SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 4

Na samiot po~etok na mesecmart se odr`a sedmata se-dnica na Sobranieto na

Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija na kojacentralna tema be{e razgledu-vaweto i usvojuvaweto na Izve-{tajot za rabotata na SZPM i nanegovite organi, Sobranieto,Izvr{niot odbor, i na negovitetela za 2009 godina. Isto takabe{e usvoena i Programata zarabota vo 2010 godina. Uvodnoizlagawe za ovie dva zna~ajnidokumenti podnese ^edo Georgi-evski, potpretsedatel na IO naSZPM, pri {to istakna deka vominatata godina, gledano vo ce-lina, se ostvareni zabele`itel-ni rezultati. Preku razgleduva-we na pove}e izve{tai, analizi,

programi, informacii, inicija-tivi i memorandumi usvoeni semnogubrojni stavovi i zaklu~o-ci za pra{awa od standardot ipravata na penzionerite, za po-dobruvaweto na zdravstvenataza{tita i snabdenosta so leko-vi, za novi formi vo kvalitetotna `iveweto, za sportsko-rekre-ativnite aktivnosti, za kultur-no-zabavnite manifestacii idrugo. Prezemeni se inicijativipred Sobranieto i Vladata naRM za dopolnuvawe na ~len 246od Zakonot za rabotni odnosi zau~estvo na SZPM vo tripartit-niot organ na Socijalno-ekonom-skiot sovet, potoa za vovedu-vawe socijalna dr`avna penzi-ja, a e podgotvena i Spogodba zasorabotka so Fondot na PIOM.2009 godina mina i vo znakot napotpi{uvawe na spogodbi pome-|u zdru`enijata na penzioneritei gradona~alnicite, so {to e

intenzivirana i sorabotkata solokalnata samouprava, kako i soop{tinskite organizacii naCrveniot krst. Zabele`itelnirezultati se postignati i na po-leto na informiraweto, so re-

dovno izleguvawe na mese~niotvesnik “Penzioner plus”, soveb-stranicata na SZPM, a e zgo-lemeno i u~estvoto na penzio-nerski temi vo emisite na MTV,Skaj net, Alfa, Sitel, kako i vodnevnite vesnici.

Vo diskusijata po Izve{tajoti Programata u~estvuvaa Ramiz

]azimovski, Dan~e Daskalov-ska, Tome Mazgaloski, LazarAtanasov, Jane Ta{kovski, Ale-ksandar Kostov, Metodija To{e-vski i Du{ko [urbanovski,pretsedatel na Sobranieto na

SZPM, pri {to pokraj ocenitedeka tie se sodr`ajni i aktuel-ni, bea izneseni i predlozi zadopolnuvawe na dvata dokumen-ta. Potoa, Izve{tajot i Progra-mata bea ednoglasno usvoeni.

Opstojna diskusija se vode{ei za zavr{nata smetka za 2009 go-dina i za Finansiskiot plan za

2010 godina. Najprvin Traj~eStojanov, pretsedatel na Nadzo-rniot odbor na Sobranieto naSZPM, dade obrazlo`enie za Iz-ve{tajot na Odborot, pri {toistakna deka sredstvata se tro-{eni namenski i doma}inski ideka so zavr{nata smetka e os-tvareno pozitivno saldo. Milo-rad Ristovski, Dimitar Stoj-kovski, Ramiz ]azimovski, TomeMazgaloski, Strahil Mijal~ev-ski, Zdravko Petkovski, Dan~eDaskalovska, Ilija Trajanov iDragi Argirovski, uka`aa na no-vi mo`nosti za {tedewe, no ideka noviot finansiski plan erealen so ogled na zgolemeniaktivnosti koi se planiraat vo2010 god.

Na sednicata Sobranieto na

SZPM ednoglasno ja usvoi Odlu-kata za zavr{nata smetka za 2009godina, kako i Finansiskiotplan za 2010 godina.

Na sednicata be{e primeno za~len na SZPM novoformiranotoZdru`enie na penzioneri od De-mir Kapija, a bea verificiranimandatite na Metodija To{ev-ski, Dimitrie Dimovski, Dan~eDaskalovska, Arif Bekir i La-zar Angelov.

Pred odr`uvaweto na sedmatasednica na Sobranieto, pretho-dno se odr`a sednica na Izvr{-niot odbor na SZPM, na koja bearazgledani i usvoeni kako pred-lozi do Sobranieto: Izve{tajotza rabotata na Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Ma-kedonija, zavr{nata smetka za2009 godina i Programata za ra-bota so finansiskiot plan za2010 godina.

D. Arg.

PROGRAMANA SZPM ZA 2010 GODINA

IZVE[TAJ ZA RABOTATA NASZPM I NEGOVITEORGANI ZA 2009 GODINA

str. 7

str. 2

ZABAVAstr. 15

str. 6

str. 5

OT^ETI

PRA[AWA I ODGOVORI

SVETLINADANI EDENOT

26 mart 2010 godinaGodina III, broj 20

str. 9

NASTANI

GRI@A ZAZDRAVJETO NA PENZIONERITE

TRETO DOBA UKRASENO SO VEZ I TANTELA

VO FOKUSOT - NACIONALNATASTRATEGIJA ZASTARI LICA

str. 13

IZBOR

str. 12

str. 10

pplluussPENZIONER

str. 16

Sedma sednica na Sobranieto na SZPM

Ostvaruvawata kako pottik za novi penzionerski aktivnostiUsvoen Izve{tajot za rabotata na SZPM vo 2009 i Programata za 2010 godinaZavr{nata smetka za 2009 godina so pozitivno saldoFinansiskiot plan za 2010 godina vo ramkite na mo`nostite

Fo

to:

To

me

Man

ov

OT^ETI PENZIONERplus mart 20102

Vo najbrojnoto zdru`enie napenzioneri vo na{ata zemja"Kisela Voda” vo Skopje na

12-tata sednica na Sobranieto,bea razgledani i ednoglasno usvo-eni Izve{tajot za rabotata naorganite i telata i zavr{natasmetka za prihodi i rashodi vo2009 godina, kako i Programata zarabota za 2010 godina. Vo dvetteuvodni izlagawa na Dimitrija Bo-gatinoski i Milorad Ristovski,

pretsedatel i sekretar na Izvr{-niot odbor, kako i vo bogatata dis-kusija bea konstatirani pove}e po-zitivni rezultati vo rabotata, ot-vorawe na nekolku novi klubovi zapenzioneri so sopstveni sredstva,ekonomskoto i doma}inskoto rabo-tewe, napredok vo informirawetona ~lenstvoto i sli~no. Me|utoa,be{e istaknato deka se ~uvstvuvapotreba od podobra sorabotka solokalnite samoupravi na petteop{tini vo koi `iveat ~lenovitena ovaa zdru`enie. Podobruvawena istata }e pridonese za ostvaru-vawe na pogolema gri`a za penzio-nerite i starite lica, pove}e da sekoristi nivnoto iskustvo i mudrost

vo komisiite na lokalnata samoup-rava, da se izgotvi socijalna karta,da se organiziraat zaedni~ki hu-manitarni i drugi akcii.

Vo diskusijata se naglasi i pot-rebata Zdru`enieto na penzione-rite "Kisela Voda” da vlo`i pogo-lemi napori vo organizirawe nasportski aktivnosti na penzione-rite so cel da se sozdadat podobriekipi za pretstojnite jubilejni 15-ti po red Republi~ki penzionerski

sportski natprevari, bidej}i pos-tignatite rezultati na ova zdru-`enie na dosega{nite igri ne se napotrebnoto nivo i potencijal.

U~estvuvaj}i vo diskusijata pre-tsedatelot na SZPM Du{ko [ur-banovski govore{e za pove}e pra-{awa od zaedni~ki interes napenzionerite, za potrebata od po-golema analiti~nost vo rabotata iza novi formi vo podobruvawetona kvalitetot na `ivotot vo tretodoba, a se zadr`a i na o~ekuvawa-ta od nacionalnata strategija zastari lica vo idniot desetgodi{enperiod.

D.A.

Sednica na Sobranieto na ZP "Kisela Voda” - Skopje

Aktivnosti od zaedni~ki interes

Vo Domot na penzionerite“Cvet” vo Gostivar, se odr`apro{irena sednica na Sob-

ranieto na Zdru`enieto na penzi-onerite so razgleduvawe i usvoju-vawe na tradicionalno ot~etnitematerijali kako {to se Izve{tajotna organite i telata i zavr{natasmetka na prihodi i rashodi za2009 godina, kako i Programata zarabota i finansiskiot plan za2010 godina.

Vo prigodnoto vovedno izlagawepretsedatelot na zdru`enieto Ni-jazi Xelili kako aktuelni pra-{awa na aktivnosta ja istaknazdravstvenata za{tita na penzio-nerite, kulturno-zabavniot `i-vot, odmorot, sportot i rekreaci-jata i drugo. Be{e potencirano de-ka Zdru`enieto ostvari zabele-`itelni rezultati na Regional-nata revija na pesni, muzika i igri{to se odr`a vo Tetovo, kade oko-lu 600 penzioneri u~estvuvale nanekolku ekskurzii, a se odr`ani idrugarski sredbi na koi e zbogate-na sorabotkata so zdru`enija odna{ata zemja i nadvor od nea.

Vo diskusijata @ivko Karanfi-lovski, Milo{ Trpeski, RexepiIsmail, Slobodan Radi~eski,Najdo Ristoski, Vitko Ogwanos-ki, Damjan Filipovski i AndeStefanoski gi potenciraa pra-{awata od sorabotkata so lokal-nata samouprava, Crveniot krst idrugi nevladini organizacii, jaistaknaa potrebata od otvorawenovi klubovi, kako i od podobru-vawe na rezultatite na penzio-

nerskite sportski natprevari idrugo. Rabotata na zdru`enietoiska`ana so finansiskite poka-zateli vo zavr{nata smetka e oce-neta kako pozitivna. Vo diskusija-ta u~estvuva{e i Dragi Argirov-ski, sekretar na SZPM, koj goistakna zna~eweto na postigawatavo informiraweto na penzioneri-te i javnosta, problemite so usog-lasuvawe na penziite i so niskiotstandard, potrebata za pogolemagri`a za stari lica i sli~no.

Na sednicata se usvoi i predlogplanot za sproveduvawe na izborivo zdru`enieto.

A.D.

Sobranie na ZP vo Gostivar

Pozitivni rezultati vo pove}e dejnosti

Sobranieto na Zdru`enieto napenzioneri od Prilep na 25fevruari odr`a sednica na

koja be{e razgledana Informacija-ta za aktivnostite i postignatiterezultati na zdru`enieto vo 2009godina. Na sednicata prisustvuvaa ipretsedatelot na SZPM Du{ko [ur-banovski, gradona~alnikot na Op{-tina Prilep, Marjan Risteski ipretsedatelite na zdru`enijata napenzioneri od Kru{evo, Ohrid i Ki-~evo.

Pretsedatelot Du{ko [urbanov-ski vo svoeto obra}awe istakna de-ka Zdru`enieto na penzioneri odPrilep e edno od najuspe{nite or-ganizacii vo Republikata i deka vonego funkciponiraat vo praksa od-redbite na Memorandumot za sora-botka sklu~en pome|u ZELS i SZPM.Gradona~alnikot na Prilep MarjanRisteski vo svoeto obra}awe jaistakna dosega{nata uspe{na sora-botka so Zdru`enieto i gi naglasiplaniranite aktivnosti na Lokal-nata samouprava {to se vo interesna penzionerite i gradot. Na grado-na~alnikot mu bea postaveni mnogupra{awa na koi toj dade iscrpniodgovori.

Vo vovednoto izlagawe pretseda-telot na Prilepskoto zdru`enieKire \or|ieski go istakna uspe{-noto informirawe na ~lenstvoto,

zgolemuvawe na aktivnostite vooblasta na kulturno-zabavniot `i-vot, odmorot, rekreacijata i spor-tot, unapreduvawe na sorabotkataso zdru`enijata na penzioneri odRepublikata, postignuvawe na pozi-tivni finansiski rezultati koi{todovedoa do natamo{no zgolemuvawena finansiskata mo} na Zdru`enie-to.

Godi{nata zavr{na smetka naZdru`enieto na penzioneri od Pri-lep poka`a deka vo 2009 godinaostvareniot vkupen prihod e zgole-men za 51 indeksni poeni, vkupniterashodi zgolemeni samo za 2 poeni,finansiskiot rezultat zgolemen zapove}e pati vo sporedba so pred-hodnata 2008 godina i sli~no.

Ovie ekonomski indikatori poka-`uvaat deka Zdru`enieto na penzi-oneri od Prilep ima postignato

odli~ni finansiski rezultati, koise najgolemi vo svojata dosega{naistorija.

Vo 2009 godina izdvoeni se fi-nansiski sredstva za humanitarniceli: za nepovratna pari~na pomo{na fizi~ki lica-penzioneri koistradaat od te{ki bolesti 450.000denari, za participacija vo tro{o-cite za bawsko lekuvawe 300.000denari i za donacii 100.000 denari.

Kako rezultat na pravilnata fi-nansiska politika vo 2009 godina,kako i predhodnite pove}e godini,dovede do toa na 31.12.2009 godinaZdru`enieto da ima akomuliranfinansiski kapital vo vkupen iznosod 19.740.444 denari, {to pretsta-vuva osnov za zgolemeni aktivnostina zdru`enieto vo idniot vremen-ski period.

M-r D. Stojkovski

Zaklu~ok na Sobranieto e dekaminatata godina e pozitivna vosite sveri na rabotewe. Bogata

i raznovidna aktivnost imale Sob-ranieto, Izvr{niot odbor, Odbori-te i Komisiite. Uspe{no bila rea-lizirana i dala pozitivni efekti iProgramata za {tedewe. Vakva be{eocenkata iznesena na sednicata naSobranieto na ZP na op{tiniteOhrid i Debrca, odr`ana kon krajotna fevruari, na koja ednoglasno beaprifateni site Izve{tai za ekono-msko- materijalnoto rabotewe naZP vo 2009 godina, a za koi referi-ra{e pretsedatelot na Izvr{niotodbor \or|i Trp~eski.

Vo obemnata diskusija MarinelaJovanovi}, Zore Mickoski, @ivkoNaumoski, Zarko Spaseski, NaumPuftoski, Mihajlo Naumoski, Ru-`a Baleska, Anastas Ivanoski, Va-sko Kaleski i Naum Nedanoski,iznesoa pozitivni ocenki za rabo-tata i dadoa predlozi za natamo{nauspe{na rabota. Pretsedatelot naSovetot na op{tinata Ohrid Du{koJakov~eski i sekretarot na Sobra-

nieto Dimitar Vrevezoski, istotaka, go pozdravija uspehot vo rabo-teweto na zdru`enieto.

Pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanoski,vo svojata op{irna ikonstruktivna diskusija, istaknadeka i ovoj pat se potvrdi pozi-tivnoto i doma}insko rabotewe nazdru`enieto, a se zadr`a na servi-siraweto na sredstvata od Soli-darniot fond, na izmenite na Za-konot za zdru`enija na gra|ani koj evo faza na donesuvawe, za sora-botkata na ZP so lokalnata samoup-rava i potpi{uvaweto na Spogodbi-te za sorabotka i so Crveniot krst,za baraweto za usoglasuvawe napenziite so porastot na `ivotnitetro{oci, za donesuvawe na Zakon zadr`avna socijalna penzija, za iz-gradba na Domovi za dneven prestojna penzioneri, za potro{uva~kikrediti na penzionerite, kako i zapotrebata od organizirawe na trib-ini so razni sodr`ini.

K.Spaseski

Sobranie na ZP na “Centar” Skopje

Transparen-tnost vo pove}eostvaruvawaSobranieto na Zdru`enieto napenzionerite vo skopskata op{-tina “Centar” na svojata 13-tasednica go razgleda i usvoi Iz-ve{tajot za rabotata i zavr{na-ta smetka za 2009 godina, kako iProgramata za rabota so finan-siskiot plan za 2010 godina.Uvodno izlagawe podnese PavleSpasev, pretsedatel na Izvr{-niot odbor, istaknuvaj}i gi re-zultatite na aktivnostite naorganite i telata na zdru`enie-to vo ostvaruvawe na program-skite zada~i i potrebi. Ovazdru`enie ima 12.650 ~lenovi,od koi 9.210 starosni penzionerii 3.440 semejni. Karakteristi~noe deka vo minatata godina zdru-`enieto be{e uspe{en doma}inna regionalnite i Republi~kitepenzionerski sportski natpre-vari, kako i na tradicionalniot{ahovski turnir vo Skopje. Toj janaglasi i dobrata sorabotka solokalnata samouprava i o~eku-vawata od izgradbata na Dom zapenzionerite od Op{tina Centari deka se me|u retkite zdru`e-nija so zna~ajno pozitivno saldo,{to e rezultat na ekonomsko idoma}insko rabotewe. Istoto gopotvrdi i Elena Mojsova vo ob-razlo`enieto na Izve{tajot naNadzorniot odbor, kako i u~es-nicite vo diskusijata Careva Tr-penoska, Aco Aleksov, RistoPanovski, \or|i ^urlinov, Ki-ro Tomovski, Spire Nikolov-ski i pretsedatelot na Sobrani-eto d-r Krste Angelovski. Poz-dravuvaj}i gi vo imeto na SZPMsekretarot Dragi Argirovskiposebno ja istakna potrebata odpogolema gri`a za stari i izne-mo{teni lica, otvorawe na noviklubovi vo sorabotka so lokal-nata samouprava, zbogatuvawe nakulturno-zabavniot `ivot napenzionerite i drugo.

M.D.

Sobranie na ZP na Ohrid i Debrca

Doma}insko rabotewe

Vo prisustvo na potpretseda-telot i sekretarot na SZPM^edo Georgievski i Dragi

Argirovski, na gradona~alnicitena op{tinite “Gazi Baba”, Petro-vec i Ara~inovo, Toni Trajkoski,Bor~e Mitevski i Basri Bajrami idrugi gosti, vo Skopje se odr`apro{irena sednica na Sobranietona Zdru`enieto na penzioneritena “Gazi Baba”, so koja rakovode{epretsedatelot Vuka{in Spasov-ski. Pri toa bea razgledani Izve-{tajot za rabotata i aktivnosta naorganite, telata i oblicite naorganizirawe i zavr{nata smetkaza 2009 godina, kako i Programataza rabotata i finansiskiot planza 2010 godina.

Od obemot na sodr`inata na po-dnesenite materijali, argumenti-te i drugite podatoci, mo`e da sekonstatira deka ova zdru`enie ivo minatata godina imalo bogata i

raznovidna aktivnost. Zdru`eni-eto, vo koe ~lenuvaat 11.250 sta-rosni i semejni penzioneri i 450nivni sopru`nici, ima razvienioblici na rabota, preku koi se re-aliziraat programiranite zada~i,a vo ramkite na planiranite fi-nansiski sredstva.

Posebna naglaska be{e dadenana rabotata na Izvr{niot odbor,kako i na komisiite i ogranocite,klubovite, za kulturno-zabaven`ivot, za sportski natprevari iekskurzii, za zdravstvena za{titai humanitarna pomo{, za informi-rawe i drugo.

Be{e istaknata i potrebata odpodobruvawe na `ivotniot stan-dard na penzionerite, kako i po-dobruvawe na sorabotkata so lo-kalnite samoupravi, otvorawe no-vi klubovi i drugi aktivnsti.

M.D.

Sednica na Sobranieto na ZP "Gazi Baba” - Skopje

Podobri oblici na dejstvuvawe

Vo Zdru`enie na penzioneri -Prilep

Pravilna finansiska politka

REKLAMIPENZIONERplus mart 2010 3

IZVE[TAJ PENZIONERplus mart 20104

Svetskata ekonomska kriza ne jaodmina ni na{ata zemja. Seodrazi negativno vo site

oblasti na `ivotot, a toa od svojastrana ja zafati i odbele`a i sfe-rata na `ivotot na penzionerite.Ekonomskite podobruvawa, odnosnoostvaruvawa na mnogu planovi ipredviduvawa ne se realiziraa soo~ekuvani efekti. Politi~kite ce-li povrzani pred s¢ so Evropskataunija i NATO postojano predizviku-vaa nervozi i neraspolo`enie kajlu|eto, dodeka smaluvaweto namo`nostite za produktivni vrabo-tuvawa i zatvorawe na mnogubrojni-te stopanski objekti, ote`natotoostvaruvawe na planiranite napre-doci vo razvojnite planovi i stra-tegii na dr`avnite organi, institu-cii i drugi subjekti, negativno seodrazuvaa na op{tata atmosfera, aso toa i na `ivotot na penzionerite.

1. I vo 2009 godina, kako i porano,rabotata na organite i telata naSojuzot na zdru`enijata na penzio-nerite na Makedonija glavno se zas-nova{e na trajnite opredelbi isodr`ini od `ivotot na penzione-rite i pobliskite, konkretnite pot-rebi nametnati od sekojdnevjeto,nabele`ani i usvoeni kako programiili nivno dopolnuvawe.

Sobranieto svojata 5-ta sednicaja odr`a na 16 mart 2009 god. Ras-prava{e za Izve{tajot, za svojatarabota i za rabotata na Izvr{niotodbor i negovite tela. Pritoa kon-statira{e deka se realiziraniprogramskite zada~i usvoeni na15.12.2008 god. barem vo delot {tozavisi od nas i deka se vlo`enimaksimalni napori da se realizi-raat i opredelbite sodr`ani voprogramite na Vladata i na oddelniministerstva {to se odnesuvaat dopenzionerite ili imaat vlijanievrz nivnata op{ta sostojba - Minis-terstvoto za zdravstvo, za trud isocijala, za finansii, potoa FPI-OM i drugi organi i institucii.

Pred da po~ne so rabota po dnev-niot red Sobranieto be{e izveste-no deka na sednicata na Izvr{niotodbor odr`ana na 12.3.2009 god. poostavka na Andon Markovski na pot-pretsedatelskata funkcijata na IO,za nov potpretsedatel e izbran ^e-do Georgievski dotoga{en sekretarna Izvr{niot odbor.

Be{e razgledana i usvoena Prog-rama za rabotata za 2009 godina soocenka deka e soodvetna na na{itepotrebi, aktuelna i stimulativna.

Isto taka bea razgledani i usvoe-ni Godi{niot finansov plan za 2009godina i Odlukata za usvojuvawe naIzve{tajot na Nadzorniot odbor vovrska so Odlukata za usvojuvawe nazavr{nata smetka za 2008 god.

