perenič - uvod v pravo (država)

7/25/2019 Pereni - Uvod v Pravo (Drava)

1/25

Uvod v razumevanje drave in prava Anton Pereni1

UVOD V RAZUMEVANJE DRAVE IN PRAVA

Anton Pereni

DRAVA

1. POJEM MODERNE DRAVE IN NJENE BISTVENE PRVINE

Dravo v ojem pomenu oznaujemo kot organizacijo javne oblasti v posameznidrubi ne glede na stopnjo njene izoblikovanosti in nain njenega uveljavljanja.

Drava je novoveki pojem ki je nadomestil prejnje izraze !grko polis rimsko civitas oz. res publica srednjeveko regnum".

#piranje na latinski status $stanje% !italijansko &tato angleko &tate nemko &taat".

&lovenski izraz $drava% pa pomeni obstoj trajnost obstojnost ki oznaujebistvo drave.

Aristotel

'anj je izraz lovekove sposobnosti da si kot razumno in svobodno bitje izoblikujeorganizacijo ki omogoa obstoj in razvoj loveke drube. 'anj je najboljplemenita oblika tega organiziranja grki polis. #d tod izvor besede politika indrugi( izpeljank iz tega pojma. Politika naj bi pomenila iskanje skupne blaginje invarnosti v ustrezni drubeni organiziranosti.

)e s politiko razumemo predvsem usmerjanje drube k doloenim ciljem potemje drava najuinkoviteje sredstvo tega usmerjanja.

*ovodobna drava se od +evdalnega sistema oblasti za katerega je bila znailnaozemeljska razdrobljenost z mnogimi oblastnimi sredii s poudarjanjem osebneoblasti posamezni( +evdalcev razlikuje prav po centralizaciji dravne oblasti ki jo

je bilo mogoe dosei z vladarskim absolutizmom v katerem je monar( postal

edini nosilec politine moi.!r"n#os$" in ne%&$" teori'" st" n" ("et$) *+. stolet'" i(o,li$o-"li)/o&te-"'o ,ist-ene (n"ilnosti no-o0o,ne 0r"-e 0e2ni#i'o 0r"-e -&ir&e% s%isl) $i -$l'))'e tri ,ist-ene /r-ine

"3 O(e%l'e,3 Pre,i-"lst-o#3 Or4"ni(ir"n" /risil')'o" '"-n" o,l"st n'en" s)-erenost


2/25

Uvod v razumevanje drave in prava Anton Pereni,

A3 OZEM5JE

-e natanno doloen prostor na katerem ivijo prebivalci in kjer drava uveljavljasvojo oblast.

1. Po-r&in" (e%l'e 6$o/no in -o0e3

eje ozemlja morajo biti kar se da natanno doloene. eje so doloene zmednarodnimi pogodbami ali mednarodnimi obiaji.

7o/no /os"%e(ne 0r"-e 0olo"'o

*aravne meje !gorske verige vodni tokovi"

Umetne meje !obmejni kamni elezne mree zidovi/"

#bmorskim dravam pripada obalno morje ki zajema notranje morske vode terteritorialno morje ki sega od roba notranji( voda do odprtega morja ki jedostopno vsem dravam.

*. Zr"ni /rostor

-e naeloma neomejen dejansko pa sega dravna oblast so tiste viine ko jezrani prostor e mogoe z modernimi te(ninimi sredstvi uinkovito nadzirati invarovati.

8. Po0(e%l'e

*aeloma je neomejeno in sega do sredia zemlje v resnici pa sega dravnaoblast do tiste globine do katere je mogoe sei pri izkorianju naravni(bogastev.

B3 PREBIVA5STVO

&estavljajo ga ljudje ki so na ozemlju drave trajno ali zaasno podrejeni

posamezni dravni oblasti. & pravnega vidika sestavljajo prebivalstvo dravljani intujci.

Dravljanstvo je trajna vez posamezne osebe z dravo in njenim pravnim redom.

Pri0o,ite- 0r"-l'"nst-"

0raj rojstva !jus soli" Dravljanstvo starev ne glede na kraj rojstva !jus sanguinis"

N"t)r"li("#i'"


3/25

Uvod v razumevanje drave in prava Anton Pereni

Dravljanstvo dobi oseba ki sicer ne izpolnjuje nobenega prej natetega kriterijato da dalj asa ivi na ozemlju drave in izpolnjuje e nekatere druge pogoje.

93 OR:ANIZA9IJA PRISI5JUJO;E JAVNE OB5ASTI NJENA SUVERENOST

Drava je najmoneja drubena organizacij ki monopolno razpolaga s sredstviza 2zino priseljevanje. Dejstvo da je drava na svojem ozemlju najvijanajmoneja izvirna in neodvisna organizacija oznaujemo s pojmomsuverenost. *a slabljenje dravne suverenosti vpliva globalizacija.

