SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

OD PRO[IRENATASEDNICA NASOBRANIETO NA SZPM

OTKRIVAWE NA EDNO NOVO POETSKOIME

str. 2

26 dekemvri 2014 godinaGodina VII, broj 77

str. 14

PENZIONER

str. 7

INFO str. 11

str. 12

str. 13

Na 16-ti dekemvri 2014 godinase odr`a pro{irena sednicana Sobranieto na Sojuzot na

zdru`enija na penzioneri na Make-donija na koja prisustvuva{e minis-terot za trud i socijalna politikaDime Spasov, ~lenovite na Sobra-nieto, ~lenovite na Izvr{niot od-bor, pretsedatelite na zdru`enija-ta ~lenki na Sojuzot i drugi gosti.

Na po~etokot prisutnite gi poz-dravi so koncizno i afirmativnoizlagawe ministerot Dime Spasov,koj me|u drugoto gi istakna prido-bivkite za penzionerite od dobratasorabotka na Vladata i Ministers-tvoto za trud i socijalna politikaso Sojuzot na zdru`enija na penzio-neri na Makedonija i gi pofali is-klu~itelno golemite rezultati koigi postigna Sojuzot vo izminatata2014 godina, pod rakovodstvo napretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski zaedno so aktuelnoto rako-vodstvo. Pritoa toj dade vetuvawe

deka takvata sorabotka }e prodol-`i i vo narednata godina, bidej}ipenzionerite toa go zaslu`uvaat.

Po negovoto obra}awe, mo{ne ar-gumentirano izlagawe ima{e pret-sedatelot na SZPM Dragi Argirov-ski koj istakna deka patot po koj~ekori SZPM e ispraven i dobar, aza toa svedo~at i se potvrda postig-natite rezultati na site poliwa.Sojuzot bil i e sploten i sekoga{ gipoddr`uva interesite na 245 iljadipenzioneri organizirani vo 54zdru`enija, so cel nivniot `ivot dabide pokvaliteten i posodr`aen, anivnoto stareewe aktivno i zdravo.

I izlagaweto na ministerot i iz-lagaweto na pretsedatelot bea po-zdraveni so silen aplauz od siteprisutni na sednicata, po {to tiedadoa izjavi i odgovaraa na pra{a-wa od novinarite i od mediumitekoi gi ima{e vo golem broj.

Potoa sednicata prodol`i so ra-bota po odnapred predlo`eniot

dneven red. Petar Andreevski glaven smet-

kovoditel na SZPM ima{e izlagawevo vrska so finansiskoto rabotewena Sojuzot vo 2014 godina i za pred-lo`eniot Finansiski plan za 2015.Od prilo`eniot Izve{taj, na sed-nicata be{e konstatirano deka So-juzot vo 2014 godina rabotel plans-ki, racionalno i doma}inski, a kakorezultat na toa ostanati se finan-siski sredstva koi }e bidat isko-risteni za opremuvawe na noviteprostorii koi Vladata na RM gi do-deli na Sojuzot na trajno koristewe,bez nadomestok.

Predlog Programata za rabota naSZPM vo 2015 godina ja elaborira-{e sekretarot na IO na SZPM Stan-ka Trajkova, koja naglasi deka pos-tojnite proekti }e prodol`at vo ko-ntinuitet, no se implementirani inovi, kako {to e pro{iruvawe navolonterstvoto, zgolemuvawe na po-lovata zastapenost na site nivoa na

rakovodewe i aktivnosti, zalagaweza pokvalitetna i posodr`ajna rab-ota na ogranocite, otvorawe noviklubovi vo urbanite i ruralni sre-dini, pomagawe na aktivnostite napomalite zdru`enija i drugo.

I dvata dokumenta bea ednoglasnoprifateni so napomena deka novo-izbranoto rakovodstvo vo mart is-tite mo`e da gi nadopolni i pro{i-ri so svoi idei i sogleduvawa.

Na sednicata be{e donesena od-luka ~etiri zdru`enija na invalid-ski penzioneri da si preminat odSZPM vo postojnite invalidski so-juzi, kade {to i prirodno i si pri-pa|aat.

Na krajot potpretsedatelot naSobranieto na SZPM Besnik Poces-ta na site prisutni im posaka u{tepogolemi uspesi i rezultati vo rab-otata i im ja ~estita{e Novata 2015godina i pretstojnite praznici so`elba za dobro zdravje i sre}a.

Kalina S. Andonova

Pro{irena sednica na Sobranieto na SZPM

Ednoglasna potvrda za postignatite rezultati

INFORMACIJA ZADOZNA^ENITE IISPLATENITE SREDSTVA ZASOLIDAREN FOND ZAPOGREBNINA

PANORAMA

IZBOR

HRONIKA

ZABAVAVIDICI

str. 19

str. 20

ZDRAVSTVOstr. 17

str. 16

str. 3

PROGRAMA NA SZPMZA 2015 G. str. 4

str. 10

AKTUELNOSTI

AKTIVNOSTI

REAGIRAWA SOPOVOD

NASTANI str. 5

str. 8

SHËRBIME ADMINISTRATIVE PA PAGESË

str. 15

]E IZLEZAT15. Januari vo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici22. Januari- Prilog za penzionerivo "Koha#20. Februari - Dvobroj na"Penzioner plus#

AKTUELNOSTI PENZIONER plus dekemvri 20142

Se nabli`uvaat golemite naro-dni praznici. Ponekade ve}ese slavi pribli`uvaweto na

Nova Godina i Hristovoto ra|awe -Bo`i}. Kakva radost i kakva sre}atie pretstavuvaat za najmalite, sa-mo decata znaat. Neopi{ani ostanu-vaat detskite o~ekuvawa koga sves-no ili nesvesno }e bidat iznevere-ni. Zar samo edna{ sme gi videlera{irenite nasmevki na detskitelica, koi kako neboto naedna{ setranformiraat vo kompozicija ob-laci so razli~na golemina i gusti-na, boja i forma, i kako plovat ponebosvodot. Koj mo`e da ja odgatnetaa detska sueta na iznevereno o~e-kuvawe?! Mo`e li nekoj da proniknevo psihata na svoeto dete, na svojotu~enik, na svoite mali sosedi, koi}e se najdat vo takva prilika?!

Detskite su{testva, tie nevini imili gulap~iwa, du{i~ki, piliwaili kako u{te nagaleno gi imenu-vame, koi ne znaat ponataka od svo-jata iskrena naivnost da se nade-vaat i da o~ekuvaat ostvaruvawe natakvite nade`i, da taguvaat koga }ese razminat so `elbite. Ni{to dru-go osven o~ekuvanoto ne mo`e da imja zadovoli qubopitnosta. Ima linekoj {to ne se se}ava barem na edentakov den od svoeto detstvo, vo koj-{to bile iznevereni o~ekuvawata.Vo mojata familija, i vo mojata ge-neracija ima{e mnogu takvi denovi.Ponekoga{ duri mi se ~ine{e, dekasite takvi denovi od svetot bea so-brani vo mojot `ivot, i bea smurte-ni, obla~ni, pla~livi, neveseli...

E, bi sakal denes da nema takvidenovi, i deca koi na takov na~in }egi do`ivuvaat svoite neostvarenio~ekuvawa. Ne deka nie sme imalegolemi `elbi, neostvarlivi me~ti,nerealni nade`i... No vremiwatabea takvi, i toa sega polesno gosfa}ame, otkolku toga{, koga i toamalku {to go posakuvavme, nema{ekako da bide zadovoleno!

Podocna se se}avam, prvite poda-roci doa|aa so krajot na {kolskitedenovi, koga se soop{tuvaa rezul-tatite za uspehot. Bea toa skapi ne-{ta, ne{ta {to se ~uvaa i neguvaakako amajlii: kutii za ~uvawe nakondili i molivi, novi sunger~iwaza bri{ewe na tabli~kite, ama vis-tinski sunger~iwa, ne ovie dene{-nive gumeni, prvite top~iwa, maliknigi. E, toa be{e radost.

So Dedo Mraz se sretnav predmnogu godini, koga vo Le{ok padnadva metra sneg, go pokri seloto, gikutna pove}eto kostenovi stebla itopoli. Toga{ od bi~eno kostenovodrvo, tatko mi gi napravi i prvitedva drveni kreveta. Edniot za nas,trite deca, drugiot za tatko mi imajka mi. Kakva radost! Potoa se re-dea godini i Dedo Mraz ni nose{epaket~iwa vo u~ili{teto, pa vo fa-bri~kite prostorii kaj {to se dr`eapriredbi za trudbenicite, pa vo sa-

emskite ili univerzalnite sali. SoBaba Mrazica se sretnav koga go pi-{uvav Jorganko, na edna zaledenastanica vo Laponija, koga Jorganko iMarija se ponudija so svojot heliko-pter da gi prevezat Dedo Mraz iBaba Mrazica na Antarktikot... Soovie nastani, pred niv, po niv ilime|u niv, vo semejstvata se formi-ra{e kultura za davawe podaroci nadecata za novododi{nite praznici,vo nekoi semejstva i za bo`i}nite, asega ve}e tie dva praznika stanaabliznaci kako Iva i Ivo.

Dedovci i babi, vujkovci i vujni,tetini i tetki, batkovci i dadi, ta-tkovci i mami~ki, pregledajte giva{ite torbi~ki. Mo`ebi vo nekoiod malite pregradi ve}e se nasob-rale denar~iwa {to ostanuvale popazarewata vo marketite i pazari-te, koi so namena, kako bo`em odvi-{ni, qubomorno ste gi izdvojuvale istavale vo ovie pregradi za da giizraduvate va{ite deca i vnu~iwaza praznicite. Eve, praznicite sepred vrata. Snegot se spu{ti na [a-ra i Vodno, na Jablanica i Bistra.Baba planina i Pelister slavat, aKo`uv i Korab odamna se beleat. Idedo Mraz i Baba Mrazica go pod-gotvuvaa svojot karvan za da gi izra-duvaat decata. Pred dva dena dobivporaka (ama mi be{e re~eno da ne jaka`uvam) deka sekoe dete koe }e do-bie pove}e podaroci }e gi podeliniv so svoite drugar~iwa. Decatakoi }e ostanat bez podaroci da nebidat ta`ni. Dedo Mraz i Baba Mra-zica }e stignat i do niv. Mo`ebi nasankata i se skr{ilo trkaloto pamalku }e zadocnat. Taka e toa vo zi-ma, neznae ~ovek kade }e se sliznesankata so elenite. A koledarite,neka se podgotvat i tie.

Dedovci i babi, vie ste na poteg.Nemojte da gi izneverite svoite naj-mili. Barem vie znaete kolku steradosni koga Vladata }e vi go soop-{ti novogodi{niot podarok od 5%so se usoglasuvaweto za narednatagodina, koe }e se ispla}a od noem-vri 2015 godina. Toa treba da go po-~uvstvuvaat i va{ite vnuci. Sepak,prebarajte gi malite pregradi nava{ite torbi za pazarawe, mo`ebi inekoja fioka vo domot kaj{to gi so-birate penzionerskite ~ekovi. Ta-mu, sigurno }e najdete nekoja pede-setdenarka, stodenarka, mo`ebi ipove}e od toa. Ako od ni{to drugo,ste za{tedile {to sega ne mu pla-}ate napojnica na po{tarot {to vi janosi penzijata. Toa i ne e taka lo{anavika ako ja imate. Ste za{tedilebarem da ne se per~i pred vas DedoMraz i Baba Mrazica deka se poda-re`livi kon va{ite najmili od vas.Za Vladata {to da vi zboruvam. Ve-ruvam deka i taa vo 2015 godina }ezatvori u{te nekoj dneven prestoj zadecata vo u~ili{tata. [to ima tamuda sedat decata po cel den dodekase vratat roditelite od rabota.Neka si odat doma i neka igraat naulica. Belki ulicite ne treba da giostavime prazni i bez detski glas!

[ega na strana, ako redaktorot giizbri{e ovie nekolku re~enici }e jaupropasti kolumnata. Pa taa e izmi-slena za da se ka`at tokmu ovie re-~enici. Veruvam vo duhot na slobod-noto izrazuvawe na dobronamerniporaki i podaroci. Eve, ovie nekabidat moite za site dedovci i babi.I za drugite. Ama da se razbereme,ako nema podaroci za praznicite,barem neka ima eden babin zelnik sokisela zelka, dedov ka~amak so~varki, sarma na teta, makar prile-pska, posna, gurabii od vujna. Tato imama neka napravat pukanki. Toa senajsakanite gricki za decata. Eh,kakvi pukanki prave{e dedo mi zaBo`ik. Pa varena p~enka so po nekoepar~e orev ili pe~eni kosteni. Kadee toa vreme?!

Ah, da ne zaboravam deca, dedovcii babi, za mnogu godini!

Od mene zasega tolku. Proslavetegi praznicite kako {to dolikuva.Bez preteruvawe. A i {to ima da sepreteruva. Sekoj si go znae redot imestoto. A jas, jas dobiv nova zada~a,da sporam so sevi{niot.

Dedo Mraz i baba MrazicaMetodija St. To{evski

Kolumna

Denovive vo Veles se odr`a osu-mnaesettata rabotilnica name-neta za penzionerite za eduka-

cija na nivnite prava od zdravstvenoosiguruvawe, kako i edukacija za op-redeleni zdravstveni programi koigi finansira FZOM. Edukativniterabotilnici ve}e cela godina se or-ganiziraat vo sorabotka so Sojuzot nazdru`enija na penzioneri na Makedo-nija. Pozdravno obra}awe imaa imaam-r Maja Parnarxieva-Zmejkova, di-rektor na FZOM i Dragi Argirovski,pretsedatel na SZPM.

Direktorkata Parnarxieva-Zmej-kova gi informira{e penzioneritedeka poradi odli~niot priem na do-sega odr`anite edukativni rabotil-nici, kako i poradi golemiot interesi na barawe na samite penzioneri, voidnata 2015 godina, planirani se 30edukativni rabotilnici, na tema le-kovi, koi }e se odr`at vo Makedonija.Vtorata novina za koja informira{eParnarxieva-Zmejkova e olesnuvaweza idnite penzioneri koi imaat zapo-

~nato postapka za ostvaruvawe napravo na penzija da mo`at da gi kori-stat pravata od zdravstvenoto osigu-ruvawe u{te 60 dena po prestanokotna rabotniot odnos. Dosega vo prak-tika ovie osigurenici oddenot na podnesuvaweto nabaraweto za ostvaruvawena pravo na penzija, do de-not na dobivaweto re{enieso koe im se utvrduva pra-voto na penzija, imaa dis-kontinuitet vo koristewetona zdravstvenoto osiguru-vawe, poradi podolgotra-jnata postapka koja se vodivo Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe. Sopredlo`enite izmeni, seovozmo`uva na idniot pen-zioner u{te 60 dena da ima kontinu-irano zdravstveno osiguruvawe iakose u{te nema dobieno re{enie za os-tvaruvawe na pravo na penzija.

Pretsedatelot na Sojuzot na zdru-`enijata na penzioneri na Makedo-

nija, Dragi Argiro-vski se zablago-dari za dosega{-nata odli~na so-rabotka, no i zapodgotvenosta kojavo kontinuitet japoka`uva FZOM,ne samo vo domenotna odr`uvawe ra-botilnici, tuku iza poddr{kata dase iznajdat efika-

sni re{enija za barawata na penzio-neriote, a se vo nadle`nost naFZOM. Tokmu zatoa i narednata godi-na so zadovolstvo }e prodol`ime darazmenuvame idei i predlozi za po-

dobruvawe na sostojbite, istakna Ar-girovski.

Za edukacija na penzionerite zapra{awa od zdravstvenoto osiguru-vawe svoja prezentacija ima{e Dani-ela Jov~evska \urovska, direktor napraven sektor vo FZOM, a za preven-cija na zdravjeto svoja prezentacijaima{e d-r Ana Petrova, sovetnik nadirektorot na FZOM.

Ovie edukativni rabotilnici ima-at za cel da go zgolemat nivoto na in-formiranost na penzionerite za pra-vata od zdravstvenoto osiguruvawe,kako i za prevencija na svoeto zdrav-je za 3-te naj~esti nezarazni zabolu-vawa (kardiolo{ki, nefrolo{ki za-boluvawa i dijabet).

B.].

Rabotilnica za edukacija na penzioneriteza prava od zdravstvenoto osiguruvawe

Zo{to vo svetot postojat penzi-ski sistemi? Koja e nivnatacel? Kakov treba da bide ed-

en penziski sistem? Dali celta napenziskiot sistem e socijalna imaterijalna sigurnost na staritelica ili treba da se gleda kakome{avina na interesi od aspekt nasistemot, ekonomija i poedinecot.

Kako {to e poznato lu|eto stareati kako {to stareat tie pomalku pro-izveduvaat i zarabotuvaat. Istotaka e poznato deka dodeka e ~o-vekot mlad, mnogu malku razmisluvaza starosta koja se misli deka emnogu daleku, pa redovnata zarabo-tuva~ka mo`e da bide upotrebena zadrugi celi (obrazovanie na decata,nivna materijalna poddr{ka), amnogu malku ili voop{to ne se izd-vojuvaat sredstva za obezbeduvawena sigurnost za vreme na starost.Poradi toa vo pove}e zemji vo sve-tot, me|u koi i vo R. Makedonija naorganiziran na~in, nezavisno odvoljata na poedinecot, vrz na~elotona socijalna pravednost vo slu~aj nanastapuvawe na osiguran slu~aj(starost, invalidnost, smrt) im seobezbeduva materijalna i socijalnasigurnost na starite lica.

Vo svetot postojat razli~ni pen-ziski sistemi, kako univerzalni koiobezbeduvaat penzii za site gra|anibez ogled dali pla}ale ili ne pri-dones za penzisko i invalidskoosiguruvawe. No, naj~esti se penzis-kite sistemi koi se povrzani sopridonesot, odnosno se obezbeduva-at samo za lica koi pla}ale prido-nes za penzisko i invalidsko osigu-ruvawe. Tie obi~no se organiziranina principot na definirana penzi-

ja, definiran pridones ili kombi-niran penziski sistem kako {to segae makedonskiot penziski sistem.Glavnite karakteristiki na edenpenziski sistem se: celite, izbor,koj e vklu~en, koj gi pla}a pridone-site, finansirawe, koj rizikuva, kojgarantira, vidovi na penzija, pro-cent (zamenska stapka) za opredelu-vawe na penzijata od penziskataosnova, plata koja e vklu~ena i in-tegriraweto.

Koga stanuva zbor za celite na pe-nziskiot sistem, nesomneno e dekadr`avata odlu~uva samata koi odniv }e vgradi. Ottuka proizleguvarazli~niot na~in na gledawe nacelta: dali penziskiot sistem e na-menet da go prefrli prihodot odedna ekonomska grupa vo druga, daobezbedi sistem na {tedewe pri{to sekoj osigurenik {tedi za svoe-to penzionirawe.

Koj e vklu~en vo penziskiot sis-tem postoi razlika zatoa {to neka-de se vklu~eni site vraboteni kako{to e vo na{ata dr`ava, a ima zemjikade pokraj vrabotenite se vklu~enii site `iteli. Vo odnos na faktotkoj gi pla}a pridonesite najpoznatise sistemite na tekovno finan-sirawe i finansirawe odnapred.

Sistemot na tekovnoto finansi-rawe se koristi vo mnogu zemji vosvetot taka {to pridonesite se do-bivaat preku tie koi se koristat zaisplata na tekovnite penzii ~ijauspe{nost zavisi od soodnosot pen-zioner /osigurenik. Metodot na fi-nansirawe odnapred zna~i dekasredstvata se "trgnati nastrana” iidnite penzineri ne zavisat od id-nite generacii. Zna~aen faktor zaeden penziski sistem e koj go preze-ma rizikot. Toa mo`e da bide dr`a-vata, rabotodavecot ili poedinecotili kombinacija od niv.

Vidovite na penzii se: odredenapenzija presmetana po formula ikorisnikot na penzija odnapred znaekolku }e mu iznesuva penzijata.Obi~no, formulata za odredena pe-nzija se sostoi od tri elementi: odostvarenite plati vo rabotniot vek,penziska osnova, penziska stapka(procent so koj se odreduva penzija-ta tn. zamenska stapka). Poznato edeka vo svetot postojt i penziskisistemi kade site korisnici na pen-

zija dobivaat ist iznos nezavisno odostvarenata plata. Penziskite pri-mawa od odredeni pridonesi pret-stavuvaat zbir na nasobranite pri-donesi i ostvareniot prinos naistite.

Dokolku penziskata stapka koja jazamenuva platata e me|u 50% i 60%od prethodnite plati se ostavaprostor za koristewe na penzija odvtor izvor.

[to se odnesuva do platite {tose vklu~eni pri opredeluvawe napenzijata, tie mo`e da bidat ogra-ni~eni so limit na pridonesite koise pla}aat ili so limit da bidat og-rani~eni penziite ili dvete. Vo na-{iot penziski sistem imame limi-tirawe na penzijata (za penzionerikoi se vo sistem so eden stolb odno-sno dr`avno penzisko i invalidskoosiguruvawe), a vo noviot penziskisistem postoi limitirawe na osno-vicata na koja se pla}a pridonesot.

Indeksirawe na penziite e mnoguva`no za odr`uvawe na realnatavrednost na penzijata po penzioni-raweto i vo penziskite sistemi po-stoi: usoglasuvawe so porastot naplatite ili zgolemuvawe so poras-tot na cenite ili kombinacija oddvete kako {to e sistemskoto uso-glasuvawe vo makedonskiot penzis-ki sistem.

Vo R. Makedonija postoi konbini-ran penziski sistem kako: zadol`i-telno penzisko i invalidsko osigu-ruvawe vrz osnova na generaciskasolidarnost, zadol`itelno kapita-lno finansirano penzisko osiguru-vawe i dobrovolno finasirano pen-zisko osiguruvawe. Postoewe na ko-mbiniran penziski sistem ima zacel toj da bide relativno siguren istabilen, da ima doverba vo javnos-ta, da bide odr`liv na dolg rok, dase svedat na minimum negativniteefekti, motivacii za pla}awe pri-donesi i da se destimulira penzio-nirawe i da ima diverzifikacija narizikot koga stanuva zbor za za{ti-ta na starite lica.

Na krajot da zavr{am so zborovitedeka starite lica ne mo`at bez pen-zija poradi {to penziskiot sistemtreba postojano da se sledi i anal-izira, da se odr`uva negovata sta-bilnost na dolg rok.

Stanka Trajkova

Penziski sistem i socijalnatasigurnost na starite lica

IZLAGAWAPENZIONER plus dekemvri 2014 3

Po~ituvani ~lenovi na Sobranieto na SZPM ipretsedateli na zdru`enijata na penzionerite,dragi gosti.

So ogled deka se nao|ame na pragot na Novata2015 godina, dozvolete mi nakratko da se osvr-nam na godinata koja izminuva i vo koja SZPMzaedno so svoite ~lenki zdru`enijata na penzi-onerite vo interes na sevkupnata penzionerskapopulacija vo na{ata zemja, ima{e intenzivniaktivnosti i postigna rezultati za po~it.

Kako ilustracija na ovaa konstatacija }e na-vedam samo nekolku fakti:

SZPM i godinava rabote{e doma}inski iefektno i pokraj minimalnoto odvojuvawe nasredstva od ~lenarinata. Seto toa se postignablagodarenie na ostvarenite proekti i donacii,sponzorstva i marketig. I 2014 godina uspeavmeda rabotime pozitivno, so ostatok od dohod, koi{to sredstva namenski }e se iskoristat za ure-duvawe na novite prostorii vo MRT na 10 kat vokoi na po~etokot na idnata godina treba da sepreselime. Kako {to e poznato, po na{e argumen-tirano barawe, Vladata na R.M. donese Odlukada ni dodeli na trajno koristewe bez nadomestok161 kvadratni metri prostor.

Godinata mina vo zankot na zalo`bata naSojuzot i na zdru`enija za ostvaruvawe na {topogolemi uspesi vo site aktivnosti me|u koi i vohumanitarnite akcii bidej}i 2014 be{e progla-sina za Godina na solidarnosta.

Vo mart godinava Sobranieto na SZPM re-~isi ednoglasno ja usvoi Odlukata za utvrduvawena edinstveni kriteriumi za materijalno-fina-nsisko rabotewe na zdru`enijata i Sojuzot. Vovrska so ovaa zna~ajna odluka, edinstveno Zdru-`enieto na penzionerite od Kavadarci pokrenainicijativa za za{tita na zakonitosta pred Us-tavniot sud na Makedonija koja denovive sudotednoglasno ja otfrli kako neosnovana. Zna~i de-ka patot po koj ~ekori Sojuzot e ispraven i tran-sparenten.

I godinava uspe{no se odr`aa {este region-alni revii na pesna, muzika i igri i Republi~ka-ta revija pri {to u{te edna{ doka`avme dekasme najdobrite ~uvari na folklornite tradiciizna~ajni za identitetot na site {to `iveat voR.M. Poradi prika`aniot kvalitet na reviite iovoj pat Ministerstvoto za kultura ovaa na{akulturna manifestacija ja proglasi za naciona-len interes na kulturnoto bogastvo na Makedo-nija.

Vo septemvri so pove}e manifestacii vozdru`enijata i Sojuzot sve~eno be{e odbele`ani Denot na penzionerite na Makedonija. Vo ram-kite na toa zavr{i u{te edna uspe{na sportskapenzionerska olimpijada 19-tite po red Repub-li~ki sportski natprevari i osumtte Regional-ni. Na zavr{nata manifestacija dobar doma}inbe{e ZP Tetovo, a sevkupen pobednik po ~etvrtipat edopodrugo, be{e ZP Ohrid i Debrca.

2014 godina mina i vo znakot na dobro orga-nizirani sredbi na zeleno. Vo Oraovica kaj Ra-dovi{ i vo Lesnovo - Probi{tip u~estvuvaa re-kordni po nad 8.000 penzioneri od site kraevi nana{ata zemja, a masovni sredbi ima{e i vo Doj-ran, kaj Pantelej - Ko~ani, vo Pelince kaj Kuma-novo, vo Elenec kaj Makedonska Kamenica, vo Do-{nica kaj Demir Kapija, vo Ramna Reka kaj Pe-h~evo, na lokalitetot Sveti Spas kaj Vinica i voskopski Saraj, a se odr`a i republi~ka multiet-ni~ka sredba na penzionerite vo Tetovo.

Na me|unaroden plan pove}e zdru`enija imaame|usebni sredbi i sorabotka so Srbija, Bugarija,Grcija, Albanija i Kosovo, be{e ostvarena posetana Sojuzot na penzionerite na Srbija, a dele-gacija na Gradskiot sojuz na Skopje be{e gostin naSojuzot na zdru`enija na Belgrad. Na festival-ot za treta `ivotna doba vo Qubqana, Slovenija,SZPM dobi me|unarodno Priznanie za petgodi{-no u~estvo i nesomnen pridones vo aktivnostite

na ovaa internacionalna manifestacija. Za ovaprvo me|unarodno priznanie vo 68 godi{nata is-torija na Sojuzot golem pridones ima{e kvali-tetniot nastap na ansamblite na dosega{niteu~esnici od zdru`enijata na penzionerite odKumanovo, Probi{tip, Ko~ani, Tetovo i Prilep.

Na potrebnoto nivo godinava prodol`i so-rabotkata so Ministerstvata: za trud i socijal-na politika, za finansii, za zdravstvo, za kul-tura, za ekonomija i za transport i vrski, vonasoka na podobruvawe na kvalitetot na `ivototi standardot na penzionerite. I ovaa godina us-pe{no se realizira{e proektot za besplatnabawsko-klimatska rekreacija na penzionerite, ase vovede eden vikend vo mesecot besplatenprevoz vo `elezni~kiot soobra}aj. Zbogatena esorabotkata so Fondot na PIOM i so Fondot zazdravstvo so koj zapo~na i odr`uvawe na rabo-tilnici za zdravstvena edukacija na penzioner-ite, a e izdadena i Bro{ura za postigawata vosferata na zdravstvenoto osiguruvawe. Bespla-no bolni~ko lekuvawe godinava iskoristile nad13.000 penzioneri ~ija penzija e poniska od pro-se~nata. Namaleni se cenite na nad 3.500 leko-vi, a kako nova zna~ajna aktivnost e proektot„Doma{na vizita” so koja se vr{at preventivnizdravstveni pregledi vo domovite na penzione-rite.

Intenzivirana e i sorabotkata so Crveniotkrst na Makedonija i na Skopje, so Sojuzot nasindikatite na Makedonija i so golem broj grado-na~alnici. Blagodarej}i tokmu na toa otvorenise novi klubovi na penzionerite vo skopski Cen-tar, Gazi Baba i Butel, vo Ko~ani, Strumica, Ku-manovo, Bitola i Gevgelija, a nabrgu }e bide ot-voren i vo Centar @upa. Intenzivirani se i pod-gotovkite za gradba na starski domovi i Domoviza penzioneri.Za uspe{nata sorabotka so lokal-nata samouprava godinava op{tinski priznanijadobija Zdru`enijata na penzionerite od [tip,Gevgelija, Radovi{, Makedonska Kamenica iPrilep.

Del od bogatite aktivnosti na Sojuzot i nazdru`enijata sekoj mesec se prezentiraa vo bes-platniot vesnik "Penzioner plus#, vo prilogot vovesnikot Nova Makedonija "Penzionerski vidi-ci" i vo stranicata za penzioneri vo KOHA, kakoi na na{ata Veb stranica, obnovenata TV emisi-jata "Treto doba" na MTV i novovovedena emisijana Makedonskoto radio "Zlatni godini#. Za pen-zionerskte aktivnosti zabele`itelni prilozi iintervjua objaveni se vo mediumi od nacionalen ilokalen karakter. So seto toa na{eto ~lenstvo eto~no i blagovremeno informirano.

Penzionerite vo mart godinava dobija poka-~uawe na penziite za 600 denari. Sredstvata zaovaa namena vo visina od edna milijarda i 800milioni denari se obezbedeni od buxetot na R.M.Prose~nata penzija vo R.M. ja dostigna visinataod12.450 denari, odnosno 202 evra i taa e povi-soka od prose~nata penzija 177 evra vo Srbija,Bugarija, Albanija, Bosna i Hercegovina 150 iKosovo, kade iznesuva okolu 120 evra. Od siteovie zemji `ivotnite tro{oci vo Makedonija senajniski. Zatoa e neto~na i neodmerena izjavatana pretsedatelot na Partijata na obedineti pen-zioneri na Makedonija deka kaj nas se najniskipenziite i deka penzionerite se najizmanipuli-rani lu|e. Supermanipulacija mo`e da se nare~etribinata {to ja organiziraa tri marginalnizdru`enija zaedno so Detskiot parlament na Ma-kedonija, {to ako ne drugo, predizvikuva najbla-go ka`ano ~udewe, bidej}i voop{to ne e jasno ka-kva vrska ima Detskiot parlament so statusot napenzionerite osven so faktot deka me|u niv imadedovci i babi koi im raska`uvaat prikazni zamali deca! Na tribinata bea izneseni golem brojlagi, dezinformacii i izmislici koi edinstvenomo`at da bidat iskoristeni vo partiski celi zakoi {to stojat i li~ni interesi. Tribinata be{edokaz za slabiot kredibilitet na zdru`enijataorganizatori i na nivnite pottiknuva~i. Poradivakviot odnos Partijata na obedineti penzione-ri ne slu~ajno do`ivea celosno fijasko na pos-lednite parlamentarni izbori. Isto toa se od-nesuva i za predhodnata Partija na penzionerikoja nemo`ej}i drugo se registrira kako zdru`e-nie na obedineti penzioneri. Vo demokratijatakriti~ko mislewe e potrebno, no ne i demagogijaso govor na omraza, {irewe na izmislici i ten-denciozni manipulacii, kleveti, pa i navredi.Dotolku pove}e {to iznesenite preporaki natribinata nemaat nikakvi dopirni to~ki so rea-lnosta i so vistinata.

Na{iot Sojuzot so 54 ~lenki zaedni~ki i sodoma}insko i efektno rabotewe i ponatamu us-pe{no }e ~ekori vo novi postigawa vo interes namnogubrojnata penzionerska populacija bez raz-lika dali toa nekomu mu pre~i ili ne mu odgo-vara. Vo toj duh na site Vas Vi ja ~estitam Novata2015 godina i Vi po`eluvam zdravje, sre}a irezultati na site poliwa.

2014 - godina so aktivnosti ipostignuvawa za po~it

Obra}awa na pro{irenata sednica na Sobranieto na SZPM - 16. 12. 2014 godina

Dragi Argirovski,pretsedatel na SZPM

Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Makedonija, g-dinArgirovski, po~ituvani ~lenovi na Sojuzot,dami i gospoda,

Na samiot po~etok bi sakal da se zablago-daram na pokanata da se obratam na dene{notoSobranie na Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija, i na Va{eto uva`u-vawe kon Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika kako partneri koi rabotat za dobro-to na penzionerite.

Kako Vlada i ministerstvo, izminatite go-dini se trudevme da go podobruvame statusotna penzionerot vo op{testvoto i dr`avata,preku razli~ni inicijativi i proekti. Bidej}iVie toa go zaslu`uvate. Kako generacija u~es-tvuvavte vo gradeweto na na{ata dr`ava, vovtemeluvaweto na op{testveni normi i prav-ila, postavivte osnovi na koi nie denes samonadograduvame.

Vo SZPM imate dostoinstven pretstavnik nava{ite interesi i prava. Mo`e slobodno da seka`e deka Sojuzot e primer kako se integrirasopstvenoto ~lenstvo vo site tekovi na seko-jdnevniot i op{testveniot `ivot.

Vo ovaa prilika bi sakal da potsetam nazaedni~kite uspesi koi gi postignavme kakopovolnosti za penzionerite.

Vo vreme koga Evropa ja zafati golema eko-nomska kriza vo Makedonija imame redovnaisplata na penzii vo prvata sedmica od mese-cot i nejzino kontinuirano zgolemuvawe.

Vo taa nasoka od 2006 godina prose~nata pe-nzija se zgolemi za 62%, ili izrazeno vo parivo 2006 godina, prose~nata penzija iznesuva{e7683,00 denari, a vo 2014 godina iznesuva12.445,00 denari. So cel podobruvawe na soci-jalnata polo`ba na korisnicite na penzija vo2014 godina, so fevruarskata isplata na pen-ziite se izvr{i usoglasuvawe odnosno zgole-muvawe na penziite za 5%. Ostanuvame i po-natamu posveteni na odr`uvawe na socijalna-ta siigurnost na penzionerite i spored pro-gramata na Vladata i vo 2015 godina penziite}e se zgolemat za 5%. So predlo`enoto uso-glasuvawe od 5 %, vo nominalen iznos za sitekorisnici na penzija, sekoj penzioner ramno-merno, pred sè pozitivno za onie koi imaat po-niski penzii, }e dobie dopolnitelni okolu600 denari zgolemuvawe na penzijata.

Ve}e petta godina uspe{no go sproveduvameproektot „Bawsko klimatska rekreacija na ko-risnici na penzija”. Reakciite na penzioneri-te koi imaa mo`nost da gi po~uvstvuvaat bla-godetite od bawskiot turizam, mi davaat zapravo da ka`am deka ova e eden od najuspe{-nite i najprifateni vladini proekti. Taka, odpo~etokot na proektot vo 2010 godina dosega27.430 penzioneri ja iskoristija ovaa usluga, asamo za ovaa godina pribli`no 20.000 gra|aniapliciraa da bidat del od ovoj proekt. Tokmuzatoa, istiot }e prodol`i da se realizira i vo2015 godina so koj }e bidat opfateni novi 5500lica.

Vo posledno vreme niz javnosta odredenistrukturi preku del od mediumite dezinfor-miraa deka na penzionerite ne im se ispla}aposmrtnina ili im se ispla}a namalena naonie penzioneri koi bile na bawa vo ramkitena ovoj proekt. Bi sakal ovde pred Vas u{teedna{ da potenciram deka se raboti za nevis-tina i obid da se frli temna damka vrz proek-tot za besplatna bawsko-klimatska rekreaci-ja. Ova voop{to ne e to~no i ovoj proekt ecelosno besplaten za korisnicite na penzija.

Za razlika od tie struktuti, kaj ovaa Vladanikoga{ ne postoelo namera da se manipuliraso penzionerite, naprotiv samo sakame daiznesuvame novi idei za nivna blagosostojba.

Tokmu zatoa, ve}e narednata godina }e zapo-~neme so nov proekt "Besplaten turisti~ki

vikend za korisnicite na penzija” so koj }e seovozmo`i dopolnitelna rekreacija na koris-nicite na penzija preku koristewe na besplat-en vikend petok, sabota i nedela so obezbedenprevoz i poln pansion vo turisti~kite kapaci-teti vo Republika Makedonija: Ohrid, Struga,Dojran, Kru{evo, Prespa, Berovo. Proektot }ese realizira vo proletniot i esenskiot peri-od. Ovaa usluga }e mo`e da ja koristat do 3000korisnici na penzija.

Vo odnos na podobruvawe na uslovite za `i-veewe i prestoj se prezemaat aktivnostinaso~eni kon podobruvawe na uslovite za sme-stuvawe i prestoj na korisnicite na penzija vopenzionerski domovi. Pa taka, vo 2013 godinase izvr{i rekonstrukcija na penzionerskitedomovi „\or~e Petrov# i penzionerskiot dom„^air# vo Skopje, a vo 2015 godina }e se izvr-{at investiciski i grade`ni zafati vo penzi-onerskite domovi vo Avtokomanda i Aerodrom,so {to zna~itelno }e se podobrat uslovite za`iveewe na korisnicite na penzija.

So cel pogolema objektivnost i transpar-entnost vo smestuvaweto vo domovite i stano-vite za `iveewe so koi upravuva FPIOM sozakonski izmeni se vospostavi osnov za smes-tuvaweto vo penzionerskite domovi da odlu-~uva Komisija vo ~ij{to sostav ima pretstav-nici od tri institucii. So elektronskata ras-predelba na domovite i stanovite za `iveewe}e se zajakne efikasnosta i objektivnosta voodlu~uvaweto i }e se postigne pogolema tran-sparentnost vo vodeweto na postapkata zasmestuvawe vo penzionerski domovi.

SZPM kako reprezent na penzionerite voR.M. i najbrojna organizacija vo partnerskiodnos so Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika dostoinstveno se zalaga za za{tita ipromocija na socijalnite prava i interesi napenzionerite.

Dozvolete mi vo ovaa prilika, da go izrazamsvoeto zadovolstvo od voveduvaweto na Sove-tot za socijalna sigurnost, kade {to najgolembroj na ~lenovi ima od Sojuzot na zdru`enija-ta na penzionerite (tri ~lena) i po eden ~lenod drugi institucii i organizacii i toa: odKabinetot na Pretsedatelot na Vladata naR.M. zadol`en za ekonomski pra{awa, Minis-terstvata za: ekonomija, trud i socijalna po-litika, finansii, zdravstvo, FPIOM, FZOM,Crveniot krt na R.M., Agencijata za supervizi-ja na kapitalnoto finansirano penzisko osig-uruvawe (MAPAS) i penziskite dru{tva.