Predmet na razgleduvawe beaPravilnikot za rabota na Odborotna Registriranata organizacija zasolidaren fond i Spogodbata za so-rabotka so FPIOM za na~inot ipostapkata za vr{ewe zadr{ka priisplata na penzija za Solidarniotfond - posmrtna pomo{ i ~lenarinai isplata na posmrtna pomo{ na se-mejstvoto na po~inat penzioner.

Be{e verificiran mandatot naGafur Saliu od Gostivar koj, zaednoso Dragi Argirovski, bea izbrani za~lenovi na Izvr{niot odbor, aOdborot za nov sekretar go izbraArgirovski.

Se izvr{i izmena na Odlukata zauslovite i postapkata za priem vo~lenstvoto na SZPM, za paralelnozdru`enie ako ima najmalku 3.000~lenovi so pristapnici. Za novi~lenovi na SZPM bea primeni novo-osnovanite zdru`enija na penzione-ri od Op{tina [uto Orizari i odTaftalixe DDD - Karpo{, Skopje.

Sobranieto donese Odluka zaodvojuvawe od ~lenarinata na sekoj~len vo iznos od 0,10 den. za finan-sirawe na vesnikot "Penzionerplus”.

[estata sednica na Sobranieto

se odr`a na 17.12.2009 god. na koja seizmeni ~len 3 od Odlukata za priemna nov ~len na SZPM spored koja voSZPM mo`e da se primi zdru`enieosnovano na podra~je na op{tina nakoja dotoga{ nemalo takvo zdru`e-nie ako brojot na ~lenovite iznesu-va najmalku 1/3 od vkupniot broj napenzioneri vo op{tinata. Sobrani-eto donese Odluka za vremeno fi-nansirawe na SZPM za period janu-ari-mart 2010 godina.

2. Izvr{niot odbor vo 2009 godinaodr`a sedum sednici. Na niv beapostaveni 37 to~ki kako posebni isedum kako op{ti. Bea razgledanipove}e izve{tai, planovi, programi,informacii, inicijativi, memoran-dumi. Doneseni bea pove}e odluki zarazli~ni pra{awa, usvoeni mnogub-rojni stavovi i zaklu~oci, razgle-dani izve{tai i drugi materijali nakomisiite za zdravstvo, sportski irekreativni aktivnosti, kulturno-zabavni manifestacii, pra{awa odoblasta na informiraweto, aktiv-nostite na Pravno-ekonomskiot so-vet, programi i materijali na orga-nizacioni odbori po opredeleni za-da~i. Formirani bea razli~ni ra-botni tela so konkretno opredeleniraboti, obra}awa i barawa po odde-lni pra{awa od nekoi dr`avni or-gani i drugi subjekti itn. zna~i edenspektar od pra{awa za koi imalopotreba i interes za rasprava.

Izvr{niot odbor vo tekot na 2009godina organizira{e pet regionalnisostanoci so potesnite rakovodstvana zdru`enijata vo Prilep, Tetovo,Probi{tip, Peh~evo i Negotino iedna sredba so pretsedatelite nasobranijata ili izvr{nite odborina zdru`enijata vo Skopje. Na siteovie sredbi dojde do izraz potreba-ta i barawata na vakov na~in da seostvari podobra me|usebna sorabot-ka; zaedni~ki da se rasprava zaaktivnosti i problemi od sekoj-dnevjeto; da se razmenat informa-cii i iskustava, da se prodlabo~isorabotkata na nivo na zdru`enija-ta itn. Ocenkite na site ovie sred-bi bea deka sre}avawata treba da sepo~esti so sli~ni temi ili novo na-metnati od praktikata i aktuelnatasostojba; deka neposrednite kontak-ti zna~at nov pridones na sorabot-kata, me|usebnata bliskost, infor-miranost, zaedni{tvo i na toa sli~-no. Na sredbite na koi u~estvuvaaokolu 180 u~esnici, bea podr`ani ioddelni inicijativi i aktivnostina Izvr{niot odbor i na negoviotPravno-ekonomski sovet, kako naprimer Inicijativata za donesu-vawe Zakon za organizacija za pen-zionerite ili posebna glava vo pos-tojniot Zakon za zdru`enijata, Za-kon za socijalna penzija za licapostari od 65 godini; izmeni vo Za-konot za tripartiten dogovor zara-di ovozmo`uvawe u~estvo vo rabo-tata na Ekonomsko-socijalniot so-vet na pretstavnici na penzioneri-te koga na dneven red se pra{awa odinteres za penzionerite, obezbedu-vawe na mo`nosta za izbor na na{ipretstavnici vo Upravniot odbor naFPIOM; Inicijativi za sredbi sopretstavnici na Sobranieto, prate-ni~kite grupi, Vladata, resorniteministri ili pretstavnici od mi-nisterstvata za zdravstvo, trud isocijalna politika, finansii, di-rektor na FPIOM i na Fondot zazdravstvo i dr., so cel podobruvawena op{ti i konkretni sostojbi popra{awa od interes za penzioneri-te itn. Ne be{e zapostavena niproblematikata vo vrska so ponata-mo{no potpi{uvawe na spogodbi pomemorandumi so ZELS i Crveniotkrst. Pozitivni bea ocenkite za do-sega potpi{anite spogodbi bidej}isite sklu~eni dosega donele kon-kretni efekti kakvi {to se na pri-mer prostor za klubovi na penzio-neri, obezbeduvawe materijalnapomo{, dobivawe inventar, TV i ra-diopriemnici, pretplata na vesni-

ci, pomo{ na stari i iznemo{tenilica, po~esta poseta na bolni, naiznemo{teni i osameni stari lica,organizirawe sredbi so edukativnisodr`ini i na toa sli~no. Na sitesredbi be{e naglasena poddr{katana “Penzioner plus” kako na{informator, barawe da ima pove}enapisi za site zdru`enija i zbidnu-vawa kaj niv i iznao|awe sigurnisredstva za negovo izleguvawe.

3. Edno od najaktuelnite pra{awavo site uslovi i vo sekoe vreme -penziite i nivnoto zgolemuvawe porazni osnovi, mo`nost za isplata ivreme na isplata, mo`nata stagna-cija ili duri i namaluvawe (kako{to se slu~i kaj nekoi sosedni zem-ji) be{e vo fokusot na vnimanieto ivo 2009 godina. Ima{e pove}e dile-mi i voznemiruva~ki elementi. Vogodinata se izmeni na~inot na pres-metuvawe na prose~nata plata pavrz osnova na toa dojde i do poreme-tuvawe na soodnosot prose~na plata- prose~na penzija. Taka vo ~etvo-rogodi{nata Programa na Vladataza 2009 i 2010 godina se predvidu-va{e porast na penziite od okolu30% za najmalite i okolu 20% zanajvisokite, a toa ne se realizira-{e taka {to vo 2009 godina imavmeporast od 3,5% na 1.1.2009 god. i2,02% od 1.7.2009 god. ili vkupno5,52% za cela 2009 godina. Vkupnataprose~na penzija vo 2009 godinaiznesuva 10,067 denari i so malipomestuvawa (varirawa) na vkupna-ta prose~na plata za 2009 godina -20.044 den. iznesuva 50,2%. Vo 2009godina koga e zbor za usoglasuvawena penziite spored formulata 50:50spored porastot na platite i poras-tot na `ivotnite tro{oci dojde dootstapuvawe od minus 30% od po-rastot na platite poradi poranospomnatoto formirawe na prose~-nata plata vo koja sega se vklu~uva-at prose~nite mese~ni primawaplus tro{ocite za ishrana i prevoz.Toa dovede do izvesni zabuni, nobidej}i se znae deka ovaa Zakonskauredba va`e{e samo za edno polugo-die na 2009 god. tenziite i dilemi-te po ovaa osnova opadnaa. Inaku, vonoemvri 2009 god. prose~nite penziipo kategorii izgledaa vaka: staros-ni 11.349 den. (inaku broj na staros-ni penzioneri e 149.990 ili 54,8%od vkupniot broj), invalidski 9.074denari (48.020 ili 17,6% i semejni8.130 denari (75.607 ili 27,6%).Sredstva za isplatata se obezbedu-vaa od pridonesite sobrani prekuFPIOM od okolu 68-70% i ostato-kot (30-32% ) od Buxetot.

4. I godinava vo oblasta na zdrav-stvoto i zdravstvenoto osiguruvawese odvivaa procesi koi se odnesuvaana odredeni strukturni i organiza-cisko-koncepciski ureduvawa nacelata oblast. Snabdenosta so le-karstvata od pozitivnata lista be-{e (i verojatno }e e i vo idnina)edno od naj~esto komentiranitepra{awa. Refundacijata i vo ovaagodina be{e problem, a isplatatabe{e neredovna i dolgo trae{e.Participacijata s¢ u{te ostanuvanerazre{eno pra{awe. Zdravstve-nata za{tita i snabdenost so le-karstva vo turisti~kite mesta zavremenski prestoj s¢ u{te ne e do-volno uspe{no re{ena. Del od ambu-lanti i apteki vo ruralnite pod-ra~ja (Tetovo, Gostivar, Kumanovo,Debar i dr.) delumno se obnoveni irabotat normalno, a tamu i snabde-nosta so lekovite e podobrena, kakoi zdravstvenata edukacija.

Bawskata rekreacija i lekuvawe ivo 2009 godina ode{e preku koris-tewe na bawite vo Katlanovo, Ban-sko i Pretor, a nekoi zdru`enija po-magaa pri koristewe i na drugi bawi(Negorci, Debarski, Ke`ovica). Ko-risteweto bi bilo pomasovno akoprvite tri bawi se renovirat i do-bijat pogolema i pokvalitetna opre-ma - inventar, grade`en del, podob-ra ishrana i sli~no.

5. Sportsko-rekreativnite akti-vnosti vo 2009 god. se odvivaa plan-ski i organizirano na site nivoa.Zdru`enijata vo tekot na celata go-dina izveduvaa oddelni poedine~nii grupni aktivnosti - natprevari nanivo na ogranoci i zdru`enija, me|u-sebni sredbi i glavno, podgotovki zau~estvo vo aktivnostite povrzani sotradicionalnite Republi~ki spor-tski natprevari. Izvr{niot odborna sednicata odr`ana na 11.5.2009godina izbra Organizacionen odbori go zadol`i zaedno so Komisijataza sport i rekreacija da gi izvedesite aktivnosti. Doma}ini na regio-nalnite natprevari bea Centar,\or~e Petrov, Kru{evo, Ohrid, Ka-vadarci, Zletovo, Novo Selo i Vi-nica. Sumirano, na osumte regional-ni natprevari u~estvuvaa 45 zdru-`enija so 1307 natprevaruva~i odkoi 813 vo ma{ka i 494 vo `enskakonkurencija.

14-ti Republi~ki penzionerskinatprevari se odr`aa kaj i vo hote-lot “Eurotel” na Ohridskoto Ezerona 26 septemvri na koi prisustvuvaa858 penzioneri, od koi 376 natpre-varuva~i i toa 198 vo ma{ka i 172 vo`enska konkurencija. Sevkupni po-bednici na igrite stanaa sportisti-te na Zdru`enieto na penzioneriteod Kumanovo, vtori bea od ZP Teto-vo, a treti od ZP Prilep.

Za ovie aktivnosti izgotven e po-seben informativen Bilten vo kojso tekst i slika se dadeni prikazi-te. Biltenot e podelen na sekoju~esnik i na sekoe zdru`enie zali~na i kolektivna dokumentacija.

Vo oddelni zdru`enija se prakti-kuvaa i odr`aa i drugi sportskiaktivnosti. Ima{e organiziranigrupni vozewa na velosipedi doizletni~ko mesto (Radovi{); krose-vi i planinski pohodi (Kumanovo),{ahovski turniri Skopje i strela~-ki, tabla i pikado turniri (Kumano-vo) i drugi vidovi sportuvawe irekreacija. Dobro e toa {to se zgo-lemuvaat i oblicite na anga`i-rawata i brojot na u~esnicite voniv.

6. I vo ovaa godina se prodol`i sobogata kulturno-zabavna aktivnost.Izvr{niot odbor oceni deka na ni-vo na Republikata e dobro da seprodol`i so reviskite nastapi napenzionerite posveteni na pesna,muzika i igra. Za taa cel formira-{e svoj Organizacionen odbor.

- Na 30 juni se odr`a Regionalnarevija vo Domot na kulturata voProbi{tip. U~estvuvaa zdru`enija-ta od Zletovo, Kratovo, Kriva Pa-lanka, Kumanovo, Radovi{, Sv. Ni-kole, [tip i doma}inot Probi{tip.

- Na 3 juli se odr`a Revijata voTetovo vo Domot na kulturata sou~estvo na izveduva~i od ZP GaziBaba, Gostivar, \. Petrov, KiselaVoda, Saraj, Centar, [uto Orizari idoma}inot Tetovo.

- Na 5 juli vo Kru{evo vo hotel"Montana” se odr`a Revija vo kojau~estvo zedoa izveduva~i od ZP De-bar, Demir Hisar, Makedonski Brod,Ki~evo, Ohrid, Prilep i doma}inotKru{evo

- Na 17 septemvri se odr`a Revi-ja na pesni, muzika i igra vo Kava-darci so u~estvo na penzioneri odBogdanci, Valandovo, Veles, Gevge-lija, Negotino, Strumica i doma}i-not Kavadarci - starosni i Kava-darci - invalidski penzioneri.

- Na 20 septemvri, Denot na pen-zionerite se odr`a Revijata vo Be-rovo so u~estvo na penzioneri odVinica, Ko~ani, Makedonska Kame-nica, Peh~evo, i doma}inot Berovo.

Godinava u~estvo vo revijalnitenastapi so poedinci, dueti, grupi idr. vo peewe, svirewe i igri zedoa39 zdru`enija na penzioneri. Za `alod nam nepoznati pri~ini, ne nasta-pija ZP Del~evo, Novo Selo, Labu-ni{ta, Lozovo, Resen, Struga iinavlidskite zdru`enija od Veles,Ohrid i Prilep.

Programata i vo ovaa godina do-nese novi izvorni i starogradskipesni, muzika i zaboraveni iliobnoveni igri na narodni temi, ima-{e novi izveduva~i, pove}e narodni

instrumenti i novi dosega nevideninarodni nosii. Se peee{e na make-donski,albanski, vla{ki, srpski iturski jazik. Se nastapuva{e so `ar,vidliv merak i `elba za nametnu-vawe na gleda~ite koi gi napolnijasite sali vo koi se nastapuva{e, a giima{e nad 2500. Vo prosek na sekojnastap ima{e od 70 do 120 izvedu-va~i ili vkupno nad 500 {to e broj-ka za po~it.

Aktivnostite na nekoi zdru`enijase visoko vrednuvani na nekoi fes-tivali {to se odr`uvaat vo i nad-vor od zemjata. Taka na festivalitevo Dolneni, Bitola i Sveti Nikolepenzionerskite dru{tva od Kumano-vo, Probi{tip, [tip i drugi dobijaposebni priznanija (festivalite seod otvoren karakter, a ne penzio-nerski, pa priznanijata imaat po-sebna te`ina i vrenost).

Kumanovskoto zdru`enie prekusvoeto kulturno-umetni~ko dru{tvo"\oko Simonovski” ima{e okolu 40javni nastapi so svoi posebni sek-cii. Dobi Noemvriska nagrada naOp{tina Kumanovo, priznanija odSojuzot na borcite na Makedonija idrugi. Dramskata sekcija dade dese-tina teatarski pretstavi na bito-vata drama "Len~e Kumanov~e” odVasil Iqoski od koi ~etiri vo Ku-manovo, po edna vo Probi{tip, Ra-dovi{, Kr. Palanka, Negotino, Gev-gelija, Vinica i vo Ko~ani vo ramki-te na me|unarodniot festival naamaterski dramski sekcii, za {todobi posebno priznanie i nagrada.Dramskata sekcija povremeno ja pri-ka`uva i kabaretskata pretstava "Ukafan~e kude Stan~e” koja kako i"Len~e Kumanov~e” odli~no e prime-na i barana od penzionerite i gra|a-nite. Ima{e i nastap na me|unaro-den festival “\akovi~ki vezovi” voHrvatska i tamu se zakiti so poseb-no festivalsko priznanie i pokanaza idnata godina.

Vakvi i sli~ni aktivnosti ima ivo drugi zdru`enija (Prilep, Ko~a-ni, Gazi Baba, Probi{tip i dr.) no za`al, za niv malku znaeme edinstve-no od informaciite {to se objavenivo na{iot vesnik "Penzioner plus”.A vakvoto akcentirawe go pravimese so namera da odbele`ime iinformirame i da pottikneme `el-ba i sueta i kaj drugi zdru`enija,bidej}i znaeme deka vo site imatvore~ki sili, no nedostasuva sood-vetna naso~enost i aktivnost.

7. Aktivite na `enite i vo ovaagodina organiziraa mnogubrojnisredbi no sega bez duplirawa na de-novi i sodr`ini, a sepak dovolnointeresni i primamlivi poradi ka-rakterot na sredbite (nekoi huma-nitarni, nekoi so natprevaruva~kinaglaski, nekoi so edukativen, za-baven i drug karakter). Ima{e kon-kursi na razli~ni temi, predavawa,izlo`bi, pesni i muzika itn. S¢u{te e vidlivo golemoto u~estvo na`enite {to sredbite gi pravi fe-minizirani. Dobro }e e da se vmet-nat sodr`ini vo koi }e ima pove}emesto i u~estvo i za ma`ite.

8. Vo oblasta na sorabotkata voovaa godina ne mo`eme da bidemezadovolni, barem koga e vo pra{aweonaa so dr`avnite organi - Vlada-ta, Ministerstvoto za zdravstvo,Fondot za zdravstvo, Sekretarija-tot na Vladata i resorot za sora-botka so nevladini organizacii, ane{to podobri bea kontaktite sona{eto resorno Ministerstvo zatrud i socijalna politika i FPIOM.Efektite ne se mnogu rezultatni. Zanekoi raboti slu{avme odglasi anema{e zaedni~ko sednuvawe i ras-prava (na pr. Inicijativi vrzani zapra{awa za socijalni penzii, u~es-tvo vo raspravata za zdravstvenisostojbi, lista na lekovi, ambulan-ti, apteki, participacija, za izgrad-ba na domovi za stari lica, koris-tewe na kujni za socijalno zagrozenii sl.) {to penzionerite go cenea ka-ko zaobikoluvawe ako ne i margina-lizirawe na na{ata organizacija.

Sorabotkata so drugite tri sojuzivo koi ~lenuvaat invalidski penzi-oneri glavno se odviva{e kako i po-rano so problemi po pra{awe za

A K C E N T I O D I Z V E [T A J O TZa rabotata na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

i negovite organi - Sobranieto, Izvr{niot odbor i negovite tela vo 2009 god.

PROGRAMAPENZIONERplus mart 2010 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina III - broj 20 mart 2010 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Poslednata godina od ~etvoro-godi{niot mandat na Izvr{ni-ot odbor (2007-2010 god.) po se

izgleda deka }e prote~e vo krizniuslovi, a toa samo po sebe zna~i de-ka mesto za nekoj poseben optimizannema. Ne se o~ekuva nekoj seriozen~ekor napred koga e zbor za op{tiotstandard, a osobeno koga e zbor zapenzionerskiot, no toa ne zna~i de-ka i vo takvi uslovi na{ata organi-zacija }e svitka glava i mirno }e ~e-ka sostojbata sama po sebe da se me-nuva. Naprotiv, i godinava }e se na-so~ime i vo ote`nati uslovi, onolkukolku zavisi od nas, da se anga`ira-me so programski naso~eni opredel-bi da vlijaeme na pobrzo vidoizme-nuvawe na sostojbata kon podobra.Po pra{awa za koi sme ostaveni sa-mi na sebe, pozitivnite rezultati }ezavisat od na{ite kadrovski, orga-nizacioni, materijalno-finansiskii drugi mo`nosti. ]e se trudimemaksimalno, na zadovolstvo na~lenstvoto, vo realizacija na posta-venite zada~i vo oblastite vo koi nezavisime od dobrata volja na dr`a-vata i od nejzinite segmenti, od niv-nata materijalno-finansiska pod-dr{ka ili od sorabotkata so nea.

1. ]e se sledi, prou~uva i razgle-duva vo kontinuitet, kako i dose-ga, ostvaruvaweto na ustavnite izakonskite prava na penzionerite,a osobeno na:

opredelbite na dr`avata zasozdavawe na podobra socijalnasostojba vo koja }e raste nivoto namaterijalnata, pa i na drugata osno-va na `ivotot na penzionerite, predse preku zgolemuvawe na penziite podve osnovi i toa preku: formulata50:50 (usoglasuvawe na porastot napenziite po osnova na zgolemuvawena platite i zgolemuvawe na tro{o-cite na `ivotot) i zgolemuvawe odbuxetot spored vetuvaweto i prog-ramata na Vladata. Sekoga{ koga }eocenime deka ima mesto za uka`u-vawe, zalagawe pa i intervencija }ego ka`eme na{iot stav, }e gi izlo-`ime na{ite viduvawa i argumenti isl.;

vo ramkite na ovie merki }e senastojuva i da se podobri odnosot naprose~nite penzii sprema prose~ni-te plati;

maksimalna redovnost priisplata na penziite;

realizirawe na proekciite i nafinansiskite planovi i programi naFPIOM vrz osnova na pridonesitena penzisko-invalidskoto osiguru-

vawe, odnosno pridonesite za pen-zija;

realizirawe na zakonskiteodredbi vo vrska so funkcioni-raweto na Fondot za solidarnost i~lenarinata (odreduvawe na visi-nata na izdvojuvawe za tie celi, vi-sina na isplata, navremenost i so-odvetnost na prethodno utvrdenipravila i kriteriumu i sl.).

2. Prodol`uvame so naporite zapodobruvawe na sostojbata vozdravstvoto i zdravstvenoto osi-guruvawe i vo uslovi na poremetu-vawe na celiot sistem so izmenite{to se slu~ija i {to se slu~uvaatvo ovaa oblast:

zgolemuvawe na pozitivnatalista so lekovi, mo`no namaluvawena cenata na lekarstvata, snabde-nosta so niv, pokrienost na dr`ava-ta kako teritorija;

podobruvawe na zdravstvenataza{tita vo ruralnite sredini soorganizirawe novi ambulanti, apte-ki i posebno so medicinski kadri iaptekari;

refundacijata za plateni le-karstva da bide pobrza odnosno dane docni;

}e se prodol`i so napori zaukinuvawe na participacijata ilinejzino sveduvawe na {to pomalamera;

da se ovozmo`i prepi{uvawe nalekarstva od specijalisti;

da se prodol`i so sledewe napatologijata na nivo na Republikatai vo zdru`enijata po primerot naPrilep, Kumanovo i drugi zdru`eni-ja;

da se prodol`i so t.n. sistemat-ski pregledi i zdravstvena eduka-cija sekade kade {to e mo`no;

podobruvawe na bawskata rek-reacija i bawsko lekuvawe.