Notr"n'" s)-erenost

Pomeni da dravna organizacija kot najmoneja drubena organizacija nasvojem ozemlju nemoteno izvaja oblast nad svojim prebivalstvom samostojnodoloa svojo zgradbo vrsto dravni( organov/

-e neposredno povezana z monopolom drave nad sredstvi za telesnoprisiljevanje saj bi brez tega monopola ne mogla delovati kot suverena se pravinajmoneja sila v drubi in dosegati spotovanje svoji( zapovedi.

Z)n"n'" s)-erenost'agotavlja dravi neodvisnost v razmerju do drugi( drav oziroma domednarodne skupnosti. *eodvisnost se kae v tem da ji ne more ni(e vsiljevatiobveznosti na katere sama ne pristane.


4/25


*. IS7ANJE 5E:ITIMNOSTI DRAVNE OB5ASTI

4egitimna !upraviena sprejemljiva" je zato tista oblast ki se ji podrejamo vpreprianju da so njene odloitve sprejemljive se pravi take da ustrezajo veiniljudi ter splonim predstavam o tem kako naj bo drubeno ivljenje urejeno. '

dokazovanjem svoje legitimnosti poskua oblast utemeljiti svojo pravico dovladanja ter obenem tudi moralno zavezanost ljudi k pokorini.

Tr"0i#ion"ln" le4iti%nost

5emelji na verovanju b nesprejemljivo naravo tradicije na spotovanju vrednot innavad.

Mo0ern" o,li$" le4iti%nosti

Po 6ebru je racionalna legitimnost. #pira se na spotovanje reda ki temelji nazakoni( na predvidljivosti in racionalni urejenosti pravni( postopkov.

A-torit"rn" 0r"-"

Pri svojem vladanju omejuje ali celo odpravlja pomembne temeljne pravice insvoboine in nedopustno iri oblastniko nasilje zato je po svojem bistvupovsem nelegitimna oblast.


5/25


8. 5E:ITIMNOST IN DRAV5JANJS7A NEPOS5U

9re za posameznikovo ali skupinsko upiranje oblastnim odloitvam tedaj kadarpreoitno odstopajo od vrednostni( meril takega posameznika ali skupine.Upiranje je javno utemeljeno s te(tnimi razlogi brez uporabe nasilja ter spristajanjem na pravne posledice take neposlunosti. 5ako opredeljenadravljanska neposlunost je la(ko samo del tiste pravnopolitine kulture ki seoblikuje z visoko stopnjo politine tolerantnosti in vsaj povpreno udejanjenoliberalno zasnovo odnosa med posameznikom in oblastjo. )e pa se dravaizneveri svoji nalogi ji dravljani la(ko odtegnejo zaupanje.

# legitimni dravljanski neposlunosti je mogoe govoriti tedaj e so izpolnjenibistveni pogoji zajeti v opredelitvi takega ravnanja. Demokratina oblast la(kopokae svoje razumevanje za obasne monosti raz(ajanja med pravnim redomin posameznikovo vestjo s primerno pravno ureditvijo ugovora vesti ki odveeposameznika dolnosti podrejanja pravnim zapovedim.


6/25

Uvod v razumevanje drave in prava Anton Pereni:

?. DRAVA IN PRAVO

Drave si ne moremo zamisliti brez ustreznega sistema pravil ki na eni straniomogoa oblikovanje drave kot posebne organizacije v kateri je treba doloitivloge ljudi ki to organizacijo sestavljajo nji(ove medsebojne odnose sredstva ki

so jim na razpolago za opravljanje dravne dejavnosti; na drugi strani pa tasistem pravil doloa odnos drave do prebivalstva. 8 drubi so se razvile razlinevrste drubeni( pravil.

8saj za moderno drubo la(ko ugotovimo da je drava najpomembnejioblikovalec prava. Drava s prisilnimi sredstvi ki so ji na voljo kot najmonejiorganizaciji v drubi zagotavlja uinkovitost prava. Uinkovitost prava sicer netemelji zgolj na prisili toda brez nje bi bilo pravo razoroen normativni redizginila bi njegova prednost v primerjavi z drugimi drubenimi normativnimisistemi.

Ugotovili smo da je drava pravna organizacija pri emer njena pravnost ni leena izmed njeni( znailnosti temve njena bistvena znailnost. Pravna praviladoloajo nji(ovo sestavo nain nji(ovega odloanja ter nji(ove medsebojneodnose. Pravo doloa znailnosti drave kot pravnega subjekta v meja(dravnega ozemlje in tudi v mednarodni( odnosi(.


7/25

Uvod v razumevanje drave in prava Anton Pereni

perenič - uvod v pravo (država)

Documents