Sovetot }e razgleduva pra{awa povrzani sounapreduvawe na socijalnata polo`ba i inte-gracijata na korisnicite na penzija i }e pred-laga merki za podobruvawe na standardot nakorisnicite na penzija. Zaklu~ocite koi{to }egi donesuva Sovetot }e pretstavuvaat osnovaza natamo{no kreirawe na politikite vooblasta na socijalnoto osiguruvawe i socijal-nata za{tita.

Penzionerite mora da u~estvuvaat vo odlu-kite koi se nosat za niv. Tokmu zatoa ima pret-stavnik vo Upravniot odbor na FPIOM koj edel od procesot na upravuvawe so rabotata naovaa institucija.

Vodime postojana gri`a za povozrasnite li-ca so cel nivna pogolema ispolnetost na slo-bodnoto vreme i pogolema nezavisnost vo se-kojdnevnoto `iveewe. Poa|aj}i od potrebataza oformuvawe dnevni centri za starite licavo mestoto na `iveewe, razvivame mre`a oddnevni centri kako socijalni servisni slu`biza stari lica. Vo 2014 godina otvorivme tridnevni centri, a vo naredniot brz vremenskiperiod planirame u{te tri. So ovoj proektimame za cel da ja podobrime socijalizacijatana povozrasnite lica preku nivna sekojdnevnakomunikacija i dru`ewe.

Ministerstvoto za trud i socijalna politi-ka e redoven pokrovitel na Republi~kite pen-zionerski sportski natprevari. I vo idninasekoga{ vo ramki na mo`nostite }e poddr`u-vame realizacija na nastani i programi koi seodnesuvaat na penzionerite i nivnite intere-si.

Po~ituvani,Bi sakal vo ovaa prilika da mu ~estitam na

pretsedatelot Dragi Argirovski za zalagawa-ta koi gi pravi za sopstvenite ~lenovi i pod-gotvenosta za sorabotka, sè so cel penzioner-ite da go dobijat najdobroto vo dadeniot mo-ment. Vi ~estitam pretsedatele Argirovski,kako Ministerstvo i Sojuz postignavme zaednomnogu, a ubeden sum deka }e postigneme u{tepove}e.

Li~no posakuvam silen i sploten Sojuz nazdru`enija na penzioneri koj }e ni bide part-ner vo noseweto na novi benefiti za penzio-nerite.

^estitki za postignatite rezultati i uspesi

Dime Spasov,minister za TSP na RM

PROGRAMA NA SZPM PENZIONER plus dekemvri 20144Soglasno ~len 24 stav 1 alineja 3, a vo vrska so ~len 11 od Statutot na Sojuzot na zdru`enija na

penzionerite na Makedonija, Sobranieto na Sojuzot, na sednicata odr`ana na 16 dekemvri 2014,donese

PROGRAMAza rabota na Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija

za 2015 godina

VOVED:

Programata na Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija (vo natamo{niot tekst: So-juzot) za 2015 godina predviduva aktivnosti koi proizleguvaat od Statutot i drugite akti naSojuzot.

Osnovnite celi na Sojuzot utvrdeni vo Statutot sekoja godina go opredeluvaat vnimanieto naSojuzot so davawe na prioriteti vo izvr{uvawe na postavenite zada~i.

Vo 2015 godina zna~ajno mesto }e se dade na OGRANOKOT kako osnovna organizaciona edinicakade se odviva penzionerskoto organizirawe.

Vo 2015 godina Sojuzot }e se posveti i na VOLONTERSTVOTO koe treba da bide poprisutno vopenzionerskite zdru`enija kako gra|anski asocijacii.

Programskite celi i zada~i SZPM vo 2015 godina }e gi ostvaruva preku:1. Ostvaruvawe na ustavnite i zakonskite prava na korisnicite na penzijaKako edna od osnovnite celi na Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija koi se

utvrdeni vo Statutot e sledewe i prou~uvawe na ostvaruvawata na ustavnite i zakonskite pravana korisnicite na penzija. Se raboti za temelni ustavni vrednosti koi se odnesuvaat na gra|anitena Republika Makedonija vklu~uvaj}i gi i korisnicite na penzija kako {to e po~ituvawe nali~nosta, obezbeduvawe na pristojna egzistencija za site lica koi nemaat dovolno sredstva za`ivot, po~ituvawe na ~ove~koto dostoinstvo koe mora da se {titi i po~ituva kako i ednakvost napolovite so usvojuvawe merki so koi se obezbeduvaat specifi~ni prednosti vo polza na pomalkuzastapeniot pol. Zan~ajno mesto vo 2015 godina }e imaat i principite na ednakvost i solidarnost,so postavuvawe na poedinecot - penzionerot vo sredi{te na vnimanieto. Vo 2015 godina }e serazvivaat i aktivnosti vo nasoka na vra}awe na semejnite vrednosti , tema so koja Sojuzotuspe{no se pretstavi na me|unarodniot festival "Treta doba” vo Qubqana, vo 2014 godina.

Rok.........................vo tekot na celata godina2. Za{tita na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako i unapreduvawe na pravata na idnite penzioneri

Vo svojata rabota Sojuzot postojano gi sledi steknatite prava od penziskoto i invalidskotoosiguruvawe kako vo odnos na redovna isplata na penziite, taka se gri`i i za nivno redovnozgolemuvawe. Ovie zalo`bi i aktivnosti }e prodol`at i vo 2015 godina. Pokraj toa Sojuzot prekusvojot pretstavnik vo Upravniot odbor na Fondot na PIOM }e se zalaga za redovna naplata napridonesot za PIO vo slu~ai koga neposredno e nadle`en Fondot taka i za uplatata na pridonesi-te posle 1 januari 2008 godina koja e vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi. Toa se pra{awakoi se mnogu bitni za obezbeduvawe na izvorni prihodi preku pridonesite za isplata na penziite.

Vo ovoj kontekst, a zna~ajno za isplata na penziite e i faktot deka so Buxetot na Republika Ma-kedonija za 2015 godina se predviduva realniot rast na BDP da iznesuva 4%, stapkata na in-flacija da ostane niska i stabilna i e proektirana na nivo od 2%, a brojot na vrabotenite e pre-dvideno da se zgolemi za 2,7%. Trgnuvaj}i od ovie proekcii socijalnite pridonesi kako izvorniprihodi na fondovite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe i na Agencijta za vrabotuvawe seplanirani vo iznos od 48.717 milioni denari.

Isto taka, preku prisustvoto vo rabotata na Fondot polesno }e se re{avaat i pra{awata povr-zani so izdvojuvawe na del od sredstvata za posmrtna pomo{ i ~lenarina. Vo 2015 godina ima pra-{awa koi vo vrska so ovie dve temi }e bidat pokrenati i na Upravniot odbor na ovaa institucija.

Vo odnos na penzionerite koi ostvarile pravo na penzija kako i idni penzioneri na koi oddel-ni godini ne im se utvrdeni vo sta` (likvidacija na firmi, pretstavni{tva) poradi izgubena do-kumentacija i dr. Sojuzot }e gi poddr`uva aktivnostite na Fondot kako "Den za Vas“ na koi se po-jasnuva kako na idnite penzioneri propu{tenite periodi da im se utvrdat vo penziski sta`. Zare{avawe na ovoj problem od koj zavisi visinata ili ostvaruvaweto na pravoto na penzija, Sojuzotvo 2015 godina }e go aktuelizira i na Upravniot odbor kako i }e dade svoj pridones preku svoividuvawa na ovie specifi~ni situacii vo vesnikot "Penzioner plus”. Sojuzot }e se zalaga i po-natamu prioritet vo utvrduvawe na podatocite za sta` i plata da se dade na osigurenicite koi se2-3 godini pred penzija, a ne tie podatoci da se utvrduvaat koga }e se podnese barawe za penzija,pra{awe koe }e bide pokrenato na Upravniot odbor na Fondot.

Rok......................vo tekot na celata godina3. Usoglasuvawe na Statutot i drugi akti na Sojuzot so Zakonot za penzionersko organizirawe

Ovaa e programska zada~a koja se prenesuva od 2014 godina i na istata Sojuzot }e dade prior-itet po donesuvawe na Zakonot za penzionersko organizirawe.

Dokolku izostane ili se oddol`i donesuvaweto na spomenatiot zakon vo 2015 godina }e sepristapi kon izmeni i dopolnuvawa na oddelni odredbi od Statutot na Sojuzot.

Rok........................vo tekot na godinata4. Volonterstvo vo sega{ni uslovi na rabotewe na penzionerskite zdru`enija

Problematikata na volonterstvoto e regulirana so Zakonot za volonterstvo. Vo izminatiotperiod ova pra{awe be{e pokrenato na odr`anite sostanoci so pretsedatelite na zdru`enijatai Aktivite na penzionerki vo 2013 godina.

Vo 2015 godina proektot "Penzionerot - volonter“ }e bide razraboten od site aspekti (vid navolonterski aktivnosti, koj }e gi izvr{uva, penzionerot opfaten so volonterska pomo{, sledewena izvr{uvaweto na volonterskite raboti, dogovorite za volonterstvo, odgovornosta na volon-terot i dr) i potoa istiot }e bide ponuden na razgleduvawe pred zdru`enijata na penzioneri.Uspe{noto sproveduvawe na volontrestvoto zavisi i od voveduvaweto na penzionerskata soci-jalana karta.

Rok..................vo vtoroto polugodie od godinata5. Prodol`uvawe na aktivnostite za penzionerskata socijalna karta

Vo 2015 godina }e prodol`i proektot na Penzionerska socijalna karta koj e vo zavr{na fazakako "Pilot proekt“ vo Zdru`enieto na penzioneri "\or~e Petrov “ - Skopje. Za dostignatoto nivona ovoj proekt be{e informiran i Izvr{niot odbor na Sojuzot kade bea prezentirani podatocikoi se dobivaat za sekoj penzioner vo ova zdru`enie koi }e slu`at za odvivawe skoro na site ak-tivnosti vo edno zdru`enie. Po dobivawe na kone~nite rezultati na ovoj proekt }e se odvivaat inarednite aktivnosti na Sojuzot i nejzinite ~lenki vo vrska so ovoj zna~aen socijalen dokument.Penzionerskata socijalna karta e tesno povrzana so uspe{noto realizirawe i na proektot za vo-lonterstvo.

Rok..................vo prvoto polugodie od godinata6. Pokvalitetna zdravstvena za{tita na korisnicite na penzija

Pra{aweto na zdravstvenata za{tita e postojano vo fokusot na Komisijata za zdravstvo i soci-jalna politika na Izvr{niot odbor na Sojuzot. Vo 2014 godina kako rezultat na sorabotkata soFondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija bea i odr`anite rabotilnici po regioni zapo-znavaj}i gi penzionerite so pravata od zdravstvenoto osiguruvawe. Vo 2015 godina ovaa sorabot-ka so zdravstveniot fond }e prodol`i so aktuelni informacii za preventiva i podolg `ivot nakorisnicite. Isto taka dogovoreno e so Fondot da se pro{iri Listata na lekovi koi }e bidat natovar na ovaa zdravstvena institucija. Vo 2104 godina se otvorija apteki vo ruralni podra~ja , aborjot na ovie apteki }e se zgolemuva i vo 2015 godina.

Rok....................vo tekot na godinata7. OGRANOKOT kako organizaciona edinica na PRVO MESTO

Vo porane{nite programi be{e postavuvana programska zada~a za ogranocite vo zdru`enija napenzioneri. No, sledej}i ja rabotata na ogranocite zaslu`uva vo 2015 godina da mu se dade pogole-mo zna~ewe na OGRANOKOT zatoa {to toa e sredina kade neposredno se odviva penzionerskotoorganizirawe.

Rabotata na OGRANOKOT }e bide opservirana od aspekt na normativna postavenost vo zdru`e-nijata na penzioneri, informiranosta i uslovite pod koi raboti ovaa edinka na Zdru`enieto na

penzioneri.Vo dosega{nata praktika e sogledano deka onamu kade se otvoreni klubovi pogolema e i akti-

vnosta na OGRANOKOT. Vo 2015 godina se planira i izbirawe najdobri OGRANOCI od sitezdru`enija na penzioneri ~lenki na Sojuzot. Vo 2015 godina }e se poddr`uva otvarawe na penzin-erski klubovi za {to e potrebna pogolema sorabotka so lokalnta vlast.

Rok.................................vo tekot na godinata8. Regionalni sostanoci na pretsedatelite i Aktivite na penzionerki

Vo izminatite dve godina kako pozitivna strana se poka`a odr`uvaweto na vakvi sredbi kade}e se razgledat zna~ajni pra{awa od rabotata na Aktivite na penzionerkite. Na ovie sostanoci }ebidat usoglaseni oddelni pra{awa koi proizleguvaat od aktivnostite na zdru`enijata na pen-zioneri.

Zana~ajno mesto vo 2015 godina }e imaa i natamo{niot razvoj na socijalno-humanitarnata dime-nzija po zdru`enijata na penzioneri, volonterstvoto, uslovite pod koi rabotat Aktivite, sorabot-kata so centrite za socijalna rabota, kako i u~estvoto na ovie penzionerki vo razvojot na kultur-nite aktivnosti vo zdru`enijata na penzioneri.Vo 2014 godina se donese nov Zakon za prevenci-ja, spre~uvawe i za{tita od semejno nasilstvo kade u{te vo predmetot na zakonot (~len 1) e urede-no deka pokraj instituciite se vklu~eni i zdru`enijata, nivnata me|usebna sorabotka, zaradiprevencija i spre~uvawe od semejnoto nasilstvo kako: po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi slobodii prava, `ivot, li~en integritet, nediskriminacija i rodova ednakvost so dol`no vnimanie nainteresite i potrebite na `rtvata. Vo 2015 godina treba so pogolem intenzitet da se vklu~aatAktivite na penzionerki vo sorabotka so Crveniot krst vo suzbivawe na ova sovremeno zlo.

Rok......................vo vtoroto polugodie od godinata9. Rabota na pomalite zdru`enija na penzioneri

Vo Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija ~lenuvaat i zdru`enija so okolu 500 ~le-novi - penzioneri, fakt koj upatuva na potrebata da se razgleduva i tretira raboteweto na oviezdru`enija. Se ocenuva deka i ovie zdru`enija treba da razvivaat racionalni i ekonomi~ni ak-tivnosti vo sorabotka so lokalnata vlast i so zdru`enijata na penzioneri {to se vo najbliskotoopkru`uvawe. Finansiskata odr`livost na ovie zdru`enija nametnuva i potreba da se rasprava irazgleduva pra{aweto za spojuvawe na pomaloto kon pogolemoto zdru`enie za da mo`e i na toapodra~je da se ravivaat aktivnosti vo interes na penzionerite. Vsu{nost, podobro e da imateekonomski pojak ogranok otkolku neaktivno zdru`enie na penzioneri.

10. Pogolema sorabotka na Zdru`enijata na penzioneri so lokalnta vlastVo 2015 godina }e se podr`uva isklu~itelno va`nata sorabotka so lokalnata samouprava so

potpi{uvawe na spogodbi za sorabotka kako i analiza na dosega{nite dogovoreni zaedni~ki pro-ekti kako: otvarawe na penzionerski klubovi, za{tita na starite lica, pomo{ vo organizirawena penzionerski sredbi i drug vid na aktivnosti vo nasoka na zdravi aktiven penzionerski `ivot.

Rok.....................vo tekot na godinata11. Sledewe i anga`irawe za izgradba na penzionerski i starski domovi i dnevnicentri za prestoj na penzionerite

Ovoj paket na aktivnosti se postojana zada~a na Sojuzot, no izgradbata na ovie objekti se odvi-va vo te{ki ekonomski uslovi. No, i pokraj toa svedoci sme na izgradba na privatni starski domo-vi, a Sojuzot i ponatamu }e se zalaga za izgradba na dr`avni penzionerski odnosno starski domovikade smestuvaweto }e odgovara na penzinerskiot standard.

Vo 2015 godina }e se sledat i smestuva~kite uslovi odnosno sobi za smestuvawe na penzioner-ite so koi raspolagaat zdru`enijata na penzioneri - ~lenki na Sojuzot kako i sorabotkata naSojuzot so Fondot na PIOM vo vrska so fondovskite kapaciteti kade se smesteni korisni-ci na penzija.

Rok..................vo tekot na godinata12. Organizirawe i sledewe na Jubilejni 20-te sportski natprevari na penzioneritevo Republika Makedonija

Fakt e deka od godina na godina sportskite aktivnosti stanuvaat masovna preoukupacija na pen-zionerite so cel da stanat {to pouspe{ni. Preku sportskite aktivnosti se praktikuva aktivno izdravo stareewe. Analiziraj}i gi sportskite natprevari vo 2014 godina od strana na Komisijataza sport i Izvr{niot odbor sogledani se zada~ite koi treba da se prezemat za pouspe{ni sport-ski igri vo 2015 godina ( predlagawe na pokvalitetni sudii od strana na zdru`enijata, soodvetniuslovi za odvivawe na sportskite natprevari i drugo).

Rok..................................apil- septemvri 2015 godina13. Organizirawe na 13-te regionalni revii na pesna, muzika i igri

Reviite kako forma na kulturno- umetni~ka i zabavna dejnost }e prodol`at da se odvivaat soisto tempo. Za pokvalitetni revii na pesna, muzika i igri se predlagaat soodvetni izmeni i do-polnuvawa na Pravilnikot za revii na pesna, muzika i igri vo koj se predlaga zgolemuvawe od 6 na8 regioni zaradi zgolemeniot broj na zdru`enija za u~estvo na reviite, kako i skratuvawe na tra-eweto na reviite so cel da se dobie na pogolem kvalitet.

Rok..................................april-juni 2015 godina.14. Organizirawe na Republi~ka revija na pesna, muzika i igri

Organizirawe na Republi~ka revija na pesna, muzika i igri poleka stanuva tradicija osobeno izaradi faktot {to ovaa manifestacija Ministerstvoto za kultura ja proglasi za nastan od naci-onalen karakter.

Rok.................................. juni 2015 godina15. Sorabotka so Crveniot krst i drugi nevladini asocijacii

Vo 2015 godina Sojuzot i zdru`enijata na penzioneri }e razvivaat aktivnosti vo pove}e segmen-ti i toa: vklu~uvawe na penzionerki vo razni proekti za pomo{ na starite lica. poseta na istitevo starski domovi kako i socijalna i solidarna pomo{ na penzinerite. Vo ostvaruvawe na penzi-onerskoto organizirawe vo 2015 godina }e se podr`uva i razviva sorabotkata i so drugi gra|anskiasocijacii.

Rok..........................vo tekot na celata godina16. Sorabotka na Sojuzot so Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe naMakedonija

Vo 2015 godina }e prodol`i sorabotkata na Sojuzot so Fond na PIOM soglasno sklu~eniot dogo-vor za me|usebna sorabotka. Taa sorabotka e vo odnos na razmena na podatocite za pravilna ras-predelba na sredsvata na ime ~lenarina kako i isplata na posmrnta pomo{ na ~lenovite na sem-jstvoto.Vo 2015 godina Sojuzot preku Odbotot na Registriranata organizacija za solidaren fond i~lenarina }e regulira pra{awa povrzani so utvrduvawe na to~ni podatoci vo odnos na ~lenstvo-to po zdru`enija kako i koristeweto na sredstvata na ime posmrtna pomo{.

Rok.................................vo tekot na godinata17. Me|unarodna sorabotka na SZPM so ostanatite sojuzi od sosednite zemji i razmenana iskustva so zemjite od EU preku Instituot "Hevreka” od Qubqana

Vo 2015 godina se planira pogolema aktivnost i sorabotka so zemjite od na{eto opkru`uvawe.Vo izminatata 2014 godina se postigna zabele`en uspeh na Sojuzot i odredeni zdru`enija na pen-zioneri na festivalot vo Qubqana pretstavuvaj}i se so kulturno-umetni~ka programa i referatiza penzionerskoto organizirawe vo na{ata dr`ava. Ottuka proizleze i inicijativa za odr`uvawena Balkanska revija na pesna, muzika i igri kako i drug vid na me|usebna sorabotka me|u penzion-erskite asocijacii od regionot.

Rok................................vo tekot na godinata18. Informirawe, ostvaruvawe na javnost i o~et vo rabotata

Vo 2015 godina }e prodol`i informiraweto na ~lenovite i po{irokata javnost preku pe~atot,novata emisja - "Zlatni godini“ na makedonskoto radio, televiziskata emisija Treta doba, "Pen-zinerski vidici” vo Nova Makedonija i "Koha” kako i zalo`bite vo 2015 godina vesnikot” Penzinerplus “da izleguva na pove}e stranici, odnosno tira`

Rok................................vo tekot na godinta19. Odbele`uvawe na 69-te godini od formirawe na SZPM -20 septemvri

Sekoja godina na prigoden na~in se odbele`uva 20 septemvri so retrospektiva na po~etocite irazvojot na ovaa golema gra|anska asocijacija koja pretstavuva seriozen subjekt vo promovirawe iza{tita na penzionerskite prava.

Programata za rabota e od otvoren karakter i mo`e da se menuva i dopolnuva vo tekotna godinata.

16 dekemvri 2014 godina Sobranie na SZPM

NASTANIPENZIONER plus dekemvri 2014 5

ZP Negotino na 27-mi noemvri2014 godina odr`a sednica naSobranieto na koja prisustvuvaa

i pretsedatelite na ogranocite, a naistata se razgleduva{eperiodi~nata presmetkaza devetomese~ieto 2014godina. Obrazlo`enie zasostojbata dade pretseda-telot na Zdru`enieto Pe-tar Zahar~ev, koj me|udrugoto istakna deka ovaapresmetka, kako i pretho-dnite, e pozitivna, {to edokaz za doma}inskoto ra-botewe na strukturite vozdru`enieto. Potoa se ra-zvi diskusija, se postavu-vaa pra{awa, se predlagaa mislewa ina krajot istata be{e ednoglasno us-voena so `elba i ponatamu da se pro-dol`i so uspe{noto rabotewe.

Po povod verskiot praznik Sv. Ar-hangel, {to go slavi seloto Dolni Di-san, ZP Negotino organizira{e posetana ova planinsko mesto kade penzio-

nerite u`ivaa vo ubavata okolina iu~estvuvaa vo proslavata na prazni-kot dru`ej}i se so mesnoto naseleniena novouredeniot plo{tad, a peja~ka-

ta grupa „Raspeani penzioneri” odZdru`enieto so svojot nastap ja zboga-ti kulturno-zabavnata programa.

ZP Negotino, isto taka, na 3-ti de-kemvri organizira{e poseta na hen-dikepiranite lica vo ustanovata „Po-raka” pri {to be{e prika`an videozapis za aktivnostite {to gi sprove-duvaat, za sobiraweto plasti~en ot-pad, prigotvuvaweto zimnica, sportu-vaweto, za nivnoto spisanie „Lice vlice” i drugi aktivnosti. I vo ovaaprigoda ~lenovite na „Raspeani pen-zioneri” nastapija so svoja programa.

Pretsedastelot na zdru`enieto Pe-tar Zahar~ev na {titenicite im pode-li skromni podaroci, a tie pak penzi-onerite gi po~estija so slatki, piti,kola~iwa i drugi „specijaliteti” sami{to gi podgotvija. Vo ime na {titeni-cite na penzionerite im se zablago-dari rakovoditelkata na ustanovataGordana Trajkovska i izrazi nade`deka ovie poseti }e prodol`at iponatamu.

Ilija Em{ov

Na 2. dekemvri 2014 godina seodr`a u{te edna sednica naIzvr{niot odbor na SZPM. Na

sednicata, na koja bea prisutni site~lenovite na IO, prisustvuvaa i Bes-nik Pocesta, potpretseatel na Sob-ranieto na SZPM, Done Nikolovskipretsedatel na Nadzorniot odbor naSZPM, Pero Andreevski glaven kni-govoditel na SZPM i Kalina S. Ando-nova, pretsedatel na Komisijata zainformirawe i izdava~ka dejnost.

Po usvojuvaweto nazapisnikot od prethod-nata sednica be{e ra-zgledano finasinskotorabotewe na Sojuzot vo2014 godina. Za Izve{-tajot uvodno izlagaweima{e Petar Andreevs-ki glaven smetkovodi-tel na SZPM. Od disku-sijata na pove}eminabe{e zaklu~eno dekaSZPM rabotel vo grani-ca na predvideniot fi-nansiski plan za 2014godina, so toa {to vo nekoi aktivnos-ti duri i pod predvidenite limiti so{to e napravena za{teda za oredenasuma na sredstva koi }e bidat prene-seni vo narednata godina i }e bidatiskoristeni za renovirawe i opremu-vawe na novite prostorii koi Vladatana RM mu gi dodeli na Sojuzot.

Vrz baza na finansiski pokazateliod realizacijata i rebalansot na fi-nansiskiot plan za 2014 godina, no iod site diskutanti be{e ocenet kakojasen, analiti~en i kvaliteten, na se-dnicata be{e donesen i predlog fi-nansiski plan za 2015 godina.

Isto taka, na sednicata be{e done-sena Predlog Programa za rabota naSojuzot za 2015 godina, koja be{e ela-borirana od sekretarot na IO naSZPM Stanka Trajkova. Pokraj voobi-~aenite tradicionalni aktivnostibazirani vrz pravata i celite za koi ei sozdaden Sojuzot bea potencirani inekolku novi proekti koi se predlo-

`eni kako aktivnosti vo 2015 godina,kako i prodol`uvawe na proekti koise vo tek i }e bidat prodol`eni i vonarednata godina: vo site aktivnostida bide potencirana aktivnosta izna~eweto na ogranocite; zajaknuvawei pro{iruvawe na volonterstvoto;zgolemuvawe na polovata zastapenostna site nivoi; otvorawe na klubovi napenzioneri vo onie sredini kade {togi nema so svoi sredstva i drugo.

Na sednicata be{e usvoen i predlo-

got na Komisijata za kulturno-zabaven`ivot na IO na SZPM za podobruvawena kvalitetot na regionalnite i repu-bli~kata revija na pesni, muzika i ig-ri. Novina vo ovoj predlog e da imaosum regionalni revii namesto kakodosega {est, bidej}i na toj na~in re-viite }e bidat pokratki i pokvalite-tni vo sekoj pogled. Bea usvoeni i dvaizve{taja od u~estvoto na SZPM i naZP Prilep na 14. festival za `ivotnodoba vo Qubqana, Slovenija. I izve-{tajot na pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski i na {efot na dele-gacijata m-r Ilija Adamoski bea is-crpni i seopfatni. Pritoa pretseda-telot Argirovski im ~estita{e nazdru`enijata ZP Gevgelija, ZP Rado-vi{ i Kon~e, ZP Makedonska Kameni-ca, ZP [tip i Karbinci koi dobija vi-soki op{tinski nagradi za uspe{narabota vo 2014 godina.

Kalina S. Andonova

Sednica na IO na SZPM

Predlo`enite i usvoenitedokumenti oceneti kakokvalitetni

Soglasno nasokite na SZPM zaorganizirawe i sproveduvawe naizbornite aktivnosti vo Sojuzot,

Zdru`enieto na penzioneri Karpo{

navreme izvr{i podgotovka i uspe{nogi zavr{i izborite vo ogranocite, a na9-ti dekemvri 2014 godina odr`a ko-

nstitutivna sednica na novoizbraniotsostav na Sobranieto. Izve{taj zaprocesot na sproveduvaweto na izbo-rnite aktivnosti vo ogranocite pod-

nese pretsedatelot naKomisijata za sprovedu-vawe na izborite TrifunDonev, koj zaklu~i dekaizborite vo site ograno-ci bea regularni i bezzabele{ki za izbornatapostapka. Potoa pretse-datelot na SobranietoJovan Ginovski gi info-rmira{e ~lenovite naSobranieto za nekoi ak-tuelnosti od interes za

penzionerite, a delumno zboruva{e iza postignatite uspesi na Zdru`enie-to i na Sojuzot vo minatiot period,

naglasuvaj}i deka aktivnostite i re-zultatite podetalno }e bidat istak-nati na o~etnata sednica na zdru`e-nieto.

Sednicata glavno prote~e vo izborna novite organi i tela na Zdru`eni-eto. Po verifikacijata na mandatitena novite ~lenovi na Sobranieto, sepristapi kon izbor na pretsedatel naSobranieto, na ~lenovi na Izvr{nioti Nadzorniot odbor, kako i na Komisi-jata za statut i pravni pra{awa. Zapretsedatel na Sobranieto povtornobe{e izbran Jovan Ginovski, a zapretsedatel na Izvr{niot odbor Traj-ko Savevski. Za sekretar na IO be{eizbrana Mirjana Gu{eva. Sobranieto,isto taka izbra i ~lenovi - kandidatiza sobranijata na SZPM i na Gradskiotsojuz na ZP. Sednicata na Sobranietobe{e dobro organizirana i site pri-sutni so aplauz gi pozdravija novoiz-branite ~lenovi ~estitaj}i im na no-vite funkcii. M.D.

Izborna sednica na Sobranieto na ZP Karpo{

Bez promeni vo rakovodstvoto

Vo izminatata godina, vo ZP Te-tovo se postignati vidni rezul-tati koi ohrabruvaat, a istovre-

meno i obvrzuvaat vo natamo{noto mo-bilizirawe na penzionerite zanovi uspesi. Sublimirano, nemapra{awe od programata po koe nee raspravano ili ne se anga`iranisili za razre{uvawe. Tetovskitepenzioneri sekoja godina postig-nuvaat rezultati vo prezentira-weto na izvorniot folklor, senametnuvaat vo postigawe uspesina sportsko pole, a so toa i odr-`uvawe na fizi~kata sposobnostkako garancija za dolg i zdrav `i-vot, organizirani se brojni eks-kurzii vo zemjata i sosedstvoto nakoi zemaat u~estvo golem broj pe-nzioneri, obezbedeno e letuvawevo hotelski uslovi na more za mini-malni nadomestoci, ostvareni se po-seti na razni manifestacii {to giorganiziraat drugi zdru`enija vo zem-jata, uspe{no se organizirani rabo-tilnici so Fondot za zdravstvo na RMso aktuelizirawe na najva`nite pra-{awa od interes na penzionerite, vo

sorabotka so SVR Tetovo rabotilnicaza za{tita na penzionerite od krimi-nalci, organizirani se besplatniproverki na {e}er vo krvta i krven

pritisok i drugo. Vodena e gri`a zapenzionerite so najniski primawa ipritoa na nad 800 penzioneri za 4 go-dini im bile dodeleni 2,2 miloni de-nari kako ednokratna pari~na pomo{,a na 43 penzioneri so najkrevko zdra-vje im se dodeleni humanitarni paketiso hrana i higienski sredstva. ZP Te-

tovo be{e uspe{en doma}in na 19-tesportski natprevari na penzioneriteod Makedonija. Pokrenata e inicija-tiva za izgradba na dom za stari, a is-tovremeno se pravat napori za reno-virawe na prostoriite vo Penzioner-skiot dom. So organite na lokalnatasamouprava vo {este op{tini napra-veni se golemi napori za ureduvawe nasorabotkata so spogodbi.

Delegatite na ot~etnata sednica naSobranieto na ZP Tetovo, {to se odr-`a na 22 noemvri, pokrenaa i nekolkupra{awa, kako {to e teritorijalnatapreraspredelba na nekoi od ograno-cite, pravata na penzionerite {to sesteknale so penzija vo stranstvo, po-soodvetni kriteriumi za raspredelbana pari~nata pomo{ i drugi. Sednica-ta dobi i sve~en karakter. Pretseda-telot na SPZM Dragi Argirovski im govra~i priznanieto na tetovci za us-pe{no prezentirawe na folklorot odtetovskiot kraj na festivalot „Tretodoba” vo Qubqana. Gosti na sednicatabea pretstavnici na ZP Debar, Gosti-var, Saraj, Karpo{ i Taftalixe.

S. Dimoski

Ot~etna sednica na Sobranieto na ZP Tetovo

Rezultati {to ohrabruvaat i obvrzuvaat

Po nekolkumese~na rabota kom-panijata „Vektor 90” od Strumicago dostavi idejniot proket za

Dom za stari lica koj e izraboten po

nara~ka na Zdru`enieto na penzione-ri i Lokalnata samouprva na op{tinaKo~ani.

- Proektot za Dom za stari lica e sokapacitet od 156 lica od koi 55 sedvokrevetni sobi, 12 ednokrevetni i 6

apartmani so potrebnite pridru`niuslovi za funkcionirawe na objektotza stari lica. Vo prostorot se nao|asala za dneven prestoj, kujna so resto-

ran, prostorija za lekar i medi-cinska sestra i podrumski pros-torii so grade`en del, - ni izjaviTome Timov, proketant od firma-ta „Vektor 90” od Strumica.

- Zadovolni sme od ponudeniotosnoven proket za Dom za starilica i veruvam deka toj vo celostgi zadovoluva barawata za gradbana eden vakov objekt za potrebitena penzionerite, - ni izjavi \or|iSerafimov, pretsedatel na Zdru-`enieto na penzionertite na Ko-

~ani.Idniot dom za penzioneri koj }e

bide lociran vo naselbata [atrovi},}e zapo~ne da se gradi narednata god-ina.

K. Gerasimov

Proekt za izgradba na domza stari lica vo Ko~ani

Vo seloto Isti-bawe vini~ko,zapo~na rekon-

strukcijata na stara-ta selska zgrada koja}e bide nameneta zapenzionerski klub.Odlukata za rekon-strukcijata ja doneseSovetot na op{tina Vinica na edna odposlednite svoi sednici.

- Rekonstrukcijata ja vr{ime vosorabotka so Ministerstvoto za trud isocijalna politika. ]e investiramesredstva vo iznos od 1 milion i 200iljadi denari. Vo klubot }e mo`at da

prestojuvaat 150 penzioneri odIstibawe i sosednite naseleni mesta,- izjavi Emil Don~ev, gradona~alnikna op{tina Vinica.

Spored najavite noviot penzioners-ki klub vo selo Istibawe se o~ekuvada bide gotov za dva meseci.

K. Gerasimov

ZP Vinica

Nov penzionerski klub voIstibawe

ZP Negotino

Aktivnosti na pove}e poliwa

Zdru`enieto na penzioneri „GaziBaba” na 5-ti dekemvri 2014 god-ina ja odr`a desetata redovna

sednica na koja se razgleduva{e edno-godi{nata rabota, a koe{to }e bidepottik, narednata 2015 godina da bidepouspe{na. Sednicata jaotvori i so nea rakovo-de{e Ana \or|ieva, pre-tsedatel na Sobranieto.Na po~etokot, po edno-glasnoto usvojuvawe nadnevniot red, vnimaniekaj prisutnite predizvi-ka najavenoto barawe odmala grupa poedinci, koene be{e na dneven red.Vakvoto barawe vedna{naide na reakcii, pri {tosite diskutanti baraaotfrlawe na vakviot predlog, a dis-kusiite da se naso~at i vodat po pred-lo`eniot dneven red. Po diskusiite,se pomina na glasawe koga takvoto

barawe be{e otfrleno so golem brojna glasovi.

Komisijata za Statut i pravni pra-{awa na Zdru`enieto, a vrz osnova nadostavenite zabele{ki i predlozi, pouvidot od dobienite zapisnici od od-

r`anata javna rasprava vo ogranocite,dostavi izve{taj do Sobranieto sopredlog odluka. Posle iscrpnata dis-kusija bea usvoeni izmenite na Statu-

tot so predlo`enite zabele{ki i sug-estii.

Na sednicata se rasprava{e i be{eusvoen rebalansot na finansiskiplan na prihodi i rashodi za 2014 go-dina i finansiskiot plan za 2015 go-dina. Be{e usvoena i operativnataprograma za narednata godina, kojaproizleguva kako obvrska od Statutotna zdru`enieto, za rabotata na organ-ite, telata i formite za izvr{uvawena celite i zada~ite na Zdru`enieto.

- Na{eto zdru`enie poseben procutdo`ivuva vo poslednite nekolku go-dini. A pridobivkite od rabotata voovaa godina se sodr`ani vo celosnatarealizacija na planiranite aktivnos-ti. Odli~ni uspesi postignavme nakulturen plan so na{iot hor, a na spo-rtski plan so postignatite rezultatina regionalnite i republi~kite spo-rtski natprevari. Za site predvideniaktivnosti imame celosna poddr{kaod ~lenstvoto i SZPM i zatoa }e ra-botime i ponatamu da bele`ime uspe-si. - istakna na krajot pretsedatelotna IO, \orge Andonov.

Vasil Pa~emski

Zdru`enie na penzioneri „Gazi Baba”

U{te edna uspe{na godina

REKLAMI PENZIONER plus dekemvri 20146

TRIBINAPENZIONER plus dekemvri 2014 7

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina VII - broj 77dekemvri 2014 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska - Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Milan Axievski,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Na edna od neodamne{nite sednicina Upravniot odbor na Fondot naPIOM, be{e usvoen Buxetot za

2015 godina. I ovoj pat be{e istaknatodeka toj se temeli vrz racionalnototro{ewe na sredstvata, mobilizacijana vrabotenite vo Fondot na PIOM zamaksimalno {tedewe i vlo`uvawe na-pori za pribirawe sredstva od zaosta-natite neplateni pridonesi od oddel-ni firmi. Me|utoa, treba da se ka`edeka Buxetot na Fondot e podgotvensoglasno preporakite za 2015 god. pro-pi{ani od strana na Ministerstvoto zafinansii i barawata, no i o~ekuvanitemakroekonomski rezultati za razvojotna na{ata dr`ava vo idnata godina. No,pri planiraweto na prihodite i rasho-dite vo buxetot, zemeni se predvid ni-voto na obvrskite na Fondot vo 2014god. i o~ekuvanite novi fondovski ob-vrski vo idnata godina {to proizlegu-vaat od sproveduvaweto na penziskotoi invalidsko osiguruvawe, soglasnozakonskata regulativa, programata naVladata, kako i utvrdenite celi naFondot vo Strategiskiot plan za peri-odot od 2015 do 2017 god., i nasokite naUO na Fondot za prioritetnite celi izada~i {to treba da se ostvarat vo2015 godina. Isto taka, vo 2015 god.,Fondot na PIOM }e gi prezeme site ne-ophodni aktivnosti za realizacija naprioritetnite celi i drugi zada~i koiproizleguvaat od Zakonot za penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe, Statu-tot i drugite akti na Fondot, no i ob-vrskite od Zakonot za kapitalno fi-nansirano penzisko osiguruvawe. Ottu-ka, va`no e da se ka`e deka i vo 2015god., prodol`uva primenata na stapka-ta na pridones za penzisko i invalid-sko osiguruvawe od 18 procenti, so toa{to se o~ekuva porast na bruto platiteza 3 procenti, no i porast na brojot navrabotenite za 2,7 procenti na nivo naRepublikata.

