se jim da-lo; in Ïidani ‰olni in belo oblaãilo in cvetje v laseh, vse je bilokakor neprimerna predpustna ‰ala, kakor svatba nadloÏne-ga starca. — Kdo vas je ranil, kdo vas je Ïalil, ve hãerke mo-jega srca? — Poglej se sam: tudi ti nosi‰ prozorno suknjo inpod to suknjo ranjeno, izÏeto, omadeÏevano srce, ki nikoliveã ne bo zdravo, nikoli veã ãisto, veselo brez zlega!

Zakaj, o gorje: za to ãrno rano ni bolni‰nice in ne zdravni-ka na svetu! —


61

»TO SO PA ROÎE!«

Ko je profesor Berce umiral v daljni ogrski deÏeli, so munjegove uãenke poslale iz Ljubljane ‰opek roÏ. Pogledal

jih je in je rekel: »To so pa roÏe!« V teh otro‰kih in Ïalostnihbesedah, privrelih iz umirajoãega srca, je bilo nezasli‰anozaãudenje, Ïe strahu podobno. âasi mladosti, veselja in roÏso bili vi‰e nego na onem svetu, globlje nego v grobu; in pri-kazali so se osuplim oãem kakor duhovi iz pozabljenega Ïiv-ljenja. Grozota pa je, da je bilo v resnici to pozabljeno Ïiv-ljenje na pragu priprtih duri, komaj ‰ele v veÏi, tako da bi na-tanko uho lahko razloãilo njegove zadnje korake. V izbi jesladki vonj mladosti, ali Ïe je nedosegljiva roki in spominu,veãnost je do nje.

Kdo ‰e misli, kdo govori, kakor je mislil in govoril pred ne-kaj dnevi? Ker le nekaj dni je vmes. Tudi obrazi niso veã tisti,ki so bili vãeraj, hoja je druga, vse gibanje drugo. âlovek jestopil pred izboãeno ogledalo; tam vidi svojo spako in se nepozna, veã; celo ne spomni se, kdo je bil. Srce, to Ïalostnosrce pa sluti svetlo podobo; in v slutnji je ‰e osvetlej‰a in slaj-‰a, nego je bila tam zdavnaj.

Ali boji se ãlovek sonca, boji se roÏ. Pove‰a oãi, nezaupljivje in prepla‰en, kadar mu slutnja potrka na srce; sonca insmeha ga je sram.

Ne vzdihuje po svoji prej‰nji podobi, obraãa se od nje,


62

pobegnil bi rad. In to ni starost; saj je vmes komaj nekaj dni,le korak iz veÏe na prag.

Starec se smehlja roÏam mladosti, boÏa jih z ljubeão roko;‰e z mrzlim dihom smrti same se spaja njih topli vonj. Z za-ljubljenimi oãmi gleda na bela, rosna lica, ki so jih nekoã po-ljubljale njegove mlade ustnice; z mirnim smehljajem gledacelo na ciprese in grobove. Vse, kar je bilo, je njegova pravalast; nobena vesela ura ni izgubljena za zmerom, temveã jenov cekin v skrinji bogastva, ki se ne da potrositi nikoli. Inkadar reãe: »To so pa roÏe!« — se ne zaãudi niã; ker roÏe sov njegovem srcu.

Ti pa, ki nisi starec. ti, ki si komaj ‰ele Ïivel, ti si plah, gle-da‰ duhove. Gre‰ mimo nageljna, ki ti je cvetel ‰e sinoãi, po-vesi‰ glavo in molãi‰. Vpra‰am te po ljubici, pa se ozira‰, ãeme kdo ni sli‰al. Kaj te je sram te ljubezni? Vpra‰am te poglasnih urah, ki smo jih prevriskali ob vinu v mraãni kleti, pase obrne‰ v stran. Kaj ti je Ïal zaradi njih? Rad bi govoril steboj o tistih ãasih — oj, kako so ‰e blizu! — ko smo bili moã-ni in zdravi in so na‰e pogumne misli razmikale oblake, seÏogale z zvezdami. Spomni se, kako se je takrat vzdignil na‰ponos vi‰e od orla; kako nam je bila prihodnost polna vese-lih zmag, Ïe v samem priãakovanju izbojevanih; kako smo,vitezi, re‰ili zalo kraljiãno, domovino, iz brezna sramote inboleãin. Spomni se; kaj ni bilo vse to ‰e vãeraj, ah, ‰e — predkratko uro?

Ti strmi‰ v ta ãrna tla, si tih in bled. Osupla beseda, kakorvzdramljena iz polsanj, ‰epeãe na ustnicah: »To so pa roÏe!«Gre‰ dalje, ne ozre‰ se ne name ne v svoje srce.

Kaj bi ti oãital, tovari‰ v bridkosti? Tudi meni se je zgodi-lo tako in ‰e huje. Kar sem nekoã doÏivel veselega, kar Ïale-


63

ga, vse mi je bilo pesem; prijazen pozdrav, ljubezniv pogled,vse mi je bila pesem; in tudi boleãina, tudi ta mi je bila pe-sem, in ta ‰e najslaj‰a; ljudje so stali na polju, so se spogledaliin so poslu‰ali z veselim zaãudenjem. Meni so prepevale na‰egore in na‰e doline, koder sem hodil, in moje srce je prepe-valo z njimi; ‰e kadar se je vesoljno nebo razjokalo, so bilesolze biseri, ki so prepevali v pisani mavrici … Tiho je zdaj,vse tiho, ti‰je nego opolnoãi; od nikoder ni, pesmi, ‰e iz gro-bov ne; jaz pa bi rad pel, du‰i me v grlu in v srcu.

Tja pojdem, kjer so rasle moje najlep‰e roÏe, tja, kjer semposlu‰al svoje najslaj‰e pesmi; v tiste kraje pojdem, ki so po-slu‰ali smehljaje moj prvi glas, veseli klic ‰krjanca pod son-cem. Tolikokrat so mi dali tolaÏbe; vselej, kadar sem pri‰elutrujen, pust in premraÏen, so mi dali okrepãila in ãistegaognja. Kje so? Zbegano oko jih i‰ãe, ne vidi jih. ·e na grobo-vih ni ne cvetja ne znamenja.

Ali bi se tja povrnil, v tiste blagoslovljene kraje, kjer se jemoje srce trepetaje odprlo nezasli‰anemu ãudeÏu, ljubezni?Tja se povrnem; vesele pesmi so tam, vroãe in soãne! …Spomni se, draga, na rdeãe ciklamne, ki sem te z njimi posul,tam v soparni senci, kraj smrekovega gozdiãa, pod avgusto-vim soncem, ki je v dolgih poljubih pilo, sesalo vase razpa-ljeno zemljo. Tvoje oãi so bile napol odprte, gledale so tiho ingloboko, dvoje sinjih jezer; tvoje ustnice so bile napol odpr-te, smehljale so se trudno in Ïejno. Kakor ena sama ogrom-na ploskev se je nagnil in vzdignil svet pred mojimi omam-ljenimi oãmi. Spomni se, draga, da se nama spet oglasi tistaveãna, do samih nebes plameneãa pesem. Kje si? Ne vrne‰ se,ne odgovori‰; ah, ‰e tvoj grob molãi, grob najin in najine pes-mi.


64

Rad bi pel, da bi se zvrnil ta ãrni kamen od moje du‰e.Povrnem se na svojo romarsko cesto, na to cesto brez kon-

ca, na klance in kriÏpoti, kolovoze, steze in strmine, v deÏ invihar, v blato in brozgo, v meglo in mraz in v Ïgoãe poletje;poãival bom na mnogo‰tevilnih postajah, v skednju in v hle-vu, v veseli krãmi, v druÏbi zvestih tovari‰ev, v gluhi samoti,na travi pod prijaznimi zvezdami; in prepevala mi bo druÏ-ba in noã in samota, prepevala pesmi, ki so bile Ïe zdavnaj vmojem srcu in so ãakale, da jim usmiljena roka odklene duri… Ni glasu; cesta je mrtva in je v mraku, ne vidim je.

Prepeval bi, zato vsaj bi prepeval, da se zgane ta ti‰ina, kije stra‰nej‰a od same smrti.

Zapoj, du‰a, zapoj o bolesti, najgloblji, najbolj pekoãi innajlep‰i od vseh! Zapoj o bolesti, ki vre in vpije brez nehanjaiz te uboge zemlje, ki jo ljubi‰. Oj ‰e ta pesem, ‰e ta najvi‰ja,edina, ‰e ta molãi. Srce je zaklenjeno, jeãi pod zapahi; glavaklone, ustne ‰epeãejo komaj zavedno, v tihem zaãudenju:»To so pa roÏe!« In tudi bolest je le ‰e slutnja brez lica inbesede.

Tako blizu je vse in tako daleã; vse, kar je bilo glasnega,Ïivega in na‰ega; tako blizu je, da se nam ‰e srce vije in paraod slovesa; tako daleã, da Ïe groba ne vidimo veã, ne more-mo zapeti Ïalostinke, postaviti znamenja. Ustne bodo kma-lu obnemele, komaj ‰epeãejo ‰e ob spominu, ki beÏi za gore:»To so pa roÏe!« …


65

TISTO VPRA·ANJE

Bil sem v kraju, ki ga prej ‰e nikoli nisem videl, tudi v sa-njah ne; pa vendar se nisem ãudil prav niã, da sem tam

— bilo mi je vse tako naravno, znano in domaãe, kakor dasem v svoji prijazni izbi na RoÏniku. Sila prostrana dvoranaje bila; zdelo se mi je, da nima sten, v toliko daljavo so bilerazmaknjene. Polmrak je bil v dvorani; visoko od stropa jemotno svetila zastrta luã, tako da je bil mrak ob tem komajrazloãnem spominu na svetlobo in dan ‰e pustej‰i. V zraku jedi‰alo po trohnobi in po nakopiãenih ãlove‰kih telesih, mu-koma so sople prsi pod njegovo teÏo. Ti‰ina je bila brezkonã-na, nepremiãna; ni je motilo sopenje izmuãenih prsi, ni jezganila zastrta luã z vi‰ine — kakor da je dvorana nekje viso-ko, daleã v praznoti, za tisoã milj odmaknjena od drugih ljudiin podnevnega Ïivljenja. Vse to sem zelo natanko videl in ob-ãutil; brez strmenja in brez strahu, kakor da mora biti vseprav tako in bi bil edinole ãudeÏ, ãe bi moglo biti drugaãe.

Mislil sem, da spe vsi drugi, da bedim sam med njimi. Dabi nikogar ne zbudil, sem se vzdignil tiho in poãasi s svojeslamnice na tleh. Z oãmi, odprtimi na steÏaj, sem hotel od-streti mrak do kraja; ali kraja ni bilo — seÏenj za seÏnjem seje udiral mrak sam vase brez konca. PodolÏ in poãez so sevrstile slamnice, tako na gosto poloÏene, da je ãasih druga zapolovico visela na drugi; vrste so se daleã tam, bogvedi kje,izgubile v temo.


66

Tik poleg mene je leÏal mlad ãlovek, ki je imel obvezanoglavo; dihal je tako lahko in mirno, kakor diha speã otrok.Sklonil sem se oprezno ãezenj, da bi mu natanko pogledal vobraz. Otrok je bil zares, ‰e dete skoraj; niti sence ni imel podnosom, na neÏno vzboãeni zgornji ustnici. Kakor sem ga gle-dal od blizu, so mi zaãele trepetati roke, ki sem se opiral na-nje, mi je zaãel trepetati ves Ïivot — seglo mi je globoko vdu‰o, udarilo me po sredi srca nekaj ãrnega, temotnega, ãistoneznanega, ãemur ni in ne more biti imena. Moje oãi so str-mele naravnost v dvoje drugih, ‰iroko odprtih oãi. Te nisotrenile, se niso ãudile, niso me niã vpra‰ale. Mirno so gledalename, skoraj smehljaje, kakor na brata, ki je bil pri‰el mimo-grede v goste. V njih dnu in na vsem tem lepem, otro‰kemobrazu pa je bila vtisnjena za vselej in neizbrisljivo brezmej-na groza, kakor da se je bila vsesala v ta ozka lica, v to neÏ-no koÏo strnjena kri, ki se na vekomaj ne da veã izprati. In ta-koj sem obãutil, da se ta groza ni porodila iz prestanih bo-leãin, iz solz in vzkrikov, ne iz strahot, ki so ‰le s trdim, teles-nim korakom mimo njega, mladega; temveã da je v posled-nji globoãini vse nekaj drugega, kar je bilo seglo tja od zaãet-ka in bo ostalo tam za zmerom.

Prav tako tiho, prav tako poãasi, kakor sem se bil nagnilãezenj, sem se vzdignil, da bi ga ne vzdramil, otroka speãe-ga z odprtimi oãmi v prezgodnjem grobu.

·el sem dalje s sklonjenim Ïivotom in bosimi nogami,oprezno sem se ogibal slamnic, da bi se ne spotikal obnje. Kojpoleg otroka je zleknjen poãival ãlovek, ki je bil mnogo sta-rej‰i od njega, v obraz pa mu tako podoben, kakor da je nje-gov oãe. Levo ramo in roko je skrival pod odejo. Tudi k nje-mu sem se nagnil, da ga pogledam od blizu. V lica je bil za-


67

gorel, porastel in kraj usten Ïe nagubanãen; tudi on mi je gle-dal naravnost iz obliãja v obliãje, tudi on tiho, mirno, po brat-sko. Vse kakor okamneli otrok: v raskavo koÏo, v temne oãise je bila vsesala ona brezmejna groza, ki sem jo gledal tam;le ‰e globlja je bila, le ‰e zrelej‰a, jasnej‰a, ker druÏila se ji jebolest. In Ïe je zamolklo ‰epetalo v meni, Ïe mi napol razo-devalo, kaj je, kar leÏi mraãno in nemo tam v zadnji globoãi-ni, pod grozo in bolestjo.

Dalje sem romal, vse dalje, od slamnice do slamnice, mimoÏivih grobov, ogledoval sem in prislu‰koval; gnalo me je, dabi pri‰el do konca, da bi vsaj tam na koncu morda razloãnos ãlove‰ko besedo izpregovorila, razodela se mi tista stra‰naskrivnost, prava mati vse groze in bolesti, ki je nema strme-la name iz vseh teh stoterih in tisoãerih na steÏaj odprtih oãi.Ali kakor sem romal, morda sedem noãi in dalj, konca ni bilonikjer, ne stene ne vrat nikjer. Zdelo se mi je, da, ãe bi hodil‰e tisoã noãi brez nehanja, bi ne pri‰el do konca, bi ne ugle-dal ne vrat ne stene. Ta groza, ki je molãe strmela iz mraka inti‰ine, se je bila razlila na vse strani, od obzorja do obzorja,v brezmejnost. Ob taki misli in v tem strahu sem rekel v svo-jem srcu: »Sam povpra‰am to ti‰ino, sam jo presekam s svo-jim glasom! Govorila bo, ko jo vzbudim!«

Takrat sem se bil sklonil nad ãloveka, ki je imel zelo ozko,belo, prav dekli‰ko lice; eno oko je bilo ‰iroko odprto in se jesvetilo, drugo je bilo napol zatisnjeno in pod njim je bila kap-lja krvi. Nagnil sem se mu do ust in sem ga prosil: »Razode-ni mi, vsaj besedo mi daj, vsaj en vzdih!«

·epetaje sem prosil, morda niti usten nisem bil zganil in jeprosilo le moje razbolelo srce; ali komaj sem bil izpregovoril,je vztrepetala ti‰ina, je za‰umelo v mraku.