3. ]e se prodol`i so unapredu-vawe so institucionalniot, orga-nizacioniot i sodr`inski popri-fatliv `ivot na na{ata organiza-cija:

statutarno unapreduvawe na `i-votot na SZPM i ZP;

inicirawe aktivnosti {to }ezna~at nov kvalitet na `ivotot nasite nivoa po~nuvaj}i od aktivite,klubovite, sekciite, ogranocite, odnajmalite do najgolemite zdru`e-nija;

privlekuvawe na novi kadripodgotveni na napori i obvrski mo-tivirani pred se od `elbata da pri-donesat za dobroto na site a ne odsebi~ni aspekti;

iznao|awe mo`nosti za podob-ruvawe na materijalno-finansis-kata sostojba na site nivoa (od ogra-noci, zdru`enija pa do SZPM) so po-dobro planirawe, iznao|awe na do-natori, sponzori, legati i drugi vi-dovi pomo{ i pridonesi i sl.

4. U~estvo vo site mo`ni naporivo dr`avnata politika pri preze-mawe ~ekori za unapreduvawe na`ivotot na penzionerite, nosewezakoni po razni pra{awa zna~ajniza nas, u~estvo vo rabotata na raz-ni dr`avni organi i institucii(upravni odbori na dr`avni orga-ni, soveti i komisii od nivo naop{tini, pa do Vladata i Sobrani-eto na Republikata i dr.), niz:

inicirawe na nosewe Zakon zaorganizirawe na penzionerite ilibarem dopolnuvawe na postojniotZakon za zdru`enija i fondacii soposebna glava za penzionerite;

inicirawe rasprava i noseweZakon za socijalna dr`avna penzijaza lica postari od 65 godini, koi nese penzioneri a se bez sredstva za`ivot;

davawe sugestii, predlozi i sl.vo raspravi so nevladini organiza-cii i drugi oblici na organizirawei na raboti von dr`avnite struktu-ri.

5. I ovaa godina }e se prodol`iso organizirawe na sportsko-rek-reativnite aktivnosti od nivo naaktivi i zdru`enija do nivo na Re-publikata, zavr{uvaj}i so 15-titeRepubli~ki sportski igri, pa zara-di toa:

{tom }e dozvolat vremenskiteuslovi }e se otpo~ne so izbor na ni-vo na aktivi i ogranoci na poedincii ekipi na zdru`enijata, odr`uvawena regionalni (osum na broj) natpre-vari za izbor na u~esnici na Repub-li~kite natprevari i na krajot,odr`uvawe na 15-tite Republi~kiigri;

prezemawe na nu`ni organiza-cioni, materijalno-finansiski,kadrovski i drugi merki za organi-zirawe i izveduvawe na Igrite(odreduvawe na mesta i datum na re-gionalnite natprevari i na Repub-li~kite igri, Organizacionen odborza Igrite, odreduvawe doma}ini ipokroviteli i t.n.);

za Igrite }e se izdade posebenBilten;

}e se pottiknuva organizirawena turniri (vo {ah, tabla, strelawe,pikado i dr), atletski krosevi, pla-ninarski pohodi, mar{evi, vozewe

so velosiped, natprevari i sredbime|u zdru`enijata itn.

6. Mnogu baranite reviski nasta-pi na pesna, muzika i igra kako se-riozen pridones vo zbogatuvawetona penziskiot `ivot so vedri sod-r`ini so koi se razbiva i nadvla-duva siviloto na `ivotot vo pood-minatite godini i ovaa godina }ese organiziraat na nivo na nekol-ku regioni. Se o~ekuva zgolemenou~estvo na zdru`enija, na poedin-ci, grupi, horovi, orkestri, igra-orni grupi. Isto taka se o~ekuvazbogatuvawe so novi peja~ki, igra-orni i muzi~ki numeri, noviizvorni pesni, svirki i igri, zabo-raveni nosii i upotreba na jazicina site narodi i narodnosti, a zataa cel:

}e se organiziraat i formiraatpotrebni tela (odbori, komisii) koi}e gi izvedat aktivnostite vo vre-miwa i mesta {to }e gi odrediIzvr{niot odbor;

za reviskite nastapi }e se izda-de poseben Bilten;

}e se pottiknuvaat razli~nioblici na kulturno-zabavni aktiv-nosti - celove~erni priredbi, kon-certi, literaturni sredbi i ~itawa,konkursi, {egobijni razglednici,izlo`bi na razni vidovi tvorbi napenzionerite, poseti na teatarskipretstavi, u~estvo na razli~ni fes-tivali (peja~ki, folklorni, muzi~-ki, dramski) vo Republikata i nad-vor od nea, razmeni na grupi pome|uzdru`enijata itn.

}e se organiziraat ekskurzii,sobiri i poseti na istoriski, kul-turno-zna~ajni, turisti~ki i drugimesta, objekti i dr.

7. Sorabotkata i ovaa godina }e eedna od zna~ajnite sodr`ini, bi-dej}i taa vo sovremeniot `ivot eneodminliva potreba. ]e ja razvi-vame i praktikuvame na razli~ninivoa, po razli~ni pra{awa i sorazli~ni subjekti i toa:

so site na{i ~lenovi - zdru`e-nijata na penzioneri, po najrazli~nipra{awa i so primena na razli~nioblici primenuvaj}i dvostrano pri-menliv oblik;

so drugi sojuzi vo Republikatavo koi ~lenuvaat penzioneri;

so organi, institucii i slu`bina Dr`avata (Sobranieto, Vladata,odredeni ministerstva), so dr`avnifondovi (FPIOM, Fond za zdrav-stvo);

so ZELS, Crven krst, Sojuzot naborcite, Sojuzot na sindikatite, hu-manitarni organizacii, MCMS, far-macevtski, trgovski, bankarski idrugi organizacii;

so sojuzi i zdru`enija na penzi-oneri od sosedni zemji zaradi raz-mena na iskustva, prezemawe iostvaruvawe zaedni~ki celi i ini-cijativi od me|useben, regionalen ipo{irok interes;

i so drgi zainteresirani od si-te oblasti na `ivotot.

8. Informiraweto stanuva sepozna~aen del od `ivotot voop-{to pa i posebno vo na{ata organi-zacija. Postojano se baraat i }e sebaraat, podobri, pobrzi, poobjek-tivni itn. oblici na informi-rawe:

SZPM }e prodol`i i ovaa godi-na da go izdava svojot vesnik "Penzi-oner plus" iako se javuvaat pote{ko-tii od materijalna priroda, zaradi{to treba da se iznajde posigurnafinansiska osnova (preku zgolemu-vawe na del od ~lenskiot vnes, rek-lami, namaluvawe nekoi tro{oci(pe~atarski i dr.), privlekuvaweodredeni subjekti da go koristatvesnikot - kako {to se FPIOM, So-juzot na sindikatite, bankarski idrugi ku}i;

}e se vlijae informiraweto dadobiva na {irina i kaj zdru`enijataso po~esti i poizdr`ani napisi vo"Penzioner plus", preku izdavawe nasvoi bilteni i informatori, koris-tewe na pe~ateni i elektronski me-diumi na svoi podra~ja, oglasni tab-li, soop{tenija i drugi formi i na-~ini;

Veb-stranicata na koja e pomes-ten vesnikot "Penzioner plus" voelektronska forma, pokraj so najno-vi informacii i dokumenti, }e sezbogatuva i so novi sodr`ini, pa du-ri i reklami;

}e prodol`ime so koristewe namo`nosta da se javuvame so razli~niaktuelni i barani temi preku emisi-jata "Treta doba" na MTV, preku TV-ku}ite A1 i SKAJ NET so koi vospos-tavivme sorabotka kako i so drugiinformativni ku}i.

9. Programata }e bide osnova zaizgotvuvawe na posebni programina site rabotni tela na Izvr{niotodbor (komisii, Pravno-ekonom-ski sovet i organizacioni odbo-ri), so koi }e se detalizira ovaazbirna Programa po temi, periodi,nositeli i sl. Programite }e bi-dat predmet na razgleduvawe iusvojuvawe na Izvr{niot odbor.

10. Praktikata odnosno `ivototmo`e da nalo`at potreba od pro-mena, dopolnuvawe, izmena i aktu-elizirawe na Programata, {to mo-`e da ja napravi u{te posoodvetnana na{ite potrebi.

SZPM

~lenstvo, ~lenarina, isplata naposmrtnina i vra}awe na zadr`anisredstva od solidarnite fondovikako i za kone~na izrabotka na pot-rebni spogodbi i pravilnici kojatrae{e predolgo i s¢ u{te e nezav-r{ena,odnosno ne se staveni na ras-prava pred FPIOM. Sepak godinavapomalku problemi ima{e so isplatana ~lenarinata i posmrtninata.

Godinava ne se ostvarija o~ekuva-nite rezultati od me|unarodna so-rabotka, nitu na nivo na zdru`enijanitu na nivo na Sojuzot. Nekoi zdru-`enija gi odr`uvaat vrskite (Ohridso Stara Zagora od Bugarija i Pogra-dec od Albanija; Kumanovo i KrivaPalanka so Vrawe, Jabuka, Ka~arevood Srbija i Sofija - Bugarija; De-bar, Tetovo, Gostivar i Saraj na ni-vo na povremeni kontakti so Alba-nija i Pri{tina itn.) {to e malku inedovolno.

Vo 2009 godina pobogati sme, kakospomenavme porano, so potesna so-rabotka na zdru`enijata so gradona-~alnicite i organite na lokalnatasamouprava i so op{tinskite orga-nizacii na Crveniot krst. Me|useb-nite spogodbi za sorabotka gi zbli-`ija dvete sorabotni~ki strani, gizbogatija so navremeni, poto~ni ipo{iroki informacii za sostojbitei mo`nostite i sl. Takva sorabotkana primer ovozmo`i Ko~anskotozdru`enie da dobie mnogu podobriprostorni uslovi za rabota, voOp{tina Karpo{ se dobija nekolkuklubski prostorii i oprema, GaziBaba re{i nekoi barawa za potre-ben prostor na ogranoci, a KiselaVoda i so sopstveni sredstva kupiprostor za takvi potrebi itn. Sonekoi Op{tinski odbori na Crveni-ot krst zaedni~ki se organiziraaedukativni i humanitarni aktivnos-

ti i se sozdadoa pretpostavki zaidna zaedni~ka rabota.

9. Vo oblasta na informirawetogodinava se standardizira izda-vaweto na na{iot vesnik "Penzio-ner plus”. Toj stana glavno sredstvoza {iroko informirawe na penzio-nerite za zbidnuvawa na republi~konivo, a posebno za aktivnostite vozdru`enijata. Se pro{iri i zajaknadopisni~kata mre`a, se pravi i po-dobar izbor na temi od `ivotot voogranocite, vo kulturno-umetni~ki-te dru{tva, sorabotka na terenot,zbidnuvawa od sekojdnevjeto itn.Koristeweto na vesnikot stanuvapoorganizirano. Vesnikot se deli ina institucii so koi sorabotuvamena site nivoa, na site pratenici, naVladata, na Zegin i drugi, a toa pri-donesuva za podobra me|usebnainformiranost i sorabotka. Uspe{-no se podgotvuva i na{ata veb-stra-

nica, na koja e pomesten vesnikot"Penzioner plus” vo elektronskaforma, kako i site pova`ni infor-macii i dokumenti na SZPM i zdru-`enijata. Interesni sodr`ini ima-{e i emisijata "Treto doba” na MTV,za {to uredni~kata Cvetanka Ilie-va ne `ali trud i maksimalno se za-laga emisijata da bide podobra.Spored na{a ocenka slabost e {tovremeto na reprizirawe na emisija-ta e nepogodno i zasega s u{te neuspevame da go nadmineme ovoj prob-lem. Obrazlo`enie na MTV e da mo-`at emisijata da ja vidat i penzio-nerite i vo drugite vremenski zoni,{to e isto taka dobro.

Godinava ima{e i nastapi na dru-gi TV-ku}i: A1, Skaj net, Sitel. Ovojfakt pridonesuva pro{iruvawe namo`nostite za u{te podobro infor-mirawe i plasirawe soznanija, ideii inicijativi i podobruvawe na

penzionerskiot `ivot.Golem pridones vo oblasta na

informiraweto imaat i informa-torite na zdru`enijata: Kisela Vo-da, Gazi Baba, Kumanovo, Ohrid, Ko-~ani idrugi. Kumanovo svojot infor-mativen Bilten go pe~ati i na al-banski jazik.

Vo mnogubrojni ZP se koristea idrugi oblici na informirawe: usni,preku oglasni tabli, preku mesni pi-{ani i elektronski mediumi i sl.{to isto taka pridonesuva{e za po-dobra informiranost na ~lenstvoto.

10. Zdru`enijata i godinava giodbele`aa denovite koi gi smetaatza zna~ajni denovi na formirawe nazdru`enijata, praznici na op{tini-te i gradovite, zna~ajni dati od na-{ata istorija i drugi. Po tie povodise organiziraa priredbi, koncerti,sredbi, natprevari, predavawa i sl.

SZPM

P R O G R A M AZa rabota na Izvr{niot odbor na Sobranieto na SZPM za 2010 godina

KULTURA PENZIONERplus mart 20106

Poetska sredba - Kumanovo

Novi poetski do`ivuvawaDeset penzionerki-poetesi i tro-

jca penzioneri-poeti ja odbele-`aa godi{nava Poetsko-muzi~ka ve-~er, posvetena na Osmomartovskotoslavje na Denot na `enata.

Ovaa tradicionalna manifesta-cija, odr`ana na 3 april vo Centa-rot za kultura, ja organizira Ko-misijata za kulturno-umetni~ki sa-modejnosti i Aktivot na `eni-pen-zionerki na Kumanovskoto zdru-`enie, be{e i ostanuva inspiracijaza poetite da gi iska`at svoite ~uvstva kon pone`niot pol.

Godinava na nagradniot konkurs na tema “Vo imeto na qubovta”, u~estvu-vaa 13 avtori. @iri komisijata za najuspe{na ja proglasi tvorbata na Mi-lica Petru{evska. Dve vtori nagradi se dodeleni na Stanka Jordanovi} iJagoda Tomovska.

Ovaa prijatna Poetsko-muzi~ka ve~er be{e zbogatena so prigodna kul-turno-umetni~ka programa od KUD "\oko Simonovski”, koja be{e srde~no

pozdravena odprisutnite gle-da~i.

S.N.

Ne sum siguren deka nadnaslo-vot e najsre}no odbran.^ovek~ita da zadovoli nekoja svoja

duhovna potreba. No ako naide naumetni~ko delo koe }e pottiknesilna vozbuda, }e posaka da ja spo-deli so nekogo. Za ~udo: voshitot nesamo {to ne zaslabnuva, tuku napro-tiv, se vra}a udvoeno zasilen. Is-kreno se nadevam deka so ~itateli-te }e vospostavam takvi relacii iodnapred se raduvam.

Za po~etok na na{ata komunika-cija se opredeliv za romanot "Tu-nel# od Petre M. Andreevski. Ube-den sum deka Petre ne mu e nepoznatnikomu. Setiki, ako ne mnogu, nekojakniga ili barem nekoj raskaz, pesnaili pretstava po negova drama po-polnuva del od duhovnoto bogatstvona mnozina. Zatoa samo zbirno }e gokvantificiram negovoto tvore{tvo.Toa, pak, e golemo i po obem i posodr`ina. Se sostoi od: 9 stihoz-birki (od koi dve za deca), 3 zbirkiraskazi, 5 romani, 2 drami, scenari-ja....Voshiten su od odlukata na ne-govoto semejstvo: seta ostavnina damu ja otstapi na MANU na ~uvawe iobrabotka. Taka, veruvam, ni{to ne-ma da ostane vo zaborav. Negovitedela se priop{tuvani na mnogu jazi-ci i toj e eden od na{ite najdobrikulturni ambasadori vo svetot, za{to posmrtno be{e odlikuvan odPretsedatelot na Dr`avata so Or-den zaslugi za Makedonija.

Negoviot posleden roman, "Tunel#e objaven vo 2003 godina. Za negomalku e pi{uvano, a zaslu`uva po-sebno da bide analiziran za{to toje edinstveniot urban roman naavtorot. Dotoga{, negoviot kni`e-ven opus e vo neraskinliva vrska sonarodnata tradicija, glavno e loci-rana vo ruralnite sredini kade{toi najdolgo se odr`ala vo svojot av-tenti~en oblik, vo nekoe zastoenovreme. Vo "Tunel# prikaznata se od-viva vo pred i pozemjotresno Skopje,a glavnite likovi se intelektualciso sovremeno obrazovanie. - Koga gosozdavav romanot imav problem ka-ko da se za{titam od sebe si. Vo ovojroman site likovi se sozdadeni vomojata imaginacija, no ni{to ne eslu~ajno, tie se smesteni vo vistin-skoto vreme i mesto, toa e navidumimaginarno, veli akademik Andre-evski i zaklu~uva: - Literaturata elaga koja samo ni pomaga polesnoda ja zapoznaeme vistinata!

Ne sum sretnal tolku lucidna de-finicija! I tolku ~ove~ki iskrena!

Dlaboko svesen za rizikot od no-viot obid, ja vklu~i seta svoja ras-ko{na darba i uspe{no ispi{a edno

delo sosem poinakvo od se {to do-toga{ napi{al.

^udesni se likovite koi se i sop-stvena lika i prilika, sopstvenasubina, no i ogledalo na op{tesve-nata sredina. Vo gro plan se istak-nuva likot na Nevena, {totuku dip-lomirana profesorka po kni`ev-nost. Taa e i dvigatel na site nasta-ni. A tie se redat edno po drugo: odtragi~ni, potragi~ni, kako taragiz-mot da e neizbe`en izbor... Nevenabespo{tedno ja vlo`uva svojata iduhovna i fizi~ka energija da gosmeni tekot, da inajde na rekata na`ivotot i pospokoentek i mirna utoka.Ama ne biva. Skopje,iako, poprima se po-ve}e karakteristi-ki na pogolema ur-bana sredina, vo ko-ja, opravdano se o~-ekuva, pobrzo da na-vleguvaat novitestruewa i naviki,sepak te{ko se os-loboduva od pred-rasudite. Tie imaatdlabok koren i ot-porni se, ne se da-vaat lesno. Vo `ivotot na Nevena,prvata qubov e Igor. So nego izle-guvala u{te vo u~eni~kite denovi.No Igor e so slab imunitet i zabo-luva od tuberkuloza, karakteris-ti~na za povoenite i krajot na pede-settite. Le~eweto, glavno se sostoiod inekcii so penicilin. Nema ne-bocnat del od teloto, ama bezefekt. I koga stanuva jasno deka ne}e se izbori, nivnite roditeli sere{avaat na smrtnata postela tajnoda gi ven~aat: da ne bil Igor tamusekoga{ sam! O, Bo`e!

Potoa doa|a Goran Pakovski. Uba-vo i vospitano mom~e, stomatolog.Koga nejzinite }e doznaat za taavrska od pamet se vadat, mesto ne gifa}a. - Kaj go najde nego, kaj se za-pusti? Site nivnite izumrea od ne-koja ~udna bolest vo glavata, voumot! Taka }e ja prese~e majka i. Aproblemot tipi~en za ona vreme. Poosloboduvaweto, bidej}i bile poi-ma{livi, nekoj gi nakodo{il za vo-eno profiterstvo. Im bil konfis-kuvan imotot, odzemeno pravoto da`iveat vo svojot dom i lu|eto zabe-gale od maka. Se fatile na oro soalkoholot, kako uteha, i toj im sta-nal semejno prokletstvo, koe ne goodminuva ni Gorana. Nevena se ma`iza nego, nasproti ostroto protivewena roditelite, pri {to duri i bilozabraneto koga i da e, {to i da se

slu~i, da ne smee da stapne vo rod-nata ku}a. Duri i od pogrebot na tat-ka si, od pred kapelata }e ja nabrkabratot. -Toj ne ti be{e tebe ni{to iti ne si mu ni{to! Iako Nevena setosvoe vnimanie, siot svoj kus zaed-ni~ki `ivot mu go posvetuva na Go-rana, ne uspeva da go oslobodi odporokot. Treba da se pro~ita kniga-ta za da se vidi goleminata na nej-zinata `rtva vo imeto na vistin-skata qubov.

Posledniot obid na Nevena da japronajde smislata na `ivot, se vika

Dejan Medarovski. Voedno sredno u~ili{-te ja primaat nekolkumeseci na zamena. Odprviot den Dejan nemo`e da go odvoi pog-ledot od nea. Taa sebrani, mu se krie ko-lku {to mo`e. No toj euporen.Toj ne e malo-leten i razlikata vogodinite ne e golema.No spored poziciite{to gi imaat vo mo-mentot, toa e zabra-neta qubov. Eden denposle ~asot toj nakatedrata ostava za-

pe~aten plik. Veli: -Po~itajte go,ve molam!Sodr`inata e jasna. [tomislite? pra{uva sledniot den ipo~nuva postojano da ja sledi nase-kade. Edna{ koga Nevena se vra}aod pazar so golema korpa polna sosene{to, toj i ja drpnuva i veli: Nepla{ete se, profesorke, sakam samoda vi pomognam.! Taa mu ja objasnuvadelikatnosta na nivnata situacija,no nego toa ne go zasega. Se mo`am dapodnesam za vas. Ne mo`am da pre-`iveam bez taa qubov! Cenata sepoka`uva preskapa, oti tatkoto naDejan stoi visoko vo hierarhija namilicijata i negovata mo} dalekudosegnuva. Najnapred mu odreduvaku}en pritvor, a otkako }e ja izdr`ikaznata, }e se pojavi na vratata naNevena. ]e i ka`e deka ja napu{tiltatkovata ku}a i re{il zaedno sonea vedna{ da bega preku granica.Da skratam: Pred granicata bivaatuloveni, otkako onoj {to trebalo daim pomogne vo prebegot gi potka`al.