[to se odnesuva pak, vo delot na ra-shodite, se prodol`uva i vo idnata go-dina so zakonskoto usoglasuvawe napenziite za 5 procenti planirani zazgolemuvawe na penziite vo septemvriidnata godina, no i realno potrebniotpriliv na novi korisnici na penzija za1,81 %. Od pogornoto kako planirawe,no i vrz osnova na ostvarenite prihodii rashodi na Fondot za periodot vo pr-vite {est meseci i ocenkite do krajotna 2014 god., kako i navedenite proek-tirani pretpostavki, Buxetot na Fon-dot na PIOM za 2015 god. }e bide so iz-balansirani prihodi i rashodi vo iz-nos od 57.914,73 milioni denari. Zna-~ajno e da se istakne i vo ovaa prilikadeka funkciite na Fondot vo 2015 god.}e se realiziraat vo ramkite na vkup-no planiranite rashodi vo iznos od58.005,75 milioni denari, koi }e sefinansiraat od ocenetite prihodi voiznos od 58.005,75 milioni denari. No,sepak, i ovoj pat so proekciite na pri-hodite i rashodite na Fondot, defici-tot vo 2015 god. e planiran da iznesuva17.060,01 milioni denari.

No, vkupnite prihodi na Fondot seplanirani vo iznos od 57.914,73 milio-ni denari, vo koj iznos najgolemo u~es-tvo imaat izvornite prihodi koi se za-stapeni so 57,6 procenti i sredstvataod Buxetot na Republikata so u~estvood 40,5 procenti. Treba da se napomenedeka poradi namaluvawe na stapkatana pridonesot se namaluva i u~estvotona izvornite prihodi vo vkupnite pri-hodi na Fondot na PIOM, i toa od 68,0procenti vo 2008 god. koga stapkata napridonesot za penzisko i invalidskoosiguruvawe be{e 21,2 procenti na 54,2procenti vo 2013 god. koga stapkata iz-nesuva{e 18 procenti.

Ovoj pat, prihodite se planiraa dase ostvarat od slednite izvori, i toa

od pla}awe na pridonesite vo iznos od33.347,71 milion denari, od koi 4.800milioni denari }e se prenesat vo pri-vatnite penziski fondovi za vrabote-nite koi se ~lenovi vo zadol`itelnokapitalno finansirano penzisko osi-guruvawe. Vo ramkite na ovie prihodiod pridonesot od plata se planiraatsredstva vo iznos od 32.136,3 milionidenari. Kako osnova za planirawe naovie prihodi se zemaat planiranitesredstva vo Buxetot na Fondot naPIOM za 2014 god. od 28.880 milionidenari i zgolemuvawe na platite navrabotenite, kako i porastot na vra-botenosta (vkupno za 5,7%), vo 2015 god.i planiraniot priliv na sredstva odpridonesi od plata po dogovor za delo,avtorski honorari i drugi prihodipredvideni so zakon.

I vo idnata godina, Buxetot na Fon-dot na PIOM }e bide pomognat od Buxe-tot na Republikata so sredstva vo iznosod 23.442,27 milioni denari, od koi3.150 milioni denari za pokrivawe napopovolnite penzii, voeni i minimalnizemjodelski penzii, potoa 15.384,27 mi-lioni denari za pokrivawe na defici-tot na Fondot, 4.800 milioni denari zapokrivawe na tranzicionite tro{oci,kako i 104 milioni denari transfer odMinisterstvoto za odbrana i 4 milionidenari za patni tro{oci za bawsko-klimatsko lekuvawe na korisnicite napenzija. Isto taka, se o~ekuva od akci-zite na naftenite derivati, da se do-bijat sredstva vo iznos od 932,75 mili-oni denari, od drugi prihodi 140 mili-oni denari, prihodi od dividenda voiznos od 2 milioni denari, i od pro-da`ba na akcii i udeli, od {to bi sepribrale 50 milioni denari.

Koga na pogornite sredstva }e se do-dadat i sredstvata {to treba da se pri-berat od fizi~ki lica koi vr{at samo-stojno dejnost vklu~itelno so nivnitevraboteni, toga{ se predviduvaat sred-stva vo iznos od 680,05 milioni denari,dodeka prihodi od individualni zemjo-delci se o~ekuva da se ostvarat vo iz-nos od 110 milioni denari koi vo spo-redba so 2014 god. se povisoki za 10procenti, bidej}i sekoja godina se zgo-lemuva interesot za registrirawe ipla}awe na pridonesi kaj individual-nite zemjodelci, a tuka doa|aat i priho-dite od Agencijata za vrabotuvawe voiznos od 30 milioni denari.

Vo 2015 god., vkupnite obvrski naFondot se planiraat da iznesuvaat57.914,73 milioni denari. So ovie sre-dstva se planira da se vr{i redovnataisplata na penziite na site korisnicina penzija vo Republika Makedonija,kako i za novite korisnici koi pravotona penzija }e go ostvarat vo tekot na2015 god., no }e prodol`i i redovnotoprenesuvawe na pridonesite na indi-vidualnite smetki na ~lenovite naprivatnite penziski fondovi, kako ipla}awe na pridonesot za zdravstvenoosiguruvawe na korisnicite na penzija,isplata na nadomestoci od invalids-koto osiguruvawe, isplata na platitena vrabotenite, no i podmiruvawe nakapitalnite rashodi i drugi tro{ociza sproveduvawe na penziskoto i inva-lidsko osiguruvawe. Rashodite, pak, zaisplata na redovnite penziite vo 2015god. se predviduvaat vo iznos od46.423,01 milion denari, i toa za pos-tojniot broj na korisnici na penzija iza noviot broj koi pravo }e ostvarat voidnata godina, kako i za redovnotoo~ekuvawe za usoglasuvawe na penzi-ite od 5 % od septemvri koi }e bidatisplateni vo oktomvri 2015 godina so-glasno programata na Vladata na RM, noi prilivot na novi korisnici od 1,81%.Brojot na korisnici na penzija za 2015god. se predviduva da iznesuva 302.732lica m-r. Sne`ana Kutuzovska

Ramnomerno i polnewe ipraznewe na kasata

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Na edna neodamne{na tribina voDomot na ARM se rasprava{e zastatusot i aktuelnite sostojbi na

penzionerite vo Makedonija. Inicija-torite i organizatorite na tribinata(nekolku zdru`enija ne ~lenki na Soju-zot na zdru`enijata na penzioneri),navistina postavija interesna tema zarazgovor i sigurno bi imalo nekakvapolza od ovaa sredba nabrzo da ne beademistificirani namerite na ~elni-cite na ovie organizacii. Prota-gonistite na tribinata po~naa so „drvai kamewe” da frlaat po najmasovnatanepartiska, nevladina i multietni~kaorganizacija na penzionerite vo Make-donija, iska`uvaj}i totalno nepozna-vawe ili namerno zaobikoluvawe nafaktite.

Sega, zaludno bi bilo da se vpu{tamevo rasprava so „diletanti” i da im do-ka`uvame {to se ima napraveno SZPMvo oblasta na za{titata na pravata{to im pripa|aat na penzionerite odZakonot za penziskoto i invalidskoosiguruvawe, vo oblasta na zdravstve-nata za{tita i vkupnoto podobruvawe-to na kvalitetot na `ivotot i vo sitedrugi oblasti opfateni so Programataza rabota. Bezdrugo tuka treba da seakcentira te`i{te vo socijalno-huma-nitarnite aktivnosti, kulturno-za-bavnite, sportsko rekreativnite i sitedrugi koi go oblagodaruvaat i go ~inatporaznovrsno, pointeresno, pozdravo ipoaktivno stareeweto na pripadniciteod tretata `ivotna doba. Ako organi-zatorite na tribinata sakaat da se in-formiraat za ovie i za drugi nim neja-sni raboti, vo sekoe vreme mo`at da gikoristat objavenite rezultati i aktiv-nosti na VEB stranicata na Sojuzot ilida pro~itaat vo besplatnoto mese~noglasilo na SZPM „Penzioner plus”. Do-kolku i toa ne im bide dovolno, mo`atdirektno da se obratat vo Sojuzot i se}e im bide na poslu`avnik dadeno.

Vaka iznesuvaj}i nevistini, poka`uva-at zlonamernost, neinformiranost,neznaewe i samite se blamiraat!

Eve samo nekolku potvrdi za iska-`anite nevistini na „sobirot”. Tie iz-razija somnevawe deka Sojuzot na pen-zioneri uspe{no menaxira so mese~ni-ot „dodatok”(!?) od 30 denari koj se od-vojuva od penziite na okolu 270.000gra|ani. Zar da se komentira i da im sedoka`uva deka, najprvo SZPM ne broi270. 000 penzioneri (proma{aj samo za25.000), deka tie 30 denari ~lenarinanitu gi zema nitu gi rasporeduva Soju-zot, a kamoli istiot, kako {to be{e is-taknato deka predlo`il tie pari da sezgolemat u{te za 10 denari. No sens!Treba li da im se ka`uva za postoewe-to na Registrirana organizacija za~lenarina i solidarni sredstva i daim se raska`uva {to raboti taa?! Tre-ba li da im se nacrta ili tabelarno daim se prika`e kolkavi se mese~nitenadomestoci za anga`iranite lica ikolku racionalno se tro{at sredstva-ta od ~lenarinata. Znaat li tie dekaima nadzoren organ vo sekoe zdru`eniepa i vo Sojuzot, koj vr{i nadzor nad ma-terijalnoto i finansiskoto rabotewei za toa prezema odgovornost pred Za-konot? Znaat li deka vo penzioner-skite zdru`enija i vo SZPM se pravigodi{na zavr{na smetka i deka istatase podnesuva na uvid vo UJP? I u{temnogu pra{awa i ~udewa za nastapot iinteresot na deklariranite poznava~ina penzionerskata problematika iprotagonisti na tribinata, koi ako neznaat {to ka`uvaat, treba da nau~at!

Golema gri`a vo raspravata be{eiska`ana i za zdravstvenite problemi.Od „ekspert” po ovaa problematika be-{e pobarano da se likvidira tro{okotza zdravstvo i za lekuvawe, odnosnopenzionerite pove}e da ne pla}aatparticipacija za lekovi vo visina od4.200 denari mese~no. Ovaa suma, re~e

toj, se duplira ako se zemat predvidlekovite koi ne se nao|aat na listatana Fondot. ^udno, no vistinito!? Oviepodatoci i brojki samo doti~niot „eks-pert” mo`e da ka`e od kade mu se poz-nati!? Vakvi insinuacii i nevistiniiska`a i pretsedatelot na POPGM kojse po`ali deka penzionerite se izma-nipulirani od vlasta, verojatno mis-lej}i na negovite verni ~lenovi napartijata i pobara penziite da bidatvo visina od 70 otsto od prose~nataplata vo Makedonija! Toj izrazi neza-dovolstvo i bez dokazi go obvini SZPMdeka nema sluh za ovie problemi i dekapenziite se najniski, duri i poniski odKosovo.

Bez pogolema analiza na ka`uvawatana tribinata, se nametnuva zaklu~okdeka celta gi opravduva sredstvata sokoi se poslu`ija organizatorite. No, sepra{uvame za involviranosta na li~-nite interesi na ~elnicite na ovie„zdru`enija”!? Sekako iska`anite ne-vistini, zlonamerno ili od neznaewe,ne mo`at da vlijaat vrz rabotata i us-pesite na SZPM i da go namalat rejtin-got na Sojuzot koj ovaa godina se iska~ina najvisoko ramni{te vo dosega{notopostoewe! Veruvame deka tribinata }ebe{e popolezna i }e ima{e pogolemoddek dokolku organizatorite pobaraapogolema pomo{ od deklariranite „mu-dreci” na „intelektuanata” bran{apenzioneri, kako i od nekolkute pod-dr`uva~i i pobornici na POPGM, a mo-`ebi najgolema korist }e imaa da seposovetuvaa so decata od Detskiot pa-rlament na Makedonija, koi imaa svojpretstavnik (nebare utre }e se penzio-niraat), kako i drugite, koi rakovodeaili sedea vo prvite redovi na prisut-nite. Veruvame deka ovie „soveti” }e giimaat predvid vo idnina!

Pa, ajde sega gospodo tribina{i daodime na nekoja porealna, poopstojna ipoasalna tribina!

Redajkcijata na "Penzioner Plus#

Na 2 dekemvri 2014 godina, voprostoriite na Domot na ARM -Skopje, vo prisustvo na okolu 150

lica, se odr`a tribina na tema: „Sta-tusot i aktuelnite sostojbi na penzio-nerite vo Makedonija”. Kako organiza-tori se pojavija zdru`enijata: na pen-zioneri od Makedonija i iselenici(ZPMI), na obedineti penzioneri(ZOP), na penzioneri intelektualci odSkopje (ZIPS) i Detskiot parlament naMakedonija (DPM). Imaj}i ja predvidtemata, vedna{ pa|a v o~i deka vo kon-kretniot slu~aj Detskiot parlament naMakedonija kako soorganizator e apso-lutno izmanipuliran. Sepak, organiza-torite bea udostoeni so prisustvoto naprestavnicite od SZPM na ~elo so pot-pretsedatelot na Sobranieto BesnikPocesta.

Posle vovednoto izlagawe na m-rGrozda Danova, pretsedatel na ZIPS, aistovremeno i ~len na IO na Politi~-kata partija na obedineti penzioneri igra|ani na Makedonija (POPGM) i dol-gogodi{en pretsedatel na Detskiot pa-rlament na Makedonija (DPM), svoi iz-lagawa imaa m-r Jugoslav Minovski,Liljana Todorovska i Van~o Pe{evski,a me|u prvite diskutanti nastapi aktu-elniot pretsedatel na politi~katapartija (POPGM) Ilija Nikolovski, kojpo~na da ka`uva nevistini i da gi ob-manuva prisutnite. Propagandata zareaktivirawe na POPGM najdobro mo-`e da se naseti i od napisot vo vesni-kot "Sloboden pe~at” od 3.12.2014 go-dina. Vo eden del od ovoj napis, me|udrugoto, e navedeno deka „penzioneritemora da imaat partija koja }e gi zasta-puva nivnite interesi vo Parlamentot.

Od 300.000 penzioneri vo dr`avata,ovaa kategorija, be{e re~eno, mo`e dadobie desetici pratenici, a vo momen-tot nema nitu eden”. Za `al, tribinatabe{e iskoristena za plasirawe odre-deni somne`i, lagi i kleveti upatenina adresa na Sojuzot na zdru`enija napenzioneri na Makedonija.

Izrazenata skepsa vo odnos na uspe-{noto menaxirawe od strana na SZPMso sredstvata dobieni od ~lenarinata,pau{alnoto tvrdewe deka ovie sredst-va se tro{at netransparentno i izre-~enite lagi deka rakovodstvoto naSZPM kupilo novo vozilo i deka najav-ilo zgolemuvawe na ~lenarinata od 30na 40 denari mese~no, pretstavuvaatte{ka navreda za ugledot na SZPM i zasite zdru`enija na penzioneri vo dr-`avata, kako i na nivnite organi i te-la.

Notoren e faktot deka SZPM, so nad245.000 ~lenovi organizirani vo 54zdru`enija, pretstavuva respektabi-len faktor vo na{eto op{testvo.SZPM kako najgolema i najaktivnanevladina, nepoliti~ka i multietni~-ka asocijacija u`iva golem ugled i eafirmirana organizacija vo zemjata, voopkru`uvaweto, no i po{iroko.

Iako vo poslednive 3-4 godini, bla-godarej}i na intenzivnata aktivnost naSZPM i pravilnite politiki na Vla-data na Republika Makedonija, e nap-raven golem napredok vo podobruvawe-to na `ivotniot standard na penzione-rite (preku permanentnoto zgolemuva-we na penziite i vo uslovi na ekonom-ska kriza, nivnata redovna isplata vopo~etokot na mesecot, besplatno kori-stewe na bawsko-klimatska rekreaci-

ja, besplaten avtobuski prevoz ~etiridena vo nedelata, besplaten `elez-ni~ki prevoz edna{ mese~no, besplat-no bolni~ko lekuvawe za penzioneri sopomala prose~na penzija, 50% popust zasite kulturni manifestacii, izgradbana domovi za stari lica, otvorawe no-vi klubovi za penzionerite i sl) na ja-vnata tribina be{e iznesena golemanevistina deka navodno penziite voMakedonija bile najniski vo odnos napenziite {to se primaat vo sosednitedr`avi (Srbija, Bugarija, Albanija,Bosna i Hercegovina i Kosovo), iakosituacijata e sosema obratna.

Zemaj}i u~estvo vo diskusijata naovaa tribina potpretsedatelot na So-branieto na SZPM Besnik Pocesta gipozdravi site prisutni vo ime naSZPM, a istovremeni go izvini pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovski kojne mo`e{e da prisustvuva od objektiv-ni pri~ini, bidej}i istiot den se odr-`uva{e sednica na Izvr{niot odbor.Besnik vo svojata diskusija, najenergi-~no gi osudi site nevistini i nebulozi{to bea upateni na adresa na SZPM.Voedno dade i soodvetno pojasnuvawevo odnos na koristeweto na sredstvataod Solidarniot fond.

Celiot tek od rabotata na ovaa tri-bina najuspe{no i najslikovito e re-zimiran so napisot vo vesnikot „Ve~er”od 3.12. 2014 godina pod naslov: "Pen-zionerite baraat preku leb poga~a”.Tekstot za ovaa tribina bi go zavr{ilso konstatacijata deka organizatoritena istata dozvolija tribinata da sezloupotrebi vo politi~ki celi.

Dimitar Ilievski,diplpmiran pravnik vo penzija

Tribina zloupotrebena vo politi~ki celi

Tribina so ~udni nameriReagirawa so povod

HRONIKA PENZIONER plus dekemvri 20148

Nekoj starec rekol: Vistinata ekako kamen skapocen dijamant.Koga ja ka`uvame nekomu mo`eme

da go tresneme po glava so dijamantot, amo`e i da mu go poklonime so ispru`e-ni race, kako bi se nasladuval na uba-vinata na dijamantot. Zatoa da vnima-vame dali }e povredime nekogo udiraj-}i go po glava ili }e mu ja dademe kakoskapocen dar.

Vo psihoterapijata e poznato deka nesmee vedna{ da mu se ka`e dijagnozatana pacinetot, tuku psihoterapevtottro{i onolku vreme kolku {to e potre-bno samiot pacient da se osvesti i davidi kade e problemot. Zatoa mnogu eva`no kako nekomu ka`uvame ne{to,kako se odnesuvame edni kon drugi bi-dej}i site sme ovde zaedno kako listo-vi od edno golemo drvo. Treba ona {togo zboruvame, toa i da go mislime i dago ~uvstuvame i pravime. Da se borimeda bideme edna celina i harmonija. Ni-edna borba ne e pogolema od borbata sosamiot sebe i nikoj ne ni e pogolem ne-prijatel od samite sebe.

Ako mo`eme da zabele`ime nekakvamaana kaj nekogo zna~i deka i samite japoseduvame. Ako bi se zanimavale sosebesi i svoite nedostatoci }e nemamevreme, energija i `elba da se zanima-vame so tu|ite. Isto, koga velime dob-ra misla, toa zna~i dobra energija itoa voop{to ne e za potcenuvawe. Ako{irime dobra - pozitivna energija sotoa u~evstuvame vo gradeweto na dob-roto vo svetot i obratno. Oti site niesme povrazni, neli?

Koga barame vinovnik za ne{to, tre-ba da pogledname vo sebesi. Da ne si giuskratuvame iskonskite mudrosti za-radi smenata na ideologiite. Da sevratime na sega{nosta. Na prisutnosta.Za{to i samoto narekuvawe istoriski-te periodi kako takvi mo`e da se smetaat za mit. A kako {to gledame se pove}e

sè se pravi ~ovekot da bide zavien vomitologija. Kade e tuka i kako so vis-tinata? Zo{to se pove}e se anestezira~ovekot? A, od druga strana istiot toj~ovek glava ne mo`e da krene odnametnatite stresovi. Posledno ne{to{to go najdov na ovaa tema e slednoto:`iveeme vo svet vo koj najva`nata fun-kcija na znakot e bri{ewe na realnos-ta i vo isto vreme prikrivawe na nej-zinoto is~eznuvawe. Poznatiot akade-mik Vladeta Jeroti} veli deka patri-jarhatot odigra golema i zna~ajna ulogavo minatiot vek. Nekade toj dade pozi-tivni, a nekade negativni plodovi. [tone o~ekuva kako na~in na `iveewe po-natamu toj re~e deka sè u{te e neizve-sno i nikoj toa ne go znae.

Penzionerite kako del od golemotosvetsko drvo se neodminliva ni{ka. Nana{ava makedonska granka tie se plo-dovite koi nate`nale. Dobro e {to dr-`avata se gri`i za penzionerite. Dob-rata misla i dobrata postapka ra|aatu{te edna dobra misla i postapka. Pe-nzionerite imaat vreme da go neguvaatpozitvnoto vo sebe i da pridonesat toada se {iri. Tie mo`at da ni raska`atkako se rastkajal prethodniot poredokna ne{tata. Pomladite stapnuvaat naedna nova platforma. Platforma nakoja nema kako da se vospriemat sta-rite vrednosti kako takvi.

No, za da dade{ qubov, treba del odsebe da dade{. Kolku na{ite stari li-ca vklu~uvajki gi i panzionerite sespoznale sebesi i svoeto ego, za da mo-`at da ja nadminat sebi~nosta i da bi-dat slobodni? Navistina mnogu. Taanauka, taa umetnost na dobrovolno da-ruvawe na del od sebesi treba da japrenesat i na mladite. A taa se u~i so`ivotot, a ne preku knigi i obrazovnisistemi. Site ovie pasosi se sliki~kiso koi se obiduvame da ja otkrieme vis-tinata. Maja Beleva

Kako so vistinata

Godinava, Zdru`enieto na penzio-neri - Veles odbele`a 57 godiniod formiraweto. Po toj povod ra-

zgovarame so pretsedatelot na vele{-kata organizacija Qubomir \or|iev.

Pretsedatele \or|iev, {to e karak-teristi~no za hronologijata na raz-vojot na ovaa nevladina, nepartiskaorganizacija koja ja opfa}a najstara-ta populacija - penzionerite?

Vo 1946, e formirana organizacija napenzioneri, denes Sojuz na zdru`enija-ta na penzioneri na Makedonija... Vo1957 godina vele{kata penzionerskaorganizacija, ima{e mal broj penzione-ri. Denes taa brojka iznesuva 8398 iokolu 250 sopru`nici, koi ne se penzi-oneri, a se ~lenovi na zdru`enievo.Organizirani vo 14 urbani mesni zaed-nici, vo op{tinite: Veles, Gradsko i^a{ka, so Statut, pravilnici, delov-nici, programi za dejstvuvawe, opera-tivni programi, finansiski planovi,so potrebni normativni akti, i izbranitela, predvideni so Statut i Zakon.

Kakvi predizvici noselo i nosivremeto vo koe raboti i opstojuvazdru`enieto?

Vo po~etokot, poradi nemawe sops-tveni prostorii, penzionerite se so-biraa vo: u~ili{ta, vo maalata, ~esto-pati - pod vedro nebo, ili vo semejnidomovi. So zajakneweto, SZPM vo 60-te godini na minatiot vek, inicira{eaktivnosti za sozdavawe prostorni us-lovi koi vedna{ po~naa da se realizi-raat. Me|u prvite, na{eto zdru`eniepristapi kon re{avawe na ova pra{a-we. Taka, vo 1961 godina izgraden eDom so 24 stana {to gi koristat penzi-oneri. Domot raspolaga so sala za ig-rawe {ah, tabla, domino, karti, gleda-we TV, ~itawe vesnici, sovladuvawena kompjuterski ve{tini, sledewe pre-davawa... Tuka, penzionerite se podgo-tvuvaat za sportski i kulturno-umet-

ni~ki manifestacii. Uslovite zna~i-telno se podobreni vo novoizgradeniotPenzionerski dom. Zdru`enieto vo so-rabotka so SZPM i gradona~alniciteod op{tinite: Veles, Gradsko i ^a{ka,vo od, gi re{ava otvorenite penzione-rski pra{awa.

Va{ata rabota e transparentna.[to zna~i toa?

Informiraweto vo ZP Veles e vopodem. Preku vesnicite „Penzionerplus”, „Penzionerski vidici”, specija-lnite TV emisii, WEB stranicata naSZPM, preku se u{te aktuelnata Og-lasna tabla i na{ata WEB stranica,lokalnite mediumi so koi imame so-rabotka, penzionerite redovno se in-formiraat za planiranite i ostvare-nite aktivnosti.

Zdru`enieto aktivnosta ja naso~uvakon podobruvawe na zdravjeto na pen-zionerite. Vo svojata rabota Zdru`e-nieto i natamu posvetuva vnimanie zaunapreduvawe i omasovuvawe na sport-skite i kulturno-umetni~kite samode-jnosti izrazeni preku redovno u~estvona op{tinskite, regionalnite i repub-li~kite sportski natprevari, folklo-rni revii, poseti na kulturno-umetni-~ki priredbi, predavawa, teatar, ope-rski, baletski i filmski pretstavi,likovni i drug vid izlo`bi, razni pro-mocii, literaturno - poetski manife-stacii, koncerti, organizirawe edno-dnevni i dvodnevni ekskurzii, posetina istoriski i rekreativni mesta voRepublikava i vo stranstvo. Specifi-~nite, obele`ja na penzionerskatapopulacija vo odnos na drugite op{te-stveni oblasti, pridonesoa SZPM, sozdru`enijata na starosni i semejnipenzii, minatata godina da podgotvat ido Vladata na RM da dostavat Predlog- Zakon za penzionersko organizirawevo Makedonija, koj {to treba da obez-bedi pofleksibilni uslovi za funk-cionirawe na zdru`enijata na penzio-neri, spored koj, edna op{tina mo`e daima samo edno zdru`enie na starosni isemejni, i edno zdru`enie na invalid-ski penzioneri.

Vele{kite penzioneri zemaat u~es-tvo na pove}e manifestacii i se vra-}aat so medalji i blagodarnici go-dini nanazad. Ka`ete ni ne{to za toa.

Vele{kite penzioneri uspe{no u~e-stvuvaa na site op{tinski, regionalnii republi~ki penzionerski sportskiigri i osvojuvaat dobri rezultati. Vo2001, 2005 i vo 2007 godina bevme do-ma}ini na 6-te,10-te i 12-te Republi-

~ki penzionerski sportski natprevarikoi se odr`aa kraj vele{koto ezero„Mladost”. U~estvuvame na regionalni-te i na republi~kite revii na pesni,muzika i igri. Vo 2004, 2007 i vo 2013godina bevme doma}ini na vtorata,~etvrtata i edinasettata regionalnarevija, a vo 2012, 2013 i vo 2014 godina,vo organizacija na Op{tinata Veles,na{ata peja~ka grupa, u~estvuva{e na8-ot, 9-ot i na 10-ot Internacionalenfolkloren festival.

Kolku Zdru`enieto posvetuva vni-manie na zdravjeto na svoite ~le-novi?

Sekoja godina, ZP Veles, dobar delfinansiski sredstva oddeluva za par-ticipcija za odmor, lekuvawe i pre-vozni tro{oci za mnogubrojni ednodne-vni i dvodnevni ekskurzii, za koi delparticipiraat i samite penzioneri. Poprimerot na Skopje, Prilep, Bitola inekoi drugi gradovi, Op{tinata, za ve-le{kite penzioneri obezbedi edna{nedelno - besplaten avtobuski prevozniz gradot, za koj golem interes proja-vija nekolku vele{ki naseleni mesta.Me|u prioritetite na na{eto zdru`e-nie se: humanite aktivnosti, u~estvotovo razni dobrovolni akcii, edukacii,predavawa, poseta na bolni i gri`a zastari lica... Minatata godina na nad60 stari i iznemo{teni lica im dode-livme ednokratna pomo{, a }e nastoju-vame da obezbedime potrebni sredstvaza taa namena i vo narednite godini.Nastojuvame da se podobri kvalitetotna `ivot na penzionerite pravej}i na-pori vo pomalite naseleni mesta daima lekari, apteki, da se skusi dolga-ta administrativna procedura kojatrae mnogu podolgo otkolku {to bo-lniot pretstojuva vo doktorskata or-dinacija. Vo taa nasoka ni pomagaat iop{tinite: Veles, Gradsko i ^a{ka,Op{tinskiot Crven krst i u{te nekol-ku institucii so koi potpi{avme Me-morandum za sorabotka.

[to }e ka`ete za najpopularnata inajslatkata manifestacija na penzio-nerite od Veles?

Vklu~eni sme vo organizirawe natradicionalnata, humanitarna mani-festacija „Blagcata na Baba#, koja us-pe{no egzistira, nanazad 19 godini, asobranite sredstva gi dodeluvame zalekuvawe na deca i vozrasni, no i zanabavka na medicinski aparati.

Razgovorot go vode{e Bo`ana ]ulavkova

Razgovor so pretsedatelot na vele{koto zdru`enie na penzioneri Qubomir \or|iev

57 godini - tolerantnost i razbirawe

Vie ste edna od prvite pretsedatelki na zdru-`enie na penzioneri koja pove}e godini, no i denesbele`ite uspesi i rezultati vo rakovodeweto. Ka-`ete ni ne{to za va{ata aktivnost vo ZP Strumica.

Da se bide pretsedatel na zdru`enie na penzionerikoe broi nad 10 iljadi ~lenovi ne e voop{to lesno.Koga ~ovek e motiviran i ima `elba da raboti ne pos-tojat nikakvi prepreki. Uspesite na ZP Strumica sedokaz deka i `enite pretsedatelki mo`at da bidatuspe{ni rakovoditeli. No, da po~neme po red.

ZP Strumica e aktivno na site poliwa. Vo zdru`eni-eto postojat 26 ogranoci i 17 klubovi na penzioneri,ima klubovi vo gradot, no imame klubovi i vo ruralnite sredini. Ova e rezultati na odli~nata sorabotka so site gradona~alnici vo izminatite godini. VoStrumica imame renoviran penzionerski dom so deset stanovi i odli~ni usloviza `ivot, a rabotime na toa da gi ima i pove}e.

Davame pomo{ za lekuvawe, a participirame i za ekskurzii. Izvedeni sepove}e grupni ekskurzii, a edna{ vo Ohrid imavme i ekskurzija so spiewe za 150penzioneri. Aktivni sme na folklornite revii i na sportskite natprevari kadepostignuvame ubavi rezultati.

Aktivot na penzionerki e mo{ne aktiven na site manifestacii i humanitarniakcii. Interesen e podatokot deka vo ZP Strumica 60 otsto od celokupnoto~lenstvo se `eni. Golem broj penzionerki ima i vo site rakovodni strukturi. VoSobranieto na ZP Strumica ima 12 `eni, vo IO 4, a `eni ima i vo rakovodstvatana ogranocite.

Na{ite rezultati se dol`at i na odli~nata sorabotka so Sojuzot na zdru`eni-jata na penzioneri na Makedonija, kako i so drugi zdru`enija vo Republikata.Prisutni sme na site piknici i masovni sobiri na penzionerite i toa vo golembroj.

Vo Zdru`enieto golema va`nost mu davame na informiraweto na ~lenovite.Pokraj {to go dobivaat vesnikot „Penzioner plus” i „Nova Makedonija”, na{ite~lenovi go dobivaat besplatno i Strumi~kiot vesnik vo koj Zdru`enieto par-ticipira, no isto taka sorabotuvame i so lokalnata televizija. Imame i svojaveb-stranica, a }e ne ima i na veb-stranicata na SZPM kako negova ~lenka. Voklubovite ~esto pati se odr`uvaat i razni predavawa i tribini na koi ~lenstvo-to se informira za temi od razni oblasti povrzani so ovaa populacija. Dobro e,no se razbira deka sekoga{ mo`e da bide i podobro.

Toa se mnogu aktivnosti. Kako go postignuvate seto toa, ako se znae dekavie kako pripadni~ka na pone`niot pol, kako sopruga i majka imate i drugiobvrski?

Celiot raboten vek sum bila mnogu anga`irana i toa na va`ni i odgovorni ra-botni mesta. Po penzioniraweto pred 11 godini prodol`iv da `iveam i rabotamkako i dotoga{. Se razbira pokraj moite geni i mojata `ivotna filozofija mipomaga i razbiraweto na moeto semejstvo.

Pokraj so rabotata vo Zdru`enieto so {to drugo si gi ispolnuvate pen-zionerskite denovi?

Se dru`am so svoite prijateli, so svoite najbliski. Sekoga{ sakam da gi izra-duvam so ne{to tie {to mi se dragi, a nivnata radost e ona od {to crpam energija.

Pokraj toa se dru`am i so cve}iwata. Tie isto taka me relaksiraat, sekoecvet~e, sekoe liv~e... Ponekoga{ i pletam. Kako {to gledate kako i site vozras-ni `eni denes sum go prifatila novoto, no sum go zadr`ala i seto ona {to zna~imakedonska klasika i tradicija.

Na krajot {to }e im prepora~ate na svoita kole{ki penzionerki?Da bidat aktivni i da ne im dozvolat na doma{nite da im bidat niven servis

koj }e se gri`i samo za nivniot komoditet. Da se dru`at, da se {etaat, da si goispolnuvaat denot so razni sodr`ini. Vo krajna linija toa va`i i za site pripad-nici na tretata doba bez razlika na pol, vera i nacija.

Kalina S. Andonova

Intervju so Dan~e Daskalova pretsedatel na IO na ZP Strumica

Bi bilo dobro da gi imapove}e

Na po~etokot od nejziniot `ivot se be{e rozovo, dets-tvoto i be{e sre}no, ispolneto so radost, qubov i vni-manie... Mladosta i pomina vo u~ewe bidej}i sekoga{

saka{e da u~i, no i vo dru`ewe so drugarite i prijatelite.Kako studentka se zaqubi i mnogu mlada se oma`i. Potoa do-jdoa decata, nejzinite ~etiri cveta kako {to ima{e obi~aj dagi narekuva. Mu se raduva{e na sekoj den, na sekoja godina, vokoi tie rastea, u~ea... Potoa i gi odomi, i tie stanaa rodite-li. Iako ve}e bea vo sredni godini qubovta pome|u nea i ma-`ot se u{te be{e vo zavidna harmonija. No kako {to obi~nose slu~uva i spored onaa mnogu arno ne e na arno, po tolkuubavo pominati godini i migovi, i na nivnata vrata ~ukna ne-sre}a. Nejziniot sakan za sekoga{ ja napu{ti ostavaj}i jasama, so spomenite. Decata bea tuka, no sekoe od niv si ima{esvoj `ivot, svoe semejstvo, svoi gri`i i problemi. I pokrajniv, i pokraj {to ~esto i doa|aa na gosti, se ~uvstvuva{e mno-gu osamena. Se {eta{e niz ku}ata koja sega be{e pregolema zaeden ~ovek. Ja pla{e{e samotijata i prazninata...

Najubavo se ~uvstvuva{e vo nejzinata soba, vo koja u{te voizutrina ja budea son~evite zraci. Be{e ja sredila po nejzinvkus. Tuka bea site mali ne{ta {to mnogu i zna~ea, {to pre-dizvikuvaa ubavi spomeni. Edna slika, pejza`, ja vra}a{e vomladosta, vo vreme koga za nea ne postoe{e ni{to nevoz-

mo`no. Ah, taa mladost! Ima li nekoj koj ne saka pak da i sevrati? Do nea mala slika na koja se naslikani cvetovi,slika koja ja potsetuva na edno ubavo i nenadejno prijatel-stvo. Vo `ivotot se slu~uvaat mnogu nepredvidlivi slu~ajninastani. Koga tie }e vi donesat qubov, mir i iskreno prija-telstvo, `ivotot vi se razubavuva, dobiva smisol i sodr`i-na. Dobro e da znae{ deka mo`e{ da se potpre{ na nekoj koj}e ti podade raka i }e ti pomogne da se krene{ sekoga{ koga}e padne{ ili koga }e ti se stori deka `ivotot stanuva bes-pa}e... Za nejzina golema sre}a, `ivotot i podari edna takvaprijatelka. ^estopati sedej}i vo svojata soba, gi prevrtu-va{e stranicite od svojot `ivot koj nekoga{ i se ~ine{epredolg, a ponekoga{ prekratok! Vo nejzinata soba ~esto idoa|aa i vnucite i tuka so niv si muabetxija za sè i se{to.Sekoga{ se trude{e da bide optimist i koga i se ~ine{edeka sre}ata saka da izbega od nea. Sekoga{ se obiduva{e daja vrati, da ja zadr`i za sebe i za svoite deca.

Vo malata topla, prijatna soba i be{e ubavo i koga be{esama so sebe, ~uvstvuva{e vo nea nekoe spokojstvo, se ~uvs-tvuva{e svoja... Naj~esto be{e vo nea vo ovie denovi na za-lezot od nejziniot `ivot.

^esto pati se pra{uva{e u{te kolku li vreme }e u`iva voova spokojstvo, toplina... Ubavo i e vo ovaa soba i preku denkoga e ispolneta so svetlina, i no}e koga sini senki i{ara{e mese~inata po belite yidovi...

Vukica Petru{eva

Taa i nejzinata soba

Pred 22 godini, na po~etokot oddale~nata 1993 godina, nekolkupenzionerki entuzijastki od to-

ga{nata op{tina „^air”, go formiraaAktivot na penzionerki „Zora”. Godinapo godina, "Zora” zazema{e sè po istak-nato mesto me|u aktivite, mesto vrednoza po~it, no i za voshit. Rastea aktiv-nostite i pokraj mnogute premre`iwa,koi penzionerkite uspevaa da gi pre-brodat. Bea sekoga{ i sekade. Gi negu-vaa folklornite tradicii, u~estvuvaana regionalnite i republi~kite sport-ski natprevari. So svoj primer ja iz-razuvaa gri`ata za starite iznemo{-teni i bolni lica. Niedna op{tinskamanifestacija ne pomina bez penzion-erkite od „Zora”. U~estvuvaa na pove}ehumanitarni akcii, a posebno na velig-denskite i novogodi{nite praznuvawa.Pominaa mnogu ubavi momenti na eksku-rziite niz Makedonija, no i nadvor od

nea. Sorabotuvaa so mnogu nevladiniorganizacii, aktivi i zdru`enija, kakoi so lokalnata samouprava. Se dru`easè do denes, so humanost i pesna. Za`al „Zora” ve}e nema da zazori.Taa }eostane vo se}avawata. Aktivot „Zora”ve}e ne postoi, zgasna. Ostanaa samospomenite za pominatite ubavi momen-ti i se}avawata za denot „vtornik” kojbe{e nivniot praznik! Najdolgiot pe-riod od postoeweto aktivot, go pred-vode{e neumornata Nade`da Dav~eva.Raska`uvaj}i ni, se ~ine{e kako se ona{to se slu~uvalo vo minatoto, da bilov~era. Se}avawata kaj Nade`da navi-raa.