68

»âemu?« je vpra‰alo, zavzdihnilo od daleã, zastokalo izgloboãine. Le ‰epetanje je bilo, pritajeno ‰e, jecljajoãe; kma-lu pa je bila beseda razloãna in kmalu je bila beseda krik.

»âemu to brezdanje trpljenje, ãemu boleãina, Ïalost, strahin smrt? Povej, ãemu ti moja srãna kri, samo reci, ãemu, pa nájo, vzémi si jo, iztoãi si jo, iztoãi si jo brez strahu od kaplje dokaplje; samo povej — ãemu?« …

Moj Bog, saj leÏim na slamnici, gledam v mrak s ‰irokoodprtimi oãmi; in vpra‰alo, v nebesa vzkliknilo je le moje iz-muãeno srce. —


69

UGASLE LUâI

Kaj je res Ïe jesen? Kaj je res nebo Ïe nizko, mrzlo in meg-leno, listje velo na kostanju, senoÏet gola? Ali pa se je

morda le mojega srca tehtnica nagnila na ãrno stran? Zares,moje motne oãi so morda le vame zamaknjene, strmé v tapusti hram, ki je hladen in pra‰en kakor ob selitvi, strmé vbledega gosta, ki trka na moje duri, pa ga vidijo prepla‰enepovsod, na nebu, na kostanju, na senoÏeti. Ker je tako, dasrce nikoli ne gleda drugam nego v ogledalo.

Rajni Resman, krasnobradi, mi je toÏil nekoã, da v mladihljudeh ni veã navdu‰enja, ne veã veselega, ponosnega razma-ha, ne svetega ognja ãudodelnega, ki gori s plamenom v du‰i,sije iz oãi, greje in pali iz besed. ·e je rekel, da se mu zdeobrazi otrok prezgodaj dozoreli, trudni in postarni, oãi da sougasle in kakor v jamah zasute, Ïivot da je ohlapen in sklju-ãen, brez kosti, korak omahujoã, klekajoã, glas ‰ibek, ne sme-ha in ne pesmi niã. Rod, kakor da ga je prenasiãenost ustva-rila in lakot spoãela. PoÏelenje mu odpira usta, ali gnus mujih zapira. Za ãednost ne ve, kaj da je, za greh pa je prelen inpreslab. Smrt se bo zaãudila, kadar pride ponj, ker pri‰la bopo okostnik brez du‰e … To strahotno podobo mi je pokazalin kmalu nato je umrl.

Jaz, pravi sin tistega rodu, sem vedel, da gori s plamenomogenj v moji du‰i, ker me je Ïgal in palil, da bi kriãal od bo-leãine in sladkosti. Tudi sem vedel, koliko je ljubezni v meni;


70

ãe bi Ïejne roke zajemale dan in noã, bi ne segle do dna. Aliumirajoãe oãi so videle smrt.

Kaj je res Ïe jesen? … Daj, tovari‰, ki nisi bolan, posodi mioãi, da pogledam po pravici! âeprav je Ïe pust in hladen mojubogi hram, ãeprav Ïe trka na moje duri bledi gost, bi radvidel in obãutil, da je sojena ta prezgodnja jesen le meni edi-nemu, drugod pa da prepeva ‰e vesela pomlad … Ne, tovari‰,tudi tvoje oãi, ki so bistre in ne laÏejo, tudi tvoje oãi ne pri-kliãejo pomladi v ta mrtvi gaj!

Vse luãi so ugasle, vse pesmi so utihnile, mladosti ni veã.Nad vso prostrano zemljo se je bila strnila dolga, dolga noã,nasula je nanjo strupene slane, nobenega bore cveta ni veã …Po cesti grem, in ãeprav je leto ‰ele v novembru in je sonce ‰etoplo, me zebe v lica in v du‰o. Kamor se ozre zbegano, Ïa-lostno oko, vidi ãemerno jesen, vidi obnemogel, truden mrak.Koliko let ti je, ti golobradi fant? Sodim, da komaj sedem-najst. Pa so Ïe odzorele in upale tvoje oãi, so izÏete tvoje ust-nice, je oskrunjeno tvoje ãelo in hripav tvoj smeh. Ali se jezmotilo spoznanje, da se je prelilo v posodo, ki ‰e ni bila do-delana in pripravljena? … Dekletce ti, kdo je potrgal ‰marni-ce s tvojega ãela, vijolice iz tvojih oãi? Kdo je brezsramnoposegel v to negodno srce, s ãrno roko prevrnil oltar, ugasilluã? Ah, nima lica in ne imena; ‰e smrt ima ime; ta strahota,ki se je bila v dolgi, dolgi noãi zgrnila na zemljo in na srca, ganima.

Sreãal sem fanta, ki sem ga nekoã poznal; nekoã, to se pra-vi pred noãjo, ‰e vãeraj. Pozdravil me je, kakor pozdravljajostarci; leno, komaj napol je iztegnjl roko ter se nasmehnil sa-mo z enim licem. Levo oko je imel prevezano s ãrnim trakom,desno je bilo kalno.


71

»Po kak‰nih potih?« sem ga vpra‰al.»Kam neki? V krãmo!«Tudi, hodil je, kakor hodijo starci; klonil je glavo in pocin-

caval sunkoma z dolgim Ïivotom.»Pripoveduj!« sem ga prosil, ko sva sedela ob vinu. »Povej

mi, kaj da si izkusil in kaj obãutil! Saj te vse razodeva, da si veni sami noãi, morda v eni sami uri Ïivel dolgo in stra‰no Ïiv-ljenje«

Pogledal me je zaãuden, nato se je nasmehnil postrani, lev kotu ustnic.

»Vsakdo bulji in izpra‰uje in si misli, da je tam bogvedi kajposebnega! Pa je ãisto navaden — ‰mir! Naravnost pu‰ãobain dolgãas! Tam in tukaj, kamor stopi‰ in kamor pogleda‰!Zdi se ãloveku, da je nekak‰no prazen, votla posoda brez dnain pokrova; noã brez luãi in brez teme … niã!«

Nenadoma se je zasmejal naglas.»Nekaj pa mi je ostalo v spominu in se mi povrne vselej,

kadar ugledam moãnik na kroÏniku ali kak‰no tako vodeno,sivkasto zmes … Mar‰irali smo noã in dan, dan in noã, da seBog usmili … brez ceste in poti, ãez polje in moãvirje, kardalje, kdo ve kam. Tovari‰ me je vodil za roko, zato ker nisemvidel skoraj niã; levo oko mi je bilo izteklo, desno se je solzi-lo. Bolelo me ni posebno, tudi truden pravzaprav nisem bilpreveã, samo laãen sem bil, laãen od sile, da bi jedel travo, ãebi je kaj bilo. Naletela sva na kopico trupel, ki so leÏala tamÏe morda tri dni. Pokleknila sva, pa ne da bi molila za ubogedu‰e, temveã … Tornistri so bili vsi prazni, morda so naju Ïedrugi prehiteli. Tipal sem po suknjah, po hlaãah in res semnazadnje obtipal nekaj, kar je bilo podobno zdrobljenemuprepeãencu, namoãenemu v luÏi in krvi, zabeljenemu z mrt-


72

va‰kim duhom. Tisto zmes sem pojedel vse do kaplje introhe.«

Spet se je nasmehnil ãemerno in porogljivo izza kota ust-nic, vse po ‰egi starcev.

In ‰e vãeraj je prepeval…Jaz pa vem, kam pojdem, jaz pa vem, kje so luãi priÏgane

— kako, da se nisem Ïe prej domislil? K zibki pojdem; dvojemilih plamenov, neugasljivih, se tiho in mirno smehlja iz nje;angel boÏji drÏi roke nad njima, dokler ne zasije zarja nadgorami. —


73

ZAKLENJENA KAMRICA

Vsak ãlovek, tudi najsiroma‰nej‰i, ima v hi‰i svojega Ïiv-ljenja posebno kamrico, za katero nosi kljuã zmerom s

seboj in ga ne posodi nikomur. Gostu odpre gosposko izbo,prijatelju klet, popotniku svisli; te kamrice pa ‰e bratu ne.Tudi sam prestopi njen prag le ob najveãjih praznikih, oburah usodnega spoznanja, najvi‰jega veselja, najgloblje Ïalo-sti in v predsmrtnem strahu. Vanjo spravi, kar je kdaj od srcaljubil.

Marsikdo ima sila prostrano, z vsem posvetnim bogast-vom ozalj‰ano domovanje; ‰iroke stopnice so odete s prepro-gami, vitki stebri so od belega marmorja, dvorana se vrsti zadvorano, ble‰ãé se v zlatu; in v parku, na vrtu, na stopnicah,v dvoranah in izbah je prazni‰kih gostov brez ‰tevila; veselain mlada so lica, bistre oãi, rosne od sreãe, in vsepovsod jepesem in smeh in ples; ker danes je Ïegnanje, jutri bo svat-ba, pojutri‰njem god. Ali zadaj, tam ãisto zadaj je skrita kam-rica, ki nobeden med vsemi glasnimi gosti ne ve zanjo; tesnaje, prazna in gola, ena sama podoba visi na sivi steni, pred njogori veãna luã. Gospodar odklene kamrico, stopi vanjo s trud-nimi koraki, s pove‰eno glavo, ti‰ine, samote in bridkosti Ïe-ljan. Prikloni se poboÏno pred sveto podobo, prilije olja veãniluãi; njegov obraz je ãisto drug, nego je bil zunaj, ves mirenje, kakor obÏarjen od boÏjega plamena, ki gori globoko vdu‰e dnu. Ta tesna, gola kamrica je njegov pravi dom, ta po-


74

doba na sivi steni je njegovo pravo bogastvo; vse drugo, vse,kar se buãno in pisano razmahuje tam zunaj, je praznota, jeneãimrnost, je trenutek, ki gre mimo kakor beÏen veter, brezoblike, brez du‰e, brez sledu in spomina. âe bi tega edinegabogastva ne bilo, te kamrice, ki nihãe ne ve zanjo, te svetepodobe, ki se je bila nekoã prikazala njegovemu Ïivljenju, ka-kor se prikaÏe za‰lemu popotniku znamenje v samoti, bilo bimu bolj‰e, da bi se koj napravil iztesat si posteljo iz sedmihdesak: pet podolÏ, dvoje v poãez.

Tudi je na svetu takih ‰e veã, ki imajo na videz komaj, ka-mor bi poloÏili glavo, pa so imenitniki nad vsemi drugimi.Njih zaklenjena kamrica ni veã poniÏna kamrica, temveã jegosposko domovanje, vse do vrha natlaãeno z nezasli‰animbogastvom. Tujec, ki gre mimo, vidi bera‰ko bajto, ‰e ne slutisijaja, ki se varno zaklenjen skriva pod slamnato streho in zarazpalim zidom. Sreãni beraã nosi dan za dnem polno na-roãje novih dragocenosti na ogromni kup, in kamrica, ki nikamrica, se mu ‰iri in dviga v brezkonãnost. Kamorkoli po-gleda, ãesarkoli se dotakne, nebo in zemlja, misel in spomin,ãlovek in duh, mu‰ica, pajek in Ïaba, vse mu je vselej sámosuho zlato in je za zmerom njegova nepreklicna last. Kadarumrje, je zadremal kralj in veliãastvo njegovo se napoti z veli-kim spremstvom in silnimi tovori po zlatih stopnicah.

Mnogo jih je med nami, da se ne zavedajo tiste svoje pra-ve lastnine, ki je zares in brez pridrÏka njihova, samo njiho-va in nikogar drugega na svetu. Ob teÏki uri, ko du‰a klone,tava slepa, stoji Ïe omahujoãa kraj brezna, ob tej teÏki uri seprikaÏe iz mrakov bela roka, se rahlo dotakne oãi, da izpre-gledajo, in iz noãi se izvije svetlo jutro, in brezna ni veã, innebo je visoko in na nebu je sonce in pod soncem je ravna


75

bela cesta in ob cesti je prijazen dom. âigava je bila blago-slovljena bela roka, odkod? Trenutek je bil, ki se je povrnil;spal je na dnu in se je vzbudil ob pravem ãasu; bil je spominna skromen dogodek, vesel ali Ïalosten, prijeten ali zoprn, —ker ne v plamenu, v oãeh je luã, — spomin na en sam obraz,na eno besedo, na misel, ki je nekoã, pred zdavnozdavnimileti hipno in tiho spreletela du‰o, morda celo spomin na ensam smehljaj, ki je kdove kje in kdove kdaj blisnil mimogre-de preko neznanega lica. V tem dogodku, na tem obrazu, vtej besedi, misli, v tem smehljaju na tujem licu se je mahomarazodelo vse, kar je tostran in onstran Ïivljenja razodetjavredno. Tako je stopil ãlovek slep v zaklenjeno kamrico, ki ‰esam ni vedel zanjo; in ko se je povrnil iz nje, je videl, je biloãi‰ãen v kopeli veselega spoznanja, je bil utrjen v veri vasein v dobroto svojega bliÏnjega, je v srcu obãutil in v pametipremeril veliki pomen in silno vaÏnost dneva, ki je senca veã-nosti. To je priãal njegov obraz.

V teh zadnjih dneh, ki so tako tesnobni in Ïalostni, da naj-glasnej‰i ãlovek i‰ãe, kam bi se zatekel, sem sreãal takih osvo-bojenih obrazov zmerom veã. Ker vsakdo ima v hi‰i svojegaÏivljenja posebno kamrico, v katero stopi ob urah trpljenja iniz katere se povrne potolaÏen, oãi‰ãen in utrjen. Zmerom veãjih je, ki se vraãajo; resen je smehljaj njih usten, globok, za-mi‰ljen in trd je pogled njih oãi, hoja njih nog je umerjena inravna, ker noga ve, odkod in kam.