Dejan uspeva da go ubie policis-koto ku~e i eden policaec so tro-fejniot pi{tol na tatko mu i potoanema so {to da se brani. Tre{ti dabega. Go ubivaat. ]e zavr{am so ednare~enica na Nevena: - Ova ne e ispo-ved, tuku eden istradan son, kojkaj mene,se u{te trae.

Moja preporaka: pro~itajte ja kni-gata, bezdrugo! Boris [uminoski

Promocija vo Vinica

Vo prisustvo na golem broj rodnini, prijateli i qubiteli na pi{aniotzbor, vo Vinica, posthumno be{e promovirana knigata “Grebnatinki od

`ivotot” od Ristika Hristova, kako prodol`enie na nejzinata prva sti-hozbirka, vo koja ovoj pat, pokraj poezija se pomesteni i pove}e raskazi.

- Ristika be{e `ena-penzionerka {to uspeva{e da se sprotivstavi nasite predizvici. So svojata vedrina i duh, uspeva{e da gi nasmee inajta`nite - re~e me|u drugoto nejzinata prijatelka i kole{ka, StankaBlagoeva, nastavnik vo penzija.

Za nejzinoto najnovo izdanie zboruva{e i profesorot po makedonskijazik, Orce Pavlov, koj istakna deka Ristika be{e istaknat nastavnik,aktivist i osnova~ na `enskoto zdru`enie vo Vinica “Zlatna doba” prekukoe realizira{e bezbroj aktivnosti i humanitarni akcii, a vo 2001 godi-na be{e izbrana i za najve{ta `ena vo gradot. S. Arsov

Vo organizacija na Zdru`enietona penzionerite na op{tina

"Centar “ vo Skopje se odr`a promo-cija na knigata “Fizi~ari od A do[“ od istaknatiot prosveten rabo-

tnik, penzionerkata Elena Angelo-ska. Taa koristej}i go dolgogodi{-noto istra`uvawe i prou~uvawe naovaa problematika, sozdade obemnastudija od 420 stranici vo koja sezastapeni 630 fizi~ari od svetotso zna~ajni otkritija.

Za zna~eweto na ovaa prvo vakvodelo na makedonski jazik zboruvaarecenzentite, kako i samata avtor-

ka, koja posebno se zablagodari naZdru`enieto na penzionerite, zapomo{ta vo izdavaweto na knigata.

- Zapoznavaweto so delata nagolemite lu|e ja oblagoroduva ~o-vekovata du{a, istakna Pavle Spa-sev, pretsedatel na ZP "Centar”,dodeka pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski naglasi dekatemata na knigata e interesna i naavtorkata za vlo`eniot trud i ~es-tita{e, kako i na zdru`enieto za

stimulirawe na tvore{tvoto napenzioinerite.

M.D.

Promocija na kniga vo SkopjePro~itav za vas

Literaturata e laga koja samo ni pomagapolesno da ja zapoznaeme vistinata

Vinica

MladenaGerasimovska- ~itatel na godinata

Penzionerkata Mladena Gerasi-movska e izbrana za ~itatel na

godinata vo 2009 godina od strana naJOU biblioteka “Van~o Prke” vo Vi-nica. Mladena, najvozrasniot ~ita-tel, veli deka ~itaweto knigi i po-maga vo nadminuvawe na osamenostai te{kite situacii so koi se soo~u-va vo penzionerskite denovi. Taamese~no mo`e da pro~ita po ~etirido pet knigi, so {to go pro{iruvasvoeto znaewe, no istovremeno gozbogatuva i svojot re~nik.

Mladena nagradata ja dobi na pri-godna sve~enost {to se odr`a po po-vod raspi{aniot konkurs za litera-turni tvorbi, na koj sekoja godina sedodeluvaat nagradi za najuspe{niteliteraturni ostvaruvawa.

S.A.

^a{a sonceVesela dru`ba pod loza e zbranaozareno lice,vkrsteni o~i,krenati race, a vo niv sonce,vino crveno v du{a se to~i.Glasot neumorno se razleva, pesnata do oblaci ja kreva,a gitarata du{a gali,kako utrinska rosa zrno zrelo,kako meka treva papsano ~elo...Od Kavadarci i Negotinood ladno izneseno,ladno prinesenovinoto za poetot kakosinxir biseren bleska,nosi vol{ebna igra, vol{ebna pesna,pleni so ~udesna mo}vo vol{ebna, za pomnewe, no},Ta taka burliv oblak pa|a,nad mislata smea, {egarujnoto vino me~ti ra|a,i duri vremeto begaso radost, qubov i sla~ dadena od Boga,mugrata zad ridot se razdipluvai pra{uva “Do koga ?”

Marija \or|ioskapenzionerka od Prilep

Bo`estvena qubovJas sum zbor vo mislata tvoja,te molam, pro~itaj ja pesnata moja,Misla sum ~ista,qubov prava i vistina zdrava.

Qubovta moja ti ja nudamna svetlo i vo mrak.Prepoznaj me, nevidliva sum, a jakai silna kako topliot bran.

Na krvta {to v srce strui i dava `ivot,`ivot {to te~e niz vodite bistri,`ivot {to dava po poliwata ~isti,vo planinite i po dolinite.

Koj li go dava ovoj `ivot milah, {to sladok bi bil,koga bi go razbrale negoviot stil!Od slovoto sozdade `ivot,i bezkone~ni razni ne{ta,pa se do ve~nosta.

Trajanka Ristovapenzionerka od Kavadarci

POETSKO KAT^E

Svetlina da ni e denotVo ime na qubovta na{ite pretcigo poseaja semeto na ~ove{tvotoi na zemjata i darija `ivot.Vo ime na taa qubovgo prodol`uvame i nie rodot ~ove~ki.Gi rasteme mladite jasikigradej}i im ja sega{nostaosmisluvaj}i im ja utre{ninata.Vo ime na qubovta ne baram mnogu,samo trunka radost i svetlina za ^ovekot.Go otvaram srceto za radost na ta`nite,za gordost na poni`enite,za toplo ogni{te na bezdomnite,za sloboda na porobenite.Najubaviot son {to gi gree moite studeni utrae son za vedrina na se~ie lice,za nasmevka na zakoraveni usni,son za raste` onamu kade vojnata ostavi pusto{.Ne baram mnogu...O~ite neka mi gi ispolniodot na mladite po patekata na qubovta,neka toj ~ekor prostrui kako trepet, kako nemir,kako branuvawe, neka se seti kako so qubov rakuvawe.Qubovta e kako pesna. Se pee i se prepejuvai dolgo, dolgo vo mislite provejuva.Qubovta e kako sonce. Te gree toga{i koga mrazulci ti go okovale srceto.Qubovta e kako iskra. Zaiskruva, razgoruva,kako merak dlaboko vo du{ata sogoruva.Qu|e dobri,Vo ime na qubovta, na razdenoplodete vedra misla da ni gi izbri{e grdite soni{ta.Vo srce zapalete fakel od son~evina,svetlina da ni e Denot!

Milica Petru{evska- prva nagrada na Poetsko-muzi~ka ve~er vo Kumanovo

TRIBINAPENZIONERplus mart 2010 7

Vo dispozitivot na re{enijataso koi se steknuvaat korisniciteso pravoto na starosna penzija,pi{uva:

“Dokolku odredeniot iznos napenzija e pod najniskiot iznos napenzija }e se ispla}a najniskiotiznos na penzija od prva grupa, adokolku e nad iznosot na najviso-kata penzija, }e se ispla}a najvi-sokata penzija...”

Vo vrska so ova, molam da miodgovorite preku vesnikot “Pen-zioner plus” na slednive pra-{awa:

Kolku denari iznesuva najnis-kiot iznos na penzija?

Spored koja zakonska odredba epredvideno: ako penzijata e podnajniskiot iznos na penzija da seispla}a najniskiot iznos na pen-zija od prva grupa?

So koja zakonska odredba seopredeleni grupite: prva, vtora itreta?

Kolku denari iznesuva najviso-kata penzija i so koja zakonskaodredba e predvideno: ako e nadiznosot na najvisokata penzija dase ispla}a samo iznosot na najvi-sokata penzija, a ne kolku licetonavistina ima pravo?

So po~it, Slobodan Nova~kiod Skopje

Sega{nite iznosi na najnizokiznos na penzija za penzioneri-te koi pravoto na penzija goostvarile od 1 januari 2002 goi-na iznesuvaat: prva grupa6990,50 denari, vtora grupa 6479,00 i treta grupa 5 967,00 de-nari. Ovie iznoi se zgolemuva-at odnosno usoglasuvaat kako idrugite penzii.

Najniskiot iznos na penzija eureden so ~lenot 34 i 35 odZPIO. So ~lenot 34 e utvrdenokoj ima pravo na najnizok iznocna penzija, kako i grupite na naj-niskata penzija.

Najvisokiot iznos na penzijaza korisnici na penzija koipravoto na penzija go ostvarilepo 1 januari 2002 godina iznesu-va 32.718,50 denari i se uoglasu-

va so ist procent kako i drugi-te penzii.

Ako do objavuvawe na ovieodgovori bide poznato usogla-suvaweto na penziite, najniski-ot i najvisokiot iznos }e bideusoglasen so toj procent.

* * *Od 2003 godina sum proglasen za

tehnolo{ki vi{ok. Primam pari-~en nadomestok i se prijavuvamvo Zavodot za vrabotuvawe. Zaovie godini pokraj pari~niot na-domestok mi te~e i sta`. Bidej}iskoro }e ispolnam uslovi za sta-rosna penzija pobarav vo PIOMda mi dadat lista so godini nasta`. Godinite od 2003 do denesne se evidentirani! Zo{to? [totreba da napravam za da mi bidatvneseni, neli sega se e kompjuter-ski povrzano? Mo`no li e da nemi pla}ale pridonesi? Se nade-vam deka }e mi odgovorite i }e meposovetuvate. Odnapred Vi bla-godaram.

Mende \or|ioski od PrilepPodatocite za plati i osnovi-

ci na osiguruvawe po elektron-ski pat se utvrduvaat od 2006godina. Kako {to naveduvate,Vie ste korisnik na pari~en na-domestok do vrabotuvawe od2003 godina i za Vas kako zame-na odnosno supstitut za raboto-davec e slu`bata za vrabotuva-we i od nea }e pobarate tie po-datoci do 2005 godina da gi dos-tavi do Fondot, a potoa }e poba-rate pregled na podatoci odFondot so cel tie da se a`uri-rat vo Va{ta datoteka na poda-toci vo Fondot. Isto taka, zavremeto od 2006 godina do 2009,pobarajte filijalata na penzis-koto i invalidskoto osiguru-vawe vo Prilep , od va{ite me-se~ni podatoci da generira iutvrdi podatoci za sta` i pla-ta na godi{no nivo. Dokolkusreduvaweto na podatocite nese izvr{i porano, postapkata zadonesuvawe na re{enieto }etrae podolgo.

S.T.

Pra{awa i odgovori

Vo na~elnite odredbi na Za-konot za penzikoto i inva-lidkoto osiguruvawe, pokraj

ostanatite osnovni prava e i pra-voto na najnizok iznos na penzija.Pri ostvaruvawe pravo na penzijase slu~uva idnite penzioneri daimaat nekoi nejasni pra{awa vovrska so ostvruvaweto na pravotona najniskiot iznos na penzija.Ova osobeno se slu~uva so penzio-neri koi ostvaruvaat poniskipenzii. Od tie pri~ini vo ovojtekst, na idnite i sega{nite pen-zioneri izvorno }e go prezentrame~lenot 34 od Zakonot za penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe, kojglasi:

"Najnizok iznos na starosnapenzija ostvarena od zadol`i-telno penzisko i invalidskoosiguruvawe vrz osnova na gene-raciska solidarnost i penzijataod zadol`itelno kapitalno fi-nansirano-penzisko osiguruva-we ne mo`e da iznesuva pomalkuod utvrdenata prose~na plata voRepublika Makedonija vo 2002godina, i toa:

- za korisnicite koi penzijataja ostvarile so penziski sta`nad 35 godini (ma`), odnono nad30 godini (`ena), vo visina od41%;

- za korisnicite koi penzijataja ostvarile so penziski sta`nad 25 godini (ma`), odnosno nad20 godini (`ena), vo visina od38% i

- za korisnici na penzija koipenzijata ja ostvarile so penzis-ki sta` do 25 godini (ma`),odnosno do 20 godini (`ena), vovisina od 35%.

Penzijata od stav 1 na ovoj ~lense usoglasuva so procentot so kojse usoglasuvaat drugite penzii.#

Vedna{ po izlo`enata zakonskaodredba da pojasnam deka vo no-viot pove}esloen penziski sistemostanuva najniskiot iznos na pen-zija vo obezbeduvaweto na mini-mum materjalna i socijalna sigur-nost. Imeno, osigurenicite - idni

penzioneri koi se vklu~eni votrostolbniot penziski sistem imse pojasnuva deka dokolku penzi-jata presmetana po formula odprviot stolb i anuitetot od za-dol`itelno kapitalno penziskoosiguruvawe se pomali od najnis-kiot iznos na penzija, toga{ na ko-risnikot na penzija mu se garanti-ra isplata na najnizok iznos napenzija od dr`avniot penziskifond.

Vo vrska so najniskiot iznos napenzija za osigurenicite koi ima-at raboteno vo stransvo, zna~aen ei ~lenot 35, koj glasi:

"Osigurenikot koj }e ostvaridel na penzijata spored me|una-roden dogovor steknuva pravona najnizok iznos na starosnapenzija ako iznosot na penzijataopredelena spored ovoj zakon istranskata penzija presmetanaspored va`e~kiot devizen kurse pomal od iznosot od ~len 34 naovoj zakon."

Soglasno spomenatiot ~len 34,penzionerot koj pokraj penzijataostvarena spored ZPIO, ostvarinajnizok iznos na penzijza odstranstvo, ima pravo na najnizokiznos dokolku doma{nata i stran-skata penzija spored va`e~kiotdevizen kurs e pomala od utvrde-niot najnizok iznos na penzija.Me|utoa, zna~ajna e informacijatadeka za opredeluvawe na grupatana najznizok iznos na penzija pok-raj doma{niot se zema i stranski-ot sta` navr{en vo zemji so koiRepublika Makedonija ima sklu-~eno me|unarodni dogovori za so-cijalno osiguruvawe. Ova e pono-vo re{enie koe se uredi so Zako-not za izmenuvawe i doplnuvawena Zakonot za penziskoto i inva-lidkoto osiguruvawe, objaveni voSl.vesnik na RM broj 70/2006 go-dina kako zakonsko re{enie koe gozameni porane{noto restriktivnore{enie spored koe stranskiotsta` ne se zema{e predvid priodreduvawe na najnizok iznos napenzija.

Koga stanuva zbor za najnizokiznos na penzija, zna~ajno e da seistakne deka vo re{enieto zapenzija ne se utvrduva iznosot nanajniskiot iznos na penzija. Ime-no, vo re{enieto e sodr`ana sa-mo re~enica deka dokolku opre-deleniot iznos e pod najniskiotiznos na penzija se isplatuva naj-nizok iznos na penzija od sood-vetnata grupa na najnizok iznosna penzija, odnosno vedna{, soprvata isplata na penzijata za-po~nuva i isplatata na najniski-ot iznos na penzija koja isplatapo slu`bena dol`nost ja vr{iFondot. Najniskiot iznos se is-platuva ako penzijata e pomalaod utvrdeniot najnizok iznos napenzija, a vo koja grupa }e biderasporeden penzionerot zavisikolku penziski sta` imal do de-not na penzioniraweto.

[to se odnesuva do visinatana najniskiot iznos na penzija-ta, soglasno ~len 3 toj se opre-deluva od prose~nata plata voRepublika Makedonija na nivona 2002 godina, usoglasuvana zanarednite godini so ist procentso koj se usoglasuvaat penziite(redovni zakonski usoglasu-vawa).

Aktuelnite iznosi na najniskiiznosi na penzija koi se odnesu-vaat na korisnici na penzija,koi pravo na penzija ostvarilesmetano od 1 januari 2002 godi-ni, izesuvaat:

prva grupa 6 990,50 denarivtora grupa 6 479,00 denari treta grupa 5 967,00 denari

Ovie grupi mo`e da se promenat,ako vo me|uvreme nastane odnosnose izvr{i usoglasuvawe na penzi-ite.

Na krajot, za idnite penzionerie bitna i informacijata deka ikorisnicite na invalidska i se-mejna penzija imaat pravo na naj-nizok iznos na penzija preku koj seobezbeduva minimum na materjalnai socijalna sigurnost.

StankaTrajkova

Najnizok iznos na penzija

Zagarantiran minimum na materjalna i socijalna sigurnotst

Iako minatata (2009) godina po-mina vo znakot na svetskataekonomska kriza, sepak, fi-

nansiskoto rabotewe na Fondot naPIOM, be{e pozitivno. Toa be{erezultat na aktivnata vladina po-litika za {tedewe i za maksimalnokoristewe na ~ove~kite i menaxer-ski resursi, {to sosema razbirlivodovede do izbalansirana pozicijana prihodite so rashodite.

Imeno, od januari 2009 godinapridonesot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe se presmetuva{e postapka od 19%, {to vo odnos nastapkata koja se primenuva{e do2008 godina (21,2%) prestavuva na-maluvawe za 10%. Ova pak, namalu-vawe na stapkata na pridonesotima{e vlijanie na visinata naostvarenite pridonesi, i vo struk-turata na vkupnite prihodi na Fon-dot.

Za postignuvawe na balans naprihodite i rashodite vo uslovi nanamaluvawe na prihodite od prido-nesite so Buxetot na Fondot za 2009godina bea planirani zgolemenitransfernite sredstva od Buxetotna Republikata.

Taka, so sredstvata {to se ostva-rija od pridonesite kako i so dozna-~enite zgolemeni sredstva od Buxe-tot na Republikata, Fondot vo 2009godina ostvari izbalansirani pri-

hodi i rashodi, odnosno vkupni pri-hodi vo iznos od 41.589,52 milionidenari i vkupni rashodi vo iznos od41.392,97 milioni denari ili vi{okna prihodi vo iznos od 196,55 mili-oni denari.

Ottuka, vkupni prihodi na Fondotse ostvareni so 99,5% vo odnos naplaniranite sredstva so Buxetot naFondot za minatata godina, a vosporedba so 2008 godina istite sepovisoki za 10,5%, dodeka vkupniterashodi se izvr{eni so 99,0% voodnos na planiranite sredstva , a vosporedba so 2008 godina istite sepovisoki za 6,9%.

Kako rezultat na ostvaruvawe naplaniranite prihodi od pridonesi-te, dozna~enite sredstva od Buxetotna Republikata i drugite prihodi,Fondot vo tekot na celata godinavr{e{e redovna isplata na penzii-te vo prvata nedela od mesecot zaprethodniot mesec, kako i isplatana site drugi obvrski od sprovedu-vaweto na penziskoto i invalidsko-to osiguruvawe.

No, sepak, vo odredeni periodiporadi dinamikata na sobirawetona pridonesite vo najgolem del do15-ti vo mesecot i isplata na pen-ziite okolu 5-ti vo mesecot, Fondotse soo~uva{e so nedostig na sred-stva za isplata na penziite, poradi{to zema{e pozajmica od Buxetot na

Republikata. Pozajmicata iznesuva-{e do 300 milioni denari i istatase vra}a{e za nekolku dena, po aku-mulirawe na sredstva.

Poglednato vo vkupnite prihodina Fondot vo iznos od 41.589,52 mi-lioni denari se gleda deka tie seostvareni od izvorni prihodi sred-stva vo iznos od 26.279,53 milionidenari ili 63,2% od vkupnite pri-hodi, sredstva od Buxetot na Repub-likata 14.020,85 milioni denariili 33,7%, od akcizi 744,49 milio-ni denari ili 1,8%, od Agencija zavrabotuvawe 256,49 milioni denariili 0,6%, od dividenda i proda`bana akcii i udeli 94,05 milioni de-nari ili 0,2% i od drugi prihodi194,11 milioni denari ili 0,5%.

Toa zna~i deka spored struktura-ta najgolemo e u~estvoto na prido-nesot od plati od 60,9%, vtor po go-lemina e transferot od Buxetot naRepublikata so u~estvo od 33,7%ili po dvata osnova u~estvoto izne-suva 94,6%, dodeka od site drugiprihodi u~estvoto iznesuva 5,4%.

[to se odnesuva pak, do vkupniterashodi na Fondot vo 2009 god., tieiznesuvaat 41.392,97 milioni dena-ri i istite se povisoki za 6,9% voodnos na izvr{enite rashodi vo2008 godina, a vo odnos na planira-nite rashodi izvr{uvaweto iznesu-va 99,0%.

Rashodite na Fondot se odnesuva-at, pred s¢ za isplatata na penzii-te, transfer na sredstvata za pri-vatni penziski fondovi, nadomes-tokot za telesno o{tetuvawe, nado-mestocite od invalidskoto osiguru-vawe i internatsko smestuvawe nadeca invalidi, pridonesot zazdravstveno osiguruvawe, drugitro{oci, kapitalni rashodi, za ku-puvawe i rekonstrukcija na delovniobjekti i nadomestokot na Stru~na-ta slu`ba na Fondot.

Od druga strana, vkupniot broj nakorisnici na penzija vo 2009 god., vosporedba so 2008 god. e zgolemen za0,3%, a zaedno so minimalnite zem-jodelski i voeni penzii se na nivood 2008 godina, poradi namaluvawena korisnicite na minimalnitezemjodelski penzii i na voeni pen-zii.

Vo ramkite na vkupniot broj na ko-risnici na penzija, najgolem e brojotna korisnicite na starosna penzijaili 150.092 korisnici, {to pretsta-vuva pove}e od polovina od brojotna korisnici (53,9%), korisnicitena semejna penzija iznesuvaat 75.937korisnici so u~estvo od 27,3%, nainvalidska penzija 47.948 korisni-ci i u~estvo od 17,2%, na voenitepenzii 2.277 korisnici i u~estvo od0,8% i na minimalnite zemjodelskipenzii 2.209 korisnici i u~estvo od0,8%.

Ovoj porast na brojot na korisni-cite na penzija vo 2009 god. e zabe-le`an samo kaj korisnicite na se-mejna penzija od 1,2%, dodeka kajkorisnicite na starosna penzija po-rastot iznesuva samo 0,3% ili 410korisnici, a kaj korisnicite na

invalidska penzija brojot e namalenod 48.562 vo 2008 godina na 47.948korisnici vo 2009 god. ili za 614korisnici poradi pomaliot prilivod odliv na korisnici na penzija.