- Po~navme nekako srame`livo, iseto ona {to se slu~uva{e li~e{e nason koj go sonuvavme. Izrasnavme vo ed-en seriozen aktiv. I eve denes, posletolku godini, najprvo kako ~len, a voposlednite 18 godini, kako pretseda-

tel na Aktivot na penzionerki „Zora”,odlu~iv da se povle~am od funkcijatapretsedatel. Mojata odluka, deka sepovlekuvam samo od funkcijata, a ne iod ~lenstvoto, vo najmala raka gi zbuni~lenovite na Aktivot. Odlukata jadonesov od pove}e pri~ini. Od ednastrana, poradi moeto naru{eno zdravje,a vo isto vreme i od nekoi semejni pri-~ini. No, od druga strana, so formira-weto na Zdru`enieto na penzioneri„Butel”, se formira{e i Aktiv na pen-zionerki pri Zdru`enieto. Ednostavnonie svativme deka dva aktiva na pen-zionerki paralelno nemo`at da funk-cioniraat. Zatoa {to, poleka po~na~lenstvoto da se odleva. Zatoa re{iv-me i se zdru`ivme so Aktivot na penzi-onerki pri ZP Butel. Kade i da se, jassum so niv, - ni re~e Nade`da Dav~eva.

Vasil Pa~emski

Zdru`eni za novi aktivnosti

REKLAMIPENZIONER plus dekemvri 2014 9

Novi uslugi na isturenite {alteri naFZOM - zaverka na ortopedski pomagala

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija gi izvestuva siteosigurenici deka od 20 noemvri 2014 godina, zaverka na potvrdi zaortopedski pomagala koi dosega se vr{ea vo podra~nata slu`ba vo

centar, se vr{at i na isturenite {alteri na FZOM vo poliklinikite vo \or~e Petrov,^ento, Dra~evo, ^air, [uto Orizari i istureniot {alter vo op{tina Ilinden. Rabotnovreme na isturenite {alteri e sekoj raboten den od 7:30 do 15:30.

Pravoto na osigurenikot za zaverka na odredeno ortopedsko pomagalo, spored kriteriu-mi definirani vo Pravilnikot za ortopedski pomagala, otsega go dobivaat i na isturen-ite {alteri za site ortopedski pomagala, osven za onie za koi treba da imaat mislewe odlekarskite komisii.

Ortopedski pomagala za koi e potrebno mislewe od lekarskata komisija se invalidskikoli~ki, protezi, odredeni ortozi,kolostomi,ileostom, urostomi, popravki na pomagala-ta, zaverka pred istek na rok na novo pomagalo i peleni za prv pat vo tek edna godina. Zasite ostanati ortopedski pomagala, zaverkata se vr{i i na isturenite {alteri. FZOMsprovede i obuki na vrabotenite za da mo`e da gi ovozmo`at novite uslugi.

So novite uslugi na isturenite {alteri, Fondot ovozmo`uva za osigurenicite, od ednastrana da se rastovari mete`ot vo skopskata podra~na slu`ba, a od druga strana da seskrati nepotrebnoto gubewe na vreme na firmi i na `iteli koi patuvaat od navedenitelokacii do centarot na gradot, za da gi ostvarat pravata oblasta na zdravstvenoto osigu-ruvawe.

Pravo na itna i neophodna zdravstvena za{tita naosigurenite lica vo stranstvo

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija gi izvestuva site osigureni lica dekaza vreme na novogodi{nite i bo`i}nite praznici mo`at da go ostvarat svoeto pravo na it-na i neophodna zdravstvena za{tita nadvor od teritorijata na Republika Makedonija, itoa vo slednite zemji: Germanija, Avstrija, Turcija, Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora,Bugarija, Bosna i Hercegovina, ^e{ka, Holandija, Luksemburg, Belgija, Francija i Italija.

Pod itna i neophodni zdravstvena za{tita se podrazbira koristewe na zdravstveni us-lugi ~ie{to pru`awe ne mo`e da se odlo`i do planiranoto vra}awe vo Republika Make-donija.

Za taa cel, pred patuvaweto vo stranstvo, osigurenite lica treba da se obratat vo pod-ra~nata slu`ba na FZOM, kade {to e podnesena prijavata za zadol`itelno zdravstveno

osiguruvawe i da popolnat barawe (PP1) za izdavawa na dvojazi~en obrazec za edna odnavedenite zemji.

Kon baraweto se prilo`uva slednata dokumentacija: Potvrda za zdravstvenata sostojba, izdadena od izbraniot lekar (op{t i ginekolog za

`eni); i Naod, ocenka i mislewe na lekarskata komisija na FZOM.

Dvojazi~niot obrazec na osigurenite lica na FZOM im slu`i kako privremena zdravs-tvena legitimacija vo zemjata kade {to patuvaat i na osnova na istiot, osigurenite licana FZOM se izedna~eni, vo odnos na pravata i obvrskite, so osigurenite lica na dr`avatavo koja prestojuvaat.

Toa zna~i deka na osnova na dvojazi~niot obrazec osigurenite lica na FZOM }e mo`at dakoristat itni i neophodni zdravstveni uslugi i za istite }e treba da platat samo li~nou~estvo (participacija), u~estvo za bolni~ki den, vo zavisnost od zakonskite propisi nazemjata vo koja se prestojuva.

Obezbeduvawe na kontinuitet vo zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe za idnite penzioneri

So najnovite izmeni vo podzakonskite akti na Fondot se ovozmo`i olesnuvawe za idnitepenzioneri koi imaat zapo~nato postapka za ostvaruvawe na pravo na penzija da mo`at dagi koristat pravata od zdravstvenoto osiguruvawe u{te 60 dena po prestanokot na rabot-niot odnos.

Dosega vo praksata ovie osigurenici od denot na podnesuvaweto na baraweto za ostvaru-vawe na pravo na penzija do denot na dobivawe na re{enieto so koe im se utvrduva pravo-to na penzija imaa diskontinuitet vo koristeweto na zdravstvenoto osiguruvawe, poradipodolgotrajnata postapka koja se vodi vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

Vo toj period osigurenicite koi imaa potreba od lekuvawe se osiguruvaa pod drug osnovna zdravstveno osiguruvawe kako ~len na semejstvo preku bra~niot drugar ili pristapuvaavo dobrovolno osiguruvawe.

Po ostvaruvawe na pravoto na penzija osigurenicite koi dobrovolno go pla}aa pridone-sot za zdravstveno osiguruvawe, vo Fondot podnesuvaa barawe za povratok na sredstva zaplaten pridones za mesecite za koi istiot e platen od strana na osigurenikot kako i odFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

So ovie izmeni se ovozmo`uva na idniot penzioner u{te 60 dena da ima kontinuiranozdravstveno osiguruvawe iako seu{te nema dobieno re{enie za ostvaruvawe na pravo napenzija.

Ova olesnuvawe e usvoeno od strana na Upravniot odbor na FZOM, a po dobivawe nasoglasnost od ministerot za zdravstvo }e se objavi vo Slu`ben vesnik na RM.

w w w . f z o . o r g . m k

w w w . f z o . o r g . m k

AKTIVNOSTI PENZIONER plus dekemvri 201410

Realiziraj}i ja programata za ovaagodina penzionerite od Bogdanciorganiziraa ednodnevna ekskurzi-

ja vo Ohrid na 31 oktomvri. Grupa odpedesetina penzioneri vo 06.00 ~asototpatuva za Ohrid. Denot be{e ubav, at-mosferata vo avtobusot vesela. Smeatapredizvikana od dosetkite na duhovnonadarenite penzioneri, patuvaweto gonapravija interesno.

Prvata destinacija be{e Prilep. Vogradot-heroj Saat kulata samo {to giot~ukuva{e utrinskite ~asovi. Penzi-onerite vo kratkiot odmor na plo{ta-dot vo centarot na gradot go ispija ut-rinskoto kafe. Eden prilep~anec navozrasni godini vo razgovor so nas ka-`a edna {ega povrzana so ot~ukuvawe-to na saatot:

- Ne se raduvajte na ot~ukuvaweto nastariot saat oti so sekoe ot~ukuvaweste postari za eden ~as.

Agendata be{e obemna i patuvawetoprodol`i kon Makedonski brod i Vev-~ani.

Levo i desno se gledaa ovo{tarnici,a esenskata boja na lisjata dava{e be-leg na rasko{nata priroda. Markovitekuli ostanaa zad nas. Okolu 10.00 ~asotstignavme vo Vev~ani. Ubavite patekine odnesoa do izvorite. Vev~anskitemajstori se pogri`ile pristapot doizvorite da bide isto taka ubav kako isamite izvori. Od utrobata na zemjata

blika studena bistra voda vo koja mo`eda se ogleda{ kako vo ogledalo. Ne-koga{ na ovie izvori imalo 37 vodeni-ci, a sega ima samo edna koja raboti isvedo~i za postoeweto na svoite ses-tri vo minatoto. Osve`eni od izvors-kata voda penzionerite go prodol`ijapatot kon Struga. Mostot na Drim enezaboravna gletka. Ku}ata na Miladi-novci nemo svedo~i za goleminata nabra}ata - prerodbenici, poeti, u~ite-li, sobira~i na narodnoto tvore{tvo.Pro{etkata po ~ar{ijata penzioneriteja iskoristija da kupat suveniri za spo-men. Po kratkiot prestoj se upativmekon makedonskiot Erusalim, Ohrid.Plao{nik smesten vo podno`jeto naSamoilovite kuli i denes e univerzitetza duhovniot `ivot na Makedoncite.Samoilovite kuli ta`no go odbele`u-vaat vremeto na svojot gospodar. Po-setata na Sveta Sofija ostavi posebenvpe~atok na penzionerite. Freskite voovaa crkva vo sebe krijat neprocenlivobogatstvo. ^inarot, simbolot na Ohrid idenes ̀ ivee. Be{e predvideno da se po-seti i Sveti Naum, no poradi raboti napatot posetata na ovoj manastir }e serealizira vo druga prigoda.

Vra}aj}i se za Bogdanci ja posetivmeBitola i nejziniot „[irok Sokak”.Okolu 21.00 ~asot penzionerite pris-tignaa vo Bogdanci so nezaboravni spo-meni od ekskurzijata. D. ^avdarov

ZP Bogdanci

Ednodnevna ekskurzija

Otkoga se konsolidi-ra Zdru`enieto napenzioneri „Nov `i-

vot“ Butel se preimenuva ise registrira kako ZP Bu-tel i ve}e godina dena dej-stvuva pod istoto ime kakoi op{tinata na koja ter-itrorijalno i pripa|a. Ovazdru`enie na 13 dekemvri2014 godina vo restoranot„Aleksandar” vo naselbataRadi{ani ja odbele`a go-di{ninata od osnovawetoi dejstvuvaweto. So prigo-den govor, pozdravuvaj}i gigostite i prisutnite, me|u koi beapretssedatelot na SZP Dragi Argiro-vski, gradona~alnikot na Op{tinataButel Petre Latinovski i pove}epretsedateli i pretstavnici odskopskite zdru`enija na penzioneri,sve~enosta ja otvori pretsedatelotna zdru`enieto Qup~o Dimovski, kojna kratko gi istakna postignatiterezultati vo pove}e oblasti od `i-votot i rabotata. Posebno toj gi na-glasi uspesite vo obezbeduvaweto

prostor za rabota vo ogranocite, kakoi gri`ata vo sozdavaweto uslovi ipraktikuvaweto aktivnosti od soci-jalno-humanitaren, kulturno-zabaveni sportsko-rekreativen karakter.

Denot na zdru`enieto na slaveni-cite im go ~estita{e gradona~al-nikot na op{tina Butel, Petre Lati-novski, koj go izrazi zadovolstvoto{to vo ovaa mlada op{tina ima zdru-`enie na penzioneri so istoto ime iveti deka, kako i dosega i ponatamu,

maksimalno }e im pomaga na pripad-nicite od tretata doba se so cel tieda imaat pokvaliteten `ivot i pen-zionerskite denovi da si gi pominu-vaat porelaksirano i posre}no. Vo tojodnos go spomna i otvoraweto na pen-zionerski klub vo naselbata Radi-{ani koe naskoro treba da slu~i.

Na sve~enosta se obrati i pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovskii ~estitaj}i im go praznikot na pen-zionerite toj posebno ja istakna so-rabotkata na Zdru`enieto so lokal-nata samouprava i poddr{kata i po-mo{ta na gradona~alnikot koja navi-stina e za primer za pove}e op{tiniod gradot. Zatoa ova zdru`enie zaedna godina postigna zabele`itelnirezultati vo pove}e oblasti na dej-stvuvaweto.

Vo prijaten ambient i so dobra mu-zika okolu 300 penzioneri i prisutnigosti so pesna i oro go proslavijaDenot na zdru`enieto so `elbanarednata godina da im bide pobogataso aktivnosti i u{te pouspe{na.

M. Dimovski

Vo ramkite na Dnev-niot centar za sta-ri lica koj funk-

cionira vo OO na Crvenkrst -^air, zapo~nuvaj}iod mesec dekemvri 2014godina, }e se pro{iratuslugite koi dosega senudea. Otsega, staritelica, licata vo socija-len rizik i socijalnozagrozenite semejstva }emo`e od vtornik do petok od 09.00 do14.00 ~asot da gi koristat slednivebesplatni uslugi:

VTORNIK - administrativni us-lugi za stari lica i lica vo rizik(popolnuvawe barawa, obrasci iuplatnici, davawe nasoki za ost-varuvawe na zdravstveni i socijalniuslugi, kontakt i povrzuvawe so rel-evantni institucii, sovetuvawe, raz-govor so socijalen rabotnik, eviden-tirawe na lica vo rizik, dostava nadokumenti vo institucii)

SREDA - administrativni i teh-ni~ki uslugi za stari lica i licavo rizik (podgotovka na izjavi, pismado institucii vo elektronska forma,edukacii, pomo{ vo ostvaruvawe nanekoe pravo, sorabotka so relevantni

organizacii)^ETVRTOK -zdravstveni uslugi za

stari lica i lica vo rizik (bespla-tni preventivni pregledi, o~ni pre-gledi, soveti za zdravje, organizira-we na ginekolo{ki pregledi, kardio-vaskularni i stomatolo{ki pregledi,informirawe za novosti vo sistemotna zdravstvena za{tita, sorabotka sozdravstveni ustanovi)

PETOK - predavawa,socijalniaktivnosti i edukacii

Sekoj penzioner, lice vo treto do-ba i lice vo socijalen rizik mo`atvo ovie denovi besplatno da gi kori-stat uslugite koi gi nudi Dnevniotcentar. Za dopolnitelni informaciimo`e da se javat na tel. 2624-921

Aleksandra Boeva

ZP Butel

Odbele`ana edna godina od formirawetoSo prigodna kulturno-zabavna

programa, Zdru`enieto na pen-zioneri „Gazi Baba”, na 12 deke-

mvri 2014 godina sve~eno ja odbele`a42-godi{ninata od svoeto postoewe isamostojno dejstvuvawe. Po toj povod,na sve~enosta prisustvuvaa: pretse-datelot na SZPM, Dragi Argirovski,pretstavnici od ZP Kumanovo i odskopskite zdru`enija, ~lenovi na So-branieto i Izvr{niot odbor,pretstavnici na ogranocite, ~le-novi na odborite, ~lenovi nakomisiite i aktivisti od klubo-vite.

Otkako horot na penzionerite,pod rakovodstvo na Rade Ili}, jaispolni himnata, nekolku izvor-ni narodni pesni, dve solo pesnii edno oro na gajda, na sve~enataprigoda za zna~eweto, razvojot,aktivnostite i uspesite postig-nati vo ovoj period, pred brojnite gos-ti i ~lenovi, zboruva{e pretsedatelna IO Zdru`enieto \orge Andonov.

- Na{eto Zdru`enie, pretstavuvaneposreden za{titnik na pravata napenzionerite. Toa e temel vo grade-weto na pomiren, pobogat i posodr`a-en `ivot na site poliwa, a posebno vooblasta na zdravstvoto, kulturata,sportot, rekreacijata i informira-

weto. Vo razvojniot pat {to go pominaZdru`enieto, penzionerite se ~uvs-tvuvaa kako aktivni ~initeli obedi-neti vo edno semejstvo koe denes ima11500 ~lenovi i gi pokriva op{tiniteGazi Baba, Petrovec i Ara~inovo, so11 ogranoci i 10 klubovi, - istaknaAndonov.

Toj gi potseti prisutnite na po~eto-cite vo razvojot na ova Zdru`enie, po-

sebno na vremeto koga e odr`ano Os-nova~koto sobranie na 12 dekemvri1972 godina.

Seto ova e dostojno za po~it, koe ob-vrzuva i ponatamu da se unapreduvaaktivnosta i dejnosta na Zdru`enietovo interes na penzionerite. Odbele-`uvaweto prodol`i so pesna, oro izaedni~ko dru`ewe, so veselo i prija-tno raspolo`enie. V. Pa~emski

ZP Gazi Baba

Proslaven Denot na zdru`enieto

Dnevniot centar za stari lica vo OO na Crven krst - ^air

Besplatni administrativniuslugi

Vo tekot na mesec noemvri 2014godina Komisijata za zdravstvoi standard pri ZP Ko~ani real-

izira{e edukativni predavawa zapenzionerite na temite. „Vlijanieto

na ishranata i fizi~kata aktivnostvrz zdravjeto na lu|eto” i „Kako podo-lgo da ja so~uvame funkcijata nana{iot mozok”. Predava~i bea d-rMirko Anakievski i d-r. Mi{o Iva-

nov, koi gi posetijaklubovite na pen-zioneri vo Upravntazgrada na ZP Ko~ani,i vo Klubovite napenzioneri vo Tike-{inski lozja, Kolori naselbata Oriza-ri. Spored izjavatana predsedatelot naZP Ko~ani \orgi Se-rafimov predava-wata bile masovnoposeteni od stranana penzionerite koi

po predavaweto redovno postavuvalepra{awa povrzani so ovie dve aktu-elni temi.

I Aktivot na penzionerki zapo~naso sproveduvaweto na aktivnosta vodelot na humanitarnata dejnost. Ime-no se pravat poseti, medicinski pre-gledi, razgovori i davawe soveti iskromni podaroci na osameni licapenzioneri i bolni na koi toa im epove}e od potrebno. Na 27 noemvrivakvi poseti se napraveni na lica voselskite naselbi od op{tinata, a na30 noemvri poseta be{e napravena nalica bolni i osameni vo gradot. Gru-pata koja ja realizira{e ovaa aktiv-nost ja predvode{e d-r, Pavlina To-dosova, a bea psoeteni vkupno 17 pen-zioneri.

K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Edukativni predavawa i pregledi

Kako nikoga{ dosega ovaa esenDemirhisarskoto zdru`enie napenzioneri e aktivno na pove}e

poliwa koi gi zasegaat penzionerite.Po povod Nedelata za gri`a na starilica bea poseteni 8 invalidski pen-zioneri vo isto tolku ridsko-planin-ski sela. Vo sorabotka so Zdravstve-niot dom od Demir Hisar na pove}epenzioneri im be{e izmeren krvenpritisok i nivoto na {e}er vo krvta,isto taka, dobija i soveti od lekar poop{ta medicina za pokvaliteten i po-dolgove~en penzionerski `ivot. Naistite od strana na predsedatelot naZP Demir Hisar Pere Petreski im beadodeleni paketi so prehranbeni pro-izvodi.

Edna nedela podocna, vo prepolna-ta sala na Domot na kulturata vo

Demir Hisar, pred golem broj pretsta-vnici od op{tinata, penzioneri, qu-biteli na pi{aniot zbor, li~ni i se-mejni prijateli, bea promovirani naj-novite kni`evni dela od avtorot ipenzioner Slavko Krstevski od Slep-~e i toa: stihozbirkata „Krikovi” iromanot „Bitisuvawe”.

- Site stihoredija se so antologis-ki i elegi~en predznak i inspiriraniod mnogubrojnite `ivotni i tagovnipremre`ija sozdavani spored: kakodu{a bolela - taka o~i plakale. Na-pisite vo romanot „Bitisuvawe” prekukoi{to se opi{uva kataklizmi~notoogneno cunami vrz seloto Slep~e, pre-tstavuvaat cela edna enciklopedijaza poststihijnite psiholo{ki i teles-ni te`ini dojdeni do kulminacija kajsekoj slep~anec, izneseni i vneseni so

vrvno pisatelsko majstorstvo. - re~epokraj drugoto ~i~ko Slave.

Denot na drvoto 3-dekemvri demir-hisarskite penzioneri prigodno goodbele`aa zasaduvaj}i ukrasni drvcavo parkot okolu Domot na penzioner-ite, prostor koj se planira da se uredivo edno ubavo kat~e so pateki i klupikade penzionerite }e gi pominuvaatpenzionerskite denovi.

Vo ramkite na sorabotkata {to ZPDemir Hisar ja ima so ZP Ohrid i De-brca, pretsedatelot na demirhisars-koto zdru`enie Pere Petreski zaednoso pretsedatelot na Nadzorniot odbor]irilo Bla`evski bea vo poseta naohridskite kolegi kade i kako gostiprisustvuvaa na nivnata sednica naIzvr{niot odbor. Me|u drugoto be{eostvarena rabotna sredba na koja bearazmeneti iskustva, se razgovara{e zatemi od oblasta na penzionerskiot`ivot i be{e istaknata dobrata sora-botka pome|u dvete zdru`enija.

Zoran Stevanovski

ZP Demir Hisar

Aktivnosti za respekt

Zdru`enieto na penzioneri ^airza 50-tina penzioneri od svojotsostav na 29-ti noemvri orga-

nizira{e ednodnevna ekskurzija doKru{evo. Vo Prilep ekskurzijantiteimaa kratok odmor koj go iskoristijaza pro{etka i razgleduvawe na gra-dot, za potoa da prodol`at kon od-redenata destinacija.

Kru{evo e tipi~no planinski grad,rasposlan na padinite na Baba, so nad1250 metri nadmorska viso~ina, {topretstavuva najvisok grad na Balkan-skiot poluostrov. Penzionerite beavoodu{eveni od prirodnite ubavinina ovoj etno grad, vo koj {to e vteme-len zna~aen del od istorijata na Ma-kedonija. Po posetata na istoriskotomesto i spomenikot na Me~kin Kamen,penzionerite napravija obikolka na

manastirot „SvetoP r e o b r a ` e n i e ” ,grobot na pop-iko-nata To{e Proev-ski i negoviot spo-men dom, a potoapro{etaa niz gra-dot voshituvajki sena negovata avten-ti~na arhitektura.

Relacijata be{e dolga i naporna zaovaa populacija gra|ani, no za pofal-ba e nivnata vitalnost {to ja posedu-vaat vo odnos na godinite. Tie solesnotija gi sovladuvaa gorninite nizKru{evo i okolinata vnesuvaj}i pogo-lema sve`ina i elan za dvi`ewe. Se-pak, za celo vreme za nivnoto zdravjese gri`e{e dr. Mane Manev, dolgogo-di{en penzioner i ~len na ova Zdru-

`enie.- Zaslu`uva da se spomene ogrom-

niot interes na penzionerite od na-{eto Zdru`enie za vakvite ednodne-vni ekskurzii so pou~en karakter, apri toa osobeno vodevme smetka, u~e-stvo da zemat {to pogolem broj pen-zioneri - istakna pretsedatelot naIO na ZP ^air Mentor ]oku.

V. Pa~emski

ZP ^air

Poseta na Kru{evo

INFOPENZIONER plus dekemvri 2014 11

Treti dekemvri - Me|unarodniotden na invalidite na trudotZdru`enieto na invalidite na

trudot za op{tinite Ohrid i Debrca goodbele`a so sve~ena sednica na kojavo prisustvo na pretstavnici na Oh-ridskoto zdru`enie na penzioneri idrugi gosti, referat za rabotata naZdru`enieto podnese pretsedatelotKlime Dimoski. Osvrnuvaj}i se na ak-tivnostite vo 2014 godina, Dimoskire~e deka programskite zada~i se rea-lizirani soglasno mo`nostite i uslo-vite pod koi deluvaat.Toj naglasi dekai natamu prioritetna obvrska im e po-dobruvaweto na standardot i podobrizakonski re{enija, so cel da se mini-mizira brojot na invalidite na trudot.

Ohridskoto zdru`enie na invali-dite na trudot koe broi 1.700 ~lenovi,uspe{no sorabotuva so srodnite zdru-

`enija od Struga, Debar,Probi{tip, Bitola, od Tira-na - Albanija, a vo 2015 god-ina }e vospostavi sorabotkai so Evropskiot sojuz nainvalidite na trudot prekuSojuzot na trudovite inva-lidi od Belgrad - Srbija.

Vo ramkite na Zdru`eni-eto raboti Aktiv na `eni,koi organiziraat izleti, ek-surzii i drugi zabavi po razni povodii verski praznici, a neodamna formi-raa i igraorna grupa. Godinava za prv-pat so pu{taweto na brodskata linijaOhrid - Pogradec - Albanija orga-niziraa i ednodnevna poseta na ovojsoseden grad. Zdru`enieto sekoja god-ina za okolu 800 svoi ~lenovi naodlo`eno pla}awe na deset rati prekuNacionalniot park ,,Gali~ica,, obez-

beduva ogrevno drvo.Inaku, tie se i dobri sportisti i

redovno u~estvuvaat na regionalnite irepubli~kite natprevari. Me|u najdo-brite ve}e nekolku godini so red seistaknuvaat: Blagoja Kalanoski, Vik-tor Stojkoski, Dime \or|ieski, BogojaKalanoski, Jovan Maksimoski, \ur|aNi~eska, Traj~e Risteski i drugi.

K. Spaseski

Zdru`enie na invalidi na trudot Ohrid i Debrca

Sve~eno odbele`an praznikot na trudovite invalidi

Vo ZP [tip i Karbinci „Nedelataza gri`a za stari lica” se odbe-le`a so pove}e aktivnosti. Pre-

davawe za pravata od socijalnata izdravstvenata za{tita na penzio-nerite organizira{e Crveniotkrst od [tip so aktivot na Zdru-`enieto. Ovaa tema naide na goleminteres od prisutnite ~lenovi,pri {to bea postaveni mnogu inte-resni pra{awa, {to ja zasegaatovaa populacija gra|ani. Be{e po-tencirano deka treba da se osnovaedno telo, koe }e posreduva so in-stituciite za da im se olesnat ra-botite na starite lica. Bea pode-leni i bro{uri za podobro infor-mirawe na zainteresirani poedi-nci.

-Sorabotkata so Crveniot krst ipretsedatelot Nikola Kam~ev e posto-

jana i se odviva na pove}e poliwa odpenzionerskoto `iveewe, pri {to seobrabotuvaat razli~ni temi vo interesna ~lenstvoto, a vrednite penzionerki

u~estvuvaat i vo mnogu humanitarni ikulinarski ve{tini, veli pretse-datelot Mihail Vasilev.

Dru`ewata so svoite vrsnici, pa ipomldata populacija e nasu{na potrebavo tretata doba.Taka ve{tite penzio-nerki ja napolnija trpezata so vkusotna tradicijata vo Etno Selo kaj Ku-manovo so specijaliteti od {tipskotopodnebje, a vo menito ima{e boranijaso grav i kisela zelka, patatnik - koraso kompiri, sarma vo lozov list, po-

znatiot pinxur, zelnik so praz, bo-denik, poga~i, piti so spana}, p~e-nkarnik i blagi specijaliteti. Naovoj sobir na „vkusot na tradicija-ta”, {tipskite penzionerki sosvoite specijaliteti im se sproti-vstavija na prestavnicite od Pro-bi{tip, Strumica, Radovi{, Gosti-var, Kru{evo, Kumanovo, Bitola, aod Skopje prisustvuvaa zdru`enija-ta „@ivotna iskra” i „Loza”. Na ovaapove}egeneraciska sredba vo kuli-narstvo, mladite u~ea od penzion-erkite, a i tie od niv, pri {to se

razmenija mnogu recepti, a zabavataprodol`i so muzika i zaedni~ko dru-`ewe. Cveta Spasikova

ZP [tip i Karbinci

Pove}e sredbi i aktivnosti

[eesetina penzionerki od zdru-`enijata "Prerodba”, "Majkatradicija” i "Orhideja”, dva de-

na bea anga`irani za vitkawe na pos-nite sarmi~ki za denot na gradot Pri-lep, patronot i za{tnik Sv. Nikola.

- Tradicionalno, ve}e 8 godini, do-

brovolno u~estvuvame vo vitkaweto nasarmi~kite. Godinava svitkavme preku65 iljadi posni sarmi~ki, ne pogolemiod le{nik - re~e pretsedatelkata na"Prerodba”, Qubica Petreska.

- U~estvuvavme i pred nekoja godinakoga zavitkavme nad 80 ilajdi malisarmi, a Prilep se zapi{a vo Giniso-vata kniga na rekordi so najgolemataporcija so posni sarmi - dodade Lil-jana \or|ioska od "Majka tradicija”.

Godinava, doma}in na tradicional-nata posna svetinikolska tr-peza vo centarot na gradot nabulevarot "Goce Del~ev” be{eMermerskiot kombinat.

- Pod mototo “So qubov zaPrilep” bea potro{eni 100-tina kilogrami oriz i pove}ekilogrami kisela zelka, a `e-nite penzionerki tradiciona-lno pomagaa. Bea podgotveni3000 porcii za gra|anite i gos-tite koi na ovoj den bea voPrilep. Nabavivme i 350 ki-logrami grav, i isto tolku ri-

ba, a i vino, topla rakija i se {to tre-ba{e za podobra organizacija - istaknaJasna Axievska Petru{eva, rakovodi-tel vo kompanijata - doma}in na ovogo-dina{noto praznuvawe na Sv. Nikola.

Me|u nekolkute iljadi gosti i gra|a-ni koi prisustvuvaa na golemata mani-festacija, posnata trpeza vo Prilep,posniot grav, sarmi~ki i ribi gi probaprviot ~ovek na Republikata, pre-tsedatelot \or|e Ivanov. ^estitaj}i imgo praznikot, pretsedatelot na siteprisutni gosti i na gra|anite im posakamnogu sre}a, radost i uspesi na sekojplan i im gi ~estita pretstojnite no-vogodi{ni i bo`ikni praznici.

Gradona~alnikot Marjan Risteski napretsedatelot Ivanov, na godina{niotdoma}in Ilijas Rigopulus od Mermer-niot Kombinat i na idniot doma}in odTutunskiot kombinat, Aleksandar Der-menxiev po povod praznikot i iljada-godi{ninata od prvite zapisi za Pri-lep im podari rezba - ikoni od svete-cot Sv. Nikola. K.R.

ZP Prilep

Penzionerkite za patronot iza{titnik Sveti Nikola Zdru`enieto na gra|a-

ni - invalidi na tru-dot i korisnici na

invalidska penzija - Bu-tel - Skopje na sednicatana sobranieto, me|u drugo-to odlu~ile namesto zaproslava na me|unarodniotden na invalidite 3-tidekemvri, sredstvata da ginamenat vo humanitarniceli. Taka zdru`enietopodeli 40 paketi so prehranbeniproizvodi vo vrednost od 32 000 de-nari na penzioneri koi se bolni i soniski primawa za da vnesat radost vonivnite domovi. Isto taka, bea pode-leni i ortopedski pomagala - dona-

cija od humanitarnata organizacija"Vegen#, so koja ova zdru`enie sora-botuva nekolku godini. Ova e ubavprimer koj treba da go sledat i drugizdru`enija.

B. Angelovska

Na 3-ti dekemvri, voOp{tinata Radovi{,uspe{no be{e spro-

vedena akcijata „Den nadrvoto - zasadija svojataidnina”. Akcijata be{epozdravena od site gra|a-ni, a posebno za istaknu-vawe e u~estvoto na pen-zionerkite i penzioner-ite od ZPORK - Radovi{ iKon~e.

U{te vo utrinskite ~a-sovi, penzionerite vidnoraspolo`eni i podgotveniza rabota, se sobraa predzgradata na lokalnata samouprava,o~ekuvaj}i go pristignuvaweto naprvite avtobusi. Na lokacijata koja senao|a vo neposredna blizina na gra-

dot, vrabotenite od Makedonski [u-mi - Pla~kovica, na pedesetinatadojdeni penzioneri im podelija ponekolku borovi, bagremovi i ~empre-sovi sadnici. Penzionerite ne se

{tedea i sekoj saka{e da za-sadi drvce pove}e.

- Jas u~estvuvav vo sitedosega{ni akcii i denes za-sadiv pove}e borovi sadnici,bidej}i znam deka drvjata gopro~istuvaat vozduhot i japodobruvaat ekolo{kata sos-tojba za koja mora da se pog-ri`eme site, - so zadovolst-vo istakna Pavlina ^abukova.

U~estvuvaj}i vo akcijata„Den na drvoto-zasadija svo-jata idnina” i ovaa godinapenzionerite i denes poka-`aa i doka`aa deka seu{te se

vitalni i polni so energija. Sekoga{i sekade se prisutni i im slu`aat zaprimer na pomladite generacii.

Liljana Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Penzionerkite i penzionerite po{umuvaa

Prilepskite penzioneri bez fa-lba, vo godinava {to ve}e iz-mina, postignaa mo{ne zavidni

rezultati. Godina na uspesi na doma-{en, a i na stranski teren! Vaka ne-kako sportski bi mo`ela da se zao-kru`i aktivnosta na prilepskitepenzioneri.

- Bevme dobri pred sé na kulturnopole so u~estvoto na 14-iot festivalna "Treto `ivotno doba” vo Qubqana.Vo zemjava postignavme zavidni rezu-ltati u~estvuvaj}i na site kulturnimanifestacii na penzionerite odMakedonija - istakna pretsedatelotna ZP Prilep, Kiril \or|ioski, vo

svoeto obra}awe na sednicata na ot-~etnoto sobranie {to denovive seodr`a.

Delegatite gi razgledaa i usvoijaizve{taiite na komisiite i telata naZP za nivnoto rabotewe vo 2014 godi-na. Prilepskite penzioneri "`neeja”uspesi na kulturen i na sportskiplan. Taka, sportistite - penzionerina regionalnite sportski igri voKru{evo bea najdobri osvojuvaj}i 13prvi mesta, a na Republi~kata olim-pijada vo Tetovo bea treti. Preku Ko-misijata za odmor i rekreacija bearealizirani 8 ednodnevni ekskurziiod koi edna vo Vranska Bawa vo R.Srbija. Penzionerite se "is{etaa” i

do Kratovo i Kumanovo, manastirot voseloto Slep~e vo Demir Hisar iKi~evo, Skopska Crna Gora, Ponikvakaj Ko~ani, sv. Naum vo Ohrid, Dojran,Le{ok i Tetovo i se zapoznaa so uba-vinite i znamenitostite vo ovie kra-i{ta. Na ovie ekskurzii u~estvuvaapreku 1500 penzioneri, a ogranociteorganiziraa dopolnitelno pove}elokalni ekskurzii so okolu 300 pen-zioneri. Ili vo ~etirite izve{tajnigodini, na 32 izvedeni redovni eks-kurzii, u~estvuvaa preku 5500 penzi-oneri. Na pove}e penzioneri so poni-ski penziski primawa samo godinavaim bea raspredeleni preku 850 iljadi

denari ednokratna pari~na pomo{ odpo 3-4-5 ilajdi denari, a 200 iljadidenari im bea dodeleni na penzione-ri za bawsko i klimatsko lekuvawe.Bea organizirani i pove}e predavawaod oblasta na zdravstvoto. Posebnoaktivni bea penzionerkite so organi-zirawe i u~estvo na mnogu manifes-tacii {to tie ili drugite zdru`enijagi organiziraa. Izve{taite na sitekomisii i tela prethodno bea razgle-dani i na ogranocite.

Na ovaa sednica delegatite gi us-voija i programite za rabota na Zdru-`enieto i finansiskiot plan za 2015godina.

Kiril Risteski

ZP Prilep - Ot~etna sednica na sobranieto

Uspeh na site poliwa

Sekoja godina zdru-`enieto na penzio-neri od Bogdanci

organizira turnir na tab-laxiite od Bogdanci iStojakovo. Tradicijata naovoj turnir zapo~nalapred triesetina godini.Od prvite igra~i-organi-zatori na ovoj turnir,ovaa godina prisustvuvaasamo dvajca.

Ovaa godina natpreva-rot se odr`a vo Stojakovona 15 noemvri vo Domot na penzioneri-te.

Natprevarot zapo~na vo 10.00 ~asot.Osum igra~i od Bogdanci i osum igra~iod Stojakovo po sistem na eliminacijaso golemo zadovolstvo gi frlaa zaro-vite so golema `elba za pobeda. Igra-ta predizvika golem interes kaj pri-sutnite penzioneri koi navivaa zasvoite favoriti. Turnirot zavr{i vo15.00 ~asot. Prvoto mesto na turnirotgo osvot Kosdanin Vlkov od Bogdanci.Natprevarot vo igrawe tabla }e pro-dol`i naprolet vo Bogdanci. Pobed-nikot od dvata turnira }e u~estvuva naregionalnite natprevari.

Vo isto vreme, eden broj na penzio-

neri koi ne u~estvuvaa vo turnirot sedru`ea vo drugata prostorija, kade sirazgovaraa i budea spomeni od minato-to. [egite i dosetkite ja pravea at-mosferata prijatna i vesela. Doma}i-nite se poka`aa kako dobri organiza-tori. Vo {ega eden od priosutnite re~e:

„Da izmislime u{te nekoja pri~inaili praznik za da se sre}avame i dru-`ime po~esto„.

Inaku, Domot na penzionerite imatri prostorii opremeni pred pet godi-ni, no penzionerite ne mo`at da sedru`at vo niv, bidej}i nema koj da ra-boti vo domot. Raspi{an e oglas ve}edva meseci so uslovi za rabota, no ni-koj ne se javuva! Du{an ^avdarov

ZP Bogdanci

Natprevaruvawe i dru`ewe

Primer koj treba da se sledi

SOGLEDUVAWA PENZIONER plus dekemvri 201412

Soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe na Makedonija ("Slu`ben vesnik na RM” br.98/2012 godina), Fondot na penziskoto i invalidskoto

osiguruvawe na Makedonija e zadol`en so soglasnost od ko-risnikot na penzija, da mu se zadr`i del od penzijata zaobezbeduvawe na sredstvata potrebni za isplata na posmrt-na pomo{ za ~lenovite na negovoto semejstvo i za ~lenuvawevo zdru`enie na penzioneri (~lenarina).

Vrz osnova na donesenata Odluka br. 02-02/847 od Odborotna rergistrtiranata organizacija na Sojuzite na penzione-rite na Makedonija, visinata na zadr{kata za Solidarenfond iznesuva 120 denari, a visinata na ~lenuvaweto vozdru`enieto iznesuva 30 denari, ili vkupno zadr{ki vo iz-nos od 150 denari. Posmrtnata pomo{ e vo iznos od 30.000denari. .

Sredstvata za Solidaren fond-posmrtna pomo{, Fondotgi uplatuva na posebna podsmetka vo ramkite na Trezorskatasmetka so naznaka “Sredstva za Solidaren fond - posmrtnapomo{ na korisnicite na penzija”.