Vsak ãlovek ima v hi‰i svojega Ïivljenja posebno kamrico… Odpri oãi na steÏaj, raz‰iri pogled in misel na vse plati, ãezvse goré! Vsak narod ima v hi‰i svojega Ïivljenja posebnokamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobildragocenega, spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doÏivel, z


76

vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo ãisto du‰o, spravilvse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti ãutil in mislil.V to kamrico stopi ob usodni uri, stopi vanjo, da se povrneoãi‰ãen in utrjen, poln vere vase in v dobroto svojega bliÏ-njega, poln zaupanja v dan in v veãnost, poln moãi, brez stra-hu, pripravljen na svatovanje in pripravljen na svojo lastnosedmino …

Kaj in koliko si bil spravil, narod? Kdaj in kak‰en se povr-ne‰? —


77

KRALJ MATJAÎ

Videl sem tako razloãno, kakor zdajle tebe vidim, tovari‰—

Videl sem kralja MatjaÏa, ko je sedel na svojem visokemprestolu od jekla. Dvorana je bila prav tista, ki jo poznamo:nizka, mraãna in sila prostrana, tako da nikjer ni bilo ne zi-dov ne kotov; za vsako vrsto sivih stebrov se je v noã in hladrazprostrla druga dvorana, ‰e veãja od prej‰nje. Nikjer ni bilone bakle ne sveãe, pa vendar so tihe luãi prepletale mrak, ka-kor da bi poletavale bele ve‰ãe tik pod stropom.

Bil sem med njimi in nisem bil; njih teÏko sapo sem dihal,njih bela lica sem videl in njih rdeão kri; pa vendar je bilotam, zdi se mi, le moje breztelesno srce.

Na tem svojem jeklenem prestolu je sedel kralj MatjaÏ,visok in silen. V obraz je bil hudo bled, pod ‰irokimi ãeljust-mi so se boãili valovi mogoãne ãrne brade; oãi so leÏale v glo-bokih jamah in so gorele z motnim plamenom; orja‰ke pesti,na gosto porastle, so poãivale na hrastovi mizi, pripravljene,da se vzdignejo. Tako je sedel kralj MatjaÏ in tako so sedeli,sloneli in leÏali tudi voj‰ãaki njegovi; nobeden se ni ganil, alinobeden ni spal, kajti vsaka ura bi lahko bila tista, ki je bilaoznanjena pred tisoã leti.

V motnem plamenu oãi MatjaÏevih in njegovih voj‰ãakovje bilo napeto priãakovanje. Kakor da se je bil kazalec na uripomaknil tik do dvanajste in da vsak hip udari kladivo na


78

zvon. Vse pesti, mogoãne, so ãakale trdo stisnjene, da se raz-klenejo ter zgrabijo za meã.

Zapihal je hladen noãni veter, kakor da so se bila nekje vdaljnem mraku odprla nevidna vrata; ãrni valovi MatjaÏevebrade so se vzdramili in so za‰umeli; plamen v njegovih oãehje zaplapolal in je bil svetlej‰i.

V dvorani se je prikazal ãuden ãlovek, kdove kako in od-kod; stal je nenadoma pred hrastovo mizo kralja MatjaÏa.Obraz mu je bil ves polit s krvjo, da ga je bilo komaj razloãi-ti; s krvjo in blatom je bila pokrita obleka, raztrgana v cunje;levi rokav mu je visel ohlapno nizdol in je bil prazen. Tak jestopil med voj‰ãake MatjaÏeve in ni rekel besede; koj jim jebil enak, stal je med njimi tiho in nepremiãno, desnico sklju-ãeno v pest; in v temnih oãeh se mu je vÏgal plamen velikegapriãakovanja.

Pri‰el je drugi; ta je pri‰epal ob bergli, ker je imel eno samonogo; storil je takisto kakor prej‰nji. Za njim se je takoj pri-kazal tretji; in ta je, ãudo preãudno, nesel lastno glavo v na-roãju; glava je bila okrvavljena od strnjenih las do ãeljusti,toda Ïivela je, oãi so gledale nezastrte; in komaj je stopil medtovari‰e, je vzdignil glavo ter jo postavil med ramena.

Ta ãuda sem gledal in se nisem ãudil; zdelo se mi je, da sevse vr‰i po pravici, kakor se drugaãe ne more vr‰iti.

Tudi se nisem ãudil, ko so prihajale dolge procesije od vsehstrani; procesije, kakor jih ãlove‰ko oko ‰e ni videlo. Ni ‰evidelo toliko krvi, boleãine in trpljenja. Tiho so prihajale pro-cesije, iz ust ni bilo glasu, tudi koraka ni bilo ãuti — tisoã zatisoãjo molãeãih senc, ki so vse imele Ïiva telesa, imele oãi, kiso gledale, srca, ki so utripala. Procesijam ni bilo konca; noãjih je brez nehanja valila iz mraãnega svojega naroãja; in ta


79

noã, mislim, da je bila dalj‰a od leta. Dvorana se je ‰irila inrazmikala v neskonãnost, da je bilo za vse prostora.

Kralj MatjaÏ se ni ganil, tudi ni trenil s plameneãim oãe-som, ko je gledal, kako je bil njegov tabor Ïe prostran, kakorob sodnem dnevu dolina Jozafat. Tej stra‰ni noãi, v njeni ti‰i-ni ‰e stra‰nej‰i, ni bilo kraja; polno leto je bila dolga in Ïe seje prelila v drugo, prelila v tretje.

Brez‰tevilne legije obrazov sem videl, toda razloãil in spo-znal sem jih vse do zadnjega, v bliÏini in v temni daljavi; kajtikakor so bila lica okrvavljena, so se bleda svetila iz mraka,velikim belim ve‰ãam podobna. Ni ga ãlove‰kega obraza, dabi ga ne bilo med njimi, voj‰ãaki MatjaÏevimi. Mladeniãi neÏ-ni, golobradi, komaj lesenemu konjiãu odrasli; mo‰ki zago-relih lic, moãnih ãeljusti in resnobnih oãi; skljuãeni starci spove‰enimi sivimi brki in ko‰atimi obrvmi. Bilo pa je vmestudi veliko ‰tevilo Ïensk, mladih in lepih, starih in zgrbljenih;in bili so vmes otroci, ki so pravkar shodili, celo dojence semvidel v naroãju mater.

Zbrali so se bili od vseh strani in krajev tega sveta; kolikorje narodov zemlja rodila, vsi so bili tam, so ãakali v taborukralja MatjaÏa ure oznanjenja. Nisem videl samo belih obra-zov, temveã tudi rumene, bronasto rjave in ãisto ãrne. Kakorpa so si bili obrazi razliãni po rodu in plemenu, po letih inoblikah, nekaj jih je druÏilo, kar sem obãutil v srcu, ko sem jihgledal, ali kar se nikakor ne da razloÏiti z besedo. Ni bila sa-mo strjena, ãrna kri, ki je bila njih vseh, voj‰ãakov MatjaÏe-viih, oãitno znamenje. Bilo je vse kaj drugega in vse kaj veã —kakor da je vsak med njimi nosil na dlani svoje Ïivo, trepeta-joãe srce. V tem srcu je bil spomin na bolest, do zadnje pe-koãe kaplje izpito, na nezasluÏeno, nezasli‰ano gorje, na


80

brezboÏne krivice, na kazen brez greha in sodbe, na sramo-to in poniÏanje, na o‰abno poteptano ljubezen, na izdanozvestobo in ogoljufano zaupanje. Ali nad vsem tem ãrnimjezerom grenkobe — in iz jezera grenkobe se je bila rodila —je neugasljivo sijala mirna luã priãakovanja, moãne, ãiste verev tisto véliko uro, ki je bila oznanjena.

To je bil ãlovek, biãan in oropan, poniÏan in osramoãen odkrivice. To je bil voj‰ãak kralja MatjaÏa.

ârni strop se je razmaknil, zasvetila so se nebesa, vzdignilse je silni kralj MatjaÏ in —

Niãesar nisem videl veã.Kdaj in kje je bilo vse to? Kdaj bo in kje? —


81

V POLETNEM SONCU

Tovari‰ moj izza ranih let, otrok mojega trpljenja, vstaniiz groba, kliãem te! —

Komaj sem ga poklical, je stal pred menoj, ves kakor je bilpred dvajsetimi leti, pol ãlovek, pol senca; telo skljuãeno, pre-zgodaj utrujeno, kakor da nikoli mlado ni bilo; obraz bolanin vel, oãi globoke, nemiren plamen, ki ga je kvi‰ku zagnal inv globoãino potisnil vsak rahel dih. Mnogo je takrat hodilotakih ljudi in takih senc po na‰ih krajih; nekateri so Ïiveli pra-vo, resniãno, telesno Ïivljenje, ãe se nestalnemu tavanju pomegli, mrazu in mraku pravi Ïivljenje; veãidel pa so bili leblodne prikazni, le sanje spla‰enih src. Vsi, ljudje in sence, sopoginili kmalu, izgubili se bogve kam, ugasnili kakor sveãepod jutro; grobovi so pozabljeni, imena do malega, toliko daje ostal spomin. —

Dvajset let si mirno poãival, tovari‰, in prav je bilo! KakorbeÏen somrak si bil med dvema zarjama, ne vãeraj, ne danes,ne jutri; bil si most — popotnik stopi na drugi breg in se nezmeni veã za most, Vseeno mu je, ãe ostane ali ãe razpade.Prav je, da si poãival! Zdaj, tovari‰, pa pojdi z menoj, ãudopreãudno bo‰ videl! Strah te je ljudi? Nikar! Niã se ne boj, danosi‰ preveã oãitno na dlani bledo malodu‰nost svojega srca!Da ti prejasno sije iz oãi bridkost in sram voj‰ãaka, ki meãanima, da bi udaril in ki ne ve, kam bi udaril, ãe bi meã imel!Da je na tvojem razbolelem obrazu prehudo razgaljena tvo-


82

ja najti‰ja, najãistej‰a tvoja edina ljubezen, tako da kaÏe svetunagnusne pljunke na svojem svetem licu! Niã se ne boj! Iz-prehodiva se, ãudo preãudno bo‰ videl! Ker zdaj, tovari‰, jenapoãil tvoj ãas; zdaj, somrak, si se nagnil v svojo pravo zarjo,si se utelesil v nji! — Ozri se na desno … poslu‰aj na levo! —Ali se ti ne zdi, da gleda‰ vase? Da se razodeva skrivnost tvo-jega trpljenja neprikrita na tisoãerih licih? Da iz tisoãerih oãisije brez sramu tista bolna, v lastno svojo nemoã grizoãa ma-lodu‰nost, ki je bila tvoj madeÏ in tvoje znamenje? Kako izÏe-ta, beteÏna so telesa, kakor od teÏkih bremen utrujena, celotelesa nedoraslih otrok! Pogled se umika plah, glava klone,korak trepeãe in omahuje. Od blizu jih poglej — to niso sen-ce! Nagni se — ãuje‰ njih glas? Komaj razumljivo, zamolklo,plaho mrmramje, kakor iz grobov; bolest, ki si ne upa razloã-no iz grla do ust, zato, ker je ni ãlove‰ke besede, ki bi jo na-glas oznanila. »O mati … o domovina!« — Kam so se bili na-merili vsi hkrati, nemirni, ‰e v svoji utrujenosti nevzdrÏni?Tod ne drÏi pot nikamor, ne ceste ne steze ni! Kam? »Le poti… poti!« Samo iz te noãi, iz te bolesti, iz dvoma in malodu‰-nosti … kamorkoli! Ali pozna‰ to melodijo, tovari‰? Napoti-va se ‰e midva, kamor nama gode ta slepi godec! —

Na nebu je zaplamenelo poletno sonce v svoji mogoãnosti.Zrak odmeva od pesmi njegovih Ïarkov, je do vrha poln nje-gove zlate glorije. Toliko, da ta glorija ni popila dvoje senc, kista se bili ponevedoma utrnili izpod noãi in blodita izgubljenitod in ondod. Prozorno telo se nestalno topi in ziblje, tenkenoge se komaj dotikajo tal. —

Ozri se naokoli, tovari‰ moj blodni, po tej lepoti, ki ji nasvetu ni enake … za naju ne, ker najino srce jo je ovenãalo!Kamorkoli se ozre‰ … na planine tam, ki so v soncu bela son-


83

ca, na gozdove pod njimi, ki spe, od luãi omamljeni, in ‰e vsanjah na tihem prepevajo, na te holme, ki se vrste v zelenemvencu, sama sveta boÏja pota, na polja, od nebes blagoslov-ljena, v devetkratnem izobilju v nebesa vriskajoãa, na loke insenoÏeti, na vasi, ki jih komaj razloãi‰ od samih migljajoãihbelih plamenov … povsod, kamorkoli se ozre‰, je tekla zibkatebi, meni in vsem, ki so najinega srca, lica in imena. In po-misli, ãe je pomisliti mogoãe: vse te lepote ne bo veã, namaniã veã! Vstal bo‰ nekoã iz groba, izpra‰eval ljudi: »Povejte,ljudje, pokaÏite mi kraj, kjer je tekla moja zibka!« In nikogarne bo, da bi ti povedal. ·e tvojega jezika ne bodo razumeli,nikar tvoje Ïalosti. Povrnil se bo‰, kjer si spal, in se ne bo‰vzdramil nikoli veã; ker mir bo tam spodaj, nad teboj pa strahin bridkost … Kaj meÏika‰, tovari‰, tako plah in osupel? Od-kod se ti je bilo zable‰ãalo? —

Sredi polja, ‰umeãega, v sonce zamaknjenega, je stala mla-da Ïenska, kmetica. Obraz ji je bil ko‰ãen, ‰irok in temno za-gorel, razodeval je tisto tiho moã, ki se ne pozna in ne baha,si naloÏi breme sama in ga nosi brez neãimrnosti, brez solzein vzdiha. Poleg kmetice je stalo dekletce, natanko materipodobno: v ‰iroka lica, v zagorele, do komolca gole roke, vbistre oãi, odsevajoãe mladost in veselo moã. Obe pa sta bilikakor utopljeni v opoldanski poletni Ïar, bili sta blizu in bilista daleã, povsod in nikjer. Îenska, ki je bila sklonjena nadsrpom, je vzdignila Ïivot in glavo, zasenãila oãi z dlanjo, str-nila ãrne obrvi ter se ozrla meÏikaje preko polja. Prav tako jestorilo dekletce; gledalo je srepo in je reklo: »Vrane so … v‰‰… krá, krá!« — Îenska si je otrla ãelo in lica, oddahnila si je,nato se sklonila nad srp; in spet je prav tako storilo deklet-ce. —


84

Kje si, tovari‰, kam si utonil, kaj te je popilo? —Senca je izginila tiho, kakor je bila vstala iz groba. Poletno

sonce je lilo na polje svoja vroãa jezera in polje je soplo teÏkood Ïivljenja in izobilja. Nad njim je kroÏilo dvoje laãnih vran,izgubilo se krakajoã na obzorju. —


85

BEBEC MARTIN

Knam se ãasih prikaÏe visokorasel, krepak, dokaj mladãlovek ter se ponudi za hlapca; nekaj dni dela, nato na-

nagloma zapije, kar zasluÏi, ter izgine, bogvedi kam. Prideplah, smehlja se nerodno, ozira se vstran, kakor otrok, ki seje bil potepal po gozdu in se boji ‰ibe. Njegov obraz nikakorne sodi k pleãatemu Ïivotu in ‰apastim rokam; ãisto detinskije, svetlo sinje oãi gledajo nedolÏno, brez greha so, brez iz-ku‰nje in spoznanja. Odkod da je, ãigav in kdo, ne moremprav dognati, ker vselej pove drugaãno zgodbo, ‰e dom nje-gov ni zmerom na enem kraju. âasih bi se mi zdelo, da je izpremoÏne hi‰e; oblaãi se ãedno, ob nedeljah in praznikihskoraj gosposko; bel telovnik ima in pisano pentljo. âasih pase bridko razjoka ter toÏi, da nima na milem svetu, kamor bipoloÏil glavo. Ko je nekoã povezal culo, je rekel, da se gre Ïe-nit; da je Ïe vse do kraja pripravljeno, nevesta in bala in vse.âez ‰tirinajst dni se je povrnil; shuj‰al je nekoliko, oãi je imelpodbrekle, obleko zapra‰eno in di‰al je po vinu. Vpra‰ali smoga po nevesti. »Eh, babe!« je odmahnil ter se napotil pod ko-zolec.