Prose~niot iznos na penzija vodekemvri 2009 god. iznesuva{e10.057 denari ili za 5,4% pove}e od2008 god. i e rezultat na izvr{eni-te usoglasuvawa na penziite kako ina visinata na penziite na novitekorisnici na penzija i na korisni-cite na koi im prestanuva pravoto.U~estvoto na prose~nata penzija voprose~nata plata (19.909 denari zaperiodot januari - noemvri 2009god.) iznesuva 50,5%.

Isto taka, vo strukturata na vkup-nite rashodi najgolemo e u~estvotona rashodite za penziite od 81,0%, iza rashodot za pridonesot za zdrav-stveno osiguruvawe od 10,4 iliu~estvoto na bruto penziite vovkupnite rashodi iznesuva 91,4%.Drugite rashodi u~estvuvaat i toa:7,1% pla}awata po osnov na zadol-`itelno kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe; 0,3% pari~-nite nadomestoci od invalidskoosiguruvawe i telesnoto osiguru-vawe; 0,6% platite za vrabotenite;drugi rashodi 0,5% i kapitalnitro{oci 0,1%.

Kako {to istaknavme i na po~eto-kot, site ovie pozitivni finansis-ki rezultati, Fondot na PIOM giostvari so krajno {tedewe i racio-nalno koristewe na sredstvata, soiznao|awe na vnatre{ni rezervi zaefikasno rabotewe i od usvoenata irealizirana akciona programa za{tedewe po site osnovi.

M-r. Sne`ana Kutuzovska

Od rabotata na Fondot na PIOM

Pozitivni finansiski rezultatiZa prv pat, se ostvari dolgoo~ekuvanata potreba sekoj petti den vo mesecotda se ispla}aat penziite

REKLAMI PENZIONERplus mart 20108

IZBORPENZIONERplus mart 2010 9

Vo 2010 godina Ministerstvoto zavnatre{ni raboti, so poddr{ka

na Vladata na Republika i OBSE,pokrena i po~na so realizacija naproekt za dobli`uvawe, doverba ipartnerstvo me|u policijata i gra-|anite. Proektot ima za cel pre-ventivno da se deluva preku preda-vawa, tribini, sovetodavni grupi ineposredni sredbi so gra|anite vopoedini sredini. Preku ovie formiso u~estvo na gra|anite se re{avaatnekoi sekojdnevni problemi koivlijaat na nivnata bezbednost.

Vo ramkite na ovie aktivnosti zaprevencija, vo Klubot na penzione-rite vo Negotino se odr`a tribinana tema: “Za{tita od izmami na sta-ri lica - penzioneri”. Tribinatabe{e organizirana vo sorabotka sopoliciskata stanica od op{ta nad-le`nost - Negotino, del za preven-cija.

Vovedni~ar - prezenter be{eAtanas Vodasov - inspektor po pre-ventiva. Toj vo svoeto izlagawe jaistakna celta na tribinata i giobjasni na~inite na dejstvuvawetona izmamnicite, mestata kade tiedeluvaat i kako da se za{titime odnivnite inkriminirani aktivnosti.

Na tribinata prisustvuvaa okolu200 penzioneri i penzionerki i te-mata pobudi golem interes kaj niv.Bea izneseni pove}e primeri naosueteni obidi za izmama od nepoz-nati lica, no i realizirani izmami.Na tribinata u~estvuvaa i na~alni-kot na SVR Veles, vo delot na pre-vencijata - Nenko Aleksandrov iMir~ea Prada - pretstavnik naOBSE.

Zaedni~ki be{e zaklu~eno dekavakvi sredbi se mo{ne polezni itreba i ponatamu da se odr`uvaatpo razni prigodi.

Tekst i foto:Petar Stefanov

Negotino

Tribina: Za{tita od izmami na stari lica - penzioneri

Postoi li eko-formula zadobro zdravje i dolg `ivot?Ova pra{awe e vo {irok in-

teres na javnosta i vo nau~nite kru-govi. Iako formulata e razli~na zasekoj ~ovek, zaedni~koto se sostoivo vnatre{nite-genski faktori inadvore{nite: prirodnata i `ivot-nata sredina, na~inot na ishranatai faktorot - civilizaciskite pri-dobivki (tehnikata, tehnologijata,komunikaciite i sl.). Poznato e de-ka prose~niot vek na ~ovekot izne-suva 70-72 godini, no deka na poe-dini delovi na Planetata `iveatlu|e vo pogolem broj i nad 100 godi-ni, lu|e koi ne znaat za bolesti ilekar (Kafkaz, ogrankite na Hima-lai).

Vo svetot po dobro zdravje i dolg`ivot se poznati narodite Gu`darikoi `iveat na ogrankite na Hima-laite, vo severnite predeli naIndija i Ka{mir. Pove}eto od ovojnarod se so svetla ko`a i plavio~i. Razli~ni se legendite za pote-kloto na ovoj narod, duri se svrzaniso mistika. Ne li~at na drugite na-rodi {to `iveat vo ovie sredini.Se veli deka se “pratenici na bo-`anstvata”, drugi gi narekuvaat“nositeli na ve~no zdravje i dolg`ivot” ili “prijateli na oblacite”.

Gu`darite vo zimskite denovi`iveat vo reonite na predhimalaj-skite planini, a na po~etokot na majgi podigaat svoite katuni so stada-ta ovci i kozi, go zapo~nuvaat svoe-to pate{estvie po visokoplanin-skite pasi{ta na Himalaite (ottukai legendata za prijatelite na obla-cite). Katunarskiot i surov `ivot,prirodosoobrazen na~in na `ivot izdravata hrana gi nadarila so neo-bi~no fizi~ko i psihi~ko zdravje.Nivnata osnovna hrana se mlekoto i

mle~nite proizvodi i razli~nitezelen~ukovi rastenija direkno odprirodnata sredina. Golem broj odrastenijata {to gi koristat za hra-na se nositeli na silna bioenergijaso lekovito i zakrepnuva~ko dej-stvo. Doma{ni `ivotni ne kolat, nese hranat so niv, gi zamenuvaat iliprodavaat za da obezbedat sredstvaza drugi potrebi.

Tie se muslimani, so korektnoodnesuvawe kon Indusite, kon bu-dizmot i drugite indiski religii.Jazikot im e blizok do penxapskiot.Porano bile vo lo{i odnosi soka{mirskite muslimani, bidej}iredko sleguvale vo dolinite. Denestoj odnos e promenet, se sretnuvaati komuniciraat so razli~ni narodii plemiwa. Prodavaat i razmenuva-at dobitok i mle~ni proizvodi pookolnite sela i gradovi. @iveat vo“komuni” (zaednici), so kolektivnovzaemno pomagawe, visoka humanost,dobrota, sosema soobrazeno so pri-rodata, bez zloba, kra`bi, zavist,so golema ravnote`a i qubov. Poz-nata e duri nivnata qubov kon bol-niot i povredeniot dobitok (ovci,kozi) koi pri dolgoto pate{estviegi nosat na svoite ple}i.

Gu`darite kako narod predizvi-kale golem interes vo nau~nata jav-nost od medicinski, sociolo{ki ifilozofski aspekt. Mnogu eksperti- indiski, amerikanski, britanski,francuski i ruski, go prou~uvaatnivnoto zdravje, `ivotot i nivnataegzistencija vo surovite uslovi naprirodata i daleku od civilizaci-jata. Ekspertite tvrdat deka tie senajzdravite i najdolgove~nite lu|evo svetot. Nivnite beli drobovi seso golem obim i kapacitet, imaatsilen imunitet, ne boleduvaat odgrip, od srce - vaskularni zabolu-

vawa i rakot, za {to medicinskiteeksperti }e re~at deka “imaat nad-~ove~ki kvaliteti”.

Etnografite gi prou~uvale i opi-{ale nivnite `iveali{ta. Ku}itegi pravele na krajot od {umite,izbegnuvaj}i gi dolinite i klisuri-te. Ku}ite gi pravat od kedrovodrvo, re~na glina i gi pokrivaat soplatno {to ne prokisnuva. Platno-to e podvednato nanazad za da nenavleguva voda od do`dot i snegot.Ku}ite, odnosno dvorot go ogradu-vaat so drveni ogradi i glina, aportite gi ukrasuvale so bogatarezba. Portite sekoga{ bile zatvo-reni, kako krepost.

“Eko-formulata” za dobroto zdr-avje i dolg `ivot neka ni bide pri-merot so `ivotot na Gu`darite -`ivot vo zdrava prirodna i `ivot-na sredina, ku}ite, hranata, dvi`e-weto, `ivotot vo zaedni{tvo iravnote`a so prirodata, bez stres,so samouverenost, so pomagawe, vi-soka humanost, {to e ne{to prirod-no.

Vo svetot se pojavuvaat dvi`ewakoi go prepora~uvaat vakviot na~inna `ivotot i odnesuvaweto, {to na-vistina e malku prifatlivo vo na-{ite civilizaciski uslovi. No, se-pak ne{to mora da menuvame. Ve}e iekspertite uka`uvaat na nu`niteizmeni vo na~inot na `iveeweto iodnesuvaweto na dene{niot civi-liziran ~ovek i predlagaat-~istaprirodna i `ivotna sredina, ishra-na so zelen~uk i ovo{tie, organskahrana, dvi`ewe i rekreirawe, ne-pu{ewe i sl. Ako e taka, a taka e,morame da se prilagoduvame na no-vata “eko-formula”.

D-r Mirko Makre{anski,penzioner

"Eko-formula# za dobro zdravje i dolg `ivot

Na samiot po~etok na godina-ta me|u penzionerite pres-tojuva{e gradona~alnikot na

Probi{tip Toni Tonevski, koj nabarawe na ovaa kategorija gra|aninapravi presek na raboteweto iplanirawata vo op{tinata.

Prioritet }e bide izgradbata nanekolku patni pravci {to gi pov-rzuvaat ruralnite sredini soop{tinskiot centar, podobruvawena uslugite {to se vo nadle`nostna lokalnata samouprava, kako

{to se obrazovanieto, kulturata,higienata vo gradot i najgorliviotproblem-snabduvaweto so zdravai ~ista voda za piewe preku iz-gradba na filter stanica. Odgo-

vara{e i na brojnitepra{awa postavuva-ni od penzionerite.Zaedno so lokalnatasamouprava Zdru`e-nieto na penzione-rite preku svoitedejnosti se vklu~i ivo odbele`uvawe natradiciite. Taka, za praznikotVasilica be{e organiziran, tra-dicionalniot humanitaren vasi-li~ki koktel vo koj obi~aite gi

prezentiraa ~leno-vite na KUD "Veselipenzioneri#, potoapiftijadata koja zaprv pat ja organizi-raat `enite od lo-kalnata samoupravana gradskiot plo{-tad, a gajdarite odpenzionerskoto KUDgi zabavuvaa poseti-telite so izvorniora od ovaa podnebje.Odbele`uvaweto na

"Pro~ka# ve}e so godini e tradi-cija me|u penzionerite, a godinavapokraj niv se najdoa i golem brojgra|ani od Probi{tip koi se pos-lu`ija so topla rakija i ~aj, no ne

izostanaa orata i svirkite. Se seodviva{e vo znak na tradiciite.

Aktivot na `enite i Komisijataza kulturno zabavniot `ivot pak,se vklu~ija vo odbele`uvawe nastara Nova godina i denot na `e-nite 8-mi mart, za {to bea organi-zirani zabavni ve~eri.

^lenovite na KUD "Veseli pen-zioneri”, kako afirmatori naZdru`enieto, na op{tinata i po-{iroko, intenzivno se podgotvu-vaat za nastapite {to im prestojatvo 2010 godina. Vo momentot rabo-tat na tri festivalski proekti,za Bitola, Dolneni i Iwevo, a jazavr{ija dokumentarnata edno~a-sovna emisija za lokalnata tele-vizija "Protel” posvetena na tri-eset i pet godi{ninata od pos-toeweto na dru{tvoto.

M.Zdravkovska

Probi{tip

Vo znak na tradiciite

Startot na rabotata na KUD "\okoSimonovski” vo ovaa godina e

ozna~en so u~estvo na tradicional-nata “Karpo{ova ve~er”.

Prigodno ~estvuvawe po po-vod 66 godi{ninata od smrtta naKozja~kata legenda go otvorime{ovitiot hor so dr`avnatahimna. Potoa, po prigodniteobra}awa na pretsedatelot naOrganizacijata na rezervniteoficeri i ~len na izvr{niotodbor na Zdru`enieto na penzi-onerite Radomir Karevski i naBogdan Tanevski, kustos vo Na-rodniot muzej vo Kumanovo, ho-

rot se pretstavi so kompoziciite“Pesna za Karpo{“, “Narode Make-donski” i “Qubov golema”.

Prisutnite vo salata i vo ovaaprilika se potsetija na pesnata “Kojne go znae Karpo{ vojvoda” vo inter-

pretacija na mladinkata Kateri-na Zafirovska. Toplo be{e poz-dravena ~lenkata na Dramskatarabotilnica Milanka Milovano-vi}-Zafirovska, koja izvede mo-nolog od romanot "Pirej” od Pet-re M. Andreevski.

Voditelskata uloga na godi-na{nava Karpo{ova ve~er mu be-{e doverena na Novko Petru{ev-ski, akter na penzionerskatadramska rabotilnica.

S.N.

Penzionerite na Kumanovo na Karpo{ova ve~er

POETSKO KAT^E

Zdru`enieto na voenite penzio-neri na Republika Makedonija

dobi novi prostorii vo Domot na

ARM vo Skopje, za {to im se blago-darni na Vladata i Ministerstvo-to za odbrana na RM. So dobiva-weto na rabotni prostorii vo Do-

mot na ARM, zdru`enieto obezbe-duva povolni uslovi za svoiteaktivnosti.

Na 25.02.2010 godina,zdru`enieto uspe{no orga-nizira{e ednodneven izletza svoite ~lenovi od Skopje,na padinite na Bistra i goposeti skija~kiot centar“Mavrovo”. Zadovolstvotobe{e ogromno i so pesni, do-setki i vicevi, penzioneritese vratija vo svoite domoviosve`eni i radosni od pres-

tojot vo prekrasniot ambient naBistra, beliot sneg i ~istite vodi{to go polnat Mavrovskoto Ezero.

D.Bo`arevski

ZdravicaAjde da nazdravime, da proslavime,Den na vino crveno, den na vqubenite i qubovta,Valentin bog na qubovta, da bideme so qubov ve~na,Da se slavi me|u mladi, da se slavi i so stari,Den najquben, den najsakan,Vo pazuvi da mu se skrie, vo qubov srce da bie,Da se rodat novi sili,Bel gulab od srce da poleta, kako cvet da procveta,Dojdete da nazdravime, mojot son i Va{ da bide,Sakaj go najbliskiot,Ajde da nazdravime, so crveno vino da se obleeme,Crveno srce v gradi da ni zakiti, crvena krv vo nas da prote~e,Da ja obleeme i na{ata qubov, kako nekoga{ od pamtivek,Da se sretne{ so prijatelite svoi, spodeli qubov so niv,Vo sekoe srce vqubenost da ima, da prodol`i lozata ~ovekova.Kako vinoto {to te~e od lozata so koreni dlaboki,Za qubovta da nema kraj!

Milica Trpeska penzionerka od Ko~ani

Na padinite na Bistra

Mojot pozdravSnegot malku ne osne`iNe se davame, pak sme zbraniVedri, nasmeani, bez nikakvimaaniPa {to ni e?Neli sme `ivi, ne li smezdravi?Gledam denes edno pole {irno[iroko, {iroko, raznobojno,raznolikoNakiteno so najubavi cve}iwaU{te neprecvetani!Poglednete okolu sebeSite sme razli~ni i site isti

Oboeni so boite na vino`itoto,Tolku e ubavo, veli~estveno,A tolku stamenoKako {to ni prilega.Pu{tete srce neka peeZaboravete toa {to vo du{a tleeZaigrajte oro veselo, vedroEdna do druga od site stranizbrani.Mili sestri Ve qubamI ne {tedete ja qubovtaDaruvajte ja, ne pravite delbiZa da se raduvame na idnitesredbi.

Jovanka Markoskapenzionerka od Veles

NASTANI PENZIONERplus mart 201010

Vo prisutstvo na pretsedatelotna SZPM Du{ko [urbanov-ski, gradona~alnikot na Op{-

tina \or~e Petrov, Sokol Mitrov-ski i pretsedatelot na SZP na GradSkopje d-r Krste Angelovski naosumnaesetti mart, Sobranieto naZP \or~e Petrov odr`a sednica sokoja rakovode{e pretsedatelotprimarius d-r Jovan Tasevski nakoja rezultatite voostvarenite program-ski zada~i, bea glavnatema na diskusiite.

Vo svoeto obra}awegradona~alnikot So-kol Mitrovski poseb-no se zadr`a na dob-rata sorabotka na ZPso lokalnata samoup-rava i se zalo`i taada prodol`i i vo id-nina, a poseben akcentdade na prisutstvotona penzionerite vo nastanite iaktivnostite vo op{tinata, pri {toja istakna `elbata za pomagawe nazdru`enieto vo re{avaweto naprostorniot problem. Posebno sezadr`a na problemot za obedinuva-we na dvete zdru`enija koi momen-

talno deluvaat na podra~jeto naop{tinata.

Vo svojata diskusija pretsedate-lot Du{ko [urbanovski me|u drugo-to se zadr`a na potrebata od izgra-dba na centri za dneven prestoj nastari lica, a posebna naglaska dadeza oformuvawe na socijalna kartana penzionerite.

Vo rabotniot del izve{taj za ra-

botata na Izvr{niot odbot podnesepretsedatelot na odborot MetodijaNovkovski uka`uvaj}i na potrebataza po~esti kontakti so ogranocite inivna kontinuirana aktivnost iizdvojuvawe sredstva za nivno fun-kcionirawe. Posebno go istakna

problemot so nemaweto kompletnaevidencija na ~lenstvoto od pri~i-na {to delbeniot bilans so ZP Kar-po{ se u{te ne e realiziran i se ja-vuva nedostig na finansiski sred-sva za planiranite aktivnosti.

Na sednicata se rasprava{e i zamaterijalno - finansiskoto rabo-tewe na zdru`enieto, pri {to be{eistaknato deka planiranite priho-di od ~lenarinata ne se ostvareni,bidej}i SZPM i ponatamu del od~lenarinata dava na paralelnotozdru`enie koe ne e ~len na sojuzot.

Be{e usvoena i Programata za2010 godina so koja se predviduvaataktivnosti koi proizleguvaat odcelite i zada~ite na zdru`enieto,soglasno Statutot na zdru`enieto.Donesena be{e i odluka za formi-rawe na ogranok vo urbanata zaed-nica Deksion.

Vo diskusijata u~estvuvaa GligorMir~evski, Cvetko Mihajlovski iFaruk Asanovski koi posebno jaistaknaa potrebata za podobra sora-botka so lokalnata samouprava i de-ka izve{tajot za finasiskoto rabo-tewe na zdru`enieto ja otslikuvavistinskata sostojba na zdru`enieto.

Vasil Pa~emski

Sednica na Sobranie na ZP \or~e Petrov

Istaknata sorabotka so lokalnata samouprava- Vi ~estitame na rezultatite

{to gi postignuvate. Od va{iteiskustva drugite treba da u~at.Vie ne ste najdobri, vie ste naj-dobri od najdobrite - toa beakratkite rezimea izre~eni na pe-ttata sednica na Sobranieto napenzionerite vo Kuma-novo, od Du{ko [urba-novski, pretsedatel naSZPM i Du{ko Pereski,pretsedatel na Komisi-jata za kulturno-zabaven`ivot na IO na SZPM.

Uvodnite napomeni odpretsedatelot Traj~aJankovski, izve{taiteza rabota i programite,predizvikaa interesnadebata, vo koja u~estvu-vaa: Rade Georgievski, NovkoPetru{evski, Spirko Nikolov-ski, Jovanka Manojlovska, Vladi-mir Trajkovski i Marko Makre-{anski. Tie, glavno, gi apostrofi-raa pozna~ajnite rezultati vo sitesegmenti na organizirawe. Vo istovreme, ne se vozdr`uvaa da uka`ati na nekoi nerazre{eni pra{awa{to se provlekuvaat podolgo vre-

me, me|u koi za raboteweto na ogra-nocite na penzionerite i za otvo-rawe na klubovi za poorganiziranokoristewe na slobodnoto vreme.Ima{e i zalo`bi za pogolema gri-`a za zdravjeto, za standardot, zakvalitetot na `ivotot, kako i zaza{tita na prirodata.

Pozdraveno e potpi{uvaweto naSpogodbata za sorabotka so lokal-nite samoupravi od op{tinite Ku-manovo, Lipkovo i Staro Nagori~a-

ne. Vo ovoj i naredniot period tre-ba poanga`irano da se raboti naprakti~na implementacija na oviedogovori, so namera vo lokalnatasamouprava da bidat vklu~eni ipenzioneri koi so svoite stru~nikvaliteti i znaewa mo`at mnogu dapomognat vo nivnata rabota.

S. Nikolovski

Sednica na Sobranieto na ZP Kumanovo

Uspesi za primer

Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite naop{tina Saraj na 11 mart ja odr`a ~etvrtata sed-nica na koja se razgleda i usvoi Izve{tajot za ra-

botata na organite i telata i zavr{nata smetka za pri-hodi i rashodi za 2009 godina, a be{e donesena i Prog-ramata za rabota i finasiskiot plan za 2010 godina.

Vo uvodnoto izlagawe {to go podnese pretsedatelotRufat Ramadani posebno se istakna sorabotkata so lo-kalnata samouprava na Op{tina Saraj i so gradona~al-nikot Blerim Bexeti, {to rezultira{e so dobivawe beznadomest na uredeni prostorii za rabota na zdru`eni-eto. Vo potpi{anata spogodba za sorabotka se predvidu-va i u~estvo vo rabotata na Sovetot na op{tinita i nakomisiite i mo`nosta za dobivawe sredstva od buxetotza odredeni zna~ajni aktivnosti na penzionerite. Vo-edno prifatena e i inicijativa za izgradba na penzio-

nerski dom vo Saraj. Zna~ajno e i toa {to zdru`enietouspea da dobie donacija so sportski rekviziti od [vaj-carskata agencija za razvoj i se o~ekuva da bide uspe{endoma}in na regionalnite penzionerski sportski nat-prevari.