Vo periodot januari - noemvri 2014 godina presmetani se izadr`ani sredstva za Solidaren fond- posmrtna pomo{ vovkupen iznos od 366.127.560,00 denari i istite se dozna~enipo meseci na posebna smetka za ovaa namena.

Tabela 1. Broj na korisnici na penzija i presmetani sred-stva za Solidaren fond za periodot januari-noemvri 2014godina:

Korisnici na penzija Sredstva zaVo mesec koi pla}aat sredstva Solidaren fond

za Solidaren fond (denari)

januari 275.895 33.107.400fevruari 275.858 33.102.960mart 275.920 33.110.400april 276.552 33.186.240maj 276.983 33.237.960juni 277.258 33.270.960juli 277.471 33.296.520avgust 278.110 33.373.200septemvri 278.525 33.423.000oktomvri 279.080 33.489.600noemvri 279.411 33.529.320Vkupno 366.127.560

Zadr{kite na sredstvata za isplata na posmrtna pomo{dozna~eni vo tekovniot mesec se odnesuvaat za isplatata napenziite za prethodniot mesec, odnosno sredstvata odzadr{ki za posmrtna pomo{ za noemvriskite penzii }e bidatvo funkcija za isplata na Solidaren fond za po~inatitekorisnici vo mesec dekemvri 2014 godina.

Tabela 2: Broj na korisnici i isplateni sredstva zaSolidaren fond - posmrtna pomo{ za periodot januari -noemvri 2013/2014 godina.

Isplateni IsplateniR. Po~inati sredstva Po~inati sredstvabr Meseci 2013 2013 2014 2014 Razlika

godina godina godina godina1 2 3 4 5 (5-3)

1. januari 1.472 44.160.000 1.155 34.650.000 -9.510.0002. fevruari 1.111 33.330.000 1.152 34.560.000 1.230.0003. mart 1.122 33.660.000 1.100 33.000.000 -660.0004. april 1.077 32.310.000 1.163 34.890.000 2.580.0005. maj 1.048 31.440.000 1.115 33.450.000 2.010.0006. juni 1.079 32.370.000 1107 33.210.000 840.0007. juli 1.140 34.200.000 1108 33.240.000 -960.0008. avgust 998 29.940.000 986 29.580.000 -360.0009. septemvri 994 29.820.000 982 29.460.000 -360.00010. oktomvri 1.077 32.310.000 1159 34.770.000 2.460.00011. noemvri 1.122 33.660.000 1.164 34.920.000 1.260.000

Vkupno 12.240 367.200.000 12.191 365.730.000 -1.470.000

Vo periodot januari - noemvri 2014 godina, vo Fondot seisplateni sredstva za posmrtna pomo{ vo iznos od365.730.000,00 denari za 12.191 po~inat korisnik na penzija,ili prose~no mese~no 1108. Sporedbeno so istiot period vo2013 godina koga se isplateni 367.200.000,00 denari za12.240 po~inati korisnici, vo 2014 godina toj broj e namalenza 49 i se isplateni pomalku sredstva vo iznos od1.470.000,00 denari.

Spored toa se konstatira deka vo periodot januari -noemvri 2014 godina po osnov na zadr{ki na sredstva zaSolidaren fond se akumulirani sredstva vo iznos od366.127.560,00 denari koi zaedno so prenesenite sredstva za2013 godina vo iznos od 4.836.090,00 i uplati od zadr{ki zaSolidaren fond vo iznos od 52.754,00 denari iznesuvaatvkupno 371.016.404,00 denari. Vo istiot period se isplatenisredstva za posmrtna pomo{ za korisnicite na penzija voiznos od 365.730.000,00 denari.

Saldoto na smetkata na 30.11.2014 godina iznesuvaa5.286.404,00 den, odnosno za 176 po~inati korisnici.

Treba da se zeme predvid deka sredstvata za isplata naposmrtna pomo{ za brojot na po~inatite korisnici na penz-ija vo prosek od okolu 1.108 korisnika mese~no iznesuvaokolu 33.240.000,00 denari, a mese~niot iznos na sredstvatakoi se nameneti za isplata na Solidaren fond iznesuvaokolu 33.284.323,00 denari. Ovie sredstva ovaa godina sedovolni da ja pokrijat tekovnata isplata na sredstvata zaposmrtna pomo{ na po~inatite korisnici na penzija, bidej}ibrojot na po~inati korisnici na penzija za koi se ispla}aposmrtna pomo{ e pomal vo odnos na prethodnata godina za91 korisnik.

Spored napravenite analizi i predviduvawa od strana naStru~nata slu`ba na Fondot kade se zemeni vo predviddvata bitni parametri kako vremetraeweto na koristewe napenzijata vo prosek od 15 godini za eden korisnik ({to vli-jae direktno na zadr{kata za Solidaren fond) i brojot napo~inatite korisnici na penzija (koj e namalen za 0,8% voperiod januari-oktomvri 2014 godina vo odnos na istiotperiod vo 2013 godina), ovaa godina Fondot vo celost }e giservisira i navreme }e bidat iplateni sredstvata za posm-rtna pomo{.

Stru~na slu`ba na Fondot na PIOM

Informacija za dozna~enite i isplatenite sredstvaza Solidaren fond za po~inati korisnici na penzijavo period januari-noemvri 2014 godina

Po povod obele`uvaweto na Me|u-narodniot den za stari lica2014, Odborot na Vienskata ne-

vladina organizacija za pra{awa po-vrzani so stareeweto (Vienna NGOCommittee on Ageing) organizira{eposeben nastan na tema: Op{testveniteinovacii, re{enija i tehnologii i ak-tivnoto i zdravo starewe.

^lenovite na odborot na Vienskatanevladina organizacija za pra{awapovrzani so stareewe bile ednoglasnivo svoeto uveruvaweto deka podobrotorazbirawe na novite tehnologii, pro-izvodi i uslugi e od najgolema va`nostza potpolna integracija na starite li-ca vo op{testvoto, no i za nivnoto ak-tivno i zdravo stareewe. Posle obemnadebata za proizvodite i upotreblivos-ta na novite tehnologii tie usvoile{est preporaki;

1) Za uspe{na implementacija na no-vite tehnologii vo pro{irena konce-

pcija (op{testveno-privatno partner-stvo) mo`e da bide osobeno korisna,bidej}i mo`e da generira profit zakompaniite, a vo isto vreme da im do-nese pogolema korist i zadovolstvo nastarite lu|e.

2) Koncepcijata na seto ova treba dase razbere kako bliska sorabotka po-me|u op{testvenite subjekti koi se od-govorni za op{toto dobro, za propisi istandardi, privatnite subjekti na pa-zarot koi se zanimavaat so proizvods-tvo na proizvodi za {iroka potro{u-va~ka i uslugi, a isto taka {to e mnoguva`no, site faktori treba da se vklu-~at vo edukacija i akumulirawa na zna-ewa vo vrska so potrebite, `elbite,sklonostite, no i ograni~uvawata koigi imaat starite lu|e.

3) Novite tehnologii, kako hardverottaka i softverot, mora da bidat takviza da mo`at da gi koristat lu|eto vopoodminati godini, odnosno da odgova-

raat na nivnite potrebi, `elbi, no imo`nosti, kako {to e naprimer speci-jalen mobilen telefon.

4) Ne samo {to hardverot i soft-verot moraat da gi zadovolat potrebi-te na starite lica, tuku tie moraat dabidat so upatstva koi se lesno razbir-livi i primenlivi i vo sklad so niv-nite mo`nosti i ograni~uvawa.

5) Pri planirawe na proizvodi kom-paniite ne samo {to da gi konsultiraatstarite lu|e, tuku treba odredeni pro-izvodi treba da im gi dadat da gi tes-tiraat i da go ka`at svoeto mislewe.

6) Uredite ne treba da gi zbunuvaatstarite lu|e i da ne bidat takvi za danemo`at da gi koristat ili da moraatda baraat postojano pomo{ od drug, so{to bi mo`elo da se naru{i nivnatasamodoverba i zdravje. Procesite tre-ba da bidat jasno objasneti i toa ~ekorpo ~ekor.

Ovie preporaki vo celost va`at i zakompaniite kaj nas koi proizveduvaatrazni proizvodi, no i koi nudat razniuslugi za penzionerite i starite lu|e.

B. Arsov

Op{testvenite inovacii, re{enijai tehnologii i aktivnoto stareewe

Po promocijata vo ZP Ohrid i De-brca, ,,Prira~nikot za prevenci-ja od opasnosti za penzionerite”

denovive be{e promoviran i pred pen-zionerite od ZP Struga. Vo izdavawetona Prira~nikot so svoi sredstva go po-mogna i stru{koto zdru`enie. Po poz-dravniot zbor na prisutnite od sekre-tarot na ZP Struga Mirko Trposki,pred brojnite stru{ki penzioneri,Prira~nikot so video proekcija go pro-moviraa prestavnicite od Otsekot zaprevencija pri SVR Ohrid, @ivoradVasi} i Blagoja Stevoski.

Promocijata prote~e vo interaktivnadebata na prisutnite penzioneri koi

bea informirani za zna~eweto na ovojedukativen Prira~nik namenet za sta-rite lica za nivna za{tita i pravilnoreagirawe pri kra`ba, napadi i drugvid izmami. Penzionerite poso~uvaa ili~ni primeri na napadi i izmami naulica, na pazar, vo banki i domovite.

Po promocijata prisutnite penzio-neri izrazija blagodarnost do Otsekotza prevencija na SVR Ohrid, za vnima-nieto i soznanieto deka starite ne sezaboraveni i se misli i na niv. Istotaka, be{e konstatirano deka Prira~-nikot e od golemo zna~ewe za penzio-nerite bidej}i dosega nemale mo`nostda se educiraat barem za nekoi osnovni

soznanija od ovaa problematika. Na Promocijata na d-r Aco Veljanos-

ki, anesteziolog od Medicinskiot cen-tar od Struga, mu be{e vra~ena Blago-darnica za osoben pridones vo lekuva-weto na penzionerite od Struga i Oh-rid koi se lekuvaat vo stru{kata bol-nica. K.Spaseski

ZP Struga

Prira~nik za prevencija

Zdravstvena strategija na Repub-lika Makedonija - 2020 siguren,efikasen i pravi~en zdravstven

sistem koj ja odreduva vizijata konunapreduvawe na zdravjeto i podob-ruvawe na zdravstveniot sistem koj}e odgovara na potrebite na nasele-nieto. Postignuvaweto na celite, op-redelbite i nasokite od ovaa strate-gija se obezbeduva preku akcionenplan.

Celi na Vladata na RM se: razvoj ikonkurentnost vo zdravstveniot sek-tor, so osoben akcent na javnoto zdra-vstvo; podobruvawe na kvalitetot nazdravstvenite uslugi; podignuvawena nivoto na zdravstvenata za{tita;informirawe na gra|anite i za{titana nivnite prava kako pacienti; kon-trola na efikasnosta i efektivnos-ta vo zdravstveniot sistem. Proekti:nacionalni i preventivni programiza zdravstvena za{tita, elektronskozdravstvo i elektronska zdravstvenakarti~ka, 15 programi za preventiv-en, navremen i soodveten zdravstventretman na gra|anite, programa „Zd-ravje za site” so besplatni preven-tivni pregledi za site gra|ani, ranootkrivawe i lekuvawe na rakot nadojkata, zadol`itelna imunizacija sobesplatna vakcinacija na site deca,bez ogled na zdravstvenoto osiguru-vawe, organizacija i unapreduvawena krvodaritelstvoto, spre~uvawe iotstranuvawe na brucelozata, spre-~uvawe na tuberkulozata, za{tita odSIDA, za{tita na lica so du{evnirastrojstva, pokrivawe na tro{ociteza dijaliza i nabavka na lekovi zate{ki zaboluvawa, za{tita na licaod bolesti na zavisnosti, rano ot-krivawe i spre~uvawe na bolestitena reproduktivnite organi kaj `ena-ta, sistematski pregledi na deca,u~enici i studenti, besplatna zdrav-stvena za{tita na majkite i decata,za{tita na zdravstveno neosigurenigra|ani.

Vo fokus sledewe i unapreduvawe na zdravjeto na penzioneriteMinisterstvoto za zdravstvo vo

kontinuitet prezema merki za unap-reduvawe na sistemot za zdravstvenaza{tita i unapreduvawe na zdravjetona site gra|ani. Vo taa nasoka, se do-neseni pove}e merki so poseben fo-kus za sledewe, unapreduvawe i od-r`uvawe na zdravjeto na povozras-nite lica i penzionerite na teri-torijata na celata dr`ava.

Spored Daniela Aleksoska, od Od-delenieto za odnosi so javnosta voMinisterstvoto za zdravstvo glavni-te merki koi se odnesuvaat na povoz-rasnite lica se:

Bolni~koto lekuvawe e besplatnoza penzionerite ~ija penzija e ponis-ka od prose~nata vo RM. Toa e reguli-rano so odluka na Vladata na RM kojaod 1.1.2013 godina e na sila i e vo so-glasnost so Zakonot za zdravstvenaza{tita. Za ova da se realizira izgo-tvena e soodvetna Programa. Celta naovaa programa e gri`a za ~uvaweto,sledeweto i unapreduvaweto nazdravjeto na penzionerite, kako iobezbeduvawe uslovi za lekuvawe napenzionerite vo bolni~kite zdrav-stveni ustanovi neposredno po akutnozaboluvawe, sostojba i povreda ilizaradi vlo{uvawe na hroni~nata bo-lest. Vo ramkite na ovaa Programa, vo2014 godina, besplatni bolni~ki us-lugi dobile skoro 13.000 korisnicina starosna, invalidska i semejna pe-nzija poniska od 12 iljadi denari. Zasproveduvawe na ovaa Programa vo2015 godina predvideni se 35 milio-ni denari, a }e bidat opfateni lica-ta so starosna, invalidska ili seme-jna penzija poniska od 12.600 denariso zdravstveni uslugi vo bolnicite iklinikite vo javnite zdravstveni us-tanovi vo dr`avata.

Proektot „Doma{na vizita” e u{-te edna zna~ajna aktivnost za slede-we i unapreduvawe na zdravjeto napostarite lica, so koja se vr{at pre-ventivni zdravstveni pregledi vodomovite na postari lica i na penzi-oneri. Posetite se kreiraat spored

informaciite od nacionalniot ele-ktronski sistem „Moj termin”. Patro-na`nite timovi pred posetata prvose najavuvaat telefonski kaj gra|ani-te. Posetite gi izveduva obu~en timod patrona`na slu`ba od zdravstve-nite domovi, spored prethodno izgot-ven raspored. Timot vr{i merewe nakrvniot pritisok, {e}er vo krvta iholesterol, pravi EKG, dava sovetiza ishrana, za fizi~kata aktivnost idrugi soveti za zdravi stilovi na`iveewe. Dosega, so akcijata za pose-ta na stari, iznemo{teni i lica sohroni~ni bolesti, izvr{eni se posetina pove}e od 30.000 stari lica, koiimale dijabet i na hroni~ni respira-torni i hroni~ni srcevi bolni i sl.Proektot ovozmo`i preventivni pre-gledi na lica na koi posetata na naj-bliskata ambulanta im e ote`nataporadi prirodata na bolesta. Na ovojna~in, se zgolemi dostapnosta nazdravstvenata za{tita na ovie lica.Vo plan e dopolnitelno pro{iruvawena opfatot na proektot „Doma{na vi-zita” so nova grupa zdravstveni osi-gurenici, na koi zaradi vozrasta im epotrebna pogolema zdravstvena nega.Se planira, poradi vozrasta, vo pro-ektot da bidat opfateni so preven-tivni zdravstveni pregledi i okolu15 iljadi postari lica, i toa ma`inad 75 godini i `eni nad 80-godi{navozrast. Dnevno }e se posetuvaatokolu 400 postari lica od ovaa voz-rasna kategorija. Aktivnostite sespored preporakite na SZO za prima-rna i sekundarna prevencija na kar-diovaskularnite bolesti. Se podigasvesta za potrebata od kontrola nazdravjeto kaj mati~en lekar so sove-tuvawe za primarna prevencija, sove-ti za zdrava ishrana, za redovno ze-mawe na propi{anata terapija, zaumerena fizi~ka aktivnost, odbegnu-vawe pu{ewe i alkohol i sl. Akcen-tot e na prevencijata koja e mnoguzna~ajna za podobruvawe na sevkup-nata sostojba na zdravjeto na lu|etovo dr`avata.

Ministerstvoto za zdravstvo kon-tinuirano prezema merki za namalu-vawe na cenite na lekovite so sis-temski merki so cel za pogolema dos-tapnost na lekovite. Godinava, vo ok-tomvri 2014, realizirano e {esto pored namaluvawe na cenite na lekovi-te. Postignata e za{teda za bolni-cite i za gra|anite od okolu 2,6 mil-ioni evra. Zna~itelno namaluvaweima kaj re~isi site farmakoter-apevtski grupi na lekovite za visokkrven pritisok, analgetici, antibio-tici, antimikrobni lekovi, antivi-rusni lekovi, sedativi, antirevmats-ki, kako i lekovi koi dejstvuvaat na`eludnikot i gastrointestinalniotsistem, imunosupresivi i dr. So na-maluvaweto se opfateni lekovi zabolni~ka upotreba i lekovi koi giizdavaat aptekite. Namaluvaweto nacenite na lekovite se vr{i dva patigodi{no (vo oktomvri i mart) i soovaa politika Vladata }e prodol`i ivo idnina. Za tri godini Ministers-tvoto za zdravstvo gi namali cenitena nad 3.500 lekovi, so {to se za{te-deni okolu 33 milioni evra. Gra|ani-te koga dobivaat poevtini lekovipravat za{teda za zdravstveniot si-stem, a za{tedenite sredstva ostanu-vaat vo zdravstveniot sistem i sevlo`uvaat za nabavka na lekovi, od{to direktna i indirektna polzaimaat site gra|ani vklu~uvaj}i gi ipostarite lica, a i doplatata {togra|aninot ja pla}a za nekoi lekovi epomala.

Makedonskoto zdravstvo sedmo vo Evropa spored vlo`enite sredstvaSpored ministerot za zdravstvo

Nikola Todorov, zdravstvoto vo Ma-kedonija odi napred i dobro se raz-viva, a me|unarodna potvrda za is-pravniot kurs e dobiena od relevan-tna me|unarodna organizacija - Evro-pskiot indeks na zdravstveni koris-nici, so koja visoko e ocenet i elek-tronskiot zdravstven informati~kisistem „Moj termin”.

Ilija Gligorov

Ulogata na Ministerstvoto za zdravstvo vo zdravstvenataza{tita

Zdravje za site

IZBOR OD ALBANSKIPENZIONER plus dekemvri 2014 13

Më datë 2 dhjetor tëvitit 2014, u mbajtmbledhje e KE të

LShPM. Në mbledhje moripjesë edhe Besnik Pocesta,nënkryetar i Kuvendit tëLShPM, dhe Done Nikollov-ski kryetar i Këshillit mbikë-qyrës i LShPM. Për raportinfinanciar, fjalën hyrëse dhaPetar Andreevski. Nga dis-kutimi i shumicës ishte sjel-lë konkluzion se LShPM kapunuar në kufijtë e planit të paraparëfinanciar për vitin 2014, me atë që nëdisa aktivitete edhe nën limitet e para-para me çka është bërë kursim për sasitë caktuar mjetesh të cilat do të mbartennë vitin e ardhshëm dhe do të shfry-tëzohen për renovimin dhe pajisjen elokaleve të reja të cilat Qeveria e RM iaka ndarë Lidhjes. Në bazë të treguesvefinanciar nga realizimi dhe rebalanci iPlanit financiar për vitin 2014, por edhe

nga të gjithë diskutuesit ishte vlerësuarse Raporti ishte i qartë, analitik dhe kua-litativ. Në mbledhje ishte sjellë edhe pro-pozim Plani financiar për vitin 2015. Gjit-hashtu, në mbledhje ishte sjellë edhepropozim Programi për punën e Lidhjespër vitin 2015 i cili ishte arsyetuar ngasekretari i KE i LShPM Stanka Trajkova.Pos aktiviteteve të rëndomta tradiciona-le ishin potencuar edhe disa projekte tëreja të cilat ishin propozuar si aktivitete

në vitin 2015, si dhe vazhdimi me proje-ktet të cilat janë në rrjedhë dhe që do tëvazhdohen edhe në vitin e ardhshëm: tëpotencohet rëndësia e degëve; të për-forcohet vullnetarizmi në korniza të Lid-hjes dhe më gjerë; rritja e përfaqësimittë gjinive në të gjitha nivelet; hapje klubepensionistësh në ato mjedise në të cilatnuk ka etj.

Në mbledhje ishte aprovuar edhe pro-pozimi i Komisionit për jetën kulturore-zbavitëse të KE i LShPM për përmirësi-min e kualitetit të revyalit republikan tëkëngëve, muzikës dhe lojërave. Risi nëkëtë propozim është që të ketë 8 regjio-ne revyale në vend 6 siç ishte deri tani.Në mbledhje ishin sjellë dhe aprovuaredhe dy raporte nga pjesëmarrja eLShPM dhe e ShP Prilep në festivalin e14 për moshën e jetës në Lubjanë, Sllo-veni. Edhe raporti i kryetarit të LShPMDragi Argirovski dhe i shefit të delega-cionit m-r Ilija Adamovski ishin të qartëdhe gjithëpërfshirës.

Kryetari Argirovski ju uroj ShP Gjev-gjeli, ShP Radovish dhe Konçe, ShPMakedonska Kamenica, ShP Shtip dheKarbincë të cilat kishin marrë shpërbli-me të larta komunale për punën e suk-sesshme në vitin 2014.

Kalina S. Andonova

Mbledhje e KE i LSHPM

U aprovuan dokumente dheraporte të rëndësishme

Në korniza të Qendrës ditore përpersona pleq e cila funksionon nëOB të Kryqit të kuq-Çair, duke

filluar nga muaji dhjetor 2014, do të zgje-rohen shërbimet të cilat deri më taniishin ofruar. Prej tani, personat pleq,personat në rizik social si dhe familjet errezikuara sociale, do të munden që prejtë martës deri të premten, prej orës0,9,oo deri më 14,00 do të munden tëshfrytëzojnë këto shërbime pa pagesë:

E MARTË- shërbime administrativepër persona pleq dhe personat në ri-zik (mbushje kërkesash, formularë dhefletëpagesa, dhënie ndihme për shfrytë-zimin e shërbimeve shëndetësore dhesociale, kontakt dhe takim me institucio-net relevante, këshillime, bisedë me pu-nëtorin social, evidentim i personave nërizik, dërgim dokumentesh në institucio-ne).

E MËRKURË- shërbime administra-tive dhe teknike për persona pleq dhepersona në rizik (përgatitje deklarata-

sh, letra deri në institucione në formënelektronike, edukime, ndihmë për realiz-imin e ndonjë të drejte, bashkëpunim meorganizata relevante).

E EJTE- shërbime shëndetësorepër persona pleq dhe persona në rizik(kontrollime preventive pa pagesë, kon-trollime të syve, këshilla për shëndetin,organizim i kontrollimeve gjinekologjike,kontrollime kardiovaskulare dhe stoma-tologjike, informim për risi në sisteminmbrojtës shëndetësor, bashkëpunim meinstitucione shëndetësore).

E PREMTE- ligjërata, aktivitete dheedukime sociale.

Secili pensionist, person në moshën etretë dhe person në rizik social, mundetqë në këto ditë të përmendura më sipër,t'i shfrytëzoj shërbimet të cilat i ofronQendra ditore.

Për informata plotësuese mund tëparaqiten në tel. 2624-921.

Aleksandra Boeva

Qendra ditore për persona pleq në OB të Kryqit të kuq-Çair

Shërbime administrativepa pagesë

Më 16 dhjetor të vitit 2014 u mbajtmbledhje e zgjeruar e Kuvendittë LShPM në të cilën kanë marrë

pjesë anëtarë të Këshillit ekzekutiv,

kryetarët e shoqataveanëtare të Lidhjes dhemysafir të tjerë.

Me paraqitjen e tijkoncize dhe afirmative,fillimisht të pranishmit ipërshëndeti ministripër punë dhe politikësociale Dime Spasov, icili ndër të tjerat kapotencuar bashkëpuni-min e mirë me Lidhjenme ç’rast i lëvdoi rezul-tatet e mëdha të cilat i ka arritur Lidhjanë vitin 2014 nën udhëheqjen e kryetar-it të LShPM Dragi Argirovski bashkërishtme drejtuesit aktual.

Pas paraqitjes së tij, ekspoze paraqitikryetari Argirovski i cili ka theksuar serruga nëpër të cilën ec LShPM është edrejtë dhe e mirë, për të cilën dëshmoj-në rezultatet e arritura në të gjitha fush-at. Gjithashtu, ndër të tjerat ai ka thënëse të gjitha informatat jo të drejta dhe su-lmet tendencioze siç ishin ata në tribu-nën e mbajtur kohë më parë, nuk mundtë dëmtojnë Lidhjen dhe anëtarëve tësaj nga se e vërteta dhe drejtësia janënë anën tonë.

Ekspozeja e ministrit dhe e kryetarit upërshëndetën me duartrokitje të fuqish-

me nga gjithë të pranishmit.Më pastaj, Petar Andreevski kontabi-

list kryesor në LShPM pati paraqitje tëshkurtër lidhur me punën financiare tëLidhjes në vitin 2014 si dhe për Planin epropozuar financiar për vitin 2015. Ngaparaqitja e Raportit të tij, ishte konstatu-ar se Lidhja në vitin 2014 ka punuar menikoqirllëk, kanë ngelur mjete financiaretë cilat do të shfrytëzohen për pajisjen elokaleve të reja të cilat Qeveria e RM iaka ndarë Lidhjes për shfrytëzim papagesë.

Propozim Programi për punë tëLShPM në vitin 2015 e ka arsyetuar sek-retari i KE të LShPM Stanka Trajkova, e

cila ka theksuar se projektet ekzistuesedo të vazhdojnë, por janë vënnë edhe tëreja siç është vullnetarizmi, përfaqësimigjinor, forcim i punës së degëve, hapja eklubeve të reja etj.

Që të dy dokumentet u aprovuan një-zëri me porosi që udhëheqësja e re ezgjedhur në mars, të njëjtat do të mundt’i plotësoi dhe zgjeroi. Në mbledhje ësh-të sjellë vendim që katër shoqata tëinvalidëve të kalojnë nga LShPM në lid-hjen ekzistuese të invalidëve.

Në fund, nënkryetari i Kuvendit tëLShPM Besnik Pocesta, të gjithë të pra-nishmëve iu uroj vitin e Ri 2015 dhe fes-tat që na prijnë dhe ju dëshiroi shëndettë mirë dhe gjithë të mirat.

Kalina S. Andonova

Mbledhje e zgjeruar e Kuvendit të LShPM

Vërtetim i njëzëshëm i rezultateve të arritura

Ditë më parë, Kuvendi i ShoqatësPensioniste të Komunës Saraj,nën udhëheqjen e kryetarit Baki

Bakiu, mbajti mbledhjen e saj të rregulltnë të cilën u miratuan disa dokumente tërëndësishme. Për arsye të karakterit tëmbledhjes, në të ishin të ftuar dhe mo-rën pjesë anëtarë të Këshillit ekzekutivtë shoqatës, të Këshillit mbikëqyrës, tëKomisioneve dhe Kryetarë të degëve.

Një ndër pikat e para të mbledhjes is-hte propozim Rregullorja për punën e or-ganeve dhe trupave të shoqatës, akt icili duhej të sillej së pari herë në shoqatëdhe për të cilën pjesëmarrësit kishin ma-rrë materialin me kohë. Pasi kryetari Ba-ki Bakiu dha arsyetimin për rëndësinë esjelljes së një akti të tillë si dhe konsulti-min e Rregulloreve të disa shoqatave tëtjera, kuptohet duke e përshtatur në ku-shtet e shoqatës tonë, dha fjalën për dis-kutim. Në diskutim mori pjesë kryetari iKE Rufat Ramadani, kryetari i degës Ilaz

Haxhiu dhe dr. Jane Deçkov. Të pranish-mit shprehën mirënjohje për dokumentine propozuar dhe pasi që ai ishte përpilu-ar duke konsultuar Rregullore të cilat ikanë përpiluar persona kompetent, Rre-gullorja e propozuar u miratua njëzëri.

Në vazhdim të punës së Kuvendit udiskutua rreth pikave të rendit të ditëssiç ishin: Raporti për realizimin e Planitfinanciar dhe rebalanc i buxhetit, si dheFinancimi i përkohshëm i shoqatës përperiudhën 01.01 deri më 31.03.2015.Pas arsyetimit të kryetarit, për pikat foli

Rufat Ramadani, Tomisllav Milloshevski,sekretari Mahir Duraku dhe anëtari i KEAbedin Krosi. Të dy pikat u aprovuannjëzëri. Një pikë e rendit të ditës të cilëne propozoi kryetari i KE të shoqatës Ru-

fat Ramadani, fillimisht ngjalli dilematek të pranishmit. Ajo kishte të bëjme situatën jo të lakmueshme tëFPIM. Pas arsyetimit të situatës,Rufat Ramadani propozoi që meqëllim që të tejkalohet ajo situatë,është e nevojshme që anëtarësia tërritet për 10 denarë. Edhe për këtëçështje pati diskutime me disa dile-ma, por në fund propozimi u pranua.

Kryetari i Kuvendit Baki Bakiu,edhe pse të pranishmëve ju kishte

dërguar raport me shkrim, ai edhe gojar-isht dha disa të dhëna lidhur me pjesë-marrjen e tij me delegacionin e Lidhjessë qytetit në Beograd, ku kishin shkëm-byer përvoja me kolegët nikoqir atje. Aindër të tjera ka potencuar se vizita ishtetejet e dobishme dhe se qëllimet e sajëplotësisht ishin realizuar, raport i cili upranua nga të pranishmit.

Në fund kryetari i KE Rufat Ramadani,i ka njoftuar të pranishmit për nismën eLShPM për furnizimin e Shoqataveanëtare të lidhjes me kompjuterë. B. B.

Mbledhje e Kuvendit të ShP Saraj

U miratuan dokumente tërëndësishme

Pilot projekti “Mjek rural” i cili filloitë aplikohet në fillim të shkurtit tëkëtij viti në komunën Ohër dhe

Debarcë, i ka dhënë rezultatet e pritu-ra. Është konkluzion i përgjithshëm seme këtë projekt të Ministrisë sëshëndetësisë, e me iniciativë tëLShPM, është përmirësuar duk-shëm përfshirja dhe kujdesi përshëndetin e pensionistëve nëmjediset rurale të cilat janë lënënë vete dhe ku ka ambulanca tëpërgjithshme shëndetësore.

Sipas shefit të Ndihmës së sh-pejt medicinave në Ohër, doktorAco Stojanoski, nga shkurti derinë dhjetor janë realizuar 2.700intervenime të thirrjes në viset ru-rale. Gjatë saj, janë kryer kontrol-

lime të përgjithshme të pacientëve,kryesisht pensionist, me matje të ten-sionit të gjakut dhe sheqerit në gjak,kokë dhimbjes, të barkut dhe të dhim-bjeve të tjera të cilëve u është dhënë

ndihma e duhur si dhe rekomandimepër shërim të mëtejshëm në kushteshtëpiake ose institucione shëndetë-sore. Intervenimet janë kryer me thirr-je të pacientëve. Gjatë secilës javë bë-het vizitë e të gjitha vendbanimeve ru-rale.

Duke pasur parasysh efektet pozi-tive të cilat i ka dhënë pilot-projekti"Mjek rural", ndërkaq, me rastin e Ja-vës së kujdesit ndaj personave pleq,përfaqësues të ShP Ohër dhe Debar-cë, kohë më parë kanë vizituar ekipine mjekëve dhe motrave medicinave tëNdihmës së shpejtë medicinave dheme atë rast, për angazhimin e tyre nëmjekimin sekondar të personave tëmoshës së tretë, ju dhuruan Mirënjo-hje. K. Spaseski

ShP Ohër dhe Debarcë

Me ”mjek rural” 2.700 intervenime

Pas promovimit në ShP Ohër dheDebarcë të “Doracakut për preve-ntivë nga rreziqet për pensionis-

tët”, ditë më parë u promovua edhe parapensionistëve të ShP Strugë. Në boti-min e Doracakut me mjete të veta e ndi-hmoi edhe shoqata strugahe. Pas fjalës

përshëndetëse të pranishmëve nga anae sekretarit të ShP Strugë Mirko Tërpo-ski, para numri të konsiderueshëm pen-sionistësh strugan, Doracakun, me vi-deo projektor e promovuan përfaqësuesnga Sektori për preventivë pranë SPMOhër, Zhivorad Vasiq dhe Bllagoja Ste-

voski.Promocioni rrodhi në debat ndë-

raktiv të pensionistëve të pranishëmtë cilët u informuan për rëndësinë eDoracakut edukativ, dedikuar perso-nave pleq, për mbrojtjen e tyre dhereagimit të drejtë gjatë vjedhjes, sul-meve dhe mashtrimeve të llojeve tëndryshme. Pensionistët dhanë she-mbuj konkret edhe për sulme dhemashtrime personale që ju kanëndodhë në rrugë, në treg, në bankë

dhe në shtëpitë.Pas promovimit, pensionistët e pran-

ishëm shprehën falënderim Sektorit përpreventivë të SPM Ohër, për kujdesindhe njohuritë se pleqtë nuk janë të har-ruar dhe se mendohet edhe për ata.Gjithashtu, ishte konstatuar se Doraca-ku është me rëndësi të madhe për pen-sionistët sepse deri më tani nuk kanëpasur mundësi që edukohen së pakupër disa njohuri elementare nga kjoproblematikë.

Në promovim të d-r Aco Veljanoski,anesteziolog nga Qendra medicinaveStrugë, iu kishte dhënë Falënderim përkontribut të posaçëm në shërimin e pen-sionistëve të Strugës dhe Ohrit të cilëtishin shëruar në spitalin strugan.

K. Spaseski

ShP Strugë

Promovohet në Strugë doracaku për preventivë të pensionistëve

Shoqata pensioniste Çair, me pesë-dhjetë pensionistë të saj, më 29nëntor, kishte organizuar ekskur-

sion njëditorë në Krushevë. Në Prilep,pensionistët bënë një pushim të shkurtërtë cilin e shfrytëzuan për shëtitje dheshikim të qytetit, që më pastaj të vazh-dojnë për në drejtimin e caktuar.

Krusheva është qytet malor tipik ishtrirë në malin Baba, me mbi 1250metra lartësi mbidetare, që përfaqësonqytet më të lartë në Gadishullin ballka-nik. Pensionistët u mahnitën nga buku-ritë natyrore të qytetit, në të cilin ështëthemeluar pjesë e rëndësishme e his-torisë së Maqedonisë. Pas vizitës sëvendit historik dhe përmendores nëMeçkin Kamen, pensionistët vizituanmanastirin “Sfeto Preobrazhenie”, varrine Toshe Proevskit dhe shtëpinë përkujti-more të tij, e më pastaj u shëtitën nëpër

qytet duke u mahnitur në arkitekturën etij autentik.

Relacioni ishte i gjatë dhe i mun-dimshëm për këtë popullatë qytetarësh,por ishte për lëvdatë vitaliteti i tyre qëkishin, krahasuar me vitet. Ata me leh-tësi përvetësuan pjerrtësitë nëpër Kru-shevë dhe rrethinë, duke fituar freskimdhe elan edhe më të madh për lëvizje.Megjithatë, për gjithë kohën, për shën-detin e tyre është kujdesur dr. Mane Ma-nev, pensionist shumëvjeçar dhe anëtari kësaj Shoqate.

- Meriton të ceket interesimi i madh ipensionistëve i Shoqatës tonë për këtoekskursione njëditore me karakter për tëmësuar, për çka posaçërisht mbajtëmllogari që të marrin pjesë numër sa më imadh pensionistësh - ka thënë kryetari iKE i ShP Çair, Mentor Qoku.

Vasil Paçemski

ShP Çair

Vizitë në Krushevë

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

PANORAMA PENZIONER plus dekemvri 201414

Otkako vo Negotino - gradot nagrozjeto, vinoto i `oltata, za-vr{i „grozdoberskata treska” i

se napravi zimnicata, po~naa pointe-nzivno da se odvivaat esenskite ak-tivnosti na ~lenovite na Klubot napenzionerite „Anri Dinan” pri Crve-niot krst - Negotino. Humanistite -seniori zaedno so mladite od Klubotna mladite i drugite volonteri giprodol`ija svoite zalo`bi za real-izacija na programskiteceli i zada~i na Crveniotkrst vo ostvaruvawe nanegovata blagorodna ihumana misija - da im sepomaga na lu|eto vo nevo-lja, kako i organiziraweposeti, sredbi, ekskurzii,me|ugeneraciski dru`e-wa, turniri, predavawa idrugi - kako formi i ak-tivnosti za aktivno sta-reewe na penzionerite.

Pri krajot na oktomvrise realizira poseta i ednodnevnorekreirawe na Smolarskite i Kole-{inskite vodopadi. Dvaesetina pen-zioneri ja iskoristija mo`nosta zapro{etka, pe{a~ewe na ~ist vozduh i

u`ivawe vo ubavinite na Podgorjetona Belasica i prekrasnata gletka konStrumi~koto pole, kako i za voodu{e-vuvawe od ona {to prirodata go dari-la - prekrasnite vodopadi, spektarotod boi i bogatstvoto od esenski plo-dovi: nadaleku pro~uenite smolarskikosteni, kivi, kalinki, jabolka, kru-{i, japonski jabolka i drugo. Ostvaru-vaj}i gi postavkite od Memorandumotza me|usebna sorabotka me|u dvata

kluba i op{tinskite organizacii naCrveniot krst, {to se potpi{a vo po-~etokot na godinata vo Negotino, seostvari vozvratna poseta na Klubotna penzioneri „Dostoinstven `ivot”

vo Kriva Palanka. Po srde~niot do~eki razmena na prigodni podaroci, pre-tsedatelkata na Op{tinskata organi-zacija na Crveniot krst - Kriva Pa-lanka - @aklina Cvetkovska, prekuvideo proekcija prezentira{e del odaktivnostite na Op{tinskata organi-zacija i Klubot, so poseben akcent naProektot za gri`a za stari i iznemo-{teni lica vo ruralni sredini pod-dr`an od Avstriskiot Crven krst.

Prestojot be{e iskoristen za zaed-ni~ka poseta na Gradskiot muzej kadeposetitelite so vnimanie gi raz-gledaa: etnolo{kata, arheolo{kata iistoriskata postavka, kako i me|unar-odnata izlo`ba na karikaturi na uni-verzalnata i sekoga{ aktuelna tema„Snaa i svekrva”.

