podnebje po svetu

8/17/2019 Podnebje po svetu

http://slidepdf.com/reader/full/podnebje-po-svetu 1/17

8. PODNEBJE PO SVETU

Podnebne (klimatske) klasifikacije: Razvrščanje podnebij v razrede, tipe,podtipe po določenih kriterijih / principih

• Genetske (vzročne) klasifikacije: Temeljijo na splošni cirkulacijiatmosfere (na vzrokih za pojav določenega podnebja)

- Strahlerjeva klimatska klasifikacija

• Efektivne (posledične) klasifikacije: Temeljijo na vplivu podnebja na

biosfero npr. na vegetacijo (na posledicah, ki jih ima podnebje za živisvet)

- Köppenova klimatska klasifikacija



8.1 PODNEBJE NIZKIH GEOGRAFSKIH ŠIRIN

Tropska podnebja in suha podnebja nizkih GŠ- Podnebja v območ ju Hadleyeve celice

Hadleyeva celica

Tropska podnebjapo svetu



Tropska podnebja

• Do 15 / 20°S in J od ekvatorja• Ekvatorialno območ je nizkega zračnega tlaka• Visoko sonce skozi vse leto

• Podnebje določ

ajo ekvatorialne in tropske zrač

ne mase• Ni toplotnih letnih časov (brez zime; najhladnejši mesec nad 18 0C)• Visoke temperature skozi vse leto (majhna povprečna letna temp.

amplituda)

• Visoka vlažnost zraka in velika količina padavin (vpliv ITKZ in vlažnihpasatov iznad toplih oceanov)• Vzporedniško razporejanje podnebij (J→S; S →J):

- Od ekvatorja proti povratnikom se temperature znižujejo, povečuje se povpr.

letna temperaturna amplituda,- Padavine se koncentrirajo v deževni dobi, ki sovpada s premikanjem visokegasonca (zenitalne padavine)



Tipi podnebij



Tropska življenjska okolja

• Tropski deževni gozd- Vlažno tropsko podnebje, rdeče prsti tropskih predelov- Veliko število vedno zelenih vrst (mahagoni,

ebenovec, brazilski oreh, ovijalke, epifiti, …)- Nadstropna razporeditev vegetacije

- Malo podrasti- Velika pestrost živalskih vrst: velike žuželke (metulji)veliki pajki, ptiči (papige, tukani), kače (anakonda),primati (orangutan, šimpanz, gorila)

• Tropski svetli gozd- Višje nadmorske višine, prehod v savano- Redkejše in nižje drevje- Kserofilne in listopadne vrste

- Več podrasti

Tropski svetli gozd

Tropski deževni gozd

Gepard



• Savana

- Menjavanje sušne in deževne dobe, rdeč

e-rumene prsti vroč

ih predelov- Gosti travnati in zeliščni sloj s posameznimi grmi in drevjem (akacije, baobab)- V odvisnosti od količine padavin: drevesna, grmovna, travnata savana- Območ je velikih živali: kopitarji (žirafe, zebre, antilope), slon, nosorog,

mesojedci (lev, leopard, gepard; šakal, hijena…)

• Mangrovski gozd- Ob izlivu rek v morje- Malo vrst, rastline opremljene z

zrač

nimi koreninami• Monsunski gozd

- Zelo izrazita deževna doba- Svetlejši gozd (tikovec, bambus, …)

- Pri nekaterih vrstah listopadnost včasu sušnega obdobja

Savana

Bambusov gozd v JV Aziji



Suha podnebja nizkih geografskih širin

• Območ ja subtropskih celic visokega zračnega tlaka in obal s hladnimimorskimi tokovi

• Nizka absolutna in relativna vlažnostzraka

• Izhlapevanje več je od višine padavin• Malo padavin, velika nezanesljivost

padavin



Življenjska okolja suhih predelov nizkih geografskih širin

• Subtropska stepa- Polsušni pogoji- Polpuščavsko rastlinstvo (trnato grmičevje, šopasta trava, )

• Pušč

ava- Sušni pogoji

- Sive do rumene prsti z malo humusa- Rastlinstvo prilagojeno na malo padavin, nizko zračno vlažnost, velikosušnost, na visoke dnevne temperature in velike dnevne temp. amplitude

- Malo vrst, manj številna vegetacija (kserofiti, psemofiti, sukulenti (kaktusi),halofiti (slana rastišča)

- Malo vrstno in malo številno živalstvo

Subtropska stepa Karavana v Sahari



8.2 PODNEBJA SREDNJIH GEOGRAFSKIH ŠIRIN

• Med 23,5 in 66,5 S in J GŠ• Najtoplejši mesec nad 10 0C (polarna gozdna meja), najhladnejši med

18 in -3 0C• Izrazit topel letni čas (poletje, visoko Sonce) zaradi vpliva tropskih

zračnih gmot• Izrazit hladen letni čas (zima, nizko Sonce) zaradi vpliva polarnih

zračnih gmot• Interakcija med cT, mT in cP, mP zračnimi gmotami v pasu zahodne

zračne cirkulacije (potujoče depresije s frontami) – območ je variiranjapolarne fronte

• Velika vremenska in podnebna spremenljivost• Vzporedniška in poldnevniška razporeditev podnebij:

- V poldnevniški smeri (Z→ V Evrazija; V → Z S.Amerika) se stopnjujekontinentalnost- V vzporedniški smeri od nižjih proti višjim GŠ naraščajo padavine in se

znižujejo temp.