Vo diskusijata Abedin Krosi, Mail Duraku, GaniIsmaili, Baki Bakiu, Nijazi Xelili, Ilijaz Haxiu,Bajram Ebipi, kako i Vasko Kaleski i Asim Jusufi,~lenovi na Izvr{niot odbor na SZPM, uka`aa na fak-tot deka iako novo, ovaa penzionersko zdru`enie sosvojata aktivnost pridonese da se afirmira ne samo voop{tinata, tuku i nadvor od nea. Ova vo svojata disku-sija go potvrdi i sekretarot na SZPM Dragi Argirov-ski uka`uvaj}i na nivnoto u~estvo na regionalnite re-vii na pesni, muzika i igri i na sportskite natprevari.Argirovski zboruva{e i za postigawata i problemite voaktivnoosta na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri-te na Makedonija, naglasuvaj}i ja potrebata od pogolemoakciono edinstvo na site penzioneri vo na{ata zemja.

A.D.

Sobranieto na Zdru`enieto nainvalidi na trudot i korisni-ci na invalidska penzija Te-

tovo {to se odr`a na 23 fevruaribe{e posveteno na ostvaruvawetona programata za ednogodi{na rabo-ta vo 2009 godina i za programskitezada~i vo tekovnata. Pritoa se dadepovolna ocenka za anga`iraweto naorganite i telata na Zdru`enieto, aovaa godina ja proglasija za izborna,utvrduvaj}i izborite vo mesniteorganizacii da zavr{at do noemvri,a konstitutivnata sednica da se

odr`i vo dekemvri godinava. Inakuovaa tetovsko zdru`enie ima 2700~lenovi.

I vo Izve{tajot i vo diskusijatabe{e potencirano deka glavna gri-`a bila i ostanuva vo aktivnostitena zdru`enieto da se vklu~at {topogolem broj ~lenovi, a i benifici-ite da mo`at da gi koristat site zakoi se nameneti. Spored evidenci-jata vo tekot na minatata godina vodva navrati na 127 ~lenovi im biladodelena ednokratna pari~na po-mo{, a stotina ~lenovi bile snab-

deni so ogrevno drvo so popovolniuslovi od pazarnite i drugo.

Zdru`enieto organiziralo izletso tri avtobusi i nad 150 ~lenovivo Kru{evo i nad 100 ~lenovi naezeroto Matka. Minatata godinaovaa zdru`enie zaedno so Sojuzot, giorganizira{e Republi~kite sports-ki igri na koi postigna zavidnirezultati.

Se istakna i potrebata za spoju-vawe na zdru`enijata na op{tinitekade {to postojat paralelni sojuzi isozdavawe edinstven Sojuz na inva-lidski penzioneri vo koj }e vlezattrite Sojuzi vo dr`avata.

G. Eftoski

"Iako na{eto Zdu`enie spa|a vopomalite zdru`enija na penzionerivo RM i broi 3 280 penzioneri, orga-nizirani vo 13 ogranoka od koi 4 vogradot i 9 vo naselenite mesta voop{tinata, vo godinata {to ostanazad nas postigna zna~ajni rezultativo site sveri od `ivotot,” istaknapretsedatelot na Zdru`enieto Dra-gi{a Jovanovi} na odr`anata sed-nica na Sobranieto.

Vrz osnova potpi{aniot Memo-randum od strana na ZELS i SZPM,Zdru`enieto potpi{a Spogodba zasorabotka so lokalnata samoupravakoja vo tekot na ovaa godina }e pro-dol`i so u{te pogolem intenzitet.

Se planira da prodol`i i dode-luvaweto na paketi vo vrednost po800 denari na 220 penzioneri, izne-mo{teni i stari lica, kako i na onie

so niski penzii, spored kriteriumi-te koi se utvrdeni od Odborot naSolidaren fond i na predlog naOdborite na ogranocite.

Zdru`enieto ostvaruva dobra so-rabotka so op{tinskata organizaci-ja na Crveniot krst po pat na davaweprva pomo{, merewe na krven priti-sok i {e}er vo krvta i drugi aktiv-nosti. So nesmalen intenzitet }eprodol`at zacrtanite aktivnostina Aktivot na `eni, na pea~katagrupa "Sava Mihailov”, kako i vooblasta na sportot i rekreacijata.

Na sednicata ednoglasno be{eusvoen Izve{tajot za rabota i pozi-tivnata zavr{na smetka za 2009 go-dina, kako i Programata i finan-siskiot plan za 2010 godina.

T. Kusenikov

Gevgelija

Zadovolstvo od postignatite rezultati

Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite Kru{evo deno-vive odr`a godi{na ot~etna

sednica na koja se razgledaa izve{-taite za rabotata na Zdru`enieto,na Nadzorniot odbor i finansisko-to rabotewe vo 2009 godina, kako iProgramata za rabota i finansiski-ot plan za 2010 god.

Na ot~etnata sednica kako gostiprisustvuvaa: pretsedatelot naSZPM Du{ko [urbanovski, gradona-~alnikot na op{tinata Vasil~oDam~eski, rakovoditelot na podra~-nata edinica na PIO To{e Koteski isekretarot na OO na Crven krstAnastasija \or|ieska.

Raspravaj}i po Izve{-tajot, Nikola Nikolos-ki, Alekso Gacoski, Ra-if Jusufoski, GligorAngeleski i Krsto Sto-janoski gi poteciraa po-stignatite pozitivni re-zultati, osobeno organi-zacijata kako doma}in naregionalnite penzioner-ski sportski natprevari,regionalnite revii napesna, muzika i ora i tradicional-nite sredbi na penzionerite od jugo-zapadniot region na Republika Ma-kedonija. Bea naglaseni humanitar-nite aktivnosti koi se izvedoa vosorabotka so Crveniot krst, kako idodeluvaweto na ednokratni nepov-ratni pari~ni sredstva na socijalnozagrozeni i bolni penzioneri i sl.

Po izve{tajot za finansiskoto

rabotewe vo 2009 godina, Gligor An-geleski, Pandora Dimeska, Aleksan-dar Veleski i Sakip Asani go poten-ciraa ekonomi~noto i doma}inskorabotewe {to ovozmo`i delovnatagodina da zavr{i so pozitiven fi-nansiski rezultat.

Be{e usvoena Programata za rabo-ta i finansiskiot plan za 2010 go-dina.

Gradona~alnikot na op{tinataVasil~o Dam~eski gi informirapenzionerite za aktuelnite sostojbivo Op{tinata, a posebno ja istaknamo{ne dobrata sorabotka so Zdru-`enieto na penzionerite, a osobenoja potencira potpi{anata Spogodba

za sorabotka vo koja konkretno senabele`ani site oblasti koi }e bi-dat predmet na sorabotka, osobenoza otvarawe novi klubovi.

Pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanovski informira{e za poz-na~ajnite aktivnosti {to gi prezemaSojuzot za podobruvawe na kvalite-tot na `iveeweto na penzionerite.

Gligor Angeleski

Uspe{na godina vo raboteweto na ZP Kru{evo

Godi{no Sobranie na ZIT Tetovo

Programskite zada~i na preden plan

Pod pretsedatelstvo naPero Kitanov, Sobra-nieto na Zdru`enieto

na penzioneri vo Strumicaodr`a sednica na koja gousvoi Izve{tajot i progra-mata za rabota. Bilansotme|u prihodite i rashoditevo minatata godina naZdru`enieto e pozitiven, aplaniranite aktivnosti ce-losno se realizirani.

Vo tekot na minatata go-dina bile vlo`eni sred-stva za podobruvawe nauslovite za prestoj na pen-zionerite vo klubovite odselata: Vequsa. Dabile,Bosilovo, Prosenikovo iPiperevo, kako i za detalnaadaptacija i renovirawe naklubot na penzioneri “Bin-go” vo Strumica. Sobranietopozitivno ja oceni i kul-turno-zabavnata i spor-tskata aktivnost na ~leno-vite na Zdru`enieto, koiaktivno u~estvuvale na si-

te lokalni, regionalni irepubli~ki kulturno-za-bavni i sportski manifes-tacii. Vo ovoj period bileorganizirani i 5 ednodnev-ni ekskurzii za poseta nazna~ajni kulturni i rekrea-tivni lokaliteti.

Vo usvoenata Programa zarabota za 2010 godina, pa-ralelno so izvr{uvawetona tekovnite zada~i, pred-videno e otvarowe na noviklubovi za dneven prestojna penzionerite vo selataKukli{ i Turnovo. Izvr{-niot odbor vo tekot na ovaagodina }e raboti na potpi-{uvawe dogovori za sora-botka so lokalnite samoup-ravi vo Bosilovo i Vasile-vo, kako i na finalizirawena postapkata za razre{u-vawe na sopstvenosta naobjektite na Zdru`enietona penzioneri vo Strumica.

I. Stanoev

Resen - Sredba za sorabotka

Pretsedatelite na ZP od ~etvrtiot Jugozapadenregion od Kru{evo, Prilep, Makedonski Brod,Demir Hisar, Ki~evo, Struga, Debar i Ohrid, vo

pro{iren sostav so pretsedatelite na Komisiite zakultura, odr`aa zaedni~ki sostanok vo Resen, na kojse donese odluka da se podr`i i godinava odr`uvawe-to na dvete zna~ajni penzionerski manifestacii: 15-ti jubilejni Republi~ki sportski natprevari i 8-teRegionalni revii na pesni, muzika i igri. Po poz-dravniot zbor na pretsedatelot na regionot KrsteStojanoski, vo diskusijata Risto [ikleski od Pri-lep, se zalo`i, dvete manifestacii da prodol`at dase odr`uvaat i ovaa godina. So isto mislewe be{e ipretsedatelkata na Aktivot na `eni penzionerki odOhrid, Ru`a Baleska, kako i pretsedatelot na ZPDemir Hisar Pero Baba}ovski. Pretsedatelot na ZPOhrid \or|i Trp~eski, se zalo`i godina{nava jubi-lejna sportska sredba da bide organizirana na povi-soko nivo, a toa go poddr`aa Kiril \orgievski, pret-sedatel na ZP Prilep, Mirko Trpeski, sekretar na ZPStruga, Besnik Pocesta, pretsedatel na ZP Debar,Niko Markovski od Makedonski Brod i doma}inotDor~e Krstevski.

Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski istak-na deka pokraj Folklornite revii i Sportskite nat-prevari vo 2010 godina traba da se vnesat i drugisodr`ini kako {to se poezija, dramski pretstavi, iz-leti, pro{etki vo priroda i rekreativni aktivnosti.

K.Spaseski

Sobranie na Zdru`enie na penzioneri Strumica

Akcent na rabotata na klubovite

Sobranie na ZP na op{tina Saraj

Novi uslovi za rabota

REKLAMIPENZIONERplus mart 2010 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus mart 201012

Masnotii {to `ivot zna~atMnogumina smetaat deka mastite

se {tetni po zdravjeto na ~ovekot,no toa e taka ako nepravilno se kon-sumiraat. Fakt e deka site masti nese lo{i po zdravjeto i ne treba dase otka`uvame od niv, bidej}i bezniv na{iot `ivot ne e vozmo`en!Esencijalnite masnotii ja namalu-vaat opasnosta od kancer, srcevizaboluvawa, alergii, artritis, ek-cem, depresija, zamor, infekcii.Zatoa vnimavajte va{ata ishrana dasodr`i hrana so esencijalni masno-tii, kako {to se onie koi se sodr`atvo semkite od tikva, orevite, bade-mite, ribata, koi ne samo {to }eobezbedat hranlivi materii neop-hodni za zdravjeto, tuku }e ja podob-rat i op{tata sostojba na organiz-mot. Dve najva`ni esencijalni masnikiselini (EFA) se omega kiselinite:omega-3 (alfa-linolna kiselina) iomega-6 (linolna kiselina), koi seod presudno zna~ewe za zdravjeto nasrceto i na celoto telo.

Omega-3 (alfa-linolinska kise-lina) koi gi ima vo mrsnata riba,kako lososot, sku{ata i sardinitago {titat kardiovaskularniot sis-tem, ja namaluvaat opasnosta odsrcevi bolesti i go namaluvaat ho-lesterolot. Va`ni se i za varewetona hranata i rabotata na crevata.Ribinoto maslo so svoite dodatocie va`en izvor na poluzasiteni mas-ni kiselini omega-3, koi igraatklu~na uloga vo mnogu vitalni pro-cesi vo teloto. Mo`e preventivnoda dejstvuva, bidej}i go namaluvarizikot od sozdavaweto na trombo-vite vo krvta i go spre~uva talo-`eweto na mrsnite naslagi na krv-

nite sadovi. Isto taka e doka`anodeka so redovnata upotreba ribino-to maslo pomaga vo spre~uvaweto nainfarktot. Osven toa, mo`e da dej-stvuva antivospalitelno i dobro zazglobovite i za ko`ata. Istra`uva-wata isto taka uka`uvaat deka ome-ga-3 masnite kiselini mo`e da jaubla`at {izofrenijata za 25 % i dapomognat vo lekuvaweto na dislek-cijata kaj decata.

Omega-6 koi gi ima vo maslinovo-to i son~ogledovoto maslo, igraatva`na uloga vo rabotata na nervitei imunolo{kiot sistem, ja odr`uva-at ramnote`ata na vodata vo orga-nizmot i go reguliraat holestero-lot. Teloto ja pretvora vo gama-li-nolilna kiselina (GLK), za da pro-izvede materii nare~eni prostag-landini, koi ja odr`uvaat funkcija-ta na kletkite i tkivata. Maslino-voto maslo e edno od najdobriteizvori na omega-6, sodr`i linolnakiselina i GLK, koe{to teloto gopretvora vo prostaglandin, koj regu-lira mnogu funkcii. Dejstvuva anti-vospalitelno vrz tkivata i zglobo-vite i so toa pomaga vo ubla`u-vaweto na problemite predizvikaniod artritisot. Korisen e vo leku-vaweto na dermatitisot i egzemata,za ubla`uvaweto na simptomite nadepresija, PMS i problemite pov-rzani so menopauzata. Go ima vokapsuli, a prepora~anata koli~inae 1000 miligrami tripati na den.

Nau~nicite koi vr{ele ispituva-wa na Bostonskiot univerzitet ve-lat deka ishranata koja e mnogu si-roma{na so masnotii ne e dobra zazdravjeto. Vo nea ~esto nema dovol-no esencijalni masni kiselini. Is-

tra`uvaweto, isto taka, uka`uvadeka licata so nisko nivo na esen-cijalni masni kiselini vo krvtaimaat nedostatok na HDL, dobriotholesterol, koj za{tituva od srcevibolesti.

Hrana {to gi sogoruva mastiteIako mastite ako pravilno se ze-

maat, mu koristat na ~ovekot, gole-mi koli~ini na natrupani masti voorganizmot go uni{tuvaat normal-niot `ivot i zdravjeto. Za nivno so-goruvawe va`na uloga ima fizi~ka-ta aktivnost, no i nekoi vidovi hra-na. Eve nekoi od niv:

@ito: Le{nicite i `itoto sod-r`at ogromno koli~estvo magnezium,koj ja pottiknuva razmenata na mate-riite vo organizmot. So toa se zgo-lemuva potro{uva~kata na energija,a na toj na~in se tro{at i mastite ine doa|a da nivno talo`ewe. Drugizvor na magnezium e i kvalitetnamineralna voda, koja treba da se piesekojdnevno.

Ananas: Ananasot ima isklu~i-telno dejstvo vo organizmot. Tojsodr`i ogromno koli~estvo biosos-tojki, a go ima i va`niot enzim bro-melin, koj ja pottiknuva razmenatana materiite, kako i razgraduva-weto na mastite. Ovoj tropski plodgo pottiknuva izla~uvaweto na te~-nostite od organizmot so {to se za-tegnuvaat vrzivnite tkiva. Brome-linot e aktiven samo vo sve`otoovo{je, pa zatoa se prepora~uva dase jade zrel ananas, koj sodr`i imnogu vitamini.

Cveklo: Cvekloto go pottiknuvametabolizmot i e osobeno va`no zasogoruvaweto na mastite. @elezotoi folnata kiselina go sni`uvaatnivoto na masnotiite vo krvta i natoj na~in se odbegnuva nivnoto ta-

lo`ewe. Najdobar na~in da se isko-ristat hranlivite sostojki od cvek-loto e negoviot sok da se izme{a sosok od portokal ili morkov, zatoa{to vitaminot S go pottiknuva dej-stvoto na `elezoto vo organizmot.

Papaja: Ova egzoti~no ovo{je ebogato so zdravi aktivni sostojki.Papajata e najbogata so vitaminot S,koj go zabrzuva razgraduvaweto namastite i osloboduvaweto od {tet-nite sostojki, taka {to se prepora-~uva za poefikasno otstranuvawena mrsnite sloevi.

Crn piper: Sigurno ste zabele-`ile deka koga }e izedete ne{toluto, vi stanuva `e{ko i naglo seprepotuvate. Toplinata e mnogu po-lezna zatoa {to ja podobruva cirku-lacijata, gi otvora porite i ja pot-tiknuva razmenata na materiite,ne{ta koi{to se mnogu korisni voprocesot na razgraduvaweto na mas-tite. Pokraj crniot piper, sli~novakvo dejstvo imaat i za~inite kari,~ili i crveniot piper, koi se mnogupozdravi od solta i treba redovnoda se konsumiraat.

Celer: Celerot ima specifi~envkus i sodr`i mnogu eteri~ni maslai kalium, koi go zabrzuvaat vare-weto na hranata i razmenata na ma-teriite.

Za podobro zdravje konsumirajtei jabolki, grozje i bademi

Jabolko: Jabolkite i ostanatiteprodukti bogati so rastvorlivivlakna, popoznati kako pektin, mno-gu pomagaat vo namaluvaweto na ho-lesterolot. Francuskite istra`u-va~i nabquduvale grupa sredove~nizdravi ma`i i `eni vo ~ija voobi-~aena ishrana dodavale dve do trijabolka dnevno vo tekot na eden me-sec. Rezultatite bile deka LDL ho-

lesterolot se namalil kaj 80 % odpacientite, a kaj polovinata od nivpove}e od 10 %. Isto taka, do{lo dozgolemuvawe na korisniot holeste-rol. Interesno e deka jabolkite po-ka`ale podobar efekt kaj `enite,kaj edna od niv holesterolot se na-malil duri za 30 otsto. Nau~niciteja ispituvale smesata bogata sorastitelni vlakna koja ostanuva popraveweto sok od jabolki. Od ovaamasa napravile kola~i koi po tri-pati dnevno im bile davani na kon-trolnata grupa, pa holesterolot kajniv se namalil za prose~ni 7%.

Grozje: Poznato e deka onie {topijat 1-2 ~a{i vino, poretko zabo-luvaat od kardiovaskularni boles-ti i `iveat podolgo. Za{titniotefekt na vinoto koga e vo pra{awekardiovaskularniot sistem se pri-pi{uva na soedinenieto nare~enoresveratol, za koe japonskite is-tra`uva~i doka`aa deka mo`e da jaspre~i arteriosklerozata kaj `i-votnite, a go ima pove}e vo crnotovino.

Bademi: Bademite se bogati somasnotii (vo 30 grama bademi ima 13grama masti). Edno ispituvawe po-ka`alo deka lu|eto koi konsumiraatbademi, orevi i kikiriki najmalku{est pati nedelno, prose~no `iveatsedum godini pove}e od ostanatite ikaj niv se zabele`eni pomal brojproblemi so srceto. Tie sodr`atizobilstvo od mononezasiteni mas-ni kiselini koi go namaluvaat ho-lesterlot i na toj na~in preventiv-no vlijaat na kardiovaskulatornitebolesti. Bogati se i so vitaminot E,kalcium (30 grama bademi obezbedu-va okolu 10 % od dnevnite potrebiza ovoj mineral), koj isto taka, e ko-risen za srceto.

Podgotvila: M. Paunova

Zdru`enieto na penzionerite"Kisela Voda” - Skopje, prekurazni aktivnosti vlijae za za-

~uvuvawe i podobruvawe na zdrav-jeto na svoite ~lenovi i nivnitebra~ni drugari. Vo ramkite na Zd-ru`enieto, preku Izvr{niot odbori Komisijata za zdravstvo i soci-jalni pra{awa se sproveduvaatprogramski zada~i.

Komisijata za zdravstvo i soci-jalni pra{awa od ova Zdru`eniesorabotuva so Komisijata za zdrav-stvo pri Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija vo ak-tivnosti naso~eni kon Ministerst-voto za zdravstvo, Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe, Fondot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe idrugi op{testveni strukturi zapra{awa povrzani so zdravjeto napenzionerite. Vo 2009 godina doSZPM dostaveni se viduvawa zanajva`nite pra{awa i potrebi napenzionerite za podobruvawe nazdravstvenite uslugi. Za zaedni~kipotrebi napraveno e anketno istra-`uvawe vo aptekite na teritorijatana Zdru`enieto vo koja se sogledaaraspredelenosta na aptekite na te-renot i snabdenosta so lekovi socel da se napravat potrebni inter-vencii za podobruvawe na sostojbi-te. Po primerot na SZPM i ZP “Ki-sela Voda” potpi{a spogodba za so-rabotka so Op{tinskata organiza-cija na Crveniot krst “Kisela Voda”so cel da se prezemaat zaedni~kiaktivnosti za pomo{ na penzione-rite preku preventivni pregledi,zdravstveni edukativni predavawai delewe paketi so prehranbeniproizvodi ili obleka i drugi huma-nitarni aktivnosti.

Vrz osnova na godi{niot plan sepravat periodi~ni kampawi prekukoi se izvr{uvaat zada~ite vo siteogranoci i nivnite klubovi za dne-ven prestoj, a po potreba i vo drugiprostori. Sekako spored potrebatai vo vonredni situacii se izvr{u-vaat i zada~i koi ne mo`ele da bi-dat predvideni, a se zna~ajni za zd-ravjeto na penzionerite.

Gri`ata kon ~lenovite koi pov-remeno zapa|aat vo pote{ka soci-jalna situacija se iska`uva preku

programski i vonredni zada~i zasocijalna pomo{. Poradi ograni~e-nite finansiski sredstva Zdru`e-nieto spored principot na soli-darnost ima opredeleno kriteriumispored koi im se pomaga na najzagro-zenite. Taka, sekoja godina vo ram-kite na planiranite sredstva odbuxetot na Zdru`enieto se isplatu-va ednokratna pari~na pomo{ pr-venstveno na ~lenovite koi poradivlo{uvawe na zdravjeto imale go-lemi finansiski izdatoci za leku-vawe. Ednokratna pari~na pomo{ sedodeluva i na penzionerite-~leno-vi so najniski penzii zaradi soci-jalna potkrepa. Za taa namena vo

2009 godina dodelena e vkupna sumaod 160.000 denari.