Slede{e poseta na Manastirskiotkompleks „Sv. Joakim Osogovski” kojpleni so svojata ubavina, mestopolo-`bata, graditelskata ume{nost i ese-nskiot kolorit na okolinata. Penzio-nerite nekolku ~asovi u`ivaa voti{inata i duhovniot mir. Posetatana Kriva Palanka be{e zaokru`ena sozaedni~ko dru`ewe na humanistite oddvata kluba vo etno - restoranot „Vo-denica”. Petar Stefanov

ZP Negotino

Aktivnosti na klubot „Anri Dinan#

Delegatite na Sobranieto na ZP[tip i Karbinci na 16.12.2014godina, so mali uka`uvawa i

zabele{ki, ednoglasno gi usvoijafinansiskiot plan i programskitezada~i i aktivnosti na Zdru`enieto.Sednicata ja vode{e pretsedatelotMihail Vasilev, koj gi pozdraviprisutnite, im posaka uspeh vo nare-dnata 2015 godina i naglasi dekarakovodstvoto ve}e ~etiri godiniuspe{no raboti.

Aktivnostite i sredstvata se pre-dviduvaat vo ramkite na potrebitena penzionerite i Zdru`enieto i toavo oblasta na sportot, kulturata, ek-

skurziite, socijalata, domuva-weto, sorabotkata so Crvenkrst, so bolnicata za gerijatri-ski centar i drugi. Pokraj dru-goto Zdru`enieto za prv patplanira da organizira izlet nazeleno kaj crkvata Sveti \orgiblizu arheolo{kiot lokalitet"Bargala# vo blizina na seloKozjak.

Vo oblasta na socijalata i domu-vaweto, ZP [tip }e deli socijalnipaketi na zagrozenite lica i baws-kite lekuvawa so 30 odsto partici-pacija koi se pove}e se barani, a }eprodol`i so snabduvawe na ogrevno

drvo. Sekako }e se prodol`i so ot-vorawe na dnevni klubovi za dru-`ewe i razonoda na penzionerite, adomuvaweto na zagrozeni penzioneri,se o~ekuva da se ubla`i so izgradbana Penzionerskiot dom vo [tip.

C. Spasikova

ZP [tip i Karbinci

Usvoeni programata i finansiskiotplan za 2015 godina

Odeweto na lekar mo`e da bide trau-ma, no i zadovolstvo, dokolku se vo-spostavi neophodnata sorabotka me-

|u lekarot i pacientot. Toa go naglasuvaatonie {to imale mo`nost da bidat pacien-ti kaj istaknatiot nevropsihijatar - epi-leptolog, profesor i doktor Metodi ^ep-reganov, od ~ija ordinacija zaminuvale is-polneti so samodoverba, pozitivna ene-rgija i inspirirani so optimizam za svoe-to zaboluvawe. No, profesor d-r ^eprega-nov ne pomalku e potvrden i so nau~nois-tra`uva~kata dejnost, koja{to denovive jakrunisa so izdavaweto na svojata 25-takniga (so grupa koavtori), posvetena narazni aspekti od ~ovekovoto zdravje. Temana negovoto stru~no interesirawe e ~ove-koviot mozok, za {to recenzentot prof. d-r Ilija Xonov, veli deka Monografijata„Frontalen lobus” pretstavuva zasega edi-nstveno delo vo makedonskata nevrolo{kaliteratura, koja gi obrabotuva site aktue-lnosti {to vo ovoj moment na soznanija,mo`e da se sretnat vo svetskata nevrolo-{ka literatura.

Neizbe`no e da se ka`e deka od negovi-te 25 knigi, pet se izdadeni na francuski,edna na bugarski, a drugite na makedonskijazik. Posebno ja istaknuva sorabotkata sofrancuskiot kolega Diteman, so kogo seavtori na retkata (vo svetski razmeri) en-ciklopedija za mozokot. Od terenot na ne-govata stru~nost i avtoritet (toj e posto-jan sorabotnik vo klinikite vo Strazbur iSolun), se prefrlame kaj nas. Vleguva voosumdesettata od `ivotot, 15 godini e ve-}e penzioner, no i den-denes postojano or-dinira vo skopska „Neuromedika”. Od kadetaa energija i neumornost?

- Rabotam sekojdnevno od 15 do 18 ~asa!Pa duri i pe{a~am i sviram na gitara sekojden po eden ~as! Va`ni se darbata, dobro-to vospituvawe i edukacija, qubovta konrabotata, i se razbira - rabota, rabota ipak rabota! - veli sekoga{ so vedrina is-polnetiot d-r ^epreganov.

Negovoto 55-godi{no iskustvo so lu|etoi so nivnoto zdravje mu davaat pravo, soavtoritet da sovetuva deka za dolg i zdrav`ivot najglaven faktor e obezbeduvaweprogramirano stareewe i umirawe na kle-tkite vo organizmot. A, biolo{ki pobavno

}e stareeme dokolku se postigne harmoni-ja na pove}e rizikfaktori {to go namalu-vaat `ivotniot vek i toa kako prvo, izbeg-nuvawe na strestogeni situacii, zdrav na-~in na ishrana, sekojdnevna lesna fizi~kaaktivnost, zadovolstvo od sekojdnevniot`ivot i od op{testvenoto opkru`uvawe iprofesionalna anga`iranost, bidej}i sa-mo rabotata go prodol`uva `ivotot. Pritoa dodava deka se podrazbira izbegnu-vaweto na lo{ite naviki, pri {to so za-dovolstvo naglasuva deka toj vo `ivototne zapalil cigara, nitu pak preteral sokonsumirawe alkohol.

- So primena na ovie preduslovi, u{tevo mladi godini, vo Francija starosnatagranica na naselenieto e 80 godini, a kajnas, vo Makedonija, taa iznesuva 74 godini.Makedonija gi ima site uslovi za nasele-nieto da ima zdrav i dolg `ivot, no nemasozdadeno naviki za dobro `iveewe. Se`ivee katastrofalno lo{o vo mladosta ivoop{to ne se misli na starosta, a toa bitrebalo da bide gri`a na sekoj poedinec,no i na op{testvoto. Organizmot treba dase hrani sekoga{ vo odredeno vreme sokvaliteten pojadok i ru~ek i krajno redu-cirana ve~era. Osobeno e va`no, isto taka,da se obezbedi osum~asoven son, za{tosonot go vozobnovuva organizmot za noviotden. Stresnite situacii sozdavaat neson-ica, a taa go uni{tuva zdraviot `ivot.Zna~i `ivot bez stres, sekoj den rekreati-vno pe{a~ewe za dobra cirkulacija na kr-vta i pogolema kontrola vo ishranata, serecept za zdravi penzionerski denovi! -zavr{uva prof. d-r ^epreganov.

St. Lozanovski

Penzionerkata Divna Lakinska, dolgogodi-{en eminenten profesor na Univerzite-tot „Kiril i Metodij”, - Filozofski fa-

kultet, vo najgolem del na Institutot za soci-jalni raboti i socijalna politika, celiot svojprofesionalen `ivot go ima posveteno na mla-dite generacii. Povod za na{ata sredba be{enejzinoto volontersko anga`irawe vo Dnevniotcentar na Crveniot krst vo domot „Dare Xambaz”vo Skopje, kade so svojata tivka i blagorodnaednostavnost prenesuva pozitivna energija ipridonesuva postarite lica da se ~uvstvuvaatspokojno i relaksirano. Tokmu poradi blagosta na nejziniot izgled iiska`uvawata go nosi epitetot milovidna.

Lakinska magistrirala i doktorirala na andragogija i edukativna gera-ntologija. Taa e i osnova~ i edukator na NVO „Univerzitet na 3-ta doba”,a vo Dnevniot centar za stari lica e vo uloga na korisnik i davatel nauslugi. Ima vodeno pove}e me|unarodni i nacionalni proekti, predimnood podra~jeto na zagrozenosta na odredeni kategorii naselenie, a naed-no e i koordinator za me|unarodna sorabotka za edukativna poddr{ka nastudentite na Institutot za socijalni raboti i socijalna politika. Istotaka, ~len e na Balkanskoto zdru`enie za pedagogija i obrazovanie.

Profesorkata Divna Lakinska vo Dnevniot centar za stari lica priCrveniot krst na Grad Skopje volonterski e posvetena na razvivawetome|usebni kontakti, ispolneti so soveti i diskusii za unapreduvawe nakvalitetot na `iveewe vo tretata doba. Poseben pridones taa ima voramkite na kampawata za „semejnoto nasilstvo“ kade u~estvuva so preda-vawa prvenstveno za nasilstvoto vrz starite lica. Taa posebno ja poten-cira potrebata za samoinicijativnost na starite lica vo ostvaruvawetopogolema pomo{ od semejstvoto. Naporite glavno se naso~eni kon sozda-vaweto atmosfera za otvoren razgovor za da se soznaat sostojbite na ne-zadovolstvo, zanemarenost, pa duri i zlostavuvawe vo sredinata voop-{to, no pred se od strana na ~lenovite od semejstvoto.

- Nasilstvoto vo semejstvoto pretstavuva nemil nastan koj e usloven odpove}e faktori, od koj dominantna e ekonomskata sostojba od aspekt na imo-tnata i materijalnata zagrozenost. Pokraj obidite na nevladiniot sektorkako i mati~nite lekari koi imaat dostapnost do starite lica, da ja obelo-denat zanemarenosta od strana na semejstvoto, naj~esto naiduvaat na otpori taka se ostanuva samo na razgovorot, - veli profesorkata Lakinska.

Od aspekt na op{testvenata za{tita na starite lica, zna~ajna e dejnos-ta na socijalnite institucii, po~nuvaj}i od Ministerstvoto za trud i so-cijalna politika, Zavodot za unapreduvawe na socijalni dejnosti i cen-trite za socijalna rabota. Tuka se i privatnite starski domovi, no pomal-ku dostapni poradi visokite ceni na uslugite {to gi nudat. Sepak, kako{to re~e profesorkata Lakinska, najdobra i najzdrava potpora za staritelica e semejstvoto, koe navistina poka`uva interes i ima tradicija voMakedonija, no i toa e staveno pred predizvicite na novoto vreme i zatoastarite lica se pove}e se prepu{teni samite na sebe!

Sevastija Cvetkovska Sotirovska

Sredba so d-r Divna Lakinska, eminenten profesor vo penzija

Gri`a za pogolema za{titana starite lica

ZP Prilep e me|u naj-aktivnite zdru`enija voMakedonija.

Zaradi {to ste najdob-ri i kako rezultat na {toja dobivte Tretonoemvri-skata nagrada na Prilep?

Penzionerite od Pri-lep, Krivoga{tani i Dol-neni se organizirani voZdru`enie, so cel da giostvaruvaat i unapreduva-at pravata i interesite napenzionerite vo site ob-lasti od nivniot `ivot. ZP Prilep, ak-tivno raboti vo kontinuitet, se razviva iostvaruva vidlivi rezultati od dale~-nata 1979 godina, koga se izdvoilo odSSM, kade {to dotoga{ rabotelo, kakoposeben odbor. Ottoga{ sekoja generacijago davala svojot pridones vo doizgradba-ta na Zdru`enieto i zbogatuvaweto nasodr`inite na aktivnostite. Denes vo ZPPrilep ~lenuvaat okolu 12.500 penzio-neri organizirani vo 21 ogranok, od koi16 vo Prilep i 5 vo ruralnite sredini.Koga se vo pra{awe aktivnostite, dru`e-weto na penzionerite, sportuvaweto, za-bavata, igrite, pesnite i humanitarniteaktivnosti, re~isi nemame konkurencijavo Makedonija. Tokmu zatoa sme edno odnajdobrite zdru`enija. Prisutni sme sko-ro na site aktivnosti organizirani odna{ite zdru`enija, no i od lokalnata sa-mouprava od gradot. Edna od mnogute ka-rakteristiki e {to obezbeduvame javnosti ot~etnost na celokupnata rabota. Segave}e obezbeduvame sé pove}e uslovi zainformirawe, kako na penzionerite,taka i na celokupnata javnost od gradot ipo{iroko. ^lenovite, pokraj informi-raweto preku pretstavnicite koi u~es-tvuvaat vo organite i telata, gi infor-mirame preku lokalnata TV, preku „Pen-zioner plus”, „Penzionerski vidici”, ne-delnikot „Zenit” i drugi informativnivesnici. Ovaa godina, poseben beleg os-tavi u~estvoto na 14. festival za „Treto

`ivotno doba” vo Qubqana,Slovenija, so dvete KUD od28.9. do 1.10. 2014 godina. Na-{ite dve KUD „Penka Koteska”i „Penzioner” odr`aa pove}ekoncerti. Pritoa bea nagrade-ni so golem aplauz na otvorenascena vo „Cankareviot dom” ina nastapite vo Domot za starilica vo Fu`ane. Vo Qubqanaposetivme pove}e kulturno-istoriski spomenici, a stapi-vme vo kontakt so pretstav-nicite od Zdru`enieto vo

Logatec, so koe }e sorabotuvame vo idni-na kako zbratimeni zdru`enija. Vakvotorabotewe na site poliwa i aktivnostitena penzionerite pridonesoa da bidememe|u najdobrite i da ja dobieme plaketa-ta na Prilep, „Treti noemvri”

Aktivni ste vo pove}e oblasti, nood {to najmnogu se zadovolni penzio-nerite?

Vo zavisnost vo kakva zdravstvena so-stojba se penzionerite, takvi se i `elbi-te za aktivnosti. Odmorot i rekreacijatana ~lenovite pretstavuva nivna najomi-lena aktivnost, odnosno projavena e go-lemata masovnost za u~estvo na ekskur-ziite i drugite akcii organizirani prekukomisiite. Na ekskurziite, penzioneriteme|u sebe se zapoznavaat, se dru`at i ra-zmenuvaat ubavi migovi od `ivotot. Vogodinava {to izminuva, organiziravme 8redovni ekskurzii so po 180 u~esnici i 5ekskurzii so po eden avtobus organizi-rani od isto tolku ogranoci ili vkupnona ekskurzii bea preku 1.500 penzioneri,a na sto penzioneri im obezbedivme pet-dnevno letuvawe vo Ohrid. Isto taka, go-dinava bevme organizatori i na nekolkuekskurzii vo stranstvo: vo Vrawe i Vra-wska bawa, vo Leskovac, vo Romanija soposeta na Bukure{t i drugi gradovi. Zazdravite i pomladite penzioneri omile-ni aktivnosti im se onie od sportot. Pe-nzionerite vo poslednive godini postig-nuvaat zabele`itelni rezultati na po-

leto na sportskoto dru`ewe i u~estvu-vaat na regionalnite i republi~kitesportski natprevari. Rezultatite uka-`uvaat deka lu|eto od tretata doba ne seza potcenuvawe. Poslednive dve-tri go-dini penzionerite, sportisti, se vtoriili treti na nivo na sportskite natpre-vari organizirani preku SZPM.

Za bolnite i iznemo{tenite penzio-neri i onie so niski penziski primawa,na 204 penzioneri od ovaa kategorija imbea dodeleni vkupno 900 iljadi denari zaednokratna nepovratna pomo{, a na 57penzioneri im bea dodeleni 200 iljadidenari za bawsko i klimatsko lekuvawe,a bea dodeleni i 100 socijalni paketi sovrednost od po 1.000 denari na isto tolkupenzioneri. Preku Komisijata za kultur-no-zabaven `ivot na{ite ~lenovi u~es-tvuvaa na pove}e kulturni manifestacii,organizirani vo Prilep ili vo drugigradovi od drugi Zdru`enija. Na{ite dveKUD se „ambasadori” vo vistinska smislana zborot. Aktivot na penzionerki prina{eto Zdru`enie e isto taka mo{ne ak-tiven i u~estvuva na pove}e kulturni idrugi manifestacii kade {to penzioner-kite zemaat aktivno u~estvo i na mani-festacii organizirani od drugi ZP. Seorganiziraat i predavawa od oblasta nazdravstvenata za{tita, ekskurzii i iz-leti, literaturni ~itawa i drugi aktiv-nosti.

[to planirate kako zdru`enie zaidnata godina? Na koe pole o~ekuvatepenzionerite da bidat najaktivni?

Vo tek sme na izgotvuvawe na programiza aktivnosti za idnata godina. Plani-rame pove}e aktivnosti, no seto toa }ezavisi od sredstvata {to }e bidat os-tvareni vo idnata godina. Pokraj redov-nite aktivnosti {to gi imame sekoja go-dina, vo godinata {to doa|a }e ostvarimei nova aktivnost so u~estvo na sredstvavo visina od 500 iljadi denari {to }e giobezbedi ZP Prilep za prevoz na penzi-onerite so avtobusite od Gradskiot soo-bra}aj niz gradot. Taka za sekoj penzion-er }e bidat obezbedeni po 300 denari za70 patuvawa so gradskite avtobusi, a zadrugite aktivnosti sekoja Komisija }e sidonese svoja programa koja }e ja odobriSobranieto.

Kiril Risteski

Razgovor so Kiril \or|ioski, pretsedatel na ZP Prilep

Pove}e povolnosti i dobro zdravje na penzionerite

25-ta kniga na 80-godi{niot nevropsihijatar ^epreganov

So harmonija do zdrav i dolg `ivot

KULTURAPENZIONER plus dekemvri 2014 15

Na 18.11.2014 g. vogolemata (kino)sala na bolnicata

JZU GOB „8-mi Septem-vri” Skopje, se odr`apromocija na jubilejnamonografija so naslov„Voena bolnica - Sko-pje, sedumdeset godiniod formiraweto, 1944-2014”, od avtorite IlijaGligorov, Andreja Nau-movski i Don~o Donev.Na 82 stranici bogatoilustrirana so 44 fo-tografii, taa vo bibli-ografijata ima 45 ref-erenci. Pe~atena e vo noemvri 2014godina od izdava~ot Institut za soci-jalna medicina pri Medicinskiot fa-kultet vo Skopje. Pred 150 prisutnimonografijata ja promoviraa Prof. d-rSa{o Stoj~ev i Akad. prof. d-r MomirPolenakovi}. Opi{uvaj}i ja sodr`ina-ta i zna~eweto na monografijata tie gonaglasija nejziniot golem pridones konistorijata na medicinata i na istori-jata na zdravstvenata kultura vo R.M.Na publikata i se obratija i avtoriteIlija Gligorov i Andreja Naumovski, aavtorot i redaktor Don~o Donev iznesei nekoi detali za tekot na pribirawe-to na materijata i komponiraweto nadeloto.

Voenata bolnica - Skopje ja prodol-`i svetlata tradicija na Glavnata bo-lnica na Narodnoosloboditelnata voj-ska i partizanskite odredi na Makedo-nija i dade golem pridones za za~uvu-vawe na zdravjeto na vojnicite, voen-ite osigurenici i na civilnoto nasele-nie vo R. Makedonija i po{iroko. Dokone~noto osloboduvawe na zemjata(15.05.1945 g.) lekuvaweto i na vojskatai na naselenieto go vr{el voeniot san-itet i re~isi site medicinski obrazo-vani lica od teritorijata bile mobi-lizirani. Po zavr{uvaweto na vojnatazapo~nala reorganizacija na celatazdravstvena slu`ba vo Republikata.Cvrstata vrska na voeniot sanitet sonarodot, vospostavena vo tekot na voj-nata, prodol`ila i po vojnata. Voeniotsanitet bil aktivno vklu~en vo akci-ite za sreduvawe na epidemiolo{katasituacija na teritorijata, kako i vosite situacii so masoven broj na povre-

deni (te{ki soobra}aj-ni nesre}i, zemjotres voDebar i dr.). Za vremena katastrofalniot ze-mjotres 1963 g. vo Skop-je, Voenata bolnica-Skopje mnogu napravilaza zgri`uvawe na nas-tradanite. Za vkupniotpridones Bolnicatadobila vrvno odliku-vawe. Vo 1986 godinaBolnicata e dobitnikna nagradata na gradotSkopje „13 Noemvri”.

Od 15.11.1944 do 26.07.1963 g. Bolnicata

funkcionirala vo objektot „Polumese-~ina” vo Skopje. Po katastrofalniotzemjotres vo Skopje vo 1963 g., poradiru{ewe na glavniot objekt, delumnobila preselena vo Ni{, a eden del os-tanal da raboti. Vo 1971 g. bil pu{tenvo upotreba golem nov medicinski kom-pleks. Do 1992 g. bolnicata rabotelapod komanda na toga{nata JNA, a poosamostojuvaweto be{e vo nadle`nostna Ministerstvoto za odbrana na RM dokrajot na 2009 g. Od organizaciski i ra-kovoden aspekt kompleksot voeni zd-ravstveni ustanovi (vklu~itelno i Bo-lnicata) pominuval niz nekolku etapi.Na 01.01.2010 g. Voenata bolnica e tra-nsformirana vo JZU Gradska op{tabolnica „8-mi Septemvri” - Skopje iVoeno-medicinski centar. So retro-spektivna studija, bazirana na koris-tewe na arhivski materijali, enciklo-pedii i drugi dostapni izvori na in-formacii i pregled na relevantnataliteratura, kako i od li~nite iskustvai opservacii na avtorite i drugi lica,izgotvena e ovaa jubilejna monografija.Se o~ekuva deka ova monografija }epobudi interes za sproveduvawe po{i-rok proekt so nau~na istoriska meto-dologija i }e bide sozdadeno i objavenoseopfatno istorisko delo „Voena bol-nica - Skopje - od formirawe do tran-sformacija”, u{te pove}e poradi fak-tot {to ovaa institucija be{e zna~aensegment vo zdravstveniot sistem naRepublikata i so transformacijata vo2010 g. ostavi odli~na podloga za pro-dol`uvawe so rabotata preku JZU GOB„8-mi Septemvri” Skopje.

I.G.

Sowa Smileska ja zapoznavpreku nejzinite ~etiri roma-ni. Poznanstvoto preku knig-

ite mi poka`a deka stanuva zbor zaavtor koj dolgo vreme naplastuvalvo sebe mnogu iskustva, mnogu sud-bini, mnogu vistini za vreme na nej-ziniot raboten vek. So penzionira-weto seto toa trgnuva i se izlivakako ogromna voda koja se oslobo-duva vo prostorot i vremeto bidej-}i popu{ta branata na sekojdnevni-te rabotni obvrski. Nejzinite no-vorodeni romani se ~eda na nejzi-nata qubov kon pi{aniot zbor. Serazgoruva vo nea oginot koj tleel sogodini i buknuva eden neverojatno si-len plamen na tvorewe kako eden oddokazite za blagodetite na penzioni-raweto i `ivotot vo tretoto doba koinekoi go narekuvaat zlatno doba, ne-koi vreme na `ivotna `etva...

Vo prviot roman „Pred ogledaloto”(2011 godina), preku prikaznata za `i-votot i premre`ijata niz koi minuvaglavnata li~nost Suzana i nejzinotosemejstvo, Smileska raska`uva i zamnogu drugi sudbini, no voedno ka`uvai mnogu poraki i naravou~enija. Do-deka ja ~itate ovaa interesna prikaz-na taa vi dopira do du{ata, i barem vonekoj del od prikaznata se pronao|atesebesi i ve tera da zastane pred svoe-to sopstveno vnatre{no ogledalo.

Vo vtoriot roman „Topokr{a~ot” koje izdaden vo mart 2012 godina raska-`ana e prikaznata za `ivotot i kri-minalnoto deluvawe na glavniot likStojan. I ova e prikazna vo koja imaelementi od nejzinoto iskustvo stek-nato niz nejziniot raboten vek voMVR. Raska`ano e kako inspektorite,policajcite, analiti~arite i sitedrugi se spravuvaat so izvr{itelitena kra`bite vo stanovi, no i so o{te-tenite.

Vo maj 2013 godina izlezguva od pe-~at nejziniot tret roman „Crvenite

~evli~ki”, vistinska potresna prika-zna za te{kiot `ivot na baba Sofka inejzinite tri vnu~iwa. I ovoj roman posvojata tematika e univerzalna pri-kazna za mnogu vakvi semejstva i sud-bini, no voedno vo nego Smileskaraska`uva i za vrednostite na seme-jstvoto, za maalskiot `ivot, za druga-ruvaweto, za malite - golemi lu|e,{to za `al denes se pomalku gi ima.

Na 10 dekemvri vo bibliotekata„Bra}a Miladinovi” pred golem brojnejzini prijateli i qubiteli na uba-viot zbor, kako i nejzinite najbliski,be{e promoviran nejziniot najnov ro-man „Sonot”, no i nejzinite prethodniromani. Na promocijata prisustvuva{epretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski, koj govore{e za blagodetite natvoreweto vo tretoto doba i poddr{-kata koja im ja dava Sojuzot na tvor-cite-penzioneri,.

Interesen e podatokot koj retko sesre}ava denes, deka site ~etiri roma-ni Smileska samomostojno gi izdada-va, vlo`uvaj}i vo niv i sredstva, novlo`uvaj}i se i sebesi. Edinstvenanagrada i se reakciite na ~itatelitei na onie koi go poznavaat ovoj zanaet.Site ~etiri romani na Smileska, les-no se ~itaat bidej}i tie se ~etiri`ivotopisi vo kni`evnata riznica nasovremenoto makedonsko tvore{tvo.

Kalina S. Andonova

^etiri `ivotopisi od Sowa Smileska

@ivotniot pat nikoj ne mo`e da go predvidii na dlanka da go pro~ita lavirintot na`iveeweto. Taka, vo `ivotot nastanuvaat

tragi tamu kade {to gi nema, tamu kade {to ne gio~ekuva{ - vo bestragata.

Penzionerkata Du{ka Duwa Gievska `ivotot nasvoeto semejstvo go rasposlala niz neodamnaobjaveniot roman „Tragi vo bestraga” za da ostanetraen beleg zanavek. Taa dolgo vo sebe ja noselata`nata prikazna prepolna so misterii i neodgo-voreni pra{awa za smrtta posebno na nejzinatababa, vujko i bratu~etka, koi `iveele vo Bugarijai re{ila celata semejna drama da ja raska`e i daja objavi. Pottik vo toa dobiva od nejzinata }erkaMilena Gievska - Andonovska, magister po violi-na, koja se raduva {to ova delo ja zdogleda svetlinata nadenot. Nastojuvaweto da se zapi{at sudbinite i pati{tatapo bespa}ata na rodninite koi se vrzuvaat za sto`erot -majkata Elena i tatkoto Slavoqub, Milena go ka`uva vosvojata poraka: „Za da znae{ kade da odi{ vo `ivotot, trebada znae{ od kade doa|a{. Prikaznite {to gi slu{av odmajka mi bea potresni. Toa be{e odmotan tepih na dolgatapateka na `ivotot po koja jas, naslednik na protagonistite,treba da go izodam mojot `ivoten pat”.

Spored recenzentkite Milica Petru{evska i Nada Iva-novska, Du{ka Gievska vo svoite „Tragi vo bestraga” go ots-likuva `ivotot na po{irokoto semejstvo vo vreme-nevreme,vo vojna, begalska kriza i razdelbi, vreme na nevidenasiroma{tija, vreme na osloboduvawe i vozdignuvawe. Kako

nabquduva~, hroni~ar i neposredenu~esnik vo nastanite, taa raska`uva soposebno ~ustvo {to ostava beleg vodu{ata, raska`uva so emocii za sudbi-nite na likovite i predizvikuva nemiri so`ivuvawe na ~itatelot prepoz-navaj}i se vo sli~ni situacii.

Impresioniran od narativnosta naavtorkata Ilija Merkovski (izdava~ot)}e zapi{e: „Tragi vo bestraga” od Du{kaDuwa Gievska e roman koj so svojata~udesna narativnost, so porakite koigi nosi vnatre vo sebe, vo svojata sodr-`ina, vo dopirot so ne{tata, poleka ipostojano ja odgatnuvaat pozicijata natraeweto so ustrem i vizii za bara-weto traga vo bestragata”.

Inaku, Du{ka Duwa Gievska u{te odmala se prona{la vo neguvaweto na pi-{aniot zbor i objavuvala tvorbi i dru-

gi prilozi vo toga{nite aktuelni glasila vo Makedonija. Vo2006 godina koavtor e na zbirkata pesni „Svetlina na du-{ata”. Vo 2009 godina avtorski prilozi objavuva vo „Ko-reni”, a vo 2010 godina nejzini tvorbi ima vo almanahot„Poetski ~ekorewa”. So izleguvaweto na stihozbirkata„Prikazna od ovaa strana na qubovta” vo 2011 godina po{i-roko se afirmira kako poetesa. ^len e na Dru{tvoto napisateli vo Kumanovo od negovoto vozobnovuvawe.

Od 2007 godina Du{ka e penzioner, no nejzinata aktivnostne prestanuva na niedno pole. ^lenuva vo site sekcii na ZPKumanovo, kako {to e horot, folklornata sekvcija, drams-kata rabotilnica i aktivno u~estvuva na site poetski man-ifestacii i penzionerski sredbi.

Mendo Dimovski

Prv roman na penzionerkata Du{ka Duwa Gievska od Kumanovo

Tragi vo bestraga

Na 28. 10. 2014 go-dina vo prepol-nata sala na pen-

zionerskiot klub „So-lidarnost - Aerodrom”vo Skopje, qubitelitena knigata imaa zado-volstvo: svojot ~len dago zapoznaat vo novosvojstvo, kako poet.Blagodarenie na mate-rijalnata poddr{ka naSojuzot na zdru`enija-ta na penzionerite naMakedonija i na Zdru-`enieto vo Aerodrom eobjavena knigata „Bra-nuvawa”...

Imav ~est i zadovolstvo na promo-cijata da zboruvam za knigata i pro-filot na poetot. Pritoa naglasiv dekaJovan Mazganski ne se smeta sebe siza poet: svojot pev go podvel na li~-noto mislewe i ~uvstvuvawe na svetot,pottiknato od nekoj vnatre{en impulsna „branuvawe...”, {to se nametnal ikako naslov na Zbirkava.

Fizi~arot znae za prosti ma{ini -lostovi, za svrzani sadovi, za masa iotpor...Toj ist fizi~ar ja ostavi pro-fesurata i se posveti na toga{ sè u{-te nedovolno sofisticiranata infor-mativna tehnologija, u~ej}i i samiot;okolu 30 godini rakovodi so Dr`avni-ot kompjuterski centar, a pette posle-dni godini kako sovetnik na general-niot direktor - na zada~i za vovedu-vawe i primena na statisti~ki stan-dardi. Vo poetikata go vodela darba-ta i inventivnosta: bez da znae stanu-val poet, koj sega mo`e da se meri i sove}e verifikuvani avtori.

Vo negovata poezija seizdvojuvaat tri temats-ki oski: ekologijata,qubovta kon sprotiv-niot pol, bo`icata bezkoja svetot ne mo`e dase odr`i; i qubovta kontatkovinata. Ima voknigata u{te tri delakoi nastanuvale predi-zvikani od kataklizmi,gubewe na dragi, humanilu|e, i reakcija na nas-tani koi go `egnale po-radi nekoja i ne~ija ne-pravda.

Glavnite tematskioski se majstorski is-

peani, magi~ni, elipti~ni, topli: is-polneti so zasolnati zna~ewa na zbo-rovite zad senkata na semanti~koto,so mnogu po{iroka i nesporedlivo po-dlaboka smisla od osnovnata, kolo-kvijalnata.

Prvata pesna (Golemata eksplozija- Big Bang,) implicira na hronolo{kiredosled. Raspuknatata karpa zafa}ali{aj me|u puknatinite, a „Uporniotli{aj strplivo se bori / Plodna zemjada stvori / Za bujno da rastat nivi,livadi i gori”). I bi Zemjata, na{atahranitelka, koja sega poetot ta`en japra{uva: „Te gledam /so isu{eno licebole`livo prebledena / So isu{enolice izbrazdena.... Dali ti zdodeavme,hranitelke na{a / Dali al~ni i nena-sitni stanavme / Dali dobrinata jazloupotrebivme / Tvojata vitalnost jazagrozivme”. („Na hranitelkata Zem-ja). Toa e najva`noto pra{awe za ops-tanokot na Svetot, zaedno so nas. Ed-nostavno e opejana prikazna od Posta-

nokot do sosem mo`noto Is~eznuvawe!Poezijata e ritmi~ki organiziran

govor vo stihovi, emocionalno oboen.Zatoa taa ima svoja muzikalnost i jarastreperuva du{ata. Onie pesni vokoi dominantno se opejuvaat ubavikrajolici, se vikaat pejsa`ni, a drugi-te, - refleksivni. No tie se preple-tuvaat, podelbata e uslovna. Listajkija knigava ne mo`ev nekolku pati da neja prepro~itam pesnata: „Edna `ena ieden kow”. Komentarot bi bil mo{nekus: „briljanten medaljon, filigrans-ki precizen”

Vo antologiskata pesna „Ako bevveter” se postavuva pra{aweto koj nebi sakal da bide veter pokraj ubava`ena, za{to: „ako bev veter doveka }ete miluvav”.

Ciklusot rodoqubivi pesni zapo~-nuva so podolgata lirska pesna „Nasakanata”. Ako se dodade kakovgodekomentar, }e bide na {teta na pesnata,zatoa }e minam na „Makedon” i „BezM”. Sakaat da nè prekrstat, sami me|usebe da se ispokoleme, da nè iskopa-~at, no nie sme pirej, toj i da e suv ko-ren o`ivuva vo dopir so po~vata.

Poslednata tematska celina naslo-vena „Zaminuvawe” posvetena e na za-minuvaweto na posakuvani nastani ili~nosti so golemi srca, gordost naTatkovinava: od Racin na Lopu{nikzastrelan po gre{ka ili namerno kakogolema meta {to smeta; preku AtinaBojaxi, Svetlana Hristova Joci}, nej-ziniot soprug Vlado Joci}, angelot odKru{evo, To{e Proeski, i golemiotpsihijatar Mihail Levenski.

Na krajot bi mu prepora~al: da ne gozapostavuva talentot! ^ekame novakniga. Boris [uminoski

Promocija na knigata „Branuvawa” od Jovan Mazganski

Otkrivawe na edno novo poetsko ime

Cve}arkata

Re~isi sekoj den ja gledam sednatapred prodavnicata od koja obi~nopazaram. Taka e i denes iako e ve}e

studeno. Oblekla podebelo palto, a i ki-lim~eto na gajbata na koja sedi e podebe-lo. Kraj nea bastum~eto. So rakata ogru-bena od rabota, no i od godinite, ne`no giredi, gi pomestuva, ~ini{ gi miluva, ma-lite beli i `olti hrizantemi posadenivo kan~iwa od kiselo mleko. Ja gledam:liceto i e nabrano, potemneto, ne mo`amda i gi odredam godinite. Samo o~ite i sesjajni, duri nekako veseli...

- Dobar den. Kako si? Kako ti odi biz-nisot? Denes prodava{ hrizantemi. Nivli im dojde redot?

- Da. Esen e. Zimata e na pragot. U{tenekoj den i nema da izleguvam. Sekoj den ese postudeno. Duva veter, vrne... ]e sedru`am so cve}iwata doma. Zadravje bo-`e, ako sum `iva, }e izlezam ovde so pr-vite koki~iwa koi }e niknat vo mojotdvor!

I podavam dvaeset denari, a taa mi da-va edno od nejzinite „proizvodi”.

- Ne sakam cve}e, taka ti gi davam.- Zo{to? Pa jas ne prosam. Prodavam, -

~uvstvuvam lutina i navreda vo nejziniotglas.

- Dobro, dobro, }e go zemam i }e go po-daram nekomu, bidej}i dolgo }e sum otsu-tna, - se obiduvam da se izvle~am od ne-prijatnosta.

- Ima li zarabotka, - ja pra{uvam. - Ima, ima. Ne e mnogu, ama si ja nado-

polnuvam penzijata. Si kupuvam |evrek,kifla, mleko za ambala`a, - se nasmev-nuva, a i mene mi olesnuva bidej}i nap-natosta popu{ta.

- Pa kako se spravuva{ so seto toa?Kako gi odgleduva{ cve}iwata? Koj tipomaga?

- Misli{ {to ednata noga ne mi funk-cionira, {to sum invalid? Gi odgleduvamsedeej}i, a mi pomaga i bastum~eto. Pro-blem mi e kako da gi donesam do tuka, nosite mi pomagaat. ]e izlezam pred porta iprviot {to }e pomine mi pomaga. Za nazadako ne najdam koj da mi pomogne gi podaru-vam. Ima lu|e {to bi gi kupile, ama ne-maat pari. Tie mi stanuvaat prijateli i vonarednite denovi mi pomagaat okolu„transportot”. - Se {eguva!

Se pozdravuvame i si zaminuvam odu-{evena od rabotlivosta, snaodlivosta imudrosta na ovaa isklu~itelna li~nost,od koja treba da se zasramat i da u~atsite onie zdravi i sposobni pla~kovci{to ni{to ne rabotat, kritikuvaat sè ise{to i ~ekaat nekoj da im najde rabota.

K. S. Andonova

EdelvajsPo strmoto bespatiena venecot planinski,osameno, niknuva{ Ti tolku dale~en, a blizok si mi.

Edelvajs - planinskiotcvet,me vovlekuva{ vo ~udenplam.Dostapen si na ptica v,leti cuti{ sekoga{ sam.

Belinata nevestinska tvoja,{to nebesata ja miluva,so nevinosta i ~istotatasvoja{to trae i nezgasnuva.

Lidija Lu~ko Jeremi}

„Voena bolnica - Skopje, 70 godini od formiraweto, 1944-2014”

Jubilejna monografija

IZBOR PENZIONER plus dekemvri 201416

Treti dekemvri - Svetskiot den nainvalidski penzioneri, Zdru`e-nieto na invalidski pezioneri od

[tip go proslavi zaedno so penzioneriod pove}e gradovi od Makedonija i so-sedna Srbija, od gradovite Leskovac i

Trgovi{te. Odbele`uvaweto na praz-nikot se sovpadna so „Denot na drvoto”taka {to na proslavata bea prisutniokolu 400 penzioneri (100 od Srbija), apogolem del u~estvuvaa vo po{umuva-weto na golinite. Prisutnite gi poz-dravi presedatelot na Zdru`enieto nainvalidski penzioneri od [tip ipretsedatel na Sojuzot na invalidski

penzioneri na Makedonija, QubomirJanev so prigodno izlagawe za prazni-kot i za Denot na drvoto.

Praznikot na invalidskite penzio-neri im go ~estita{e i gradona~alnikIl~o Zahariev pri {to im posaka i vo

idnina da se dru`at navakvi sredbi i da sora-botuvaat so penzioneritevo Makedonija i po{irokose so cel da si go razuba-vuvaat `ivotot i da si goprodol`at vekot.

Na prisutnite isto ta-ka im se obratija i pret-sedatelite na invalid-skite zdru`enija od Ku-manovo, Kavadarci, Pri-lep, Veles, Sveti Nikole,

[tip i gostite od Leskovac i Trgovi{-te. Na ovaa sredba pretsedatelitepokraj zabavata pome|u sebe razmenijamislewa i iskustva za raboteweto nazdru`enijata. Zabavata trae{e dopopladnevnite ~asovi i be{e zbogate-na so muzika od renomirana grupa odgradot [tip.