Oni dan je nesel na rami teÏak hlod, nesel ga je iz gozda vbreg, sopel je lagotno, ‰e poÏviÏgaval je.

»Kako, Martin« sem se mu ãudil, »kako da niste vojak, sil-ni kakor ste? Zdaj, ko sem nosil sivo suknjo ‰e jaz, sirota!«

»Saj sem bil, saj sem bil!« je hitel. »Pa so me spodili stran!«


86

In zdelo se mi je, da je narahlo zardel.·e tisti veãer mi je pokazal, kaj da so mu napisali za slovo.

Napisali so mu, da so ga bili spoznali za bebca. Koliko ãasa inkje da je sluÏil cesarja, sem ga vpra‰al, kako da se mu je go-dilo in kaj da je tam vse videl in doÏivel.

»Kaj bi pravil!«Njegov nedolÏni obraz je bil vznemirjen, plah otrok, ki

nenadoma ugleda ãloveka, katerega se je bil nekoã sila pre-stra‰il ter ne pozabi nikoli veã nanj. Povesil je glavo.

»Nekaj grdega so mi naredili v skodelico, ko sem spal!«»Kaj so naredili?«»Eh, kdo bi pravil!«In kadarkoli sem ga povpra‰al o tistih ãasih mi je z gnusom

in strahom potoÏil zaradi skodelice, ki so mu jo bili ponoãioskrunili; drugega ni povedal niãesar.

Zapadel je sneg, da nikoli takega; na hribu nas je zamed-lo do pasu in ãez. Sedeli smo za peãjo, v topli jeãi; in na‰emisli so bile vklenjene z nami, so se plahe in premraÏeneskrivale v ti‰ino srca, si niso upale do grla. Îe smo bili zagrniliokna; bela noã je bila zunaj, brezkonãna v miru in hladniprazpoti. Dekla je ‰la zaklenit hi‰na vrata, ali blizu nato jeudarila nanje moãna pest: »Odprite, ljudje boÏji!«

V veÏo je stopil Martin. Otepal si je suknjo in ‰kornje, ‰kle-petal je z zobmi, pomeÏikoval urno ter se obrnil vstran, komu je dekla posvetila s sveão v obraz.

»Tako je paã … dolga je, dolga, ljubi Bog. in strma … in sne-ga je veliko!«

Jecljal je, govoril zase, da najbrÏ sam ni vedel kaj, oziral seplah naokoli, kakor da nekoga i‰ãe, ali da se nekoga boji.PoloÏil je culo na tla, postavil palico v kot, nato je prisedel k


87

nam za peã, oprl premrle roke ob kolena, skljuãil Ïivot glo-boko in nagnil glavo; oãitno je bil sila utrujen.

»Kod ste hodili, popotni Martin, ob taki uri in v teh zame-tih?«

Mencal je dlan, pomajeval z glavo, gledal v tla.»Daleã … prav od horjulske strani … TeÏko sva bredla in

brodila, zgubila sva se … kajpak, saj poti ni … in tudi hi‰e ni… in ãe je, je za popotnega ãloveka zaklenjena in zadelana!«

Dali smo mu kruha in vina; jedel je hlastno, pil zdu‰koma;in ko je jedel in pil, sem videl, da se mu roka trese in da je vlica ves bolan in star.

»Kdo pa je ‰e hodil s teboj,« je vpra‰ala dekla »ko pravi‰,da sta brodila in brodila?«

»Eh, kdo … popotnik je bil! Tam nekje se mi je bil pridruÏilv polhograjskilh hribih … «

»Kje pa je ostal?«»Nikjer! Saj je ‰el tod mimo … «Gledal je v tla napol miÏe, kakor da ga je sram, ustnice so

se mu smehljale postrani in so vztrepetavale.»Tak ãlovek je, da ne mara druÏbe … Zares, ãe sva ugledala

hi‰o in v oknu luã, me je vlekel stran … Dolgo pot ima ‰e predseboj, neznano dolgo, pa jo bo Ïe zdelal kako — saj je popot-nik!«

»âuden popotnik!« se je zasmejala dekla; vzela je sveão,zazehala na steÏaj ter ‰la spat. —

Ostala sva sama za peãjo, vino je bilo pred nama na mizi.Martin se je nagnil k meni; govoril je ti‰je, zamolklo ‰epeta-je, kakor da bi govorila iz njegovega zbeganega srca sama tanoã, tako samotna in tesnobna.

»Saj nisem bil v horjulski dolini … kaj bi tam? Rekel sem


88

kar tako. da bi ne izpra‰evali … ne poizvedovali po njem, si-romaku. Bil sem ãisto na drugi strani, tam pod Kamnikom;od ondod sem pri‰el. Blizu ârnuã se mi je pridruÏil. Spoãet-ka ga nisem spoznal; mislil sem, da je le moja senca, ki se ma-je in ziblje pod tem sivim soncem. Dotaknil se me je, poboÏalme je z dlanjo po rami; takrat sem ga pogledal natanko insem videl, kdo da je. Zabolelo me je v srcu, da nikoli ‰e netako. Postaral se je bil od sile; ãisto siva je bila brada, prej takolepa in svetla; oãi so bile objokane, kalne, rdeãe obrobljenevse naokoli. Suknja je bila Ïe vsa preperela, visela je v cunjahod njega, tresel se je od mraza; hodil je ob dolgi pastirski pa-lici; opotekal se je, pogrezal se, padal na kolena, ker je bil tru-den od take poti in najbrÏ tudi laãen. Smilil se mi je, pa kaj bibil storil, kaj bi mu bil dal? Prijel sem ga pod pazduho, da bi,mu malo pomagal, pa mi je samemu Ïe zmanjkovalo. Na Po-savju naju je zalotil mrak. Ob cesti sva ugledala vojaka, ki jestal tam z bajonetom ter naju meril s temnim oãesom. Tova-ri‰ me je potegnil za rokav in mahnila sva jo kar preko polja,gazila sva na celo, padala, Bog se usmili, on pa ni jeknil, nipotoÏil z besedo ne. Tam, prav blizu, se je prikazala topla luã-ka; krenil sem tja, da bi se ogrela, pa se je ves tresel in me jevlekel stran. Bal se je ljudi; in jokal je brez nehanja, ‰e rokamu je poihtevala … «

»Kdo je bil ta popotnik?«Nagnil se mi je prav do ust.»On sam je bil!«Spreletelo me je od lic do nog, kakor strah pred neãim sil-

nim, kar je blizu, Ïe tik pred durmi. »On sam je bil. Jezus… «Molãala sva. Nazadnje me je pogledal naravnost s svojimi

sinjimi, otro‰kimi oãmi in se je zaupljivo nasmehnil.


89

»Jaz pa sem mu potoÏil vse … tudi zaradi tiste skodelicesem mu potoÏil. «

Drugo jutro ga ni bilo ne v hlevu ne pod kozolcem, izginilje; in mislim, da ga ne bo nikoli veã. —


90

âETRTA POSTAJA

»Jezus sreãasvojo Ïalostno mater«

Ko sem bil otrok, sem rad ogledoval podobe kriÏevegapota na mraãnih cerkvenih stenah. V osamljenem hra-

mu, hladnem in tihem, v ozraãju, ki je ‰e vse di‰alo po jutra-nji ma‰i, molitvah in kadilu, so podobe oÏivele, stopile so izokvirov in so govorile naglas. Njih povesti so bile polne Ïa-losti in hkrati polne tolaÏbe. Iz daljnih krajev so bile in iz dalj-nih ãasov, pa vendar so bile tako Ïive in resniãne pred menoj,kakor bi ne mogla biti nobena zgodba, ki bi se vr‰ila ob be-lem dnevu, telesno in ‰umno vprião oãi. Gledal sem oblaãi-la, kakor jih ljudje takrat, za mojih otro‰kih let, niso veã no-sili, halje in jopiãe bele, rdeãe, pisane, s trakovi in pentljamina‰arjene; ali vendar se mi ta oblaãila niso zdela prav niã tujain neznana, temveã ãisto domaãa, kakor da bi jih sreãaval nacesti vsako uro. Videl sem obraze divje, zagorele, krivonose,Ïehteãe brezsrãnost, zlobo in sovra‰tvo, pa se jih nisem bal,mi nikakor niso bili razbojniki iz Jutrove deÏele, ki so pri‰liÏalit in ubijat, kar je bilo ljubega mojemu srcu. Zdelo se mi je,da sodijo poleg, h Kristusu in Materi boÏji, kakor senca po-leg luãi, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Razloãil semglasove, nikoli zasli‰ane, iz brezna vpijoãe, krik in vri‰ã, zas-meh in zmerjanje in jok Ïensk iz Jeruzalema; nobene besedenisem razumel, ali vse sem obãutil in presunile so mi du‰o.Tako sem hodil v svetem mraku od postaje do postaje ter sem


91

gledal in poslu‰al Ïivo zgodbo, ki mi je bila zmerom draga inzmerom stra‰na.

Sredi med zagorelimi, kriãeãimi obrazi se je tiho svetilolice njega, ki je nesel teÏki kriÏ. Takrat ‰e nisem videl njego-ve lepe brade, od krvi in praha oskrunjene, nisem ‰e ugledalnjegovih velikih, mirnih, svetlih oãi, ki so vse spoznale in vsevedele. Mislil sem, da je majhen, ubog otrok, ki so mu bilibrez usmiljenja naloÏili breme, devetkrat veãje od njega; sajje omagoval pod njim celo moãni Simon iz Cirene. Bos je bilotrok, ki je nosil kriÏ, in tudi nog njegovih, teh sirotnih, prejtako belih, se je drÏala strjena kri. Roke so objemale stra‰niles in rokavi rdeãe halje so se vili nazaj prav do komolcev, daso se svetile v soncu ãiste otro‰ke lakti; in ‰e na teh ãistih lak-teh so cvetele rdeãe kaplje kakor mak na polju. Na glavi jenosil venec, iz trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stote-rih kanglic brez milosti lila boleãina na ãelo, na lica in na oãi,da se je zasenãila njih nebe‰ka luã, in celo na ustnice, te medvsemi vekomaj blagoslovljene.

Med ‰tirinajsterimi podobami, ki so se vrstile po mrzlihstenah v mraku in ti‰ini ter se prijazno in odkritosrãno pogo-varjale z menoj, kadar sem bil z njim sam, je bila mojemusrcu najbliÏja ãetrta postaja, tista, kjer sreãa Jezus svojo Ïa-lostno mater.

Tudi ona, Mati boÏja, je imela ãisto otro‰ki obraz. Drobenje bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oãi je sijalo iz njega,dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledovalo vi-soko sonce. Obleãena je bila v dolgo sinjo haljo, prepasano s‰irokim, temno modrim pasom, in sinjina je odsevala na licih,da so bila ‰e neÏnej‰a in bledej‰a. Na neki podobi v stari va‰kicerkvi je imela srce presunjeno s sedmerimi meãi, in ko je


92

stopila iz okvira, so se narahlo zazihali in stresli teh meãevjekleni roãniki, ki so imeli obliko kriÏa, in kaplja krvi je kanilaiz srca.

Ta ozki, beli obraz je priãal brez solz in brez besed: »âiga-va boleãina je veãja od moje?« Ob poti je stala, ko je pri‰elmimo. Pri‰el je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes injih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeã prah, kri je vpila do nebes.In vse je utonilo v njem, vtse je izginilo, niãesar veã ni bilo, onsam je bil, prav sam v tem neizmernem krvavem oblaku.Otrok je bil, ki je objemal teÏki kriÏ. Omahoval je pod njim,opotekal se in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubilnjegovo ãelo. Tako je ‰el v neusmiljeno smrt. Kakor seÏe belaroka v noã, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera njenihoãi prelilo sonce v sonce. »Sin moj, ti ljubi otrok moj!« Komajje videl to roko, to lice, te oãi, komaj je sli‰al ta glas, ni bilotrpljenja veã, ne trnovega venca veã, ne kriÏa veã. Visok inlep, brez krvi in brez poniÏanja je stopil k nji, da bi jo poto-laÏil; ker njena boleãina je bila veãja od njegove. —

Zdaj, v tem stra‰nem ãasu, ga vidim Ïivega tik pred seboj,vidim ga tisoãkrat in sto tisoãkrat. Njo vidim, Ïalostno mater,tudi njo tisoãkrat in sto tisoãkrat. âlovek gre na Golgoto, dabo trpel in umrl in da bo vstal poveliãan.


93

TRETJA URA

Pred zdavnim, zdavnim ãasom, kakor da je Ïe daleã on-stran Ïivljenja, sem sanjal vsako jutro lepe sanje. Vsako

jutro, komaj da sem se vzdramil, so pri‰le k meni, mlade, ve-sele, vse ‰e rosne, Ïarki ranega sonca. Moji otroci so bili, izmojega srca in mojih misli porojeni; vraãali so se k svojemuoãetu utele‰eni in pozdravil jih je z radostnim zaãudenjem.Mnogotera teh sanj, mojih otrok, ni bila tako sonãna, ne takoglasna in zdrava kakor njene mlaj‰e sestre; mnogoteri se jepoznalo na ozkem licu in na zamolklih oãeh, da je bila solzanjena mati; ali vse so mi bile enako mile, vse so bile moje,kajti celo v bridkosti in boleãini je bila brezmadeÏna lepota.Zjutraj so pri‰le in so bile ves dan poleg mene, koderkoli semhodil; ãasih so se gnetle krog mene, so razposajene vriskalein plesale, da sem plesal in vriskal z njimi; ãasih so se mi skri-le za deblo, za plot, za grm, da sem jih iskal in klical, taval zanjimi v kolobarju kakor z zavezanimi oãmi. Mnogokdaj sobile tako Ïive, jasne, ãisto telesne, da bi bil vsako posebej lah-ko objel in poljubil; koj nato sem z roko in s pogledom segelv meglo, nobenega obliãja ni bilo veã pred menoj, vse je iz-ginilo mahoma, kakor ugasnejo sence pod oblakom. Motilome je velikokrat, da jih je bilo preveã krog mene, da od samihmigljajoãih, prelivajoãih se luãi nisem nobene docela razloãil;le eno med vsemi bi bil rad prav zvesto pogledal, privil pravtesno k sebi, dal ji svoje srce vse do kraja; in klical sem jo, da


94

bi mi ostala sama, najbliÏja, edina. Zgodilo pa se je tudi, dasem bil zares ãisto sam z najlep‰o med njimi in da me je bilonazadnje strah te edine; ker Ïe so se ob njeni podobi odpiraleduri v tisto globoãino mojega srca, ki je bila skrita vsem in kime je bilo samega sram in groza, da bi pogledal vanjo; zaÏe-lel sem si glasnej‰ih druÏic, poklical sem jih in pri‰le so, dasem se igral z njimi, izbiral med njimi po svojem veselju. Biloje, kakor da Ïivim tisoãkratno Ïivljenje. Vsak hip je bila po-doba, vsaka je bila drugaãna in vsaka sem bil jaz; na tisoãekapljic je v mavriãni svetlobi ‰kropilo iz ene same posode terse je vraãalo vanjo. In ‰e zveãer sem jih gledal skozi trudnetrepalnice, lepe otroke svojega srca; hodili so po prstih, ‰epe-tali so tiho tiho, nazad nje so mi ljubeznivo zatisnili oãi.