Druga forma na socijalna potkre-pa na penzionerite so niski penziie ispra}awe na rekreacija i zak-repnuvawe vo rekreativniot centarKatlanovo so celosno ili polovi~-no pokrivawe na pansionskite tro-{oci.

Najgolemite aktivnosti za pre-vencija na opredeleni zaboluvawakoi redovno se planiraat i sprove-duvaat vo ova Zdru`enie se sodr-`at vo kampawite za merewe na {e-}erot vo krvta i krvniot pritisok

pridru`eni so zdravstveno vospit-ni soveti, edukativni predavawa ipi{ani tekstovi (letoci). Tri pativo godinata se sproveduvaat takvimerewa neposredno vo sredinata na`iveewe na ~lenovite, odnosno vosite klubovi za dneven prestoj.Statistikata vo svetot i kaj nas po-ka`uva, deka, kako posledica nadolgotrajno prisustvo nereguliranvisok krven pritisok ili zgolemenonivo na glikoza vo krvta nastapuva{tetno vlijanie vrz mnogu organi ifunkcii na organizmot (rizik fak-tori) {to doveduva do skratuvawena `ivotniot vek i prerana smrt.Medicinskite nauki, koi razvile

sovremeni metodi na lekuvawe s¢u{te kako mnogu zna~ajno prepora-~uvaat deka e najkorisna prevenci-jata na ovie zaboluvawa, a dokolkutaa ve}e ne dala rezultati toga{ emnogu va`no nivnoto rano otkriva-we i soodvetno lekuvawe.

Sogleduvaj}i gi sostojbite i pot-rebite kaj ~lenovite Zdru`enietoodvojuva zna~itelni sredstva zaovie preventivni pregledi prekukoi mo`e rano da se otkrijat po~e-tocite na hroni~nite bolesti. Takavo tekot na 2009 godina napravenise okolu 2500 poedine~ni pregledi

za merewe na krven pritisok i kon-trola na nivoto na glikozata vokrvta, prosledeni so medicinskosovetuvawe i preporaki. Pregledi-te se vr{eni bez ograni~uvawe napravoto na pregled za sekoj penzio-ner ili bra~en drugar. So analizana naodite od pregledite konstati-rano e deka, od vkupno pregledanitekaj 26% slu~ai ima zgolemena koli-~ina na glikoza vo krvta, dodeka odvkupno pregledanite kaj 38% slu~aiima krven pritisok povisok od nor-malnite vrednosti (maksimum 140/90mm `ivin stolb). Prepora~ano e voogranocite vo ramkite na redovniteaktivnosti da se organiziraat edu-kativni predavawa za prevencija irano otkrivawe na dijabetesot, kakoi za podigawe na svesta kaj ~leno-vite za redovni pregledi kaj mati~-

niot doktor. Posebno e prepora~anoza onie penzioneri koi imale naodna zgolemen {e}er vo krvta ili ve-}e koristat lekovi protiv dijabe-tes, da ne ja ~ekaat slednata besp-latna kampawa za merewe {e}er odZdru`enieto tuku toa da go pravatpo~esto samostojno ili kaj mati~ni-ot doktor. Pregledi i edukacija napenzionerite vr{ena e i vo sora-botka so Op{tinskata organizacijana Crveniot krst Kisela Voda.

Posebno za odbele`uvawe e sora-botkata so Ministerstvoto za zdra-vstvo i Fondot za zdravstveno osi-

guruvawe pri {to za penzioneritevo Dra~evo, Sopi{te i Lisi~e, bes-platno se obezbedeni 280 komplek-sni preventivni pregledi za kont-rola na zdravstvenata sostojba (me-rewe {e}er vo krvta, krven priti-sok, visina i te`ina).

Po preporaka od Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Make-donija, Komisijata za zdravstvo vodenovite 30 i 31 maj 2009 godina sevklu~i vo aktivnosti so Sojuzot nagra|ani so dijabetes na Makedonijavo specijalniot karvan za podigawena svesta za problemot i na~inot naprevencija na dijabetesot, koj be{estacioniran na plo{tadot Makedo-nija vo Skopje. Gra|anite (i penzio-nerite) mo`ea da se sovetuvaaat, dapopolnat pra{alnik i da go sogle-daat mo`niot rizik, no i da dadatpotpis za poddr{ka na Rezolucijatana Obedinetite nacii za borbataprotiv dijabetesot. Vo funkcija naedukativno-informativni aktiv-nosti nameneti za site gra|ani (vk-lu~itelno i povozrasnite grupi koise i najzasegnati) bea napraveni:besplatni merewa na {e}erot vokrvta, besplatni konsultacii solekar za zdrav na~in na ishrana istil na `iveewe. Karvanot se sos-toe{e od namenski preureden i pod-gotven avtobus - podvi`na eduka-tivna rabotilnica so nekolku vnat-re{no dobro isplanirani rabotnipoliwa, {ator vo koj se vr{e{e me-rewe na {e}er i davawe lekarskisoveti i {ator vo koj se vr{e{eedukacija za pravilna podgotovka naartikli za ishrana i nivna degusta-cija. Karvanot ima globalen karak-ter i vo izminatite tri godini imaposeteno ~etiri kontinenti i mnogumesta vo svetot, sega vklu~uvaj}i goi Skopje.

Da napomeneme i toa deka na po-~etokot na esenta 2009 godina, do-biena e donacija od 100 vakcini (sovrednost od 40.000 denari), protivsezonskiot grip od akademik d-r@an Mitrev, sopstvenik na speci-jalnata bolnica “Filip Vtori”.Vakcinite se raspredeleni vo siteogranoci na penzionerite sporeddadenite spisoci od pretsedateli-te na nivnite odbori

d-r Ilija Gligorovpretsedatel na Komisijata

za zdravstvo pri ZP "Kisela Voda” Skopje

Soveti za ishranata

Komisija za zdravstvo

Gri`a za zdravjeto na penzionerite

Crveniot krst na Republika Ma-kedonija na 17 mart odbele`a

65 godini od denot na formirawe-to. Po toj povod bea organiziranipove}e manifestacii niz Repu-blikata. Sve~ena akademija seodr`a vo Skopje na koja prisustvu-vaa golem broj volonteri i gostiod vladini institucii, pretstav-nici na Me|unarodniot komitet naCK, od Me|unarodnata federacijana dru{tvata na CK i CP, ambasa-dori od nevladini organizacii, idrugi. So svoi pretstavnici be{ezastapen i Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite na Makedonija, kojima sklu~eno Memorandum za so-rabotka i vzaemna poddr{ka soCrveniot krst na Republika Makedonija.

Na akademijata pozdravna re~ ima{e pretse-datelot na Republika Makedonija \orge Ivanov, a za

uspe{niot razvoj na Crveniot krst vo Makedonijazboruva{e d-r Mil~o Trajkov, pretsedatel na ovaazna~ajna humanitarna organizacija.

PANORAMAPENZIONERplus mart 2010 13

\ \

Topol proleten den. Stoev vo dvorot i im sevoshituvav na prvite proletni cve}iwa igo vdi{uvav nivniot opoen miris. Naedna{

iznenadeno se svrtev na zborovite od }erka mi:- Koja e ovaa nepoznata `ena {to se gu{ka so

dedo?! Zo{to pla~at i dvajcata?- Pra{aj go dedo ti, toj }e ti ka`e. So bavni, stare~ki ~ekori, dvajcata dojdoa do

masata, sednaa i pak se pregrnaa. Vnukata sed-na do svojot dedo i so netrpenie ~eka{e da jaslu{ne prikaznata za nepoznatata `ena, zapregratkite i za solzite.

- Ova e mojata bratu~etka Projka, koja so svo-jot soprug Sande ^ur~inski i semejstvoto `ive-at vo Avstralija. Drugoto }e go slu{ne{ od nea.

Eve {to ni raska`a Projka: - Pred ~etirieset godini so mojot ma` zami-

navme od Makedonija vo dale~nata Avstralija,vo potraga po poubav i posre}en `ivot. Napornorabotej}i steknavme imot, se izrodija decata,gi izrasnavme, stasaa i vnu~iwa. Be{e te{ko,no najte{ka be{e nostalgijata i tagata za na{i-te, koi ostanaa vo Makedonija. Se slu{avme,pi{uvavme pisma i si pla~evme, nie tamu, tietuka... Koj ne go po~uvstvuval ova mo`ebi i te{-ko }e razbere. I taka minuvaa godinite, ete inie ostarevme... Sega sme slobodni i mo`emekoga sakame i po~esto da doa|ame.

Razgovorot te~e{e spontano so mnogu pra-{awa i odgovori. Na solzite kako da podzabo-ravivme. Bidej}i i jas sum penzionerka gi pra-{av kako `iveat penzionerite vo Avstralija.

- Vo Avstralija, mo`e da se re~e, penzione-rite `iveat ubavo. Organizirani se vo make-donski penzionerski dru{tva, no Makedonciima i vo avstraliskite i vo internacionalnitedru{tva na penzioneri. Dru{tvata imaat Sob-ranie, Ivr{en i Upraven odbor. Se sostanuvaatedna{ mese~no, no ako ima potreba i po~esto.Penzionerite vo Avstralija patuvaat besplat-no so voz, avtobus i so brod. Isto taka ne pla-}aat registracija za voziloto koe go poseduva-at. Imaat i drugi beneficii. So dru{tvataodime na organizirani krstarewa po okeanot.Odime i na zaedni~ki izleti na koi se slu{amakedonska pesna i se igra makedonsko oro. Isite tie aktivnosti se besplatni! Edna{ ne-delno se sobirame v crkva. Za starite lica zakoi nema koj da se gri`i, se gri`i dr`avata.Pritoa, ako ne e dovolna penzijata, za smestu-vawe i drugite tro{oci, tie penzioneri davaat

odreden procent od svojot imot. Dr`avata impru`a za vozvrat smestuvawe, medicinska idruga nega i se {to im e potrebno za `ivotot daim bide poudoben i posre}en. Ubavo e da si pen-zioner vo Melburn, vo Avstralija. A, tuka, kako`iveat penzionerite tuka?

I ka`av deka i kaj nas penzionerite se orga-nizirani sli~no, vo zdru`enija. Deka odime inie na izleti. Deka imame sportski natprevarii folklorni revii. Deka penziite iako ne segolemi se barem redovni, a imame i drugi po-godnosti, no spored misleweto na pove}eminapenzioneri smetame deka gri`ata od strana nadr`avata treba da bide pogolema, osobeno tre-ba da im se obrnuva pogolemo vnimanie na sta-rite lu|e po selata!

- Da bidam iskrena mene mi e najubavo vo Ma-kedonija. Mnogu ja sakam Makedonija i se {to emakedonsko. Mnogu se raz`alostivme koga ~uv-me za po`arot vo Bigorski. Bevme tamu i doni-ravme 200 dolari. Bevme i vo Bawata Bansko ina decata tamu im odnesovme televizor. Sumpla~ela koga im ja vidov radosta vo nivnitedetski o~iwa. Imav vpe~atok deka prosto ne imse veruva{e deka i niv im se nasmevnala sre-}ata.

Dadovme i 200 dolari za manastirot Bogoro-dica Pre~ista kraj Ki~evo. Posetivme i drugikulturno-istoriski i sveti mesta vo na{iovroden kraj. Vo Avstralija mnogu ni nedostigarodnoto mesto, zatoa za rodninite, prijatelitei poznajnicite dadovme ru~ek vo crkvata "Sve-ti Kiril i Metodi” koja e izgradena 1972 god. odstrana na majka mi, vo izletni~koto mesto \u-ri{te vo blizina na Sveti Nikole. Za crkvatadonesovme i kazan vo koj }e se prigotvuva hra-na, kako i drug pribor.

No, denovite se broeni. Skoro }e zamineme voAvstralija. Ja pro{etavme Makedonija, pomog-navme kolku mo`evme, se dru`evme i toa }e nedr`i do idnata poseta. Im blagodarime na siteza golemata qubov {to ni ja darija i pridone-soa na{iot prestoj da bide poubav i povesel.Odime, no naskoro pak }e dojdeme. Na site, a po-sebno na starite lu|e vo Makedonija im po`e-luvame dobro zdravje, spokojno i dostoinstvenoda go izodat krajot na patot na `ivotot.

So voshit gi slu{avme zborovite na ovaa `e-na, za nea i za nejziniot soprug Sande, lu|e sodve tatkovini, lu|e koi vo svoeto golemo srce go~uvaat spomenot za rodniot kraj i imaat mnoguqubov i dobrina za site.

Vukica Petru{evapenzioner od Sv. Nikole

Lu|e so golemo srce

Ako dewe ve odnese patot niznaselbata Radi{ani, na ago-lot pome|u ulicite "Skoevska#

i "Petko Jan~evski# mnogu e verojat-no deka vo dvorot na barakata, naedna blaga padinka, }e go zdogleda-te noviot penzioner Van~o Dimitrovkako ne{to "~epka” vo dvorot, o~ig-ledno, baraj}i rabota, a ako - ja na-{ol, i taa go na{la nego. Sednuvasamo ako treba da zavr{i nekoja se-de~ka rabota: da kasne ne{to ili dapro~ita. Mnogu ~esto ja izvr{uvaodgovornata "zada~a” odgleduvawevnuci, no ako ne go pravi ni ednotoni drugoto, a sepak sedi, toga{ si-gurno niz glavata mu pominuvaat mu-zi~ki ritmi i melodiski linii. Ako,slu~ajno pak, tamu naidete no}e, voniedno vreme, }e zabele`ite svetlona negoviot prozorec. Nema da zgre-{ite ako pomislite deka Van~o paksi na{ol rabota: tvori. Nema da bi-de nikakvo ~udo ni ako preku denili docna nave~er go sretnete kako{eta niz naselbata ili niz radi-{anskite ridovi. Seriozno gi sfa-til sovremenite preporaki za zdrav`ivot a, bi rekol i deka {etaj}i igi otvora vratite na inspiracijata,bidej}i kako {to e poznato za krea-tivnosta nema nitu rabotno vreme,nitu pak taa bara specijalni rabot-ni uslovi.

Ako zapo~nete razgovor, naj~esto,}e po~ne so neizmerna qubov da vizboruva za "najubavoto” mesto nasvetot, seloto Zrnovci, vo blizinana Ko~ani. Inaku Van~o, odbral dase zanimava so, kako {to lu|eto ve-lat, "najubavoto” ne{to so muzika.Iskreno taka mislam iako, za voljana vistinata, i najubavoto ne{to akoti stane profesija, ponekoga{ nosinervozi i razo~aruvawa i gubi odsvojata ubavina. No, muzikata e tol-ku blagorodna {to uspeva da giizbri{e i najneprijatnite ne{ta koi

vo sekoja profesija, pa i vo muzika-ta, za `al gi ima. Inaku so muzikatago "zarazile” muzi~ki obdareniteroditeli. Eve {to za sebe raska`u-va na{iot nov kolega penzioner,

veli poznatiot kompozitor na det-ski, zabavni i narodni pesni, Van~oDimitrov:

- Mojata profesionalna karierakako muzi~ar se odviva{e paralel-no na dva koloseka. Po zavr{u-vaweto na Muzi~kata akademija voSkopje se vrabotiv kako muzi~ki no-vinar vo Makedonskoto radio, kade{to go do~ekav i penzioniraweto.Paralelno so muzi~koto novinar-stvo, komponirav popularna muzika,najprvo zabavna, a podocna i novafolk-muzika - se se}ava noviotpenzioner Van~o.

- Od novinarskiot del na mojataprofesionalna biografija, slu{a-telite na Makedonskoto radio mo-`ebi }e se setat na emisiite:"Odberete si melodija na nedelata”,"Muzi~ka rabotilnica”, "Makedonskapop-scena”, "Muzi~ka vitrina” i, mo-`ebi najmnogu onaa {to e "najtaze”,"Evergrin klub”, koja ja rabotev voposlednite ~etiri godini od mojot

raboten sta`. Imav ~est da bidamkomentator na prviot direkten pre-nos na Makedonskoto radio na edenod festivalite Pesna na Evrovizi-jata. Be{e toa vo Zagreb, na Evrosong1990, koga pobedi Toto Kutuwo sopesnata "Evropa zaedno”. Tamu bevsvedok na prvata blokada od stranana Grcija zaradi na{eto ustavno

ime. Imeno, belgiskiotpretstavnik Filip Lafon-ten na festivalot se prija-vil so svojata kompozicija"Makedonka” no, pod priti-sok na gr~kiot delegat, nas-lovot be{e smenet. A bevmes¢ u{te vo Jugoslavija! No,na plo~ata koja peja~ot ni japodeli podocna stoe{eoriginalniot naslov!

Vo mojata novinarska bi-ografija se i 15-te prenosina finalnite ve~eri naMakfest, stotina recenziina festivali, xez-koncer-ti, stotici intervjua so pe-ja~i, kompozitori, muzi~a-

ri, producenti... U{te pred moetovrabotuvawe kako novinar po~navda komponiram, najprvo zabavna mu-zika, a potoa i nova folk-muzika itoa trae do denes i }e trae vo moiteidni penzionerski denovi i godini.Imam osvoeno mnogubrojni nagradire~isi na site na{i festivali, a senadevam deka }e osvojuvam nagradi ivo idnite, a i kako penzioner, kakou~esnik na folklornite revii inatprevari, koi Sojuzot na zdru`e-nijata na kompozitori na Makedoni-ja gi odr`uva sekoja godina. Se na-devam deka na tie revii }e slu{namnekoja od moite najpoznati zabavnikompozicii: "Ka`i ne{to draga”,"Kowi brzajte”, "Qubovta e ~a{atenka”, "No}ta e stvorena za grev”,...ili pak od narodnite: "@etvarskaqubov”, "Prikazna za Angelina”, "]eti dojdam na Veligden” i mnogu dru-gi.

Mojata dolgogodi{na aktivnost

kako kompozitor na popularna muzi-ka mi pomogna denot na odewe vopenzija da go do~ekam i do`iveam iso radost i so olesnuvawe. Naed-na{, u{te vo prvoto penzionerskoutro, kako so vol{ebno stap~e bevosloboden od stresot koj e voobi~a-en koga radionovinarot brza zaPladnevniot radiovesnik ili zadrugite informativni emisii, dadonese informacija, izjava, snim-ka... Da donese osvrt ili recenzijana muzi~ki nastan koj zavr{il dla-boko vo no}ta. A toa trae{e, bukval-no, do posledniot moj raboten den. Isega naedna{, ne me "brkaat” neod-lo`ni raboti, rokovi, termini, da-tumi. Naedna{, mo`am da si go orga-niziram vremeto kako {to mi odgo-vara, slobodno, penzionerski! Ona{to najmnogu go posakuvav mo`am dago ostvaram sega, da i se posvetampove}e na mojata najgolema qubov:komponiraweto. I navistina, zakratko vreme napi{av dve melodii.Zna~i, na muzikata, na edinstvenataumetnost na koja "pra{ina ne pa|a”,sega mo`am mnogu pove}e da i seposvetam. Se nadevam, i odnapredse raduvam {to sega i kako penzio-ner }e prodol`am da tvoram.

No, pokraj tvoreweto i komponi-raweto, imam u{te mnogu raboti {tosakam da gi napravam. Podolgo vre-me rabotam na kniga - monografijaza edna od najzna~ajnite li~nosti namakedonskata muzika, Dragan \ako-novski - [pato. Sobiram materija-li, dokumenti, fotografii, snimamiska`uvawa i se}avawa na negovidrugari od detstvoto, muzi~ari, pe-ja~i... Mo`ebi nekoj od ~itatelitena ovie redovi }e ponudi fotogra-fija, dokument, informacija ili{to i da e {to }e bide korisno zaknigata na na{ata muzi~ka legenda,[pato. Kolegi penzioneri, ve poka-nuvam na sorabotka, ve pokanuvam sorabota da si gi razubavime penzio-nerskite denovi. Isto taka imam`elba da pro~itam u{te mnogu knigi

od svetskata i posebno od makedon-skata literatura na koja sakam da iposvetam pove}e vreme, za{to ima-me navistina golem broj na odli~nipisateli koi sozdavaat kvalitetnaliteratura. Makedonskiot roman ese poprisuten i pokvaliteten. Imamnamera da gi vidam site na{i poz-na~ajni manastiri, da gi posetam si-te interesni turisti~ki mesta. Toaso mojata sopruga, isto taka ve}epenzionerka, odamna sme go ispla-nirale i sekako }e go ostvarimeza{to, iako male~ka, na{ava Make-donija, za `al, malku ja poznavame.Mo`ebi toa e taka zaradi brzototempo na `ivot, no sega muzi~ki ka-`ano `ivotot na{ }e dobie nov ubavara`man: penzionerski. Se razbira,kako i sekoj sre}en dedo, }e minuvammnogu pove}e vreme so moite vnuk ivnuka, se podgotvuvam i za pro{iru-vawe na mojata familija so u{teedna snaa, pa potoa i u{te vnu~iwa.Se nadevam deka i mojot dvor voidnina }e bide u{te poneguvan i po-ubav, a }e gi za~estam i pe{a~ewataso sosedite - rekreativci od Radi-{ani, me|u koi s¢ pove}e ima i pen-zioneri.... Vo tie na{i pro{etki,doznav za Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite na Makedonija, zafolklornite revii, za na{iot pen-zionerski vesnik "Penzioner plus” iza u{te mnogu drugi raboti povrzaniso penzionerskiot `ivot.

Se na se, mo`e da se re~e, deka sozadovolstvo gi minuvam moite pen-zionerski denovi posveten na mnoguraboti {to gi sakam, a najsre}en mepravi faktot {to moeto muzi~kotvore{tvo prodol`uva i ponatamu.Ednostavno ka`ano, za dosada nitumo`e nitu smee da stane zbor - kat-egori~en e Dimitrov.

Da mu posakame ubavi penzioner-ski denovi na na{iot nov kolega,uspe{no tvorewe, no i anga`man vopenzionerskite muzi~ki aktivnosti!