Sofija Mihajlova

ZIP od [tip

Proslava na dva praznikaOp{tina Probi{tip pokraj gri-

`ata za re{avawe na problemi-te od komunalna i drugi dejnos-

ti, permanentno vodi gri`a i za sta-rite lica, osobeno za onie koi se sopostojano mesto na `iveewe vo rural-nite sredini, koi se volo{a zdravstvena i so-cijalna sostojba, a zgorana toa ostaveni sami nasebe, od pri~ini {to ni-vnite deca, vo potraga popodobar `ivot, se iseli-le. Taka, vo prvata polo-vina od ovaa godina sevklu~i vo programata„Op{tinsko - korisnarabota”. So aplicirawe-to vleze vo programata igo dobi Proektot „Dostoinstvena sta-rost - epitet na op{testveno odgov-orna op{tina”. Celta na programatabe{e podigawe na svesta na gra|aniteza predizvicite so koi se soo~uvaatlicata od ruralnite i urbanite sre-dini i jaknewe na socijalnata fun-kcija na op{tinata. Proektot trae{e{est meseci, a za negovo sprovedu-vawe bea anga`irani 6 lica ~ija za-da~a be{e ~etiri~asovna gri`a zastari i iznemo{teni lica vo rural-nite sredini. Anga`irani se lica odkategorijata na dolgogodi{no nevra-

boteni i samohrani majki koi sekojd-nevno po 4 ~asa se gri`ea za ovaa kat-egorija penzioneri okolu nabavka nanamirnici, odnosno prehrambeni pro-dukti, lekarstva, podgotvuvawe nahrana, gri`a za higienata vo domot, a

po potreba i vodewe na lekar. Bea op-fateni 60 lica od selata Dobrevo,Dreveno, Lesnovo, Bu~i{te i Probi{-tip, ili vkupno pet naseleni mesta.

Realizacija na proektot zapo~na na1-vi juni, a zavr{i na 30 noemvri.Istiot be{e finansiran od UNDP.

Vo po~etokot na dekemvri, vo pen-zionerski dom vo Probi{tip, vo pris-ustvo na golem broj penzioneri, anga-`iranite lica vo proektot i koris-nicite na uslugite, be{e izvr{enaprezentacija na ona {to e planirano, a{to e realizirano. Od izlagaweto na

Ankica Kijajova koordinator na pro-ektot, od video zapisite i od iska`u-vaweto na korisnicite na usligitemo`e da se zaklu~i deka celta e pos-tignata i vo 6-te meseci ovie penzio-neri bile mo{ne pristojno opslu`u-

vani od strana na anga`iranitelica. Tie ne samo {to se zadovol-ni od gri`ata {to za niv ja po-ka`ala op{tinata vo {este mese-ci, od `enite {to se gri`ele zaniv, tuku zamolija ako mo`e pro-ektot da prodol`i. Golema bla-godarnost za proektot iska`aa ilicata koi bea anga`irani da impru`at pomo{ na bespomo{nite,da im vlejat sigurnost i bezbed-nost, barem vo eden del od denot.Kako {to istaknaa tie, pokraj toa

{to si go organizirale denot, se sret-nale so razni ~ove~ki sudbini, zapoz-nale mnogu pozitivni lica me|u koisteknale i novi prijatelstva. „Ubavo ekoga izvr{uva{ nekoja op{testveno-korisna rabota, koga si korisen na ne-kogo” bea ednoglasni onie {to poma-gale na {eesetminata stari i bespo-mo{ni lica.

Na kraj koordinatorkata na proek-tot Ankica Kijajova, od ime na op{ti-nata im vra~i sertifikati za ostru-~enosta vo vakvi rabota na 6-te `eni.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Gri`ata na op{tinata za starite lica

Delegacija na ZP Ohrid i Debrcapredvodena od pretsedatelot naIO \or|i Trp~eski, vo ramkite na

odbele`uvaweto na "Nedelata za gri-`a na starite lica” ja poseti JZU Op-{ta bolnica Ohrid i se informira zagri`ata na pacientite vo Gerontolo{-koto odelenie vo koe se smesteni nad30 penzioneri. Direktorot na bolnica-ta d-r Quben Arnaudov istakna deka

uslovite za lekuvawe na site pacientivo site oddelenija i na penzioneritese na zavidno nivo, osobeno po rekon-strukcijata na Bolnicata koja va`i zaedna od najopremenite na Balkanot ikoja raspolaga so site kapaciteti zakvalitetno i uspe{no lekuvawe. [tose odnesuva do Gerontolo{koto odde-lenie, direktorot Arnaudov poso~ideka vo tek e aktivnosta za izgradba

nov objekt, neposredno do postojnotooddelnie so 50 sobi i kapacitet zasmestuvawe na 100 pacienti. Izgrad-bata }e zapo~ne so obezbeduvaweto napotrebnite 260.000 evra od donatoriod Ohrid i od iselenici, zdru`enija idrugi asocijacii. Najava za donacija nafinansiski sredstva i oprema ima odohridskoto socijalno zdru`enie "Sve-ti Naum Ohridski” so sedi{te vo

Melburn - Avstralija.Pretsedatelot na IO na

ZP Ohrid i Debrca \or|iTrp~eski, sredbata ja ocenikako nov po~etok na vzaem-na sorabotka so JZU Op{tabolnica Ohrid, pri {to is-takna deka Ohridskotozdru`enie celosno ja pod-dr`uva inicijativata i ak-tivno }e se vklu~i vo siteinvesticioni i drugi ini-cijativi soglasno svoitemo`nosti.

Pretsedatelot Trp~eski, vo znak nablagodsarnost za zdravstvena pomo{ ilekuvawe na pezionerite vo ovaa re-nomirana Gradska bolnica im vra~ipriznanija na direktorot na JZU Op{tabolnica d-r Quben Arnaudov, na hi-rurgot d-r Diel Agoli, anesteziologotd-r Naum Latko i na internistot d-rTomislav Cuculoski.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Blagodarnost za zdravstvenata pomo{

Komitite, anti~kite makedonci ipartizanite se glavna atrakcijavo Skopje, osobeno na plo{tadot

na glavniot grad na Republika Make-donija. Stanuva zbor za turisti~katastra`a, koja sekojdnevno go obikoluvacentarot na gradot i na turistite imgo prenesuva svoeto znaewe za istori-jata i zna~eweto na objektite pomes-teni vo glavniot grad, a isto taka imgi razubavuvaat fotografii na pose-titetilite, sozdavaj}i preplet nastaroto vreme so novoto. Mom~iwataoble~eni kako „Anti~kite Makedonci”velat deka nemaat vreme da zdivnatod rabota, bidej}i stranskite turistinamnogu se interesiraat za nivnitekopja, {lemovi i {titovi, a isto takabaraat odgovor i na mnogu pra{awapovrzani so Anti~ka Makedonija.

- Strancite bukvalno tr~aat za dase fotografiraat so nas, a dosta in-teres poka`uvaat i za istoriskiteprikazni od vremeto na AleksandarMakedonski, Filip Vtori i Falangatai drugo. Dosega najmnogubrojni se turi-stite od Japonija, Holandija i od zem-jite od porane{na Jugoslavija.

Za da im bide pointeresno i po is-polneto rabotnoto vreme na „komiti-te” i na „partizanite” na scena stapu-vaat skopskite penzioneri, koi ved-na{ im gi prezemaat ulogite i po~-

nuvaat da ja raska`uvaat istorijataspored svoeto znaewe. Inaku turisti-te pokraj za istorijata na Makedonija,isto taka, se interesiraat za opin-cite, nosiite i starovremskoto komi-tsko oru`je. Nekoi od penzionerite~esto pati „dr`at” celi predavawa naodredena tema od istorijata, a sporednivnite vpe~atoci najbarani od stra-ncite {to minuvaat niz gradot, se onieod anti~kiot period. Turistite re~i-si bez isklu~ok se fotografiraat po-kraj spomenicite, ana fotografiiteima i po nekoj penzioner. Taka stoti-nite fotografii od Skopje i od Make-donija, }e zavr{at vo albumite na tur-istite od celiot svet.

Stojan Kumune{oski

Od neodamne{nata poseta na Skopje

Turisti~ka stra`a, i skopskite penzioneri

Neodamna vo Prilep, vo organiza-cija na p~elarskoto dru{tvo"Bratstvo” be{e otvoren "Saem -

pana|ur na medot”. U~estvuvaa okolu50-tina p~elari od gradot i od celaMakedonija. Na ovaa p~elarska izlo`-

ba povedovme razgovor so eden od pos-tarite i popoznati p~elari vo Pri-lepsko, dedo Aco Spirkoski.

- So p~elarstvo se zanimavam skoro60-tina godini. Na po~etokot koga za-po~nav da odgleduvam p~eli vo Prilepnema{e “obrazovani” p~elari. Toga{,okolu 60-tite godini na minatiot vek,

bev ispraten na usovr{uvawe za p~e-larstvoto vo p~elarska {kola vo NoviVidoloski, Hrvatska - veli dedo Acop~elarot.

- Vo 1957 godina se formira vo Pri-lep p~elarskoto dru{tvo "Bratstvo”.

Sega toa broi 85 ~lenovi - p~e-lari, so po pove}e ili pomalkup~elni semejstva. Denes jasimam 85 ko{nici so p~eli. Pe-nzionerskite denovi mi se is-polneti so edno blagorodnohobi. Gi odgleduvam p~elite ise razbira so toa zarabotuvam.Moite p~eli "pasat” od bagre-mite i livadite vo blizina naseloto Klepa~. Godinava, be{ete{ka za p~elarite. Vo pora-ne{nite godini imam izvadeno,"proizvedeno” i do 4 tona med.

Godinava, pominavme site polo{o.Mislam deka }e izvadam 1500 kilogra-mi med, no tie {to imaat p~eli na pa{avo planiniskite delovi, vo Mariovo naprimer, pominaa katastrofalno. Ubavoe da se odgleduvaat p~eli, no za toakako i za sè, saka i znaewe i rabota. Zamene blagodet e i samoto brm~ewe na

p~elite. U`ivam koga gi slu{am, ne mezamoruva rabotata, toa mi e kako ednaubava melodija, - veli dedo Aco kojsega navleguva vo 78 godina od `ivotot.

I drugite p~elari {to gi zapra{av-me koi imaa izlo`eno med i proizvodiod med go potvrdija istoto.

- Ne e lesno da se proizveduva med,saka da se vnimava na bolestite {togodinava zaradi vremenskite prilikise pojavija kaj p~elite. Dr`avata sub-vencionira po 600 denari od p~elnosemejstvo. Treba vnimavawe, posebnokako da prezimat p~elite - rekoap~elarite od Prilepsko i po{iroko, odMakedonija, prisutni na prilepskiotsaem me|u koi ima{e i penzioneri.

Na krajot, dedo Aco pora~uva:- Ne postoi nitu eden proizvod vo

prirodata tolku bogat so site potrebnielementi {to mu se neophodni na ~ove-kot za odr`uvawe na `ivotot, kako {tose p~elnite proizvodi. Bogati se so: 37mineralni materii, 17 vidovi na ami-nokiselini, koi gi ima vo nektarot ipolenot, kako i mnogu vitamini B1, B2,B3, B12, C,A , E i drugi. Zemete go naj-dobroto od prirodata - medot, mle~ot,polenot i propolisot: kako hrana i lek,onaka kako {to pravele bogovite zo{totie go ~uvaat zdravjeto i go prodol-`uvaat `ivotot.

K.R.

ZP Prilep

Medot - hrana na bogovite

Stara vistina e deka lekarot enajuspe{en dokolku pacientot goizlekuva bez lekovi. Od toa se

rakovodel i 76-godi{niot BorislavGajdov, koj 40 godini rabotel vo javnotozdravstvo, kade {to se zdobil so dvespecijalizacii po op{ta medicina inevropsihijatrija, i stanal magister iprimarius. Rabotej}i 30 godini kakopsihijatar vo dispanzer za mentalnozdravje, ~esto imal pacienti {to se`alat na svoeto zdravje, iako nemaatnikakvi promeni na svoite organi.Bidej}i paralelno se interesiral zaliteraturata i postojano sobiral mud-ri izreki, do{ol do ideja nekoi od mu-drostite da gi primeni kako terapijaza svoite pacienti.

- Vo zavisnost od slu~aite, odbraniaforizmi mu davav na pacientot kakodoma{na zada~a da gi razgleda, da ra-zmisli i da dojde so svoe mislewe vovrska so toa {to go pro~ital. ^esto gopovikuvav i bra~niot drugar zaedni~kida se pronajdat vo aforizmot i da uvi-dat kade gre{at. Taka go otkrivav po-tekloto na nivnite pote{kotii, {to enajva`noto pri vakvi zaboluvawa, za-{to lekuvaweto na simptomite e rela-tivno lesno, no ako ne se otkrijat pri-~inite za istite, tie mo`e da se povto-rat. Taka zaedni~ki so zadovolstvo giotkrivavme pri~inite i preku aforiz-mot, zaedni~ki go nao|avme lekot, poja-snuva doktor Gajdov za zapo~nuvawetoso primenata na ovaa svoja „terapija”.

Vedna{ dodava deka toa i ne e nekojnov na~in na lekuvawe. Poznato e deka

mnogu istaknati li~nosti, verski po-glavari, sve{tenici i poiskusni starilu|e so svoi soveti im pomagale na va-kvite „bolni bez bolest”, razre{uvaj}igi nivnite problemi. Zna~i, lekuvawe-to so primena na mudrosti i pouki ne eod v~era, tuku se koristelo od damnina.

Na{iot sogovornik ne go krie zado-volstvoto od uspehot kaj pacientitekoi pravilno ja sfatile negovata nam-era i so toa ne samo {to se oslobodileod simptomite, tuku, spored poukite inau~ile podobro da `iveat. Podocnainteresiraweto za mudri izreki kajnego prerasnalo vo strast, pa prodol-`il pointenzivno da sobira mudri mi-sli na poznatite, a po~nal i samiot dastava na hartija svoi misli i svoi raz-misluvawa. Seto toa po~nal da go pe-~ati za da dojde do po{irok broj na~itateli, so nade` deka ~itaj}i gi, }egi smenat na~inot na razmisluvawe i`ivotnite naviki i koristej}i gi tieiskustva na mudrite, }e si go podobratkvalitetot na `iveewe. Taka se rodi-la idejata za knigata „Filozofija na`iveeweto niz 5.000 aforizmi”.

Doktor Gajdov e ve}e 12 godini pen-zioner, no toa samo delumno go smeninegoviot na~in na `iveewe. Denovitemu se ispolneti so mentalna i fizi~kaaktivnost. Mnogu ~ita beletristika,koja mu pretstavuva najevtina, no naj-vredna razonoda i zabava. Re{ava krs-tozborki za mentalna relaksacija. Nastari godini nau~il da raboti so kom-pjuter i preku internet redovno e votek so nastanite vo svetot. Postojano

pi{uva, pa nas-koro go o~ekuvaizleguvaweto nanova kniga so5.000 novi „mud-rosti na pozna-tite”, kako i za„Turcizmite vomakedonskiotrazgovoren ja-zik”. Sekoj den, dvapati po eden ~asvozi velosiped i `ali {to poradipovreda na nogata ne mo`e i ponatamuda se zanimava so planinarewe, ski-jawe i letawe so paraglajder, {to mu giispolnuvale denovite za „polnewe nabateriite”.

@ivotnoto i rabotnoto iskustvo mudavaat za pravo da sovetuva da se sfa-ti deka vo `ivotot mora i da se ostarii za toa treba da se bide podgotven,za{to ako pri rezimiraweto na izmi-natiot `ivot nadvladeat negativni~uvstva zaradi neostvarenost na pla-niranite dela, doa|a do razo~aranost,demotiviranost i depresija.Treba doposledniot den od `ivotot da se bideaktiven, da se koristi zdrava hrana,po~esto da se posti zaradi pro~istuva-we na masnotiite vo organizmot, po~e-sto dru`ewe, a ne zatvorawe vo sebesi, kako i sledewe na kulturni mani-festacii. Koristete gi sovetite namudrite i nakrivete ja kapata za vedrastarost!, - pora~a na krajot od na{atasredba polniot so optimizam primari-us Gajdov.

St. Lozanovski

Doktor Gajdov lekuva so aforizmi

ZDRAVSTVOPENZIONER plus dekemvri 2014 17

Vo izminatite godini, a se u{te idenes, proizvodstvoto na zabniprotezi i implantanti se temeli

vrz metoda na zemawe otpe~atok so ko-ristewe specijalen vosok. Ovaa metodase smeta deka e stara nad 5000 godini.Vo voso~nata postapka stomatolozitese potpiraat na profilirawe na o{te-teniot zab (ili zabi) so vnimatelnoopredeleni proizvodni ~ekori i mako-trpna rabota. Vo tekot na poslednatadecenija digitalnite alatki i tehno-logii go skratija vremeto na izrabotka,go poeftinija ~ineweto i im ovozmo`-ija na zabnite laboratorii da izrabo-tuvaat mnogu poprecizni modeli, bide-j}i postapkite stanaa mnogu pomoderni.

Za {to stanuva zbor? Denes vo sve-tot se proizveduvaat implantanti iprotezi so taka nare~ena DMLS metoda(Direktnoto lasersko sintetizirawena metal). Ova e tehnika za proizvods-tvo na dodatoci (implantanti) i delo-vi kade so pomo{ na laser se nanesu-vaat sloj po sloj cvrsti ~esti~ki odmetalen prav i se sozdava cvrsta stru-ktura. Ovaa metoda mo`e da se koristiza sozdavawe proizvodi so isklu~ite-lno slo`ena geometriska forma. Soovoj na~in na proizvodsvo mo`at da sesozdavaat pokreativni, pofleksibil-ni i poisplatlivi proizvodi ne samovo stomatologijata, tuku i vo mnogudrugi granki na medicinata. Odredenikompanii ve}e ja koristat DMLS tehno-logijata za proizvodstvo na niza medi-cinski specifi~ni ortopedski impla-ntanti kako {to se ve{ta~ki zgloboviza koleno, delovi za kolkovi, ve{ta~-ka raka, zglobovi za prsti, no i za po-ve}e dentalni aplikacii za razni in-dividualno prilagodeni zabni impla-ntanti. Za izrabotka na seto toa se ko-ristat naj~esto ~elik koj ne ’r|osuva,titan, legura od kobalt i hrom i drugo.

Spored Pavao Cascone, potpredseda-tel na Oddelot za istra`uvawe irazvoj vo Argen, najgolemiot proizvoi-tel na stomatolo{ki leguri i implan-tanti vo svetot, kompaniite koi proiz-veduvaat, koronki, kruni~ki, mostovi idrugo so DMLS tehnologija, mo`at da japro{irat svojata ponuda na stomato-lo{ki proizvodi, da go namalat brojotna potrebnite ma{ini za izrabotka, dago namalat odpadot i znatno da ja zgo-lemat produktivnosta.

Kako do{lo do pronao|awe naDMLS tehnologijata? Preminot odklasi~nata vo digitalnata stoma-tologija po~nal so potragata po ide-alen kalap i {to popriroden fizi~ki

izgled na izgubeniot zab. Tako se do{-lo do sozdavawe na digitalen ekviva-lent na voso~niot model. Digitalniotekvivalent e slika na zabot zemenadirektno od ustata na pacientot so po-mo{ na intraoralen skener. Proekti-raweto na zabot se pravi so pomo{ nakompjuter i soodveten softver (prog-ram) taka nare~en „dizajn potpomognatso kompjuter” ili na angliski CAD,program koj se koristi vo arhitektura-ta, grade`ni{tvoto, avtomobilskataindustrija i za drugi celi. CAD progra-mot isto taka se koristi i za izrabot-ka na kompjuterski animacii i speci-jalni efekti vo filmovi, reklami idrugo. Proektiraweto so pomo{ na ko-mpjuter dava model vo 3D (3 dimenzii)koj mo`e da se koristi za restavrirawena o{teteniot zab. Najnapred ovojmetod se vikal CAD/CAM tehnologijaili kompjuterska simulacija koja ovoz-mo`uva dizajnirawe i izrabotka naprotetski raboti so koja stomatologotmo`e da go obnovi zabot so materijalkoj ima izvonredni karakteristiki itoa vo samo edna edinstvena poseta kajstomatolog. Samata postapka na izra-botka na inmplantantot ili na delum-nata rekonstrukcija e brz i ednostaven.So pomo{ na specijalna kamere se zemadigitelna snimka na zabot, potoa poda-tocite kompjuterski se obrabotuvaat ise transformiraat vo trodimenzijalnasnimka na zab. Na krajot, so specijalnaglodalka se izrabotuva zab od ve}epodgotveni blokovi spored dobieniotmodel.

DMLS metodata e tehnika za proiz-vodstvo na stomatolo{ki dodatoci(implantanti) i delovi koja pretstavu-va nareden ~ekor vo razvojot na digi-talnata stomatologija i e prodol`eniena predhodnata metoda. DMLS metodote mnogu poprecizen od prethodniot. Au-tomatiziranoto sinterirawe po~nuvaso polagawe na tenok sloj na metalenprav na odredena povr{ina odnosnoplatforma. So laser se stvrdnuvaatsloevi od materijal vo prav so debeli-na od 20 mikroni. Toa se povtoruva slojpo sloj dodeka ne se dobie ona {to epotrebno.

Ubava novost osobeno za nas vo tre-toto doba. So edno skenirawe mo`at dase dobijat sliki za dva i pove}e zabiodedna{. Brojot na snimki zavisi odkapacitetot na skenerot i printerot. Iseto toa bez zemawe otpe~atoci vo spe-cijalen vosok i samo so edna poseta kajstomatolog!

B.A.

^esto spomnuvaniot francuskiparadoks: konsumiraweto obilnai mrsna hrana na Francuzite, no

istovremeno i pomala pojava na zabo-luvawa na srceto i krvnite sadovinasproti drugite zemji, se krie vo ko-nsumiraweto crno vino.

Istra`uvawata, deka e ova vistina,po~nale vo 1990 godina, koga ameri-kanskiot novinar Edvard Dolnik prv-pat javno gi objavil ideite na profe-sor d-r J. Ri~ard za mediteranskata

ishrana koja go {titi zdravjeto, kako iza va`nata uloga na crnoto vino koevo mediteranskite zemji, posebno voFrancija, tradicionalno se konsumiraza ru~ek. Mnogu nau~nici po~nale da jaistra`uvaat mediteranskata ishranai sostojkite na prehranbenite produk-ti koi bi go objasnile ovoj fenomen.Toga{ e otkrien resveratrolot, sos-tojka koja ja ima vo crnoto vino, a kojaveruvale ili ne, go {titi grozjeto odmuvla. Od taa pri~ina resveratrolotse sozdava vo pogolemi koli~ini koga

godinata e vla`na, kako ovaa, bidej}itoga{ pove}e muvla go napa|a grozjeto.

So pove}e istra`uvawa se utvrdilodeka resveratrolot se vbrojuva vo si-lnite antioksidansi i ima cela nizana blagotvorni vlijanija na zdravjeto:spre~uva paraliza na srceviot mus-kul, go zabavuva zgrut~uvaweto na kr-vta, go spre~uva sozdavaweto trombo-vi vo mozokot i vo krvnite `ili. Bla-gotvoren e kaj vospalitelnite bolestina crevata i dijabetesot. Mehanizmitena dejstvuvaweto na resveratrolot nese do kraj objasneti. Se pretpostavuvadeka eden od na~inite bi mo`el dabide negovoto vlijanie na za{tita nastrani~nata opna i strani~nite stru-kturi od oksidacija na kletkite. Naj-va`nata uloga na resveratrolot e po-vrzana so za{tita na krvnite sadovi isrceto, bidej}i toj ja spre~uva/ograni-~uva srcevata fibroza, koja e mnogu~esta pri~ina za smrt. Toa e sostojbapredizvikana od zgolemen pritisok, ase sostoi od rapidno aktivirawe nakletkite koi la~at kolagen, pa so tekna vreme pri~inuvaat zdebeluvawe nasrceviot muskul. Vo takvi okolnostisrceto se pote{ko pumpa krv i nasta-nuvaat tegobi koi mo`at da dovedat dosmrt.

Resveratrolot blagotvorno vlijae ina mozokot. Vo noemvri 2008 godina,objaven e zaklu~okot od istra`uvawa-ta na eksperimentalnite `ivotni naUniverzitetot Kornel.

Istra`uva~ite zabele`ale dekasekojdnevno konsumirawe na supleme-nti so resveratrol predizvikalo zna-~ajno namaluvawe na pritisokot na

mozokot kaj `ivotnite (od 48% do90%), koj inaku pridonesuva pojava nanevrolo{ki bolesti.

Isto taka, resveratrolot gi nama-luva simptomite i na vospalitelnitebolesti na crevata (ulcerativen ko-litis i Hronova bolest), vklu~uvaj}iprolivi i rektalno krvarewe, poka-`alo novoto istra`uvawe. Nau~nici-te na edna grupa gluvci im davale 20mg/kg hrana koja sodr`ela resvera-trol, a na druga grupa im bilo davanoplacebo. Gluvcite koi dobivale res-veratrol imale pomalku i poblagisimptomi na vospalitelna bolest nacrevata otkolku gluvcite od drugatagrupa, polesno ja odr`uvale te`inata,a se namalila za~estenosta od prolivi rektalno krvarewe.

Vo grupata koja bila hraneta bez re-sveratrol umrele 40% gluvci, a nema-lo nitu eden umren vo grupata gluvcikoja primala resveratrol.

Vo dekemvri 2007 godina rabotatana Rahman na Univerzitetot Rochesterpoka`ala deka resveratrolot gi zgo-lemuva strani~nite nivoa na glutati-on vo kletkite na belite drobovi, {togo pravi izvonreden sojuznik i za{ti-tnik na site pu{a~i, kako i na oniekoi ve}e imaat nekoe o{tetuvawe nabelite drobovi ili tumor. Resvera-trolot zna~ajno go zgolemuva i nivotona prirodniot testosteron, poradi{to e privle~en za mnogu ma`i.

Praznicite se na pragot, no nema davi {teti konsumirawe i „le~ewe” pre-ku celata godina so ~a{a dobro crnovino, samo vnimavajte da ne preterate.

T. G.

Resveratrol - tajnata na crnoto vino

Spored nekoga{nite, no i sporeddene{nite istra`uvawa ~ove~-koto telo se odnesuva kako eden

vid „muzi~ki” instrument. Utvrdeno edeka sekoja kletka na teloto vibriraso odredena frekvencija. Kletkite voorganizmot proizveduvaat odredena„melodija” koja ako e harmoni~na - zd-ravi sme, a ako ne e - ne sme. Vo toa sekrie i najgolemiot potencijal na mu-zikata vo le~ewe na bolestite. No, zada mo`e na{iot organizam da proiz-vede melodija kakva {to mu e potreb-na, treba dobro da se na{tima, kako{to se {tima klavir ili gitara. Toana{timuvawe e lesno, zatoa {to na-{iot mozok poslu{no reagira na seko-ja frekvencija, na sekoj zvuk koj doa|ado nego. Sekoj ton e vibracija kojavlijae na ~ove~kiot organizam na fi-zi~ko i emocionalno nivo. Kako re-zultat na toa so muzika mo`at da sele~at razni bolesti i tegobi, no somuzika mo`at i da se pottiknuvaatmnogu kreativnosti ili da se namalistresot. Muzikata povolno vlijae i najaknewe na imunitetot i na pobrzo oz-dravuvawe, bidej}i so slu{awe muzi-ka organizmot la~i endorfin, hemiskasupstancija poznata pod nazivot „hor-mon na sre}ata”, koj go podobruva ras-polo`enieto i ja eliminira bolkatavo zna~itelna mera.

Vo le~eweto so muzika poznat e ta-kanare~eniot „Mocartov efekt”, nazivkoj se koristi kaj pozitivnite vlija-nija na Amadeusovite genijalni melo-dii na na{iot um. Vo poslednite dva-esetina godini pove}e vidni nau~nicivrz baza na mnogubrojni istra`uvawa ieksperimenti utvrdile deka muzi~ki-te dela na Mocart ja sinhroniziraatdesnata i levata polovina na mozokot.Ovie muzi~ki dela pridonesuvaat zaopu{tawe, pobuduvaat kreativnost imotivacija, ja podobruvaat koncentra-cijata, kako i sposobnosta za kvalite-tno razmisluvawe. Muzikata na salz-bur{koto „^udo od dete”, ne samo {to e

prijatna za slu{awe tuku taa i go na-maluva stresot, vlijae na pobrzo u~e-we, na jasnotijata na izrazuvawe i nasposobnosta na donesuvawe na intui-tivni zaklu~oci.

So istra`uvawata vrz laboratori-ski `ivotni, utvrdeno e deka glodariizlo`eni na Mocartova muzika mnogupobrzo go nao|ale izlezot od lavirin-tot, vo odnos na onie koi go barale iz-lezot vo ti{ina ili bile izlo`eni nanekoja druga muzika.

I {to e u{te pointeresno, glodari-te koi slu{ale Mocartova muzikapred da se rodat, dodeka bile vo sto-makot na majkite, bile mnogu pointe-ligentni i posnaodlivi od onie koi ja

nemale ovaa privilegija. Toa soznaniemo`e da se zabele`i i kaj lu|eto, pazatoa idnite majki nema da zgre{atako za vreme na bremenosta slu{aatMocartovi sonati, velat istra`uva-~ite.

Muzikata, osobeno klasi~nata, po-volno vlijae i na bilniot i na `ivo-tinskiot svet. Utvrdeno e deka raste-nijata pod vlijanie na muzika pobrzorastat, a kravite davaat pove}e mle-ko! Vo 2001 godina toskanskiot odgle-duva~ na vinova loza Carlo Cignozzi vopotraga po ekolo{ki na~in za za{titaod {tetnici, no i za podobri prinosieksperimentiral so muzika. Vo svoetolozje postavil zvu~nici i pu{tal kla-si~na muzika. Po izvesno vreme zabe-

le`al deka grozjeto pobrzo uzrealo ibilo pozdravo. Vo vrska so toa vo 2006godina grupa specijalisti od firen-tinskiot zemjodelski fakultet spro-vele nezavisno istra`uvawe vo koezaklu~ocite na Cignozzi i slu`benobile potvrdeni. No grupata utvrdiladeka rezultatite ne bile taka dobrikoga pu{tale pop, rok i hevi-metalmuzika, dodeka pokraj so klasi~natamuzika prinosite bile dobri i kogapu{tale xez i tradicionalna indiskamuzika. Na kantri muzika tie voop{tone reagirale!

Da se vratime na le~eweto. I vodrevni vremiwa bila poznata „leko-vitosta” na razni zvuci od tapani ilile~eweto so zvu~ni vibracii od tibe-tanskite ~inii koi blagotvorno vli-jaat vrz organizmot i vrz ramnote`atana „ra{timanite” procesi vo organiz-mot. Poznato e i toa deka so zvukot odudarite na indijanskite tapani sekreval moralot na voinite.

Denes so mnogu istra`uvawa nau~noe utvrdeno deka so slu{awe muzikaili odredeni zvuci se osloboduva or-ganizmot od blokadi, od stres, od bo-lka, od stravovi i drugo. I pove}e odtoa, so zvu~ni vibracii se pro~istuvai prostorot od negativna energija.

Da go spomeneme i simpati~niot ievtin predmet koj e ubavo da go imatevo svojata ku}a ili vo prostorot vo kojprestojuvate. Stanuva zbor za kine-skite yvon~iwa - vise~ki predmeti odbambus, metalni cev~iwa, {kolki isli~no, koi pri strueweto na vozduhotproizveduvaat prijatni zvuci. Nivni-ot zvuk go otstranuva stresot i isto-vremeno nosi ~uvstvo na spokoj, a istotaka ja otstranuva negativnata ener-gija od prostorijata i predizvikuvanasmevka koga }e im go slu{nete yvo-neweto.

Docent d-r Predrag Mitrovi}, kar-diolog na belgradskiot Urgenten cen-tar, tvrdi deka pacienti koi do`ive-ale infarkt mnogu pobrzo ozdravuvaatako slu{aat soodvetna muzika.

M. Damjanoska

Muzikata le~i

Moderna tehnologija vo stomatologijata

Ako ve}e ste re{ile da pu{ite,pravete go toa na najpametniotna~in. Vo sekoj slu~aj, pu{ewe-

to e {tetno za organizmot, a toa zna~ideka ako ne ste „otka`uva~”, }e trebada ja reparirate napravenata {teta.Ima li podobar na~in od prirodnataishrana?

VODAPu{eweto vodi kon dehidratacija.

Spored mnogu istra`uvawa, konzumi-raweto na golemi koli~ini voda mo-`e da vi pomogne vo otka`uvaweto odpu{ewe i vo namaluvaweto na zasta-penosta na nikotin vo teloto.

SOK OD MORKOVAko pu{ite, treba da znaete deka

nikotinot ostanuva vo teloto celitri dena. Nikotinot ja o{tetuva va-{ata ko`a. Sokot od morkov e dobarza ko`ata, a isto taka e i bogat so A,C, K, i B - vitamini koi pomagaat voisfrlaweto na nikotinot od organi-zmot.

BROKULIOvoj zelen~uk e bogat izvor na vit-

amini C i B5. Pu{eweto ja smaluvakoli~inata na vitaminot C vo teloto.Taka, jadete brokula za da go „isfr-lite” nikotinot, t.e. da go anuliratenegativniot efekt od negovata kon-zumacija. Brokulata pomaga i vo na-maluvaweto na te`inata, a dobra e iza trudnicite.

PORTOKALSokot od portokal e bogat izvor na

vitamin C. Redovnoto jadewe na por-tokal mo`e da go zabrza metaboliz-mot na teloto i da ve oslobodi odstresot.

ZELEN^UK SO ZELENI LISTOVISpana}ot e najdobriot temnozelen

zelen~uk koj ne samo {to e bogat sovitamini, tuku i so folna kiselina.Ako ste bremena i ste zagri`ena zaostatocite od nikotin vo va{etotelo, jadete spana}.

KALINKAOva ovo{je pomaga vo cirkulacijata

na krvta i go zgolemuva brojot na krv-ni kletki vo teloto. Ako sakate da janamalite potrebata za nikotin na or-ganizmot, kalinkata e vistinskiot~ekor.

KIVIKivito e u{te edno mo{ne efikas-

no ovo{je vo borbata so nikotinot.Bogato e so vitamin A, C i E. Kako {tove}e rekovme, pu{eweto predizviku-va nedostatok od ovie vitamini voorganizmot.

ZRNESTO OVO[JEBobinkite, kako jagodite na primer,

ne samo {to se od pomo{ pri borbataso nikotinot, tuku pomagaat i vo is-frlaweto i na drugi toksini od orga-nizmot.

M. Damjanoska

Isfrlete go nikotinot odteloto, so pomo{ na hrana

Najnapred srde~no mu blagodaram na eminentniot uro-log prof. d-r Vladimir Geiorgiev od Klinikata zaurologija za negovata vrvna profesionalna hirur{ka

intervencija {to mi ja izvr{i minatiot mesec otstranu-vaj}i mi gi problemite {to gi imav so prostatata. Mojotdrag, mo{ne iskusen hirurg so nevidena preciznost, za dva-esetina minuti gi izvr{i hirur{kite zafati i samo za tridena prestoj na Klinikata preporoden me krena na noze i migo podobri katadnevniot `ivot.

U{te pri prvata sredba so profesorot d-r Georgiev os-tanav impresionniran od negovata Hipokratova lekarskadoblest i harizma, od vrvniot profesionalem metod i takt,na podednakvo, neselektivno prijatno komunicirawe so

pacientite. Pokraj drugite afirmirani stru~waci, make-donskoto zdravstvo e gordo {to Klinikata za urologija, sonego i negovite kolegi, so decenii ima doma{na i stranskaafirmacija. Ottuka dobiv vpe~atok deka profesorot Ge-orgiev e mo{ne stru~en i efikasen vo svojata oblast, toj ena{ vrven makedonski hirurg – majstor nad majstorite, pri{to e eden od retkite {to re{il do krajot na svojot rabotenvek da ostane na Klinikata za urologija. A preku profe-sorskata nau~na dejnost so decenii obrazuva i educirauspe{ni i nade`ni mladi kadri. Tokmu zatoa ovaa Klinikase zdobi so sopstvena samopotvrda i avtoritet {to ja pravimo{ne privle~na za mnogumina od Republikata i po{iroko.

Risto Popov, penzioner od Kavadarci

Blagodarnost do prof. d-r Vladimir GeorgievPISMO

GRI@A ZA STARI PENZIONER plus dekemvri 201418

Vie ste od neodamna direktor naDomot za stari lica „Zafir Sajto” voKumanovo. Na {to sè naidovte kogastapivte na ovaa funkcija?

Sekoj menaxer koga stapuva na funk-cija saka da nasledi institucija kojanema problemi, no za `al deneska te{-ko e da se najde takva kade se re{enisite problemi, pred se zaradi nedovo-lno dobro definiran sitem na menaxi-rawe, odnosno, nepo~ituvawe na stan-dardite na sistemot na finansiskotoupravuvawe i kontrola vo subjektite odjavniot sektor. Domot „Zafir Sajto” voKumanovo e osnovan vo 1956 godina kakosamostojna ustanova za zgri`uvawe nastari i iznemo{teni lica. Osnovniotobjekt e izgradan vo 1978 godina. Vo od-redeni periodi bil zgolemuvan kapaci-tetot, no ne bila napravena su{tinskarekonstrukcija, pa zatoa neophodno epotrebno vo najskoro vreme da se nap-ravat su{tinski promeni kako bi mo`e-le korisnici da imaat dostoinstven`ivot so kvalitetni uslugi koi }e od-govaraat na nivnata vozrast. Isto taka,vo delot na organizacionata strukturanaidovme na nesoodvetna postavenostna slu`bata, koja doveduva do nefunk-cionalnost vo odredeni segmenti naraboteweto, a ima i personal so nere-{en status.

[to prezemavte za da se podobratuslovite vo koi `iveat sega stanari-te?