• Gozdna podnebja (listopadni gozd) in suha podnebja srednjih GŠ



Podnebni tip Temperature Padavine Razlaga

Vlažno subtropsko(Cfa)

Izrazit sezonski hod,brez negativnih povp.temp. zimskihmesecev

Zmerno vlažno,ciklonske padavinepozimi, konvekcijskepoleti

Vpliv mT iz Z delovsubtropskih A večinoleta, pozimi občasnocP (pozebe)

Sredozemsko(Csa, Csb) Zmeren letni režim,topla-vroča poletja,mile zime

Vlažna zima, suhapoletja Vpliv cT (subtropski A)poleti, pozimi potujočedepresije

Tipi podnebij

Lega v vplivnemobmoč ju polarne fronte.Pozimi cP, poleti mT

Zmerna količinapadavin, poletnikonvekcijski

maksimum.

Topla poletja, hladnezime, trije meseci podlediščem. Velika letna

amplituda

Vlažno kontinentalno

(Dfa, Dfb, Dwa, Dwb)

Notranjost kontinentovza reliefnimi barieramiizven dosega mP;pozimi prevlada cP,poleti avtohtona suha

zračna masa

Nizka količina padavin,višek običajno poleti

Zelo izrazit režim ztoplimi-vročimi poletjiin hladnimi zimami.Velika letnatemperaturna

amplituda.

Suho podnebjezmernih GŠ(BSk, BWk)

Celoletna prevlada mPzaradi zahodnih vetrov,

poleti šibek vplivsubtropskih A

Humidno podnebje zviškom padavin pozimi

Umiljen režim zaradivpliva morja

Oceansko obzahodnih obalah

kontinentov(Cfb, Cfc)



Življenjska okolja srednjih geografskih širin

• Subtropski vlažni gozd- Drevesne vrste iz tropskih deževnih gozdov in listopadnih gozdov zmernih GŠ- Lovorolistni gozdovi (veliki ovalni listi – magnolija, kamelija, fikus)- Zimzeleni gozd (bambus, iglasti gozd – bor, kriptomerija)

• Sredozemski zimzeleni trdolistni gozd- Drevje in grmičevje prilagojeno na vroča in sušna poletja (črničevje, alepski bor,plutovec, mirta, rožmarin, sivka, …)

- Sekundarno rastlinstvo: makija (nizko drevje in grmičevje), gariga (nizkogrmičevje in zelišča)

- Živali, ki živijo v sosednjih okoljih (listopadni gozd, stepa, polpuščava): srnjak,damjak, muflon, divje koze, kornjača, kuščarice, …)

• Listopadni gozd srednjih GŠ- Visoka listopadna drevesa s košatimi krošnjami (hrastove in bukove združbe;

brest, javor, lipa, gaber, jerebika, …)- Malo podrasti- Oceansko podnebje → listnati gozdovi; celinsko / hladno podnebje → mešanigozdovi

- Bogato živalstvo: rastlinojedci (jelen), mesojedci (lisica, medved, ris, volk), ptiči



• Stepa zmernih geografskih širin

- Polsuho podnebje v območ jih padavinske sence oz. globoko v celinskihpredelih

- Stepne rjave do črne prsti → kulturna stepa (žitarice)- Različna poimenovanja: prerija (S Amerika), pampe (J Amerika), veld (J

Afrika), stepa (Evrazija)- Visokotravna (vlažna) in nizkotravna stepa (kserofilne trave)

- V prsti živeče živali: veliki hrček, prerijski pes, podzemna veverica, viskač,- Dobro gibljivi, rastlinojedi kopitarji: divji konji, turi, zobri, bizoni,

• Puščave zmernih geografskih širin- Suho celinsko podnebje- Malo (travnatih in netravnatih) vrst, rastline rastejo v zaplatah- Pritlikavi grmi, polzelnati grmički (pelin)

Obmo č je stepe Stepa v Aziji



8.3 PODNEBJA VISOKIH GEOGRAFSKIH ŠIRIN

• Med 66,5 in 900

S in J GŠ (polarni in subpolarni pas, del zmernegapasu v V Aziji in S Ameriki)• Najhladnejši mesec pod -3 0C, najtoplejši do nad 10 0C (borealno podn.)• Kratka “poletja” z dolgim dnem (svetle noči, polarni dan)