Tako je bilo pred zdavnim, zdavnim ãasom. Zdaj ni veã;komaj da je ‰e ostal spomin.

Zdaj se bojim jutra, bojim dneva in veãera. Lahkonoge,jasnooke, mlade sanje — kje so? V zdramim se, ãutim jutranjihlad, sli‰im korake zunaj in strah me je, da bi odprl oãi. Kervem, da bom ugledal koj v prvem trenutku en sam obraz,gledal ga ves dolgi dan in ‰e pozno v noã; mrtva‰ko spaãeni,bolesti, groze in sovra‰tva polni obraz Meduze. Moje srce niveã poljana, ki rodi cvetic, kolikor in kakr‰nih hoãe, po svojivolji in svojem nagnjenju; moje oãi niso veã okna, ki se od-pro, na katero nebe‰ko stran jih je Ïelja; moja usta niso veãzvon, ki poje veselo, kakor je bil ustvarjen. Srce, oãi, usta, ‰elica, roke in noge, vse je kakor uróãeno, je zasuÏnjeno enisami neizreãeni in neizrekljivi misli, eni sami stra‰ni podobi,ki brez usmiljenja, brez nehanja nemo strmi vame z ostekle-lim, zakrvavelim pogledom. Vpra‰aj: kdo je? Imena ji ni, imebi bilo odre‰enje.


95

Na meni samem, na mojem obrazu, vedenju in nehanju serazodeva podoba mojega gospodarja, kakor kaÏe ogledalolice ãloveka, ki gleda vanj. Videl sem zadnjiã svoj obraz izzaonih zdavnih ãasov in ga nisem spoznal. Mladeniã je osupelzastrmel vame, starca.

Dolgo sem mislil, da sem sam, zaklenjen v noã svoje gro-ze, zavrÏen, odsekan od Ïivega drevesa. Toda ko sem stopilna cesto, sem spoznal, da je mojih drugov brez ‰tevila, da jihje, kolikor je src in lic. Spogledali smo se in smo drug preddrugim povesili oãi. In vsakdo med nami, kdorkoli in karko-li je bil, je potoÏil brez besed: »Lahkonoge, jasnooke, mladesanje — kje so?« In vsakdo je razodeval na mrtva‰ko spaãe-nem licu, v osteklelih, zakrvavelih oãeh podobo neusmilje-nega gospodarja: brezdanjo grozo, neizmerno bolest in nadobema ãrno jezero nezaupanja, zlobe in sovra‰tva. Spogledalismo se, povesili smo oãi in smo spoznali, da smo si v strahotibratje, kakor si v jasni, pomladanji lepoti Ïivljenja nismo bili.

Ko so stali Judje pred Pilatom, so si bili bratje. Kakor po-prej nikoli, so si bili podobni v lice, glas in misel, ko so vpili:»KriÏaj ga!« Morda ‰e dan poprej, morda ‰e uro poprej jih jebilo na tisoãe med njimi, ki so se veselo igrali s svojimi sanja-mi, s svobodno ustvarjenimi otroki svojega srca in svojihmisli. Zdaj so bili vsi en sam mrtva‰ko spaãen obraz, ki jepoln zlobe in bolesti uróãen strmel v eno samo strahoto. Ensam obraz, le ene oãi, le ena usta: »KriÏaj ga!« Bratje so si bilipred Pilatom in bratje na Golgoti.

Ali ko je odbila ura tretja, se je pretrgalo zagrinjalo od vrhado tal. Grmeã se je razsula noã pred njimi in v njih, pred nji-mi in v njih so grobovi pojoã oznanjali novo zarjo. Mrena je


96

padla od oãi, da so izpregledale utolaÏene, od src, da so sevzdramila ‰e ihteã v jutro in upanJe.

O Bog, da bi Ïe tudi meni, da bi tudi nam, v sramoti, bo-lesti in strahu tavajoãim, da bi nam vsem Ïe bila ura tretja! —


97

VRZDENEC

Moja mati je bila doma z Vrzdenca. Ta vas je, pravijo, tam nekje v Horjulski dolini; jaz ne

vem, ãe je res, ker je nikoli nisem videl in je tudi na nobenemzemljevidu ni zaznamenovane. Ali da je na svetu in da je celoprav blizu, je ãisto gotovo. Morda sem bil Ïe do nje samo ‰eza uro hoda; morda sem jo bil kdaj na dolgih svojih potih po-nevedoma Ïe ugledal, pa je nisem spoznal po imenu in mi jebila tuja in nema kakor vsaka druga vas. Zdi se mi prav zares,da sva nekoã stala z materjo na hribu ter gledala nanjo. Zgo-daj zjutraj je bilo, mislim. V dolini so bile ‰e bele megle, iznadmegla se je vzdigal holmec, na holmcu je bila cerkev z viso-kim obzidjem in na to cerkev je sijalo Ïarko sonce. Na mate-rinem obrazu je odseval ta nebe‰ki svit. Iztegnila je roko in jepokazala na cerkev. »Tam je Vrzdenec!« Njen glas je bil glo-bok, mehak in zami‰ljen, kakor da bi rekel otrok: »Tam sonebesa!« In kakor da bi jetnik strmel skozi omreÏje: »Tam jepolje!« … Morda pa je vas ãisto kje drugje in ãisto drugaãnain so bile vse to samo sanje.

Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem, da nikoli ne bom.Tudi ne, ãe bi bil en sam korak do tja. Spomnim se na to vas,kadar sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi pribliÏa,kakor se ãasih razboleli in prepla‰eni du‰i pribliÏa smrt. Pre-‰inila me je nekoã misel, iz temne globoãine, iz bolesti je bilasegla, da bom ob tisti uri, ko se bo treba napraviti na zadnjo


98

pot, ugledal s slamo krito koão, kjer se je rodila moja mati,ugledal tudi ‰e njeno zibko, z rdeãimi srci pomalano; in videldrobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove prve,nebogljene korake, sli‰al njegov tenki smeh, njegove jeclja-joãe, napol razumljive besede … in da bodo vse naokoli, ka-kor cvetice na polju, cvetele bele misli srca, ki ‰e ni bilo ranje-no od spoznanja. Pre‰inila me je taka misel in ne dvomim niã,da se bo res tako zgodilo. Ker spomin, ki se ãloveku oglasi izonih krajev, ne laÏe nikoli.

Dan pred smrtjo se je mati selila. Bilo je Ïe podmrak in tru-den sem bil. Mati je mirno sopla in zdelo se mi je, da spi; zatosem ‰el po prstih iz izbe ter se napotil k sosedu, da si odpoãi-jem ob kozarcu vina. Ostal sem tam, dokler se ni do dobre-ga znoãilo. Ko sem se vrnil ter priÏgal svetilko, me je zgrabi-la za grlo neznana groza. Materina postelja je bila prazna.Stal sem in trepetal in se nisem mogel ganiti. Niã ne vem ka-ko in niã ne vem kdaj sem se prestopil, hodil s svetilko v rokipo izbi, po veÏi; in vse, kakor da hodi neki drug, ãisto tuj ãlo-vek, jaz pa da stojim za mizo ter gledam in ãakam, kaj da boopravil. Tako sem pri‰el skozi veÏo in po dveh lesenih stop-nicah v malo kamrico, kjer je imela stara Ïenska svoj kot. Napostelji je leÏala moja mati. Ko sem jo ugledal, mi je stisnilo,do kaplje izÏelo srce nekaj tako ãudnega, da nikjer ni temuimena; bolest in ljubezen, oboje in ‰e veã. Mati je bila mlada,lica so bila zdrava, oãi jasne in vesele, na ustnicah smehljaj.Gledala me je z nekako tiho, pritajeno pre‰ernostjo, nespa-metnega otroka, ki trepeãe, da sam ne ve zakaj.

»Kako ste pri‰li v to posteljo, mati?«»Sama sem pri‰la; Nikar ne misli, da sem tako hudo bol-

na! âe Bog da, bova kmalu na Vrzdencu. Saj se meniva Ïe


99

toliko let! Ko sem vstala, se mi je kar zdelo, da bi se napotilanaravnost tja, pa nisem na‰la obleke. Kam ste jo spravili?«

Ob teh besedah, ob tem pogledu in smehljaju mi je bilo,da bi ‰el kam v samoto, v temo in tam potoÏil nebesom. Kerobãutil sem, da je v kamrici ‰e nekdo tretji, ki se sklanja nadnaju bled in visok ter naju poslu‰a.

»Tista postelja tam ni prav postlana; peãe me, kakor da stemi nasuli Ïerjavice pod rjuho. Tukaj je bolj‰e, le malo daleãje. Saj bi Ïe skoraj bila pri‰la do Vrzdenca, iako sem hodila.Stopim in tudi zid stopi na stran, kakor da bi se otroci lovili… Mislim, da bi si naroãila voz do Vrzdenca, drugaãe ne pri-deva nikoli tja. Kako bodo gledali, ko se pripeljeva! Saj biMrovec dal voz, kajne?«

»âemu bi ga ne dal?«»Zares, ãemu bi ga ne dal? Rano zjutraj se odpeljeva, ne-

delja bo in sonce. Jaz vem, da bo vse lepo, kakor da bi bilo vsvetem pismu. Zgodilo pa se bo kmalu; nocoj ‰e ne, ker je Ïenoã, ali jutri najbrÏ … stopi no k Mrovcu in povpra‰aj zara-di voza … âemu joka‰?«

Vroãe se mi je bilo izlilo iz oãi in mi je Ïgalo na licih. Matise je ozrla name z globokim, nemirnim, ãudno plahim po-gledom; obrnila je glavo k zidu, spet je bil bolan, ubog, odtrpljenja in bridkosti izsesan njen obraz.

âlovek, ki je imel pelin za kosilo in pelin za veãerjo, ki je‰kropil ljubezen, koderkoli je hodil, sam pa ni okusil nobenekaplje, si na tihem, prav na skritem dnu svoje du‰e ustvarisvetle sanje, brez katerih bi moral skoprneti od vsega hude-ga. Najprej se mu zasveti od nekod le prav poniÏna luãka,spomin na nekaj milega, Ïelja po neãem lepem, mehkem, karmorda nikoli nikjer ni bilo in nikjer ni. Luã pa je zmerom


100

lep‰a in svetlej‰a, kolikor veã je bridkosti in kolikor bliÏe jeodre‰enje. Dokler se svetloba nazadnje veliãastno ne izlije vono, ki je zadnja in veãna; ter je tako izpolnjena obljuba, srcudana, in doseÏeno plaãilo za verno zaupanje.

Spomnim se na Vrzdenec, kadar mi je v du‰i mraz, kadarmi zahladi v lica tesnobni strah, ki je spomin na smrt … Kajje res Ïe blizu tisti ãas, tista sonãna nedelja? Mrovec, pripravibrÏ voz, da se popeljeva z materjo na Vrzdenec! …


101

POBRATIMI

Mnogokdaj se primeri, da se v enem samem trenutkuodpro vsa srca in skozi ‰iroka vrata prikipi du‰a v lica,

v oãi in na jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni kakorbrat bratu; ker bratje so si, v najglobljih globoãinah. ZdruÏijose v veliki radosti ali v silni bolesti, v blagoslovu ene milosti,pod teÏo enega udarca; vsi glasovi so en sam vrisk, en samvzdih. Ena luã obÏari obraze in v njenem svitu so si enaki, sovsi enako spomladanji ali enako mrtva‰ki.

âasih odpahne narahlo prislonjene duri src le beÏen dih;prikaÏe se le ozka, svetla ‰pranja, komaj za hip, toda prikaÏese. Zgodi se v gledali‰ãu, zgodi se na cesti, da se spogledajoter se smehljaje pozdravijo tujci ob eni sami besedi, ki je ljubavsem, ob enem samem veselem sonãnem Ïarku, ki je nepri-ãakovan zablisnil izza oblakov. Pozdravili so se in koj so situjci, ne poznajo se, ne mislijo veã drug na drugega; svetla‰pranja je ugasnila, tiho so se zaprle duri. Ali kakor je bil be-Ïen tisti trenutek, bratje so si bili v njem in srce se je polju-bilo s srcem.

Kadar pa buti v vrata vihar, jih odpre siloma in sunkomana steÏaj, da zajeãe in se stresejo v teãajih, takrat ni veã no-benih skrivnosti; kar bi drugaãe molãalo na vekomaj, privrekvi‰ku brez strahu. Srca, prej zaklenjene izbe, so prostranesvetle veÏe, kamor stopi s ceste, kogar je volja.

»Ob tisti uri so se ljudje, ki se prej nikoli niso videli, kar na


102

oãitnem trgu objemali in poljubovali«. âigava je bila roka, kije samolastno odpahnila vrata zaklenjenih ãlove‰kih src? Nizapisano in tudi ni poglavitna stvar. Poglavitna stvar je, da sose ob tisti uri ljudje objemali in poljubovali, da so se spoznali,v svojem bratstvu. Srce hrepeni in ãaka Ïeljno, da bi se sme-lo razodeli srcu, tako da bi se zru‰ili vsi jezovi in bi se do kap-lje prelilo drugo v drugo. Bog usli‰i to Ïeljo po svoji modrosti,kadar je ãas, in po‰lje na svet nezasli‰ano radost ali brezmej-no gorje.