Mile Serafimovski

Tvoreweto prodol`uva

Mnogu ne{ta ~ovekot mo`at da go nap-ravat sre}en. Sozdavaweto umetni~-ki rakotvorbi im nosi radost i sre}a

na onie koi gi izrabotuvaat, no i na onie{to imaat mo`nost da u`ivaat vo nivnata-ubavina, vo rasko{ od boi i tanteli, bogat-stvo od motivi i razni izrabotki. Seto toani go ovozmo`i na{ata sogovorni~ka Cve-tanka Bojaxievska, penzionerka od Tetovo,koja okolu osum godini `ivee vo Skopje.

Skromnosta e edna od nejzinite doblesti.Se nama~ivme za da ja ubedime da napravi-me prilog za nea. Veli, rabotam kako i mno-gu drugi `eni. Ama nie se uverivme deka nej-zinite rakotvorbi se vistinska retkost,deka se isklu~itelni.

Preku niv Cvetanka na najdobar na~in jaizrazuva spremnosta za neguvawe na na{atabogata tradicija i kultura, so cel da im jadobli`i na mladite generacii. Nepostoimotiv {to taa ne mo`e da go prenese na svo-ite veziva i pletiva. Duri i starite tante-li postari od eden vek {to gi nasledila,uspe{no gi vgradila vo svoite vezeni i ple-teni rakotvorbi.

Ne interesira{e kolku e te{ko, odnosnokolku vreme e potrebno za da se izrabotiedna rakotvorba. Cvetanka ni ka`a deka akoporano gi izrabotuvala za dve sedmici, de-neska, zaradi nekoi zdravstveni problemi,i e potreben eden mesec. No vremeto ne go

meri, va`no e da raboti da se ~uvstvuvasrekno i zadovolno. Nekojpat drugaruva soknigata, saka da pro~ita ubava kniga, no

sepak rakotvorbite i odzemaat najmnoguvreme. Ne gleda televiziski serii, ne znaeda sedi, koga }e gi zavr{i doma{nite rabo-ti i se posvetuva na svojata kreativna rabo-ta.

Ja pra{avme Cvetanka dali nekoj od se-mejstvoto poka`al interesirawe za ona {totaa go raboti. Ni raska`a deka na site im sedopa|a, sinot iako e ma{ko se odu{evuvakoga gi gleda. Vnucite pobarale na nivniterabotni masi da im stavi po edna prekrivkaizrabotena od vrednite race na nivnata ba-ba. No, iako site se voodu{eveni od prek-

rasnite rakotvorbi, zaradi preza-fatenost, ne se vklu~eni vo izra-botka na takvi ili sli~ni.

Edinstveno }erkata koja e geo-detski in`ewer, onolku kolku {toi dozvoluvaat obvrskite, i pomagavo prenesuvaweto na motivite naplatno, no i samata ima izrabotenoedna slika so peperutka, a podgot-vuva nekoi cve}iwa...

Koga gi spomenavme motivite, dadodademe deka preku rakotvorbitena penzionerkata Bojaxievska,silno pulsira duhot na minatoto,vrednoto narodno tvore{tvo. I nesamo na na{iot narod. Motivite nanejzinite rakotvorbi ne potsetu-vaat na ona {to pred pove}e dece-nii se sozdavalo vo Makedonija,Ungarija, Turcija, Italija i vo dru-gi zemji.

Mnogubrojnite rakotvorbi na CvetankaBojaxievska sekako se svedo{tvo za mnoguneprospieni no}i, za sedmici i meseciispolneti so vezewe i pletewe, no i za mno-gu radosti. Za{to kako {to ni re~e:

- Nema pogolema radost od momentot ko-ga }e go oformite cvetot ili celiot bu-ket, koga }e go ispletete i posledniotred od tantelata. Nema pogolema radostod onaa koga od iglite }e iznikne gotova-ta postelnina, prekrivka, perni~e...

Radosta be{e i na{a i na onie retkitekoi imaat mo`nost da u`ivaat vo nivnatarasko{na ubavina.

Cvetanka Ilieva

Treto doba ukraseno so vez i tantela

\

REKLAMI PENZIONERplus mart 201014

- Dedo daj stotka, na televizija ka`aa }e vija poka~at penzijata?- Eve ti, a kolku?- Apri-li-li-li, dedo! A mo`eli da ne ti javratam?- Mo`e. - ]e ja ~uvam za koga }e bide vistina!- Mo`e, mo`e ama samo neka e pobrzo, zo{tosum mnogu star!

****- Mamo, ja vidov kom{ikata kako se gu{ka soeden nepoznat ~ovek.- Lele, i?!- Apri-li-li, mamo! Ne be{e nepoznat, tatobe{e!

****- Kato, svekrvati re~e ve}e nema da ti doa|a.- E, arno de! Ubava vest. ]e te ~estam. - Ne se raduvaj, si zaboravila deka denes eprvi april, denot na {egata!

ZABAVAPENZIONERplus mart 2010 15

Edna lisica namirisalasirewe, mleko i meso vo ednaov~arska koliba. Vlegla niztesniot prozorec i tolkumnogu se najala, {to potoa, sopoln stomak, ne mo`ela daizleze.

Kraj prozorecot minala idruga lisica i ja sovetuvalada po~eka nekoe vreme dode-ka i se sobere stomakot.

- Lele, a {to }e se slu~iako se vratat ov~arite soku~iwata? - pra{ala prvatalisica.

- Ako se vratat tie, znae{{to }e se slu~i, {to me pra-{uva{ mene! - i odgovoriladrugata lisica.

Lakomata lisica

M.T.

\

\

10 pronajdoci koi poteknuvaat od islamskiot svet

Verojatno mnogumina ne znaete deka mnogu ne{ta bez koidenes ne bi mo`ele da `iveeme doa|aat tokmu od musliman-skite zemji i kultura.

1. Hirurgija - okolu 1.000 godina n.e., slavniot doktor AlZahrawi ja objavil ilustriranata enciklopedija za hirurgija od1500 stranici, koja vo Evropa bila koristena kako medicins-ki prira~mik vo slednite 500 godini. Me|u mnogute svoiizumi, Al Zahrawi isto taka prv izvel carski rez i ja napravilprvata pinceta.

2. Lete~ka ma{ina - Pronao|a~ot Abbas ibn Firnas bil prva-ta li~nost koj nepravil takvo ma{ina koja navistina poleta-la. Vo 9 vek toj ja dizajniral konstrukcijata koja potsetuvalana ptica. Vo svojot slaven obid vo blizina na Kordoba vo[panija, Firnas poletal, no nabrzo se sru{il i go povredilrbetot. Negoviot dizajn nesomneno bil inspiracija za itali-janskiot umetnik i pronao|a~ Leonardo da Vin~i stotina godi-ni podocna.

3. Univerzitet - Vo 859 godina princezata Fatima al-Fihri goosnovala prviot univerzitet koj dodeluval diplomi vo maro-kanskiot grad Fes. Nejzinata sestra ja osnovala sosednataxamija i bil formiran kompleksot al-Qarawiyyin (xamija iu~ili{te). Se u{te funkcionira i posle 1200 godini, potse-tuvaj}i gi lu|eto deka znaeweto i {koluvaweto e osnova naislamskata tradicija.

4. Algebra - Ovoj termin doa|a od persiskiot matemati~kitraktat “Kitab Al -Jabr Wa l-Mugabala” koj poteknuva od 9 vek ivo prevod bi bil “Kniga za promisluvaweto i balansiraweto”.Izgradena vrz osnovite na gr~kiot i hindu sistem, algebratabila edinstven sistem za broevi i geometrija, i toga{ i sega.

5. Optika - Mnogu od najva`nite pronajdoci od optikatadoa|aat od islamskiot svet. Okolu 1000 godina al-Haithamdoka`al deka lu|eto objektite gi gledaat taka {to svetlina-ta se reflektira od niv i doa|a vo okoto. Na toj na~in gipobil prethodnite Euklidovi i Ptolomejovi teorii, koitvrdele deka samoto oko emitira svetlina. Golemiot musli-manski fizi~ar isto taka go otkril fenomenot camera obscu-ra, koj objasnuva kako okoto ja gleda slikata, kako i povrzanos-ta na nervite vo okoto so mozokot.

6. Muzika - Mnogu od muslimanskite muzi~ari imale gole-mo vlijanie vo Evropa. Me|u instrumentite koi stignale odBliskiot Istok se nao|aat lirata i rehab - prethodnik namodernata violina. Modernite muzi~ki skali isto takavle~at poteklo od arapskata azbuka.

7. ^etka za zabi - Navodno samiot prorok Muhamed ja popu-lariziral upotrebata na ~etkata za zabi okolu 600-tata god-ina. Koristej}i se so gran~e od drvoto Meswak, si gi ~istelzabite i go osve`uval zdivot. Supstanci sli~ni na Meswak sekoristat vo modernite pasti za zabi!

8. Lost - Mnogu od osnovite na modernata avtomatika, prvpat bile upotrebeni vo muslimanskiot svet. Pretvoraj}i gorotaciskoto dvi`ewe vo linearno, lostot ovozmo`uva ednos-tavno podigawe na te{ki predmeti. Izumot mu se prepi{uvana Al-Jazari od 12 vek, a molskavi~no se ra{iril okolu svetot,nao|aj}i primena od velosipedot do motorot so vnatre{nosogoruvawe.

9. Bolnica - Bolnicite kakvi {to gi poznavame denes, somedicinski personal i specijalni sali, doa|aat od Egipet od9 vek. Prviot takov medicinski centar, bila bolnicata Ahmadibn Tulun osnovana vo 872 godina vo Kairo. Ovaa institucija imobezbeduvala besplatna nega na site onie na koi im bilapotrebna, obi~aj baziran na muslimanskata tradicija da sevodi gri`a za bolnite. Od Kairo takvite bolnici ponatamu sera{irile po islamskite zemji i niz celiot svet.

10. Kafe - Ovoj pijalok bez koj mnogumina ne mo`at da si gozamislat denot, za prv pat se konsumiral vo Jemen. Kafeto impomagalo na Sufi-misticite da ostanat budni vo tekot nano}nata molitva. Posle toa bilo preneseno vo Kairo i brzo sera{irilo niz muslimanskite zemji. Vo 13 vek kafeto stigna-lo do Turcija, no vo Evropa pristignalo duri vo 16 vek prekuvenecijanskite trgovci.

K.S.A

ZANIMLIVOSTI

\

IIIIMMMMEEEETTTTOOOO NNNNAAAAPPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAATTTTAAAA

NNNNAAAAFFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

ABEBEABEBEBEKILABEKILA “KALORIJA““KALORIJA“ GOSPODARGOSPODAR

(GR^.)(GR^.) SKANDISKANDI AMPERAMPER NA[ANA[ANEGACIJANEGACIJA

ATLETI-ATLETI-^AROT^AROTJACEKJACEK

MUZA NAMUZA NAPEEWETOPEEWETO

AMER. KOMAMER. KOM--PANIJA ZAPANIJA ZA

GRAMOGRAMO--FONSKIFONSKIPLO^IPLO^I

BAWI VOBAWI VOITALIJAITALIJA

LITARLITAR

KISELINAKISELINA

PA\AWEPA\AWE

LITERATUR.LITERATUR.OBIDOBID

POTKO@ENPOTKO@ENLOENLOEN

IZRASTOKIZRASTOK

@ITELKA@ITELKANA ASIRINA ASIRI--

JAJAGRAD VOGRAD VO

INDONEZ.INDONEZ.

IZVIKIZVIK[TO[TO

IZRAZUVAIZRAZUVABOLKABOLKA

VIDVIDVODNAVODNAPTICAPTICA

SOYIDANSOYIDANBREGBREG

POLUSKAP.POLUSKAP.KAMENKAMEN

ARTISTKATAARTISTKATAMASARIMASARI

@ENSKO@ENSKOIMEIME

VOLTVOLT

LICE [TOLICE [TO@IVEE VO@IVEE VOMANASTIRMANASTIR

TOMETOMEARSOVSKIARSOVSKI

MAGAREMAGARE(RAZG.)(RAZG.)

ZASILENZASILENMOTORMOTOR

HIMNAHIMNASTARSTAR

@ITEL NA@ITEL NAMEKSIKOMEKSIKO

LIK ODLIK ODOPERA NAOPERA NA

VERDIVERDI

RADIUSRADIUSIMETO NAIMETO NAARTIST-ARTIST-

KATAKATA[EPARD[EPARD

PREDLOGPREDLOGSTARASTARA

UNGARSKAUNGARSKAMERKA ZAMERKA ZADOL@INADOL@INA

MARKAMARKARUSKIRUSKI

AVTOMOB.AVTOMOB.@. IME NA@. IME NA

GALENOGALENO

EVREJSKIEVREJSKIMISTICIZ.MISTICIZ.

IME ZAIME ZAGRADOTGRADOTVODENVODEN

VRV NAVRV NAKILIKILI--

MANXAROMANXARO@ALOSEN@ALOSEN

KREM ZAKREM ZATORTATORTATRUDTRUD

LEON FUKOLEON FUKOGRAD VOGRAD VOZAPADNAZAPADNAMAKEDO-MAKEDO-

NIJANIJA

OKAOKAFRAN. KOMFRAN. KOM--

POZITORPOZITORPOLPOL

PODZEMNOPODZEMNO@IVOTNO@IVOTNOGRAD VOGRAD VOGRCIJAGRCIJA

@. IME NA@. IME NAGALENOGALENO

VIDVIDSPORTSKISPORTSKI

^AMEC^AMEC

REKA VOREKA VOVELSVELS

PRVIOTPRVIOTMITSKIMITSKILETA^LETA^FREDFREDASTERASTER

FRANKOFRANKONERONERO

INIC. NAINIC. NAAVTOMOB.AVTOMOB.RAGACONIRAGACONI

IRSKA TVIRSKA TVPRVAPRVA

SULTANOSULTANO--VA @ENAVA @ENA

GR^KAGR^KABO@ICA NABO@ICA NAODMAZDATAODMAZDATAPROROK ODPROROK OD

S. ZAVETS. ZAVET

VID CRVVID CRVVID KRAVID KRA--

TOK FRAN.TOK FRAN.ME^ME^

SKRATENSKRATENPOTPISPOTPIS

NA TOJNA TOJNA^INNA^IN

PASKALPASKAL

EL SADATEL SADAT

HIMNAHIMNA

SKANDISKANDI DAR ODDAR ODBO@ESTVABO@ESTVA

GLAVENGLAVENGRAD NAGRAD NA

BANGLADE[BANGLADE[

FRAN.FRAN.HRONI^ARHRONI^AR

ADONADON

ARTISKATAARTISKATAREMIKREMIK

“TEHNI^KI“TEHNI^KINOKAUT“NOKAUT“

GRAD VOGRAD VOUNGARIJAUNGARIJA

VASILVASILATANASOVATANASOV

PRVATAPRVATABUKVA ODBUKVA ODAZBUKATAAZBUKATA

URED ZAURED ZAPRIEM NAPRIEM NA

RADIORADIOBRANOVIBRANOVI

IMETO NAIMETO NANA[ PRENA[ PRE--

RODBENIKRODBENIKKR^OVSKIKR^OVSKI

VID SPORTVID SPORT

SKANDI

ISKRAISKRAVOSPALEVOSPALE--

NIE NANIE NAAORTATAAORTATA

NEPODVI@EN DELNEPODVI@EN DELOD MOTOROTOD MOTOROT

INIC. NA [AHISTOTINIC. NA [AHISTOTTIMANTIMAN

VIDVIDDRVENDRVEN

SADSAD

INGEINGEILINILIN

KRSTOZBOR

Humor

VIDICI PENZIONERplus mart 201016

Denovive Pravno ekonomski-ot sovet na IO na SZPModr`a pro{irena sednica

na koja se razgleda nacrtot naNacionalnata strategija za starilica, kako i predlog Zakonot zazdru`enija i fondacii. Na sed-nicata prisustvuva{e i ZoranBla`evski, sovetnik od Minis-terstvoto za trud i socijalna po-litika.

Po uvodnite napomeni {to gidade pretsedatelot na SovetotNikola Nikolovski, vo disku-sijata u~estvuvaa Qup~o Janev,\or|i Trp~eski, Mom~ilo Mar-kovski, Vasko Kaleski, AlekoPetanovski, Du{ko [urbanov-ski, Pavle Velkovski, Gor|iSerafimov, Nikola Stojanov-ski, Krsto Angelovski i StamenFilipov. Ednodu{na be{e oce-nata deka materijalot e kvali-tetno podgotven i vo evropskistil, deka vo globala se opfate-ni penzionerskite potrebi, a po-detalno treba da se preciziraprioritetot za realizacijata vo

narednite deset godini. Se pred-lo`i vo Sovetot za sprovedu-vawe na Nacionalnata strategijada ima i pretstavnik od SZPM,kako najmasovna i najaktivnapenzionerska organizacija. Po-sebno be{e naglasena potrebataod izgradba na domovi na penzio-neri, otvorawe na centri i klu-bovi i deka treba da se vodi po-golema gri`a za podobruvawe navkupniot standard na starite li-ca.

Vo vrska so dosega{nata ras-prava za predlog Zakonot zazdru`enija na gra|ani i fondaciiuvodni napomeni dade StamenFilipov, a vo diskusijata Du{-ko [urbanovski, Aleko Petano-vski, Mom~ilo Markovski, Ni-kola Nikolovski, Vasko Kales-ki i Dragi Argirovski se zalo-`ija SZPM da bide vklu~en vodebata za novite zakonski re{e-nija, da ima posebna glava ili dase donese poseben Zakon za pen-zionersko organizirawe.

A.D.

Pro{irena sednica na Pravno ekonomkiot sovet na SZPM

Vo fokusot - Nacionalnatastratergija za stari lica

Koga vo Zdru`enieto na penzionerite Tetovo }ese spomne imeto na Sofija Simovska, vedna{ sedobivaat soznanija za edna od najaktivnite

~lenovi. Nema akcija vo tetovskoto zdru`enie na pen-zioneri, a da ja nema i Sofija. A koga se vo pra{aweaktivnosti na `enite penzionerki, toga{ prvoto mes-to e povrzano za imeto na ovaa aktivistka. ]e dobieteinformacija deka e pretsedatel na Aktivot na `eniteod koja pozicija u~estvuva na mnogu kulturno-zabavninastani, sportski natprevari, izleti i ekskurzii.

Sofija Simovska e i ~len na Nadzorniot odbor na Sobranieto na SZPM.- Najlesno e otkako }e se stekne{ so pravo na penzija da se povle~e{

vo "miren `ivot”. Na nas penzionerite, osobeno `enite vo semejstvatani se otstapuva-kujnata i vnucite. Jas imam {est vnu~iwa, a o~ekuvam isedmo. Dobro e {to se opredeliv vaka da gi pominuvam penzionerskitedenovi. Sigurno semejnite obvrski mi se na prvo mesto, no imam vremei za aktivnosti vo SZPM. Na toj na~in, znae~ki gi u`ivam plodovite natrudot od rabotniot vek, - ni zboruva{e Sofija Simovska.

Na{ata sogovorni~ka `ivee vo tetovska Brvenica, a postojana relacija ie doa|aweto do Tetovo. Toa ne e nikakva pre~ka da gi izvr{uva prezemeniteobvrski, da bide organizator na op{tinski sredbi ili u~esnik narepubli~ki, da se vklu~i vo sportski natprevari, osobeno vo disciplinatavle~ewe ja`e, vo koja disciplina, zaedno so drugite sou~esni~ki, imaosvoeno golem broj prvi mesta i nagradi.

Sofija Simovska pravo na penzija steknala vo 1998 godina. Vo svojot ra-boten vek pominala 35 godini, site vo kombinatot “Teteks”. Za natprose~niostvaruvawa, disciplinata vo rabotata i nesebi~nosta, vo 1984 godina jadobila najvisokata op{tinska nagrada “19 Noemvri”, a ima dobieno i prvo-majska nagrada i Povelba.

- Iskreno, toa bea migovi na sre}a i zadovolstvo, na gordost i dos-toinstvo. Ovaa presti`na nagrada be{e privilegija za najuspe{nite.Migovite {to gi do`ivuvav pri dodeluvaweto na nagradata }e miostanat vre`ani za celiot `ivot. I sega, kako penzioner, koga giprelistuvam napi{anite sodr`ini i koga se prisetuvam na ovoj nastan,vo mene se budi ~uvstvo na sre}a, - veli Simovska.

So svojot raboten uspeh, nagradata i priznanijata i aktivnostite po pen-zioniraweto, Sofija Simovska, e primer za po~it.

Gojko Eftovski

Sofija Simovska

Nekoga{ najdobar rabotnik- denes aktiven penzioner

Me|u najaktivnite ogranoci vo ZP Vinica eogranokot vo selo Jakimovo. Vo nego ~le-nuvaat 86 penzioneri, a pretsedatel e

\ur|ena Aleksova. Taa e i ~len na IO na ZP Vinicai ~len na pretsedatelstvoto na Aktivot na `eni-penzionerki.Ovaa `ena aktivist vlo`uva golemtrud vo site tela kade {to ~lenuva. Poznata e posvojot anga`man, koj kako da ne i dozvoluva da osta-ree. Taa pretstavuva ubav primer za aktivna pen-zionerka, ne samo vo seloto, tuku i vo ZP Vinica.Nejziniot entuzijazam i upornost i ovozmo`uvaat seda stigne, sekoja postavena zada~a da ja zavr{i.Taka \ur|ena uspea u{te vo esenta ~lenstvoto da gosnabdi so ogrevno drvo. A toa e samo eden od mnogute primeri!

Pokraj {to e op{testveno aktivna, \ur|ena e i dobra doma}inka, `ena sovedar duh, pozitivna li~nost.

Taa e edna od inicijatorite i za sredbite vo Penzionerskiot dom voVinica, sekoj ~etvrtok vo 17 ~asot, kade se odvivaat i realiziraat osmis-leni aktivnosti, kako i edna od inicijatorite za formirawe Klub na pen-zioneri vo selo Jakimovo.

Takva e \ur|ena, sekade prva, sekade prisutna. Svojata vedrina i opti-mizam im gi prenesuva i na drugite.

A. Bogatinovski

Penzionerka - aktivist

Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite na Op{tina Re-sen odr`a pro{irena sednica

so pretsedatelite na ogranocite odResen i Prespa na koja be{e razgle-dana i usvoena programata za rabotavo 2010 godina zaedno so finansis-kiot plan. Op{ta ocenka be{e dekaProgramata e ambiciozna, otvorenaza dopolnuvawe i izmenuvawe sosodr`ini i aktivnosti koi }e gi