Imaj}i predvid deka glavnata potre-ba na na{ite korisnici e da imat dos-toinstven `ivot, a toa podrazbira dob-ri uslovi za smestuvawe, kvalitetni inavremeni zdravstveni uslugi, kvali-tetna hrana, nega i socijalen `ivot, ve-dna{ po stapuvawe na funkcijata prv~ovek vo ovaa institucija se fokusiravda gi podobram ovie raboti. Po~navmeso rekonstrukcija na Gerijatrijata, kojabe{e vo najlo{a sostojba. Planiramerenovirawe na 11 sobi, 11 toaleti iedno kupatilo. Vkupnata vrednost naovaa rekonstrukcija iznesuva okolu1.800.000 denari. Isto taka, vo nared-nata godina planirame da izdvoimefinansiski sredstva so koi bi mo`eleda rekonstruirame u{te eden del odobjektot. Naidovme na razbirawe od

ROTARY CLUB - Skopje i ovde sakamjavno da im se zablagodaram za poka`a-niot interes za finaniska pomo{ zarekonstrukcija na u{te 12 sobi, 12 toa-leti i edno kupatilo. Se nadevam dekamnogu brzo }e dojde do realizacija i naovoj plan. Vo delot na ishranata, seobiduvame da ja isfrlime suvata i koz-ervirana hrana i da ja zamenime so na-{a tardicionalna gotvena kujna. Se ra-zbira, ovoj na~in na ishrana e mnogu po-adekvaten za zdravjeto i vozrasta nana{ite korisnici. Vo domenot na zdra-vstvenata za{tita, pokraj privatnataambulanata koja e smestena vo na{iotobjekt, dobra soorabotka imame i soOp{tata bolnica i Zdravstveniot domvo Kumanovo. Se nadevam deka zakon-skite mo`nosti }e ni ovozmo`at vo na-rednata godina da anga`irame nad-vore{ni soorabotnici-lekari speci-jalisti, so cel na{ite koorisnici daimaat u{te podobra zdrastvena gri`a.Vo Domot za stari lica, momentalnoimame smesteno 160 korisnici, od koi33 preku Centrite za socialni raboti.Samo 35 se od Kumanovo, dodeka ostana-tite se od drugi gradovi, glavno od is-to~niot del na R Makedonija. Na{a st-rate{ka cel e na na{ite korisnici daim ovozmo`ime {to pokvalitetni uslo-vi za `iveewe na tretoto doba, od siteaspekti. Sepak, prioritet }e ima reno-viraweto na vntare{niot del na objek-tot.

Vo postigawe na vaka ubavite re-zultati imate li pomo{ od vrabote-nite, od op{tinata, od Ministerstvo-

to za trud i socijalna politika idrugite organi?

Se razbira deka bez dobar tim, rako-voditelot ne bi mo`el da ima dobrirezultati. Jas kako direktor se trudamsekojdnevno vo konsultacii so kole-gite, da iznajdeme najdobri re{enija zaodredeni pra{awa kako bi mo`ele sokvalitetna sorabotka, timski da ponu-dime uslugi so povisoki standardi nana{ite korisnici. Domot za stari lica„Zafir Sajto” funkcionira vo ramkitena Op{tina Kumanovo od 2006 godina,no se finansira i so namenski dotaciiod Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika. So site institucii imamemnogu dobra sorabotka, no se razbiradeka finansiskata podr{ka zavisi odnivnite mo`nosti. Soglasno Statutotna Domot, sredstva za finansirawe seobezbeduvaat od slednite izvori:24.50% se od Buxetot na R Makedonija,preku namenski dotacii od Ministers-tvo za trud i socijalna politika i odBuxetot na op{tina Kumanovo, a 75.50 %se od sopstveni prihodi, od naplata nanadomest od korisnicite na uslugi. Zada mo`eme da funkcionirame podobro ida mo`eme da bideme konkurentni napazarot za smestuvawe na stari lica,}e mora da se izbalansira procentot nafinansirawe ili pak da se zgolemicenata na smestuvawe.

Pokraj {to se vodi gri`a za zdrav-jeto, ishranata i uslovite za smestu-vawe, {to u{te im nudite na stanaritevo domot, {to organizirate za niv za daim gi razubavite monotonite denovi?

Nie vo Domot, se trudime sekojdnevnoda vneseme novi sodr`ini vo socijal-noto `iveewe na na{ite stanari, socel monotonijata na tretoto doba {topomalku da ja ~uvstvuvaat. Sekoja godi-na nosime Programa za odredeni aktiv-nosti koi sekojdnevno gi anga`iraatna{ite korisnici.Taka na primer, or-ganizirame razli~ni kulturni manife-stacii, priredbi, ednodnevni ekskur-zii i dr. U{te edna{ sakam da napome-nam deka ovie aktivnosti se neophodnibidej}i starite lica treba da vodataktiven `ivot vo koj }e bidat celosnoanga`irani nivnite potencijali. Mnogudobra soorabotka imame so ZP Kumano-

vo, Zdru`enieto na `eni „Nada Mihaj-lova” i nivniot poetski klub „Obdeni-ca”, Crveniot krst i drugi. Zaedni~ki,~estopati organizirame razli~ni kul-turni programi so cel unapreduvawe nakvalitetot na `ivotot na starite lica.

Vi e ste mlad ~ovek i ste dalekuod tretoto doba. Vo kontakt so stana-rite na domot slu{navme mnogu po-falni zborovi za Vas iako ne ste do-lgo vo domot. Na {to se dol`i toa?

Se razbira deka ne e lesno da gi re-{i{ problemite koi gi imaat staritelu|e, no za da se zanimava{ so gore-navedenite problemi, treba da ima{po~it kon lu|eto, osobeno kon staritelica, humanost, etika i integritet, kakoi trpenie da im gi islu{a{ makite koigi imaat bez razlika na koja vozrast dasi. Jas skoro sekoj den gi posetuvam na-{ite stanari, a mojata kancelarija eotvorena ne samo za vrabotenite tukupred sè za niv. Ovoj na~in na komuni-kacija mi ovozmo`uva pristap do siteproblemi so koi se soo~uvaat koris-nicite, kako i iznao|awe na na~ini zare{avawe na istite. Kuso e vremeto od{est meseci , za da mo`am da se pofa-lam deka sum napravil ne{to dobro. No,~ovekot i gri`ata za nego, sekoga{ mibile i }e mi bidat vo centarot na mo-ite preokupacii. Na{ite korisnici sezadovolni do sega od nas, se nadevamdeka taka }e bide i vo idnina.

I na krajot Va{ata poraka?Imaj}i go predvid trendot na stare-

eweto na naseleneto vo Republika Ma-kedonija, mojata poraka i do vladinitei do nevladinite institucii i organi-zacii i do site drugi e, {to pove}e dainvestiraat vo kvalitetni instituciiza stari lica, kako bi mo`ele kako op-{testvo da izgradime podobra infra-struktura za nivniot `ivot. Na gra|a-nite koi ne se vo socialen rizik i koiimat uslovi da ~uvat stari lica vo ni-vnite domovi im prepora~uvam da ne ginosat starite lica vo ustanovi za smes-tuvawe, zatoa {to spored analizi koise napraveni od Obiditeite nacii sta-reeweto vo doma{ni uslovi e pokva-litetno otkolku vo ustanovite osnova-ni za takvi nameni.

Kalina S. Andonova

Iintervju so direktorot na starskiot dom „Zafir Sajto” vo Kumanovo, Xemaqedin Nexipi

Glavna cel: pokvalitetni uslovi za `ivot na stanariteZP Probi{tip

Tri generacii

Godinava vo odbele`uvaweto na"Nedelata za gri`a za starite li-ca” koja trae{e od 17-ti do 22-ri

noemvri, se vklu~ija tri generacii - odZP Probi{tip, volonteri od Op{tins-kata organizacija na Crveniot krst ide~iwata od detskata gradinka "GoceDel~ev”od Probi{tip. Vo {este denasekojdnevno se slu~uva{e po nekoja ak-tivnost se so cel da im se poka`e na

izmo{tenite penzioneri deka ne se zab-oraveni i ostaveni samite na sebe.Taka, bea poseteni desetina penzioner-ki i penzioneri vo penzionerskiot dom,pri {to pretsedatelot na ZP Probi{tipGruica Manasiev im posaka dobro zdr-avje i dolg `ivot, napomenuvaj}i deka itie se del od zdru`enieto i deka gri-`ata za niv ne prestanala. Od imeto naCrveniot krst gi pozdravi sekretarotMitko Georgievski, a de~iwata se pre-tstavija so pesni~ki i stihotvorbi zababite i dedovcite. Na kraj, na poseten-ite im bea vra~eni skromni podaroci.Vo ramkite na odbele`uvaweto na ovaamanifestacija se odr`aa i sportski na-tprevari pome|u penzionerite i volon-terite od Klubot na mladi pri Crveniotkrst od Probi{tip. Isto taka, doktor-skiot tim pri Crveniot krst organizi-ra{e predavawe na nekolku zdravstve-ni temi posebno nameneti za ovaa popu-lacija, a bea napraveni i zdravstvenipregledi - merewe pritisok i {e}er vokrvta. Treba da se istakne i toa dekavolonterite od Crveniot krst vo edenden posetija pove}e ruralni naselbi ina penzionerite so niski penzii imvra~ija paketi so obleka, a Aktivot napenzionerki organizira{e poseta nastari i bolni lica vo nekolku domovi voProbi{tip. M. Zdravkovska

ZABAVAPENZIONER plus dekemvri 2014 19

Do{ol nekoj ~ovek kaj lekar i mu veli:- Doktore, me boli celo telo! ]e ja dopram

glavata - boli, }e ja dopram nogata - boli, }e godopram stomakot - boli. Se me boli. Otkakolekarot detalno go pregledal mu veli:

Teloto ti e vo red. Skr{en ti e prstot. * * *

Dvaica pijani si razgovaraat vo kafeana.- Kako reagira tvojata `ena koga pijan si

doa|a{ doma?- Ne sum o`enet.- Pa za{to pie{?!

* * *Mitre znae{ li koja bolest e najdobra?- Ne.- Sklezrozata. Ni{to ne te boli, a se {to }e

slu{ne{ ti e interesno i novo! * * *

Go pra{uva dedoto Ivica kako se ~uvstvuvalvo {kolo koga im gi davale ocenite.

- Kako tebe dedo koga si bil general. Stoevvo stav mirno i gledav vo moite edinici.

* * *

Doa|a kaj doktor mlada zgodna devojka sonejzinata stara baba.

- Soble~ete se, - i veli doktorot na devojka-ta.

- Ama doktore jas sum bolna, veli babata. - Pa dobro. Zini i isplazi go jazikot.

* * *Doa|a postara `ena, preku 90 godina kaj

lekar:- Doktore, kako da dobijam SIDA?- Lesno, ama ne mi e jasno zo{to. SIDATA e

opasna bolest.- Ako, so nea mo`e da se `ivee u{te 10 godi-

ni.* * *

Na nekoj lekar doma mu zayvonuva telefonot.Go vika prijatelot da igraat karti.

- Doa|am vedna{, veli, a `enamu go pra{uva: - Dragi, zar e tolku itno?- Mnogu. Me ~ekaat tri pacienti!

* * *- Dozvolata }e vi bide odzemena i }e platite

kazna, - mu veli policaecot na mrtov pijan vo-za~.

- Zo{to?! Kolku imam krv vo alhoholot?!

Kako sekade {to ima bogata{ki sinovi {to nerabotat ni{to, taka i vo Prilep. Ne rabotel ni{-to i si odel na kafe i na~aj, si pu{el tutun nagolem skapocen ~ibuk. Vrvej}i Pejo edna{ po sokakpred kafeto go zabele`al i mu dal eden seqam:

Dobro utro, car na vekov - mu rekol toj.Na ovega mu polaskale tie zborovi, go viknal

Pejo i mu dal eden gro{ da se napie kafe ili ra-kija.

Pejo razbral deka mu godat, laskaat, ovie zbo-rovi na bogatiot, ta i utredenta toa go povtoril.Pak dobil gro{ i si go platil siot tro{ok za tojden. Mu se zaarnilo na Peja, pa prodol`il so ovaarabota i ponatamu.

Arno ama, za nesre}a na Pejo, bogatiot se o`e-nil.

Izlegol bogatiot pred kafeto i go ~eka Pejo dago pozdravi. Pejo razbral deka se o`enil i mesto poznatiot pozdrav mu zapnalo edno „Dobro utrosluga na vekov”. Se rastrevo`il bogatiot i go pra{al Peja:

- Zo{to me napravi ti mene sluga na vekov?- Zo{to li? ]e vidi{ od utre koga }e ti zabrani `enata da sedi{ vaka slobodno pred kafeto. A

pak, koga }e ti se izrodat deca, }e vidi{ kakov sluga }e stane{!

Itar Pejo i gordeliviot bogata{ki sin

M.T.

Humor

KRSTOZBOR* Karakteristika na mladosta e romantizmot, a na

starosta revmatizmot! * Polovina od `ivotot ~ovekot go pominuva gubej}i go

zdravjeto, a drugata polovina se obiduva da go vrati! * Bi bilo dobro koga mladosta bi znaela se {to

mo`e, a koga starosta bi mo`ela se {to znae.* Mladosta ni e dadena da pravime gluposti, a sta-

rosta da se kaeme za niv.* Mnogu e podobro so 60 godini da si mlad, otkolku so

40 da si star.* ^ovekot vo starosta treba da go o~ekuva ona {to go

napravil za starite dodeka bil mlad.* Site sakaat da `iveat dolgo, a nikoj ne saka da bi-

de star.* Penzionerite {to ne go isplanirale `ivotot odna-

pred, se postojano bolni.* Koga si zdrav ti nedostasuva se{to, a koga si bolen

samo zdravje.* Zdraviot ~ovek ima iljada `elbi, a bolniot samo

edna.* Ako si bolen lekuvaj se, ako si zdrav ~uvaj se!* Hranata treba da bide lek, a lekot da bide hrana.* Pove}e lu|e umrele od jadewe i piewe, otkolku od

me~.* Medicinata e tolku naprednata, {to prakti~no ne-

ma potpolno zdrav ~ovek.* Najdobri lekari na svetot se d-r. Dieta, d-r. Mir

i d-r. Veselnik.* Zdraviot prosjak e posre}en od bolniot kral.* Star ~ovek o`enet so mlada `ena li~i na nekoj {to

kupil kniga za drug da ja ~ita.* Mladite bi sakale da bidat verni, a ne se, starite

bi sakale da bidat neverni, ama ne mo`at.* Trudi se nekoj da nasmee{, a ne da go navredi{.* Omrazata e {tetna za zdravjeto.* Beskorisno e vo starosta da se prodol`uva `ivo-

tot, treba mladosta da se prodol`uva.* Dodeka si mlad u`iva{, a koga }e stane{ svesen za

toa, po~nuva{ da staree{.* Vo ku}a vo koja ne vleguva sonce, nabrgu }e vleze

lekar.* Mladite znaat se, lu|eto vo sredni godini se som-

nevaat vo se, a starite veruvaat vo se.* Pravdata nekoga{ spie, no nikoga{ ne umira.

AFORIZMI

Dime

M.T.

\

SSSSKKKKIIIIJJJJAAAA^̂̂̂--KKKKAAAATTTTAAAA NNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTTTUTKALTUTKAL

IZORANI,IZORANI,NEPOSEANINEPOSEANI

NIVINIVI

DOMA[ENDOMA[ENFUSTANFUSTAN SKANDISKANDI ISKRAISKRA ANTIMONANTIMON SKRATENSKRATEN

POTPISPOTPIS

JU@NO-JU@NO-AFRI-AFRI-

KANSKOKANSKOVISOKOVISOKO

DRVODRVO

STEP ENSTEP ENVO XUDOVO XUDO

AVTOROTAVTOROTNANA

GORSKIGORSKIVENECVENEC

ANGLISKIANGLISKISLIKARSLIKAR

VILIJAMVILIJAM

AVTOZNAKAVTOZNAKZA RIEKAZA RIEKA

SVRZNIKSVRZNIKANRI RABOANRI RABO

@ENSKO@ENSKOIMEIME

AVTOZNAKAVTOZNAKZA OSJEKZA OSJEK

AMER.AMER.PREKU-OK.PREKU-OK.

AVIOAVIO--TRANSPORTTRANSPORT

JODJOD

MODELMODELSPORTSKISPORTSKI

AVIONIAVIONIA.@.A.@.

NEPOSTONEPOSTO--JANOSTJANOSTREKA VOREKA VO

KINAKINA

REKA VOREKA VO[PANIJA[PANIJAVAVILON.VAVILON.

BOG NABOG NAVETROTVETROT

PREDLOGPREDLOG

BROD ZABROD ZAPREVOZ NAPREVOZ NATE^. (MN.)TE^. (MN.)

ANIANI@IRARDO@IRARDO

L.I.L.I.SINSIN--

TETI^KATETI^KAPOKRIVKAPOKRIVKA

“KILO-“KILO-AMPER“AMPER“ALUMI-ALUMI-NIUMNIUM

LATINSKALATINSKABUKVABUKVA

NATRIUMNATRIUM

RASTENIERASTENIESO LUTSO LUTKORENKOREN

POKRAINAPOKRAINAVO MALIVO MALI

EKSCES,EKSCES,ISPADISPAD

AVTOZNAKAVTOZNAKZA [ABACZA [ABAC

AMBLEMAMBLEM

MA[KOMMA[KOMIMEIME

ASTATINASTATIN

GAUSGAUSDUBROV.DUBROV.PISATELPISATEL

ANTUNANTUNMARIJAMARIJA

ANRI RABOANRI RABOSLOM,SLOM,

NEUSPEHNEUSPEH

PORAN.PORAN.SOV. RAZU.SOV. RAZU.

SLU@BASLU@BA@IVOTNO@IVOTNOSO BOCKISO BOCKI

IZRAELSKIIZRAELSKISLIKARSLIKARJAKOBJAKOB

IZLET VOIZLET VOPRIRODAPRIRODA

FRAN.FRAN.PEJA^KAPEJA^KA

EDITEDITBLESOKBLESOK

EDENEDENMAKE-MAKE-

DONSKIDONSKIFESTIVALFESTIVAL

METAR METAR

IZVIK NAIZVIK NANEGODUNEGODU--

VAWEVAWE

FARADFARADEDEN ODEDEN OD

DVATADVATATONSKITONSKI

RODARODA

EDENEDENMESECMESEC

@AK IBER@AK IBERKRAT.KRAT.

GODINAGODINAPR.N.E.PR.N.E.

TOMETOMEARSOVSKIARSOVSKIBRITANSKABRITANSKAAVIONSKAAVIONSKA

KOMP.KOMP.

@AK ARTIN@AK ARTINKOMPOZIKOMPOZI--

TOROTTOROTADAMADAM

GRAD VOGRAD VONOVNOV

ZELANDZELAND@ITEL NA@ITEL NAGRENLANDGRENLAND

ALALKORALIKORALINA TOJNA TOJNA^INNA^IN

LI^. ODLI^. ODOPERA NAOPERA NA

VERDIVERDIAMADEOAMADEO

AVOGADROAVOGADRO

VID CVE]EVID CVE]EDENARDENAR

PLANINAPLANINAVO MAKEVO MAKE--DONIJADONIJAMLE^ENMLE^EN

PROIZVODPROIZVOD

SKANDISKANDIVIDVID

IZUMRENIZUMRENSLONSLON

NAUKANAUKA SKANDISKANDI AMPERAMPER

NI[ESTENI[ESTE

AMER.AMER.PREKU-PREKU-

OKEANSKIOKEANSKIAVIOAVIO--

TRANSPORTTRANSPORT

INIC. NAINIC. NAARTISKATAARTISKATA

DARKDARK

INIC. NAINIC. NAARTISKATAARTISKATA

TODTOD

NARODNINARODNITANCITANCI

BRAZILSKIBRAZILSKIFUDBALERFUDBALER

NA ONOJNA ONOJNA^INNA^IN

O^EKU-O^EKU-VAWAVAWA

SKANDI

@ENA NA@ENA NASINOTSINOT(DEM.)(DEM.)

EL. SPRO-EL. SPRO-VODNIKVODNIK

GLUPAKGLUPAK(ARH.)(ARH.)

MONETAMONETA

VIDVIDRAKO-RAKO-

TVORBATVORBA

VIDICI PENZIONER plus dekemvri 201420

Na 8 dekemvri - denot na golemiot svetec,u~itel i patron na Ohrid - Sv. Kliment,vo prijatna atmosfera pokraj bregot na

Ohridskoto Ezero, razgovaravme so d-r JordanSpaseski, prof. vo penzija. ^inot na ovoj raz-govor dobi u{te edna dimenzija - na{iot sogov-ornik go proslavuva{e svojot 81 rodenden.

Vie ste eden od retkite penzioneri ~ij{topenzionerski sta` za samo eden mesec }eiznesuva 30 godini. Na {to se dol`i ovojdolg penzionerski vek?

- Pred se na toa {to po~nav da rabotam nanepolni 16 godini kako u~itel vo s. Kowsko. Bevvoop{to najmladiot u~itel vo Makedonija. Po-toa profesionalnite pati{ta i pokraj zavr{e-nata U~itelska {kola vo Bitola, se naso~ijakon [kolata za vnatre{ni raboti vo Belgrad,potoa na Pravniot fakultet vo Skopje, pa naBelgradskiot univerzitet kade {to se steknavso zvaweto doktor na nauki po bezbednost, a sepenzionirav kako sovetnik po bezbednost voVladata na toga{nata Socijalisti~ka Repub-lika Makedonija.

Od Vas i od Va{ite dela e vidlivo dekaVa{iot profesionalen anga`man ne zavr{ilso penzioniraweto. Kako go postignavte toa?

- Otkako se penzionirav prodol`iv da rabo-tam kako profesor na Fakultetot za bezbednostvo Skopje. Aktivno se vklu~iv i vo rabotata naOrganizacijata na rezervnite voeni stare{ini,~ij{to pretsedatel bev od 1989 do 1995 godina.U~estvuvav so svoi trudovi na mnogu doma{ni ime|unarodni simpoziumi i seminari od oblastana odbranata i bezbednosta i se potpi{av kakoavtor ili koavtor na deset u~ebnici za visoko-to obrazovanie, isto taka od oblasta na odbra-nata i bezbednosta. Vo podgotovka e u{te ednotakvo delo. Pra{uvate kako go postigam toa?Ednostavno, penzioniraweto na, za moja sre}a,pomladi godini, mi dade ne{to {to kako akti-ven vraboten soo~en so site predizvici, i slo-bodno mo`am da ka`am ponekoga{ i stresovi, nemo`ev da go imam. Stanuva zbor za vremeto sokoe jas raspolagam so nego, a ne toa so mene. Goraspredeluvam i go „tro{am” na ona {to me ispo-lnuva - qubovta kon knigata, nejzinoto sozdava-we, analiziraweto na aktuelnite sostojbi od be-zbednosen aspekt na regionot i po{iroko, crta-weto, praveweto vino, dru`eweto so prijatelitei semejstvoto, pro{etkite pokraj ezeroto...

Kolku, spored vas, op{testvoto e toa {totreba da ja premosti granicata pome|uvraboten i aktiven penzioner?

- Ova ubavo go ka`avte, zatoa {to jas ne priz-navam „neaktivno” penzionerstvo. Op{testvotovo celina preku instituciite na sistemot pos-tojano posvetuva vnimanie i gri`a za penzione-rite, ne gleda na niv kako na „zavr{ena” rabota,tuku im sozdava uslovi za nivno iska`uvawe ivo poodminati godini. Prvite pouki za vred-nosniot sistem na dr`avata se dobivaat tokmuod penzionerite, odnosno od babite i dedovci-te. Tie se najdobrata {kola, ednakvi se na vos-pitno-obrazovna institucija. Ottuka na penzi-

onerite treba dase gleda kako natvorci na temel-nite vrednosti naop{testvoto. Vp-ro~em, se {to pos-toi vo Makedonijae tvorba na pret-hodnite generacii,odnosno i na sega-{nite penzioneri.

[to mislite za odnosot na dr`avata konsite penzioneri?

- Dr`avata nitu po kakov bilo osnov ne gidvoi penzionerite, me|utoa ne{to drugo e vopra{awe. Da se bide penzioner nadvor od Sko-pje e „vi{a sila”. Navistina skopskite pen-zioneri gi imaat povlasticite vo javniot pre-voz kako bonus pove}e od penzionerite vodrugite delovi na Makedonija. No ne e se voprevozot. Vsu{nost, se zavisi od aktivnosta nazdru`enijata na penzioneri. Tamu kade {to setie poaktivni, pridonesot za penzionerite epogolem i obratno. Najgolem pridones se zabe-le`uva vo oblasta na kulturata i sportot, kakoi vo zabavno-rekreativnite menifestacii koiimaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto i `ivo-tot na pripadnicite od tretata doba. Isto takai mestoto na `iveewe ima svoe vlijanie. Naprimer penzionerite od Ohrid, zaradi geo-kul-turolo{kata postavenost na ovoj grad, tie sepoprivilegirani od drugite. Portite na Urani-ja, na Robevci, na Domot na kulturata i {irina-ta na amfiteatarot im ovozmo`uvaat eden glo-balen pogled vo doma{nata i vo svetskata kul-tura.

Pokraj mnogute Va{i aktivnosti go spomna-vte i crtaweto. Vo koj kontekst go rekovtetoa?

- Da, toa e edna od starite moi nerealizirani„qubovi”. Sega koga navistina imam pove}e slo-bodno vreme po~nav i da ja ostvaruvam. Avtorsum na okolu pedesetina sliki inspirirani odprirodata okolu mene, a me pottikna i me ohra-bri sepak da se opitam i vo ovaa oblast na{iotVangel Naumovski.

Dali ste razmisluvale mo`ebi za izlo`-ba?

- Moite sliki ve}e imaat svoj izlo`ben sa-lon. Toa se yidovite na mojot dom, i na onie nakoi{to im gi podaruvam so i bez povod.

Imate i golema li~na biblioteka?- Da, i vo momentot rabotam na nejzinoto

arhivirawe. Imeno, sakam da napravam zbirkaod knigite so temi od oblasta na odbranata ibezbednosta i da ja podaram na Fakultetot zabezbednost.

Ovoj gest na na{iot sogovornik prof. d-r Jo-rdan Spaseski samo ni pomogna da go dodademe ifaktot deka vo 2003 godina be{e objavena imonografija za negoviot `ivot i delo pod nas-lov „@ivot ispolnet so humanizam”. Po ova i dasakame da dodademe u{te ne{to, samo }e e vi-{ok. Liljana Pandeva

Na 25. noemvri 2010 godina, edna od pros-toriite na penzionerskiot dom vo Radovi{,be{e priuredena vo Klub na Aktivot na

penzionerki. Ottoga{ do denes klubot stana naj-posakuvanoto kat~e za dru`ewe na penzionerki-te. Vo nego tie ~esto pati se sobiraat na topol ~aji kafe, odr`uvaat sostanoci, literaturni sred-bi, podgotvuvaat novokomponiranipesni, ~itaat vesnici, gledaat TV,igraat {ah, domino, tabla i pikado.Proslavata na godi{ninata od pos-toeweto na klubot,be{e ubav povodpenzionerkite da gi sublimiraatdosega{nite rezultati, no i dapredlo`at novi idei i mo`nosti zazbogatuvawe na sodr`inata na niv-nite programski aktivnosti.

Na po~etokot na proslavata pri-sutnite gi pozdravi pretsedatel-kata na aktivot, Pavlina ^abuko-va, koja me|u drugoto zboruva{e zarealiziranite aktivnosti i posti-gnatite rezultati vo tekot na 2014godina.

Vo svoeto pozdravno obrakawe, pretsedatelotna ZP Radovi{ i Kon~e, Jordan Kostadinov, sozadovolstvo istakna deka `enite se mnoguaktivni i sekoga{ se prisutni vo site aktivnostina penzionerskoto organizirawe. Toj posebno gipofali za nivnoto masovno u~estvo vo dru`ewa-ta, vo sportskite natprevari, na regionalnite i

republi~ki revii, vo podgotvuvawe na blagi isoleni jadewa od tradicionalnata kujna, pi{uva-we na recepturi, ~itawe na literaturni tvorbi,zasaduvawe na drvca i beli rozi i u~estvo vomnogu humanitarni i drugi op{estveno korisniakcii. Potoa toj im pora~a na pretstojnite izborida izdejstvuvaat {to pogolem broj na penzionerkida se vklu~aat vo organite i telata na zdru`e-nieto, koe ne{to be{e pozdraveno so golem ap-lauz.

Sredbata be{e pozdravena i od pretsedatelotna komisiata za kultorno zabaven `ivot Stojan-

~o Lukarov. Za dobrata zabava se pogri`ijamuzi~arite Van~o Danailov i \or|i ^arak~iev.Penzionerkite proslavuvaa i so srce i du{a,peeja i igraa do ve~ernite ~asovi. Na licata nasite se zabele`uva{e sre}a, radost i golemozadovalstvo, no i dostoinstvena vozbudenost. Sèna sè penzionarkite pominaa u{te eden nezabo-raven den. Liljana Mladenovska

ZP Ohrid i Debrca enevladina, nepar-tiska, neprofitna

i multietni~ka asoci-jacija. Funkcionira 64godini, so 9.600 staros-ni i semejni penzioneri,organizirani vo 30 me-sni ogranoci od koi 16vo gradot i 14 vo rural-nite sredini. Imaj}i japredvid mnogubrojnostana ovaa asocijacija, ka-ko i pripadnosta na~lenstvoto vo odnos navozrasta - popularnonare~ena treta doba, ovaa asocijacijazaslu`uva posebno vnimanie vo op{-testvenata struktura vo Ohrid. Nes-poren e faktot i soznanieto deka ZPpermanentno, kontinuirano i konzi-stentno funkcionira na visoko nivo.Osobeno, zna~itelno se vidlivi us-pesite na ZP postignati vo izmina-tive ~etiri godini, i toa na site po-liwa. Godinava {to izminuva - 2014,po uspesite {to gi postigna ZP Ohridi Debrca se smeta za najplodna i naj-uspe{na godina. Ne slu~ajno, od SZPMOhridskoto zdru`enie na penzioner-ite e oceneto kako edno od najaktiv-nite me|u 54-te zdru`enija vo Repub-likava, konstatacija koja kontinuira-no ja potvrduva i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski. Sekako za

vakvite uspesi, najgo-lem pridones ima pret-sedatelot na Izvr{niotodbor na ZP Ohrid iDebrca \or|i Trp~eski,eden od dobitnicite navisokoto op{tinskopriznanie - patronot nagradot Povelbata „Sve-ti Kliment Ohridski”.

Pretsedatele Trp~e-ski, sekoga{ poa|ateod demokratskiot pri-ncip vo rabota. Zo{-to?

ZP Ohrid i Debrcafunkcionira kako i sekoja pravnainstitucija so site statutarni i pra-vni akti, no mnogu porazli~na od dru-gite zdru`enija vo Republikava. VoOhridskoto zdru`enie nema akumu-lacija na funkcii, odnosno eden ~lenvo organite ne mo`e da bide izbran ina druga funkcija so {to maksimalnoe primenet demokratskiot na~in naizbori, a so toa brojot na penzioner-ite vo organite i telata dostigna 210~lenovi.

Vo prv plan vo Va{eto rabotewesekoga{ e zdravstvenata i socijal-nata za{tita na penzionerite. Ka-`ete ni ne{to za toa?

- Vo 2014 godina se postignati oso-beno dobri rezultati vo oblasta nazdravstvenata i socijalnata za{tita

na penzionerite vo Ohrid i Debrca sovoveduvawe na Pilot-proektot „Ru-ralen doktor” i so otvoraweto na ne-kolku ambulanti i apteki vo selskitenaselbi. Vo toa poseben pridones imaMinisterstvoto za zdravstvo i Fon-dot za PIOM, so koi na{eto zdru`e-nie ima odli~na sorabotka. Sekako,ne mo`e da se izostavi i zdravstve-noto educirawe na penzionerite. Votekot na godinata bea organiziranidesetina predavawa za aktuelni bo-lesti i za preventiva na zdravjeto napenzionerite, a predava~i bea istak-nati lekari. So voveduvaweto naklimatsko-bawskata rekreacija odstrana na MTSZ, godi{no pove}e na{ipenzioneri ja koristat ovaa benifi-cija. Vo odnos na standardot, Zdru`e-nieto kontinuirano sekoja godinaobezbeduva ogrevno drvo na odlo`enopla}awe na 10 rati, vo prosek na oko-lu 1.200 penzioneri. Gi snabduvamepenzionerite i so prehranbeni artik-li za novogodi{nite i veligdenskitepraznici, isto taka, na rati. Ima idrugi povolnosti. Vr{ime poseta naokolu 20 do 30 penzioneri so najte{kisocijalno-zdravstveni problemi, os-obeno vo ruralnite ogranoci na koi imdavame paketi so prehranbeni pro-dukti i obleka.

So kogo sorabotuva Ohridskotozdru`enie za da gi postigne uspe-site i rezultatite?

- Sekako, najprvo so SZPM, a pokrajuspe{nata sorabotka so gradona~al-nikot d-r Nikola Bakra~eski, ohrid-skata penzionerska organizacija imavospostaveno zbratimuvawe so ZP odPogradec - Albanija, Stara Zagora -Bugarija, Vrawe - Srbija, a godinavase zbratimi i so ZP „Solidarnost -Aerodrom” od Skopje. Vo ovoj kontekst,sakam da ja spomenam i uspe{nata so-rabotka so SVR Ohrid, Crveniot krst,Centarot za socijalni raboti, O.U.„Hristo Uzunov”, „Grigor Prli~ev”,Op{tata bolnica, Brzata pomo{ idrugi. Vo ovaa nasoka ZP po povod no-vogodi{nite praznici organizira ihumani akcii,za {titenicite vo Gero-ntolo{koto oddelenie na koi im vra-~i skromni podaroci vo obleka i obu-vki i doma{ni starinski specijali-teti.

Ohrid e lulka na kulturata vo Ma-kedonija. Pretsedatele Trp~eski,kolku Zdru`enieto e vklu~eno vokulturnite zbidnuvawa.

- Vo ramkite na zdru`enietopove}e godini uspe{no raboti KUD vo~ij sostav e peja~ka grupa, koja voosnova go neguva ohridskiot staro-gradski melos i izvornata narodnapesna. Taa e i uspe{en reprezent naohridskata starogradska pesna voRepublikava i stranstvo. Nastapuvana Balkanskiot festival na narodnipesni i igri, Ohridskite starograds-ki sredbi, na mnogubrojni letni tur-isti~ki kulturni manifestaci koi seorganiziraat vo na{iot grad, po raznipovodi, a godinava nekolku pati nas-tapi na manifestacii vo organizacija

na lokalnata samouprava. Posledenpat nastapi na sve~enosta po povod7-mi noemvri - Denot na osloboduva-weto na Ohrid. Peja~kata grupa, godi-nava se pretstavi i na letnata mani-festacija „Vo Trpejca na zajdisonce”.Zna~ajno e da se spomene deka KUD priZP Ohrid i Debrca, uspe{no nastapu-va na site dosega organizirani fol-klorni revii na pesni, muzika i igrikoi gi organizira SZPM.

Ubedlivo bez konkurencija, ~eti-ri godini po red, Zdru`enieto goosvojuva prvoto mesto kako sevku-pen pobednik na Penzionerskatasportska olimpijada na Makedonija.Na {to se dol`i toa?

Blagodarenie na uspe{nite podgo-tovki. Minatata godina so trite pored pobedi, preodniot pehar go osvoi-vme vo trajna sopstvenost. Za vakviotgolem uspeh, imavme ~est i zadovol-stvo, gradona~alnikot na Ohrid d-rNikola Bakra~eski za nas organizi-ra{e priem. Na{eto ZP na Regional-nite sportski natprevari od zapad-niot region na site 19 natprevari eneprikosnoven pobednik. Sportskitenatprevari na penzionerite na Make-donija imaat cel fizi~ka aktivnostna penzionerite, dru`ewe, vosposta-vuvawe na pobliska sorabotka i raz-mena na mislewa i iskustva. Interes-no e da se ka`e deka idejata za orga-nizirawe na Republi~kite sportskinatprevari na penzionerite e na Oh-ridskoto zdru`enie i prvite natpre-vari vo 1996 godina se odr`aa vo tur-isti~kiot kompleks na „Ineks Gorica”vo Ohrid. K. Spaseski

Intervju so pretsedatelot na IO na ZP Ohrid i Debrca \or|i Trp~eski

Uspesi kakvi {to mo`at da se posakaat

Intervju so d-r Jordan Spaseski, profesor vo penzija

Penzionerite se temel na op{testvoto

ZP Radovi{ i Kon~e

Dru`ewe so povod

Sekojdnevno po padinite na [ar Planina pe-nzionerot Vojno Stoj~evski go minuva vreme-to sobiraj}i ~aevi i pe~urki za da si go po-

dobri standardot bidej}i sega spa|a vo redot soskromna penzija. Sobira glavno za potrebite nasemejstvoto, iako znae mnogupati da pripomogne,osobeno koga od nego }e pobaraat ~aj za lekuvawena oddelni bolesti. Najva`no od se e {to obezbe-duva ekolo{ki zdrava hrana, koja, kako {to veli,mu go osmisluva `ivotot i mu ja vra}a fizi~katakondicija. Planinata i poleto mu se negov vtordom, a prviot, negovoto `iveali{te vo selotoVratnica - tetovsko, se razlikuva od site drugipo raznite ukrasni rastenija i cve}iwa, me|u koidominiraat najrazli~ni kaktusi. Veli deka pos-tojat nad 1.000 vidovi koe za `al cveta samo ed-na{ vo godinata, a prekrasniot cvet trae samo ed-en den. Vo skladno uredenoto dvori{te }e sret-nete razni rastenija, a za sekoe Vojno raska`uvasvoja prikazna. Na pra{awe {to go nateralo vtorozanimawe da bide tokmu toa, Stoj~eski veli: za-vr{iv sredno zemjodelsko u~ili{te kako prva ge-neracija od gradinarska nasoka.

-Dodeka ovde ne mo`ev da najdam rabota, trimeseci bev na aerodromot „Orli” vo Pariz ire~isi dve godini vo Germanija. Rabotev glavno nahortikulturno ureduvawe. Pe~urkite, gi nau~ivkoga me primija vo „Jugohrom” kade rabotev vope~urkarata. Vojno re~isi nema ne{to da ne znaeza pe~urkite. Gi sobira kako {to veli, po livadii trevni povr{ini. Smeta deka pe~urkata vrgan enajbarana, me|utoa, ne pomalku se vkusni i smr~ka,lisi~arka, son~arka, jaj~arka, |ubretarka... Vorazgovorot go pra{uvame za opasnostite od otro-

vni pe~urki. -„Ima smrtonosni

pe~urki koi se sose-ma isti so onie vkus-nite. Takov e slu~a-jot so zelena pupav-ka, bela pupavka, pa-lterka i nekoi drugi.Ne samo jas, tuku imoite doma{ni dob-ro gi poznavaat. Akoga pe~urkite }e sepodgotvat, onaka porecept, toga{ nemapovkusno jadewe” ve-li Stoj~eski.

^aevi pravi odlekoviti bilki. Znae i da pritekne na nekoj {to}e mu se obrati zaradi lek. Toga{ ne se {tedi.„Sekoja trevka, osobeno ako cveta, ima svoja name-na i na~in na podgotovka. Jas toa go znam za onie{to gi sobiram i im davam soveti na tie {to }e impobaraat”, dodava. Spored Vojno po padinite na[ar Planina, na vratni~kata strana, najmnogu imaajdu~ka treva.

„Sobiram i podbel, maj~ina du{i~ka, vranilovatreva, vo nardot poznata kako samovilski bosi-lek. Zasega dobro mi odi. Gi zadovoluvam potre-bite na semejstvoto, {to e najgolema dobivka”, nire~e. Napu{taj}i go domot i dvori{teto na Vojnovo Vratnica, ne mo`evme da se odvoime od ukras-nite rastenija, koi iako na pragot od zimata,plenuvaat so svojata ubavina.

S. Dimoski

Za penzionerot Vojno nema odmor