Med jetniki sem bil in v spominu komaj ‰e razloãim obrazod obraza, glas od glasu. Vse oãi so gledale enako, ena skrbje bila v njih, ena bridkost, en strah, eno upanje. Poprej so sibili tujci, Ïivljenje jim je teklo v tako razliãnih oddaljenihstrugah, da bi se paã nikoli ne bile sreãale, nikar spojile; govo-rili so razliãne jezike, mislili razliãne misli, gospodje so bili inhlapci. Zdaj so si bili blizu, so se poznali do najti‰jih celic,kakor da so leÏali nekoã v eni zibki. Kmalu so si bili podob-ni v lica in celo po govorici in hoji; ker srca so bila odprta inso bila eno ter so ustvarjala le eno podobo. Tudi kadar so sesporekli med seboj do hudega, so se sporekli bratje; ni je bilomoãi, tudi v njih samih ne, ki bi bila mogla zaloputniti duri,odprte na steÏaj. âe se izlije iz tvojega srca le ena kaplja v srceãloveka, ki gre mimo, ostane tam za zmerom, te za zmeromdruÏi z njim, ki je morda Ïe v grobu. Kadar se spomnim na-nje, se spomnim na vse, vendarle razloãim en sam obraz, enesame oãi, sli‰im le en glas, ki mi je mil in ljub, kakor je bole-sten in poln grenkobe.

Mnogokdaj se mi je sanjalo, da vidim brez‰tevilna mrtvatrupla, nakopiãena na poljani, ki se razprostira brez konca. Tatrupla so okrvavljena in oblatena; toplo spomladansko son-


103

ce sije nanje, ali ne ganejo, se. Vselej, kadar se mi je tako sa-njalo, se mi je zdelo, da so ti bledi obrazi, ki veã ne gledajo inveã ne dihajo, ãisto enaki drug drugemu, kakor da je bila vzadnjem trenutku ena sama misel okamnela na vseh; in da seroke, te ko‰ãene in krvave, trdno oklepajo druga druge. Tako,s to zadnjo mislijo v srcu in na licu in s temi sklenjenimi ro-kami so se napotile du‰e pobratimov na ono stran.

Razbolele so moje oãi, vsaka podoba se jim prikaÏe preve-lika, prenasilna, morda celo popaãena; ali ãe jih zatisnem,vidim toliko jasnej‰e, kar je: srce gleda z oãmi, ki nikoli nelaÏejo. âe stopim na cesto, se mi zdi, da nosijo ljudje oãitnoznamenje, vsi enako — kakor Ïebelj, s kladivom v ãelo zabit.Kdo ve, morda ima vsakdo med njimi ‰e svoje posebne skrbi,‰e svoje posebno Ïivljenje tam kje za plotom, kakor nosi vsaksvojo suknjo in svoj klobuk; to znamenje pa jih druÏi in brati,tako da ni nobene skrivnosti med njimi. Ena sama misel je,velika, teÏka in grenka. Vse njih nehanje, vsaka beseda invsak korak se ravna po neizprosnih ukazih te misli; njenisuÏnji so. âasih morda posku‰ajo, da bi se otresli tega stra‰-nega suÏenjstva; ali ne da se, niti s trenom trepalnice ne; ‰ev smehu se razodeva, ‰e v vinski popevki, ‰e v pohotni kvanti.Kdor se upira tej misli, kdor bi ji hotel pobegniti kam vstran,v toploto, pod sonce, tisti je hinavec; in koj se mu na oãeh inv besedi pozna, da je hinavec. Na ‰iroko so odprta srca inÏalost se preliva v Ïalost, groza v grozo. Sreãa‰ tujca iz dalj-nih krajev in niã ti ni tujega v njem.

»Kako je tebi, brat moj?« ga pozdravi‰; in Ïe te je sramvpra‰anja.

Ali ura pride nekoã, ko bo odprl srca topel spomladanskiveter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se


104

bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenãani in z glorijo lju-bezni. »Kako je tebi, brat moj, ki si mi bil brat v bolesti?« …Morda jih bo ‰e nekaj, vsaj nekaj, ki bodo doãakali tisto bla-goslovljeno uro. O, da bi bila med njimi ti in jaz! —


105

SRAKA IN LASTOVICE

Kolikor poznam Ïivali, velikih in malih, ima sraka medvsemi najveã humorja. Ta njen humor je grenak, poln

Ïolãa in ujedljivosti, rezek je in neusmiljen, kakor sama resni-ca; tisti humor je, ki izvira iz stoletne izku‰nje, iz samotnegapremi‰ljevanja in ki ga je blagoslovilo trpljenje.

Moja sraka je nekoliko pohabljena, ker se je bila pome‰alamed ljudi in njih spletke ter jo je doletelo, kar jo je moralodoleteti. Prinesel mi jo je bil popoten ãlovek; vsa nebogljenaje bila, krvava kepa, zmr‰ena in pomeãkana; toliko da je ‰emalo brcnila z nogo, udarila s kljunom. Zdaj se je za silo po-pravila, po‰epava Ïe, kolikor paã more, po izbi in pred hi‰o.Ena perut ji skoraj ãisto manjka; ostanek visi nizdol in pome-ta po tleh. Tudi enega oãesa nima; drugo pa je zelo veliko insvetlo ter pove, kar je treba povedati.

V teh ãasih, ko sem sam in zapu‰ãen, kakor ‰e nikoli, v tehãasih, ko je ãloveka strah, da bi govoril s ãlovekom, mi je nje-na beseda boÏji dar. Zgovorna res ni posebno, ker je preveãzami‰ljena in samosvoja; toda karkoli reãe, je brez laÏi in za-hrbtnosti, je Ïebelj, ki udari tja, kamor sodi. Primeri se mno-gokdaj, da ne razumeva natanko drug drugega, ker sva domaiz svetov, ki sta si nekoliko narazen, in ker tudi najina govo-rica ni ãisto ena; vendar pa vselej vem, da beseduje po pra-vici in da nikoli ni podobna materi, ki laÏe otroku, zato kermisli, da je ne razume.


106

Kadar mi je najbolj hudo pri srcu, pride k meni. Primaje se,nerodno poskakovaje, vzdigne glavo in mi pogleda naravnostv lice s svojim svetlim, rjavim oãesom. Tako se zgodi poseb-no pod noã, ko zaãno trkati temne misli, teÏke sanje na oknain duri. »Kam si se zamaknil?« vpra‰a to njeno svetlo oko.»Ali nisi Ïe vajen teh strahov? Pozabi nanje in ne bo jih veã!Stôri kakor tisti kmet, ki so ga klestili z gorjaãami, pa se jimje smejal naglas. — âemu se krohoãe‰, norec, kaj te prav niãne boli? — so se ãudili razbojniki. — Saj ne tepete pravega! —jim je veselo odvrnil.«

Takrat, ko mi je sraka tako povedala, sem jo postavil pred-se na mizo, da bi se pomenila brez teÏave.

»Po‰tena in usmiljena je tvoja misel, o sraka, ali za tolaÏ-bo je pregrenka! Duri, glej, so zaklenjene, okna, glej, so za-strta in zadelana; toda ponoãi, ko upihnem luã, se odpro tihoduri in okna in zdelo se mi bo, da leÏim pod milim nebom napokopali‰ãu. Tam ne poãivajo samo tisti, ki so mojemu srcudragi, poleg njih poãivajo tudi vse moje mlade misli, mojaupanja z njimi. Ponoãi se vzbude moji dragi, prisedejo nemik meni, toÏijo mi brez besed svojo bolest; vzbude se mojemlade misli, moja vesela upanja; bleda lica imajo, Ïalna ob-laãila nosijo …«

»Tudi meni se prikaÏejo ãasih taki ãudni strahovi!« je re-kla sraka in povesila glavo. »Zadnjiã, ko sem bila komaj na-pol zadremala, sem se prestra‰ila, vzdramila se in ugledalasem jih tristo. Tristo jih je bilo. Vsi mladi in zdravi, sonca ve-seli. Zdaj ni nobenega veã, toliko da je ‰e spomin. Îal mi jeposebno za enega med njimi; tako ãvrst je bil, tako pre‰erenin predrzen! Ni bil moje Ïlahte ne moje sorte, ali rada sem se


107

malo poigrala z njim. Jurãek mu je bilo ime … Jurãek Nego-da!«

»Kaj pa je bil po poklicu?«»Po poklicu je bil vrabec. Vsi so bili vrabci, vseh tristo. Se-

deli so na lipi, svatovali so, ali kaj, pa je iznenada tre‰ãilo van-je in komaj da se je ‰e peri‰ãe vilo v ãrnem dimu … «

Ozrl sem se malo vstran, ker je bil srakin pogled zelo sve-tel in srep.

»Ali si poznala Valenãiãa … Franca Valenãiãa?« sem jovpra‰al. »Deset Ïivljenj za eno njegovo, pa je ugasnil tambrez pesmi in zvona, kakor sveãa v vetru!«

»Kaj pa je bil po poklicu?«»Jurist je bil!«»Drugaãe pa … ali je bila lastovica ali ta‰ãica?«»âlovek je bil!«Tedaj se je sraka raskavo zasmejala, kakor se paã ponava-

di smejejo srake.»Nikar ne zameri, ne smejem se tvoji bolesti, sama jo ob-

ãutim! Pri‰lo mi je le kar tako na smeh, ko sem se spomnilana lastovice, na tiste, ki so obnorele, ko je planil mednjestrah. To se je zgodilo zadnjiã tam nekje pri ·teverjanu, ali kje… milost boÏja, toliko je zdaj imen, ki ne pomenijo veã nobe-ne stvari in nobenega kraja! Gosposko so preblisnile v enemsamem Ïarku izpod neba, da bi se razgledale po svojih do-movih. Letele so v jasnem loku, vtomer, vonomer, visoko,nizko, blizu, daleã; dóma ni bilo nikjer, nikjer niti enega, nezibke, ne postelje, ne groba. Iz puste zemlje je ‰iroko zevalãrni strah, nad njim so kroÏile, kakor uróãene, prosile s ten-kim svojim glasom: Kje je moj dom? Povejte mi! — Od ju-tranje in od veãerne strani jim je z glasnim smehom odgovar-


108

jala smrt: Tukaj, lastovica, glej, tukaj je tvoj dom! — In nisose ganile nikamor, ni jim pri‰lo na misel, da bi pobegnile. Pa-dale so, kakor zrele ãe‰nje z drevesa, popadale so vse do zad-nje. Eno sem ‰e videla na svoje oãi, da je ‰vignila za frãeãosmrtjo, ker je mislila, da je mu‰ica … To se je zgodilo pri ·te-verjanu, ali kje … Vse do zadnje so popadale zaradi bridkosti.In vendar so imele krila, da bi lahko ‰le do samega sonca!«

»Rekla si, da so obnorele, in smejala si se jim naglas!«»Smejali so se vsi, kolikor je modrijanov. Kadar plane raz-

biãana bolest na vrh plota, se prevrne na ono stran, v humor«Zazeblo me je; poãasi, tiho, se mi je zdelo, da se odpirajo

duri in okna.»Pa kaj si storila ti, oj sraka, v teh ãasih, ko so lastovice

poginile od gorja?«Pogledala me je svetlo s svojim edinim, slepim oãesom.»V topli izbi sedim in ãakam strahov … Pa kaj si storil ti, oj

ãlovek?«


109

KADET MILAVEC

ZaÏeli si ãlovek v tej utrujenosti, zaÏeli bolestneje vsakdan in vsako uro, da bi se spustil velik zastor od nebes

do zemlje ter zakril na vekomaj vse, kar se v stra‰nem, ãrnemloku vali in vije pred njegovimi razbolelimi oãmi. Izginilo biãisto brez sledu, kakor izginejo zjutraj divje sanje; bolnik sevzdrami, ugleda svetlo sonce in se nasmehne: »Saj ni bilo niã!Pomlad je zunaj, veselje in Ïivljenje, jaz pa sem mislil, da sembolan!«

Spústi se na zemljo, blagoslovljeni zastor! — Pomlad je zu-naj, lepa, kakor da je prva: Nedeljsko jutro je, sveÏe, polnoluãi — lica kmeti‰kega otroka. Srce je mirno, oko bistro: vse,kar je, kamor seÏeta misel in spomin, je brez madeÏa in brezzlega. Prostrano polje zeleni; tam bo nekoã za‰umelo Ïito, borodilo obilen sad. Daleã na poboãjih in vrhovih sinjih gora,pod ble‰ãeãim, srebrnim obzorjem pojo gozdovi; zamolkla,tiho trepetajoãa je njih pesem, pesem starca godca, ki je samvidel kralja MatjaÏa in ne mara umreti, dokler ga ne ugledav gloriji vstajenja. Po stezah med njivami, na ravni cesti medtravniki so vzklili pisani cvetovi, beli, rdeãi, modri, zeleni, vsimigljajoãi v soncu; vzklili so in shodíli so koj, druÏijo se pri-jazno in kmalu se giblje in vije tam cvetoãa procesija, kajtisteze, poti, kolovozi in ceste se zlivajo v klanec, ki vodi po-boÏno in strmo do cerkve na hribu. Zvonovi ugledajo to pro-cesijo in zavriskajo, nji sami, poljem, gozdovom, luãi in ne-


110

besom za nedeljski pozdrav. In iz pesmi gozda in njiv, nebain zvonov, iz prazni‰kih obrazov otrok, Ïensk, mladeniãev instarcev sije in poje tisto edino, kar je boÏjega na zemlji: lju-bezen in mir …

Da bi se spustilo to blagoslovljeno zagrinjalo, vsaj za uro,vsaj za hip! Toda ãe bi bilo od samega jekla, moãnega, za klaf-tro debelega — od zadaj bi udarilo kladivo in to jekleno za-grinjalo bi se zru‰ilo, kakor zid od pepela. Tam zadaj je gro-zota; in grozota hoãe, da jo vidi‰; drÏi te s kremplji za roko inza pas, da ji ne uide‰; okreni se kamorkoli, zastrmela ti bobleda in nema v obraz; ozri se kamorkoli, ãe proti samim ne-besom, ona je vsepovsod, edina je; nema je, ali vse, kar sli‰i‰,je njen glas, tudi tisti glas, ki krikne ponevedoma iz tvojih ust.V vsakem utripu svojega srca, v vsakem dihu svojih misli,celo v sanjah si njen suÏenj …

Tudi jaz sem si zaÏelel marsikatero uro, da bi zatisnil oãi zadolgo spanje brez sanj; in iztaknil bi si jih brez strahu in bo-leãine, ãe bi zares ne videl niãesar, niãesar veã; ali vem, da biÏe v tistem trenutku ugledal grozoto s tisoãerimi oãmi, poti-soãerjeno. In komaj poskusi‰, da bi se veselo zasmejal, kakorv onih zdavnih ãasih, ti smeh ‰e neporojen oledeni na licih …Padel je kadet Milavec. Kdo je bil ta kadet Milavec? Ah kaj doimena! Saj ne vem, ãe je imel mater, ki je obnemela od ne-zasli‰ane bolesti, ãe je imel brata, ki je utajil solze, da muostanejo za zmerom razbeljene na srcu. Ali to vem, da mi jezdaj, ko ga ne vidim veã, njegov rosno mladi, mirno smeh-ljajoãi se obraz kakor postoterjen, znamenje vseh nepre‰tetihin neimenovanih, ki so bili mladi in jih ni veã. In nekaj teÏke-ga, teÏkega ti stisne srce, obremeni du‰o: glej, oni padajo inti, starec, si obsojen, da jim te‰e‰ kriÏ na grob! Mladost, lepo-