• Dolge in ostre zime z dolgimi nočmi (polarna noč)• Kratka (intenzivna) vegetacijska sezona oz. brez nje• Vpliv mP (zahodna cirkulacija) ter cP in cA, cAA, poleti tudi prodori mT

(padavine)

• Pojav permafrosta (stalno zamrznjenih tal)• Vzporedniško razporejanje podnebnih tipov• Vlažna podnebja kljub nizki količini pad. (PE ≤ P)

Polarni sij nad

borealnimgozdom

Obmo č jeborealnega gozda



Tipi podnebij

Podnebni tip Temperature Padavine Razlaga

Borealno podnebje

(Snežno-gozdnopodnebje)

(Dfc, Dfd; Dwc,Dwd)

Kontinentalno pod. skratkim in hladnimpoletjem, dolge ostre

zime, velika temp.amplituda, 1 mesecnad 10 0C (borealnigozd)

Nizka količinapadavin, večinomapoleti

Izvorno območ je cP,poleti prehodipotujočih depresij

(mP) - padavine

Tundrsko podnebje

(Subpolarnopodnebje)

(ET)

Ni pravega poletja,nizke temperature,temp. najtoplejšegameseca med 0 in 100C (tundra)

Nizka količinapadavin, večina“poleti”

Prevlada cP, mP incA, zaradi vplivamorja zimsketemperature nisoekstremne

Podnebje polarnih

ledenih pokrovov(Polarno podnebje,Podnebje večnegasnega in ledu)(EF)

Vsi meseci s povp.

temp. pod lediščem

Zelo malo padavin,

velika akumulacijasnega (ledu) zaradinegativnihtemperatur

Izvorno območ je cA

in cAA



Življenjska okolja visokih geografskih širin

• Borealni gozd- Predeli s hladnim in vlažnim podnebjem (gorski predeli v nižjih GŠ, prehodsrednjih GŠ v subpolarni in polarni pas), 1-4 meseci s temp. nad 10 0C

- Permafrost (plitvo koreninjenje), zamočvirjena in šotna tla, podzol- Drevesa prilagojena na hud mraz in dolgotrajno snežno odejo (stožčasta

krošnja) – smreka, jelka, macesen, bor,- Od listavcev tisti z malimi listi, ki hitro obnovijo asimilacijske organe in imajomajhno transpiracijo (breza, jelša, vrba, topol, jerebika)

- Zaradi slabih svetlobnih razmer je zeliščna plast skromna- Malo avtohtonih živali (živali iz tundre in step): los, polarni zajec, veverice,hermelin, medved, volk, ris, poleti veliko žuželk

Tajga- Evrazijski borealni gozd med polarno gozdno mejo (tundro) in stepskim pasom- Pokriva obsežna zamočvirjena, težko prehodna in redko poseljena področ ja

(območ je permafrosta)- Na prehodu je lesotundra (gozdna tundra) oz. lesostepa (gozdna stepa)- Vrste tajge: temna (smrekova) tajga, svetla borova tajga, svetla macesnovatajga, barjanska tajga



• Tundra- Zelo globoko zamrznjena tla, vrhnji sloj (60 – 400 cm) se za kratek čas odtalipoleti

- Pogosta so šotna močvirja- Rastline prilagojene mrazu, zmrznjenim tlom in kratki vegetacijski dobi (nizkoblazinasto rastje, ki plitvo korenini, zelo počasna rast)

- Revna vrstna sestava: mahovi, lišaji (islandski lišaj), trave, zelišča (zlatica, lisič jirep, šaš; zakrnela drevesa in grmi (zelena jelša, breze

- Malo živalskih vrst, ki pa so množično zastopane (severni jelen, moškatnogovedo, volk, snežna lisica, snežni zajec, snežna sova, poleti ptice)

- Poleti je ogromno mrčesa (komar, kač ji pastir, mladoletnica)

Tundra Snežna lisica



• Življenjsko okolje polarnih ledenih pokrovov- Zavzema Grenlandijo, poledeneli Arktični ocean in Antarktiko- Zaradi nizkih temperatur praktično ni vegetacije (pod skalovjem so alge, glive,lišaji)

- Redke živalske vrste, ki so večinoma vezane na morsko okolje: severnimedved, tjulen, mrož; kiti, pingvini, poleti ptiči (albatrosi, viharniki, čigre, galebi)

- V notranjosti Antarktike mikroskopsko majhni nevretenčarji (členonožci,kotačniki)

Kosi plavajo č ega ledu ob obaliGrenlandije

Antarktika

Severni medved

podnebje po svetu

Documents