PISAVE

Karolínška minúskula

je pisava razvita kot pisni standard v Evropi, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih

območjih

Uporabljali so jo za časa Karla Velikega (800 in 1200)

Čeprav Karel Veliki ni bil nikoli popolnoma pismen, je jasno razumel vrednost pismenosti in enotne pisave

pri vodenju cesarstva.

V karolinški minuskuli so v času karolinške renesanse zapisovali kodekse, poganska in krščanska besedila

ter izobraževalna dela.

Pisava se je razvila iz unciale ( iniciale) odtod tudi njeno ime : Karel Veliki

Temptabat et scribere tabulasque et codicellosad hoc in lecto sub cervicalibus circumferre

solebat, ut, cum vacuum tempus esset, manumlitteris effigiendis adsuesceret, sed parum

successit labor praeposterus ac sero inchoatus.

Trudil se je tudi pisati. Pod blazino je hranil pisalne deščice in prazne liste, da bi v prostem

času navajal svojo roko k oblikovanju črk. Ker ni začel dovolj zgodaj, ampak kasneje v življenju,

je imel malo uspeha.

Nova pisava se je širila po Zahodni Evropi najbolj tam kjer je bil karolinški vpliv najmočnejši.

V 10. stoletju so nastali brižinski spomeniki , prvi latinični zapis v slovanskem jeziku in najstarejši zapis v

slovenščni ter izobraževalna dela.

Prva stran drugega brižinskega spomenika

Karolinška minuskula:

razumljiva

enotna

okroglih in strogih oblik

lahko berljiva.

Razumljive velike črke in prazni prostori med besedami, so v karolinški minuskuli postale

nekaj običajnega!!!!!!!

Gotica

Gotica se je razvila iz karolinške minuskule.Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja

črke bolj stisnjene, na isti prostor so spravili več besedila.

Izraz gotska pisava se je prvič pojavil v renesančni Italiji v 15. stoletju, ko je imel izraz gotski podoben pomen kot barbarski.

Primož Trubar je leta 1550/51 izdal prvi dve slovenski knjigi (Katekizem in Abecednik) v gotici.

Pri svojih poznejših delih je uporabljal običajno latinico, ki se mu je zdela preglednejša.