111

ta, dobrotnost, moã, razum — lesen kriÏ na grobu, tam kje napustem hribu, ali na daljni poljani, ki jo je z Ïeleznim plugomrazorala smrt. Vidi‰, da se je to moglo zgoditi, ker se je reszgodilo; in vendar ti je nerazumljivo. Ne zaãudil. bi se pravniã, ko bi stopil nenadoma predte kadet Milavec v vsi svojimladi lepoti ter bi ti smehljaje ponudil roko; pozdravil bi gaveselo in bi vzkliknil: »Saj sem vedel, da ni mogoãe!« In le jebilo mogoãe in le je res. Do tal je podsekan hrastov gozd; karje ostalo, toÏi in trepeãe in se vije plaho v jesenskem vetru…

Ko sem bil ‰e otrok in ministrant, mi je bilo ãudno tesnopri srcu, kadar je cerkovnik po véliki ma‰i uga‰al sveãe, po-sebno po boÏiãni ma‰i polnoãnici. Prej je bila farna cerkevvse do stropa Ïarko razsvetljena, podobe svetnikov so se les-ketale z oltarjev kakor pozlaãene, ves poln luãi je bil zrak,di‰eã po kadilu in prazniku in molitvah. Ugasnila je prva sve-ãa, v svetlobo je segel prvi ozki trak noãi in tesnobe; ugasni-la je druga, tretja sveãa … tiho so se valili v praznoto ãrni va-lovi, skozi okna, s kora, iz zakristije, izza stebrov in oltarjevse je plazila noã; pesem in molitev je utihnila, brez glasu jeumiralo Ïivljenje, smrt je s ko‰ãenim prstom trkala na plahosrce. ·e zadnja sveãa … Niã se ne boj, otrok! Pred vélikim ol-tarjem gori veãna luã, z mirnim plamenom, ki ne ugasne ni-koli, znamenje veãnega Ïivljenja…

Niã se ne boj! Verno prilivaj veãni luãi, ki je v tvojem srcu;v njenem mirnem, zvestem plamenu, v tvoji ljubezni in tvo-jem zaupanju bodo Ïiveli vsi, ki so bili mladi, lepi in blagi!Kadet Milavec ni umrl; niti en sam smehljaj njegovih ustnic,niti ne en sam vesel pogled njegovih oãi ni umrl! Zgodilo sebo, da bodo v onih, ki jih ‰e ni, vstali vsi oni, ki so bili, povr-nili se mlaj‰i, lep‰i in moãnej‰i! Spet bodo priÏgane sveãe in


112

ãez hribe in doline bodo peli zvonovi, klicali k véliki ma‰i.Kdor Ïe si, zaupaj v zarjo tistega dne in prilivaj veãni luãi, kije v tvojem srcu! …


113

MED ZVEZDAMI

Zadnjiã, ko nisem mogel spati, sem ponoãi vstal ter se na-potil na vrt. Noã je bila topla in svetla, tako mirna, v svo-

jo brezkonãno ti‰ino zamaknjena, da sem razloãil vsak glas ssenoÏeti in iz gozda, nenaden, rezek klic, ki je presekal temo,da je vztrepetala, zamolkel ‰epet izpod senc, pritajen, bole-sten stok, kakor da bi v trpljenju zajeãalo ranjeno drevo — namoje plaho, razbolelo srce so trkali ti ponoãni glasovi, ki ãlo-vek ne ve, ali se vijejo iz zemlje ali lijejo z neba, ali so glaso-vi Ïivih bitij ali blodnih ve‰ã. Visoko ãrno drevje je risalo stra-hotne, rogovilaste podobe na svetlo nebo; kadar sem trenil zoãmi, so se te podobe ‰iroko in nerodno zamajale, vzdignilese ‰e vi‰je. Nenadoma so se razmaknile, dvoje silnih peruti jeudarilo ob veje, sova je kriknila ter se plahutaje spustila vgozd; takrat je gozd zavzdihnil, noã se je stresla, spreletel joje mraz.

Na svetli jasi pod vrtom sem legel v travo; tam je bilo neboprostrano in odprto nad menoj. Iznad gozda se je vzdigniltenki, srpasti ‰ãip; bil je mleãno bel in ãisto brez luãi, tolikoda ni utonil med zvezde, ki se niso umikale pred njim.

Ker vse nebo je bilo od roba do roba tako na gosto posutoz zvezdami, da se je Ïareãa srebrna svetloba brez nehanja inbrez presledka prelivala sama vase in nikjer niti za ped ni biloveã prostora sinjini. Vse luãi so bile priÏgane v nebesih, tako


114

da se je ble‰ãalo samim angelom, ki so vajeni sijaja; velikpraznik je paã bil.

Zares, velik praznik je bil tam. Ko sem gledal zvezde in koje bila noã tako tiha, da je zemlja zadrÏavala sapo, sem raz-loãno sli‰al potrkavanje zvonov. Spreletelo me je vsega in glo-boko presunilo, kakor spomin na daljno mladost, na svetoVeliko noã, na nekaj neizmerno lepega, sladkega in vzvi‰e-nega, kar morda nikoli resniãno ni bilo, temveã je Ïivelo le vskritih, hrepenenja polnih sanjah mojega poniÏanega srca. Ojtja bi, k njim, tisóãkrat blaÏenim, ki hite zdaj z lahkim kora-kom od zvezde do zvezde, da ne zamude velikega blagoslo-va pred obliãjem boÏjim med vsemi izvoljenimi in poveliãa-nimi! Ali gorje, moje izÏeto, ubogo telo je priklenjeno na toãrno, trdo, tiho zemljo, ukleto je v noã in samoto in v trplje-nje brez kraja; vsak spomin je vrv, vsaka misel je okov; in odnikoder je ni usmiljene roke, da bi zrahljala te stra‰ne vezi!

Od preÏarke svetlobe so ni trepalnice teÏke in zmeromteÏje, polagoma se je spu‰ãala rdeãa za vesa na oãi. Tedaj sose nebe‰ke zvezde nenadoma zganile, vse hkrati, premikaleso se najprej poãasi, v velikih kolobarjih, zavrtele so se hitre-je, ‰e hitreje, v lesketajoãih se lokih, ki so se kriÏali, sekali inspajali, razmetano goreãe snopje, v katero je bil udaril viharin ga vzdignil do nebes, nazadnje je vse neizmerno nebo odobzorja do obzorja zaplesalo preãudeÏen ples bliskajoãih se,prasketajoãih pisanih luãi, od razbeljene srebrnine do ãrnoÏareãega plamena. In vsa ta vesoljna luã se je niÏala in bliÏala,dvigala me k sebi, vklenjenega, kakor sem bil; kolikor sem ‰erazloãil zvezd, so bile sama silna sonca, tako blizu, da bi sispalil roko ob njih robu, ãe bi jo mogel vzdigniti, kakor je bilaod kamna.


115

Stresel me je mraz, pogledal sem proti nebu in bliskoma sobile vse zvezde tam, kamor jih je bil Bog postavil. Svetle intihe so stale tam, tesno druga ob drugi, vse bele, kakor s‰marnicami ovenãane; meÏikale so prijazno, smehljale so semi. In visoko nad njimi so potrkavali zvonovi, tako daleã, daje bila njih sladka pesem komaj ‰e spomin.

Ob‰la me je prijetna misel, kakor pozdrav od teh belih,prijaznih zvezd: da bi bilo zmerom tako, do zadnjega diha in‰e preko njega, na vekomaj! Da bi nikoli ne minila ta noã, dabi nikoli ne ugasnile te zvezde, da bi se nikoli veã ne prikazaloglasno sonce, to sonce dneva, ljudi in Ïivljenja, solzá in krviin prekletstva boÏjega! Tako bi leÏal tiho, ne, ganil bi se, nevidel bi nikogar, ne mislil bi; le visoko, ãrno drevje bi sanja-lo krog mene svoje polnoãne sanje in zvezde nebe‰ke bi sesmejale nad menoj — dokler bi se nekoã polagoma, prav po-lagoma ne priãela dvigati ta moja postelja, svetla jasa, plavatilahko in mirno belim zvezdam naproti in te bele zvezde biprihitele, prijele bi za robove s srebrnimi rokami ter me pre-pevaje vzdignile kvi‰ku, v tisto milo, toplo luã, ki je njih veãnodomovanje.

Ob tej prijetni misli so se resniãno zganile in razmaknilenebe‰ke zvezde, veãje so bile in svetlej‰e, bliÏale so se mismehljaje. Videl sem jih bistro, kakor da bi se njih drobne,srebrne noge Ïe dotikale najvi‰jih borovcev. Ogrnjene so bilev tanãice, posute z ble‰ãeãimi biseri; in skozi tanãice so seÏarko svetila njih ãista devi‰ka telesa. Beli obrazi nagnjeni,svetle oãi uprte v zemljo, roke plavaje razprostrte, kakor zasprejem in objem, tako so hitele, tako so se bliÏale; in tisoã-krat tisoã jih je bilo, vrsta za vrsto, sijaj in lepota in milostbrez kraja.


116

Globoko pod njimi so se spenjale iz noãi goste sencekvi‰ku. Valovale so poãasi, trudno, kakor da bi jih zibal veterin kakor da bi jih zemlja ne hotela izpustiti. Ko so jih od bli-zu obÏarile nebe‰ke luãi, sem jih razloãil in spoznal. Lice dolica, drugo tik ob drugem, brez ‰tevila; in vse je bilo kakoreno samo ogromno, temno telo, ki je mogoãno in mirno ki-pelo iz noãi v svetlobo. Lica so bila vsa obrnjena proti nebu,zato so bila ãista in bela, kakor lica zvezd, ki, so jim hitelenaproti. ·e je bilo znamenje trpljenja in bridkosti na ãelu, vudrtih oãeh, na polodprtih ustnicah, na mnogoterem licu je‰e ostala strjena kaplja krvi, pod mnogoterim oãesom ‰e nibila posu‰ena solza; ali Ïe je dahnila na ãelo milost boÏja inslutnja paradiÏa, oãi so zasijale, ustnice so se nasmehnile inko‰ãene, izmuãene roke so se Ïeljno in zaupljivo iztegale na-proti srebrnim rokam zvezd. Ni bilo konca; veã kakor samihusmiljenih zvezd je bilo teh oãi, teh rok, ki so koprnelekvi‰ku, v svetlobo iz noãi in groze, trpljenja in smrti. Dviga-lo se je, kipelo je proti svetlim nebesom od vseh strani obzor-ja; in visoko nad zvezdami je potrkavalo k velikemu blago-slovu pred obliãjem boÏjim …

Ubog, odre‰enja Ïeljan leÏim na trdi zemlji sam … oj tja bi,k njim, ki zdaj z lahkim korakom hite med zvezdami, da nezamude blagoslova! Pridi, zvezda moja, ne pozabi name!

In v sanjah, skozi teÏko rdeão zaveso trepalnic, sem ugle-dal bel obraz, ki se je smehljaje in milosti poln nagnil k meni.—


117

NEDELJA

Iz tople, od rodovitne in blagodarne ljubezni spoãite je-senske zemlje, iz mirno vzdramljene, otro‰kega priãako-

vanja polne noãi je vzklilo preslavno jutro. Meglé, ki so ‰eleno dremale, so se vzdignile poãasi iznad rosne ravní, so senato pognale oblakoma proti nebu ter tam utrnile v mladiluãi. Tiho je vztrepetalo v ãistem zraku, zaiskrilo se je na po-ko‰enih senoÏetih, v zlatem vejevju bukev, jel‰ in topolov.Tako je nedeljsko sonce oznanilo svoje kraljevanje.

Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne pesmi, nevriskanja, ne prazni‰ke besede. Iz doline, s hribov in griãev sose pozdravljale in sil odzdravljale bele cerkve; ali molãale so.Le z oãmi, svetlimi, Ïalostnimi so se spogledavale; in zeblo jihje, ãeprav so bile od gorkega sonca obÏarjene.

Po ‰iroki beli cesti, po stezah preko, travnikov, po strmihklancih se vijo procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker vpotrtem svojem srcu so Ïeljni molitve in tolaÏbe. Ali ãudo, zaãudo: poãasi gredo, tiho in nemo; ne besede ni, komaj da jeplaho ‰epetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo Ïivo-ti; ‰e tisti so starci, ki imajo mladostna lica.

Gredo, gredo in si ‰epeãejo naskrivaj:»Ti, kaj pravi‰, zakaj je umolknila Marija na Hribu? Kaj je

ni veã?«ln oni drugi se s prezeblimi usti nagne k sosedu in mu reãe

skoraj brez besed:


118

»Mislim, da je Marija umrla, ker glasu ni od nje, ki nas jevselej tako lepo pozdravila!«

Nobene besede veã, tudi plaho ‰epetanje je utihnilo.Gruda molãi, ta na‰a gruda, ki je prepevala kakor nobena

nikjer in nikoli! Sladka, bratje, je bila njena pesem, saj ste josli‰ali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse,ãesar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brez-mejna, ãista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slo-venske du‰e in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jut-ru, kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bilkorak lahek in proÏen, lica so bila sveÏa, oãi so gledale jasnoin veselo, na ustnicah je bil smehljaj. In vsakemu je bilo tak-rat srce oãi‰ãeno, od jutranje rose oprano, kakor da smo pri-hajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni biloniã zlega, niã temnega v nas; bili smo verni otroci te zemlje,svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vris-kali, z njo Ïalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrãno,kakor govori otrok z materjo.

Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu, na planinah,na polju in senoÏeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; inbil je najlep‰i v na‰ih srcih.

Milost boÏja, kaj se je primerilo v teh silnih ãasih! Grudamolãi, ta na‰a gruda, ki je nekoã tako veselo in glasno prepe-vala z nami! Ne gane se; nobena pro‰nja, noben klic je nevzdrami. Tudi nebesa molãe; v vsej svetlobi svoji so ledena inneprijazna. Gozd ne ‰umi veã, tiho je polje, ‰krjanci so obne-meli. Ta vesoljna ti‰ina je vsa preÏeta z brezmoãno Ïalostjo;Ïivljenje ne sope veã, vse je okamnelo, mrtvo.

Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja inbridkosti! Nemi kleãe kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se


119

na prsi, ãela jim klonejo do mokrih tal. In blede ustnice ‰epe-ãejo trepetaje tiste velike, ãeznaturne ljubezni, polne besede:

»Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«Pritajena, ‰epetajoãa je ta molitev, ali vendar je glasna, kaj-

ti ne zvona ni ne orgel, niti ne ministrantovega zvonãka. Zatone, ker je veliki petek za vernike in za nevernike, od vzhodado zahoda. Vdrugiã je bil kriÏan Kristus; obsojeni od farize-jev, biãani in kriÏani so bili z njim kristjani, njegovi otroci.

Ko se je zgodilo to stra‰no poveliãanje na Golgoti, se je ne-bo stemnilo, se je zemlja stresla v presilni grozi. In v to gro-zo, v to noã je vriskaje planilo novo, svetlej‰e sonce; zagrinja-lo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij jenastopil svojo pot, da nese odre‰enje od naroda do naroda.

Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Bogasamega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo poniÏanemuãloveku veliãastno vstajenje.


120

VÉLIKA MA·A

Îeljan tolaÏbe in posveãenja sem stopil v farno cerkevsvetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdavnim ãasom videla

in blagoslovila mojo mladost. Po mraãnih, vijugastih stopni-cah sem se napotil na kor, da bi sli‰al od blizu pevce in org-le in da bi blagodi‰eãi oblaki izpred oltarja, prepojeni z mo-litvami, segli naravnost do mojega srca. Cerkev je bila temna,hladna in prazna; v tej ti‰ini in samoti se mi je zdela silnoveãja in vi‰ja nego poprej; in tesnobno mi je bilo, mraz mi jez vlaÏnimi rokami tipal po licu, dihal mi v du‰o plahost instrah. Svetniki so stali na oltarjih kakor sence v senci, nepre-miãni, mrtvi; podobe na stenah so bile ‰iroke ãrne lise brezobliãij in brez Ïivljenja; veãna luã pred vélikim oltarjem jetiho trepetajoãa svetila sama sebi.

»Saj ni veã zgodaj!« sem pomislil. »Saj ni megle in oblakovne! Kako, da so zaspali verniki, in kako, da je zaspalo to ne-be‰ko sonce ter se nikakor noãe vzdigniti iznad noãi?«

Pred oltar je pri‰epal cerkovnik s kajfeÏem v roki. Ta cer-kovnik je vlaãil eno nogo tako ãudno zdaleã za seboj, kakorda bi ne bila njegova; kljub temu se je sukal spretno in se nispotaknil, kajti bil je posla vajen. PriÏigal je sveão za sveão,meni pa se je zdelo, kakor da bi ne gorela nobena; plameni sobili mirni in mrzli, mrtva‰ko beli, in brez luãi. Cerkovnik jeupihnil sveãko na kajfeÏu ter je dolg in skljuãen od‰epal v za-kristijo.


121

Tiho so se odprla stranska cerkvena vrata, kakor da je bilapritisnila na kljuko trepetajoãa roka plahega in zbeganegaãloveka, ki si ‰e k Bogu samemu ne upa drugaãe kot z upog-njeno glavo. Prikazala se je drobna, zgrbljena Ïenska, v dol-go ãrno ruto zavita. Njen obraz je bil tako bel, da se je svetillv mraku, kakor od ãudeÏne notranje luãi obÏarjen. Res je bilnoÏ gorja in boleãine zarezal pod oãmi in po licih globokestruge solzam, ali spoznal sem takoj in strahoma, da Ïenskani beteÏna starka, temveã da ji je komaj dvajset let. Za njo soprihajale druge, s poãasnim, neokretnim, plazeãim se kora-kom, skljuãenim Ïivotom, otrplimi, razjedenimi, splahnelimilici, udrtimi, usahlimi oãmi, opaljenimi ustnicami; vse kakorda nosijo silna bremena na ‰ibkih, izmuãenilh pleãih. In ni sedalo razloãiti sedemdesetletne starke od nedoraslega deklet-ca.

V cerkev so prihajali otroci, s prav tistim plazeãim se, ut-rujenim, omahujoãim korakom, kakor so prihajale Ïenske,njih matere. Starikava je bila hoja, obrazi so bili starikavi instarikavo je bilo tudi vedenje teh prezrelih, izku‰enih, odzgodnjega spoznanja bolnih otrok. Njih lica so bila nabrek-la, sivkaste polti, kakor da se je bila nabrala umazana vodapod napeto koÏo; strahota in Ïalost pa so bile te oãi: ne venem oãesu ni bilo mladosti, ne v enem ni bilo veselja. Kakorda bi se zgrudili pod bremenom, vsak pod svojim, so poklek-nili otroci za kamnito, stebriãasto pregrajo pred velikim ol-tarjem ter nagnili glave prav do oklenjenih rok.

Zaãudil sem se, da mo‰kega ni bilo v cerkev. Ko sem se za-ãudil, se je prizibal skozi vrata postaren ãlovek; to se pravi,imel je lase osivele in lica razorana, obrvi in brke pa ãistoãrne, tako da bi lahko mu bilo ‰estdeset in ãez, lahko pa tudi


122

‰ele dvajset let. Bil je kakor prelomljen v pasu; ob enem kora-ku je zagnal Ïivot vznak, da se je videlo belo v oãesu, ob dru-gem pa ga je sunil daleã naprej; tako se je poganjal do najbliÏ-je klopi.

Koj za njim je pri‰el visok, slok, golobrad fant; ‰e mahu niimel na lepo vzboãeni zgornji ustnici, in ãe bi ne bilo gub podoãmi in na ãelu, bi mislil, da je ‰e napol otrok. Stopal je zdrobnimi, previdnimi, plahimi koraki, kakor po ozki, spolz-ki brvi ãez naraslo vodo. Tresel se je po vsem telesu, potresa-val in pocincaval je tudi z glavo, pomeÏikaval neprestano stemnimi oãmi, tipal krog sebe z obema trepetajoãima roka-ma; tako se je pritipal do klopi ter se tam globoko oddahnil,kakor odre‰en pogube in smrti.

·e so prihajali. Pri‰el je oãe, ki je klonil glavo globoko ingledal temno in mrko v tla; levi rokav mu je pomahoval pra-zen ob Ïivotu, z desnico pa je vodil oslepelega sina, lepegamladeniãa, ki je s praznimi oãmi strmel kvi‰ku. Ob dvehberglah je pritolkel in pridrsal ãokat, pleãat moÏ; nikamor seni ozrl izpod ko‰atih obrvi, njegov zagoreli, bradati obraz jebil priãa otrplega trpljenja, okamnelega srda.

In ‰e mnogo jih je prihajalo, brez ‰tevila kakor da so vsta-jali iz grobov.

Na vseh obrazih pa, tako mnogo‰tevilnih in razliãnih, jebilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, ãisto enakega:neugasljiv, neizbrisljiv spomin na neizmerno srãno bolest, natrpljenje in boleãino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena,na krivico, ki vpije proti nebu in kliãe po sodbi.

Zvonãek ob zakristiji je tenko zapel in prikazal se je stariÏupnik v ornatu. Globoko sklonjen je poãasi in trudno stopal


123

proti oltarju; venec belih las se mu je vil ob sencih, tudi obrazje bil ãisto bel in je razodeval globoko Ïalost.

Ko je stopil Ïupnik pred oltar, so se oglasile orgle, njih glaspa je bil hripav in neubrani zvoki so se lovili in prevraãalibrez cilja. Ozrl sem se osupel; na visokem stolu pred orgla-mi je sedel mladoleten uãenec; izsu‰ena, jetiãna lica je imelin udrte oãi, iz katerih je gledal bledi glad. Na nizkem stolcugloboko zadaj je sedel v dve gube skljuãen mojster orglar;obraz, ob dlan naslonjen, mu je bil ves razdejan od velikebridkosti; pogledal sem bolj natanko tja in sem videl, da imanamesto nog dvoje ‰torov in da iz teh ‰torov mrtvo in trdo‰trli dvoje lesenih kolcev.

S tresoãim, bolnim glasom je molil Ïupnik pred oltarjem,buãno in hripavo, brez radosti, brez vere so mu odgovarjaleorgle na koru; njih molitev je bila zgolj beseda. Verniki sokleãali globoko doli v hladnem somraku; in njih molitev se jetrudna in teÏka vila od ãrnih tal proti stropu. Ta molitev jebila pro‰nja laãnih, poniÏanih, v trpljenju umirajoãih, bila jeoãitanje, hropeãi vzdih bolnika, bila je zadnji, obupni klic.

»Kaj ni dovolj, kaj ni Ïe ãas, o Bog?«Bog je sli‰al in tedaj je videl, da je ãas. Vsemogoãna roka

njegova je odprla vsa okna na steÏaj v vriskajoãih, ‰umeãih,vroãih valovih je planilo sonce v mraz in noã, izlilo se je vpotrta srca in jih napolnilo do roba z velikonoãno radostjo,seglo je v grobove in jim je dalo Ïivljenje, obÏarilo je bledalica, ozdravilo jih je in pomladilo.

Z zvonkim glasom je zapel Ïupnik pred oltarjem:»Te Deum laudamus!«Pred orglami je sedel sam orglar mojster in orgle so zavris-

kale proti nebu:


124

»Tedeum!«In iz tisoã prepolnih src, iz tisoã veselo Ïareãih oãi je zado-

nelo po vsej svetli cerkvi:»Tedeum!«Minila je na vekomaj ãrna ma‰a trpljenja sramote in gro-

ze, zazvonilo je k veãni véliki ma‰i radosti in ljubezni.Tedeum! — — —Sanje ve moje, kam ste se zagledale? —


125

KONEC

Ob‰la me je stra‰na utrujenost, spustila se je temna inteÏka na mojo du‰o, kakor pokrov na rakev.

Sam sem sedel v svoji mrzli, mraãni izbi. Moje telo je bilomrtvo truplo; vse duri do Ïivljenja, veselja in Ïalosti so bilezaklenjene mojemu srcu, niti spomina ni bilo veã. Vse je bilodaleã, daleã zadaj, utonilo je v praznoto in mraz.

Potrkalo je zunaj, poãasi in zamolklo. Tako potrka jeãar,kadar pride po obsojenca, da ga spremi na poslednjo pot. Ve-del sem, kdo je zunaj, zdi se mi celo, da sem priãakoval tegagosta, tega in nikogar drugega.

»Ave!«Tiho, slovesno so se odprle duri in ogromna je stala na pra-

gu sodnica Smrt. V ãrn pla‰ã je bila zavita in ‰iroko perjanicoje imela na glavi. Moje slabotno in vendar tako teÏko truplo seje vzdignilo, da pozdravi gosta, kakor se spodobi.

Ko je sédel za mizo, ni odloÏil perjanice, zavil se je ‰e tes-neje v svoj pla‰ã in je gledal mirno in strmo name s svojimiglobokimi, srepimi oãmi. ·el sem trudoma v kot, da bi prista-vil samovar, skuhal gostu ãaja. In ãutil sem, da so me oãi nje-gove spremljale ob vsakem koraku, mirne in srepe, v dno iz-pra‰ujoãe. In ko je bil ãaj skuhan, sem prinesel samovar namizo, postavil zraven dvoje skodelic ter prisedel k svojemugostu. Toãil sem s trepetajoão roko, gost pa se ni pritaknil


126

skodelice. Ko‰ãene roke so bile trdo in nepremiãno sklenje-ne na ‰irokih prsih, plamena v jamah pod ãelom sta bila tem-na in tiha.

»Pij!« sem mu rekel ter porinil skodelico predenj.Ni se ganil.Mrzla groza mi je leno in poãasi lila iz srca v lice in v srce

nazaj ter je nazadnje tesno objela ves ubogi Ïivot. Ti‰ina vizbi je bila tolika, da je vpila do nebes; in z vso du‰o sem hre-penel in ãakal, da bi ãrni gost izpregovoril, pa ãe bi izpre-govoril najstra‰nej‰o, zadnjo besedo.

In Smrt je izpregovorila; resen in globok je bil njen glas,skoraj blag.

»âlovek, povej, kako si Ïivel, komu Ïivi‰!«Trepetal sem v svojem strahu in v svoji niãevosti; odgovo-

ril nisem, ker odgovora nisem vedel.Tedaj je govorila Smrt sama namesto mene in je rekla … s

prav tistim zamolklim in zastrtim glasom, kakor poprej, ki jebil podoben pesmi veãernega zvona za daljnimi meglami.

»Îela sem veliãastno Ïetev, na brezmejnih njivah sem joÏela, kjer je bil ãlovek sam sejal. Tako dolga je bila ta Ïetev odjutra do veãera in ‰e od veãera do jutra, da mi je bila roka Ïeobnemogla, da se je kosa Ïe krhala. Po kolovozu kraj njive sipri‰el ti in si se ozrl postrani na ãrno deklo boÏjo. Zasmilil seti je ta in oni zlati klas, ki je padel; napol iz strahu, napol izneãimrne hinav‰ãine si potoãil papirno solzo za tem in zaonim, za Milavcem, za Valenãiãem, za Bercetom in ‰e za ne-katerimi; nase, nase edinega pa si mislil ves ãas. Na niã dru-gega nisi pomislil! Nisi pomislil, da to zlato klasje, ki je bilopoko‰eno in povezano v snope, ni umrlo, temveã da bo obro-


127

dilo tisoãkratno Ïivljenje! Pomislil nisi, da nikoli ‰e nobenasolza ni bila potoãena zastonj, da nikoli nobena kaplja krvi ‰eni bila prelita zastonj; pomislil nisi, da je smrt mati in da te‰enebe‰ki tesar mrtva‰ko posteljo in zibel obenem. Vsega tegati ni bilo mar, mislil si nase, bal si se zase, zato ker si gledalposlednjo sodbo in te je bilo te sodbe strah! Strah te je bilovpra‰anja: ãemu si Ïivel, ãlovek, komu Ïivi‰? Povej mi zdaj,ob tej uri, ki je ura sodbe in ura posveãenja: ko pridem k tebi,da pojde‰ z menoj na poslednjo pot, — kóga bo‰ klical na po-moã, da ti bo v trpljenju stal ob strani, da bo tvoj besednikpred praviãnim sodnikom?«

Ukazujoã in trd je bil ob teh besedah glas matere Smrti invsa moja du‰a, ves moj ubogi, poniÏani jaz je bil vklenjen jet-nik njenih oãi, teh temnih plamenov.

Vzkliknil sem; iz globoãine mojega umirajoãega srca jeplanilo:

»Mati!«Tih in mraãen, kakor poprej, je bil plamen njenih oãi; na

du‰o mojo, ki se je krãila v grozi, je tipal mrzli dih iz njenihust. In zaklical sem v tej boleãini, v tem predsmrtnem spo-znanju:

»Domovina!«Milej‰i, jasnej‰i je bil plamen njenih oãi, Ïe se je dramilo v

njem usmiljenje in odre‰enje. Ali ganil se ni moj gost, mojsodnik, ni mi odgovoril, ni me izpustil.

Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo,kar je ‰e imelo:

»Bog!«V tistem hipu, ob tisti, besedi sem se sladko zbudil iz dol-


128

ge, stra‰ne bolezni. Poleg mene, ob ãaju, je sedela svetnicaodre‰enica; drÏala me je za roko in smehljala se je, kakor semati smehlja otroku, ki je ozdravel.

Ime ji je bilo: Îivljenje, Mladost, Ljubezen. —


129

ISBN 91-7301-068-5

www.omnibus.se/beseda

podobe iz sanj - cloverleaf-mall.com · zana: v to ali ono pisarno, v tak‰no ali drugaãno...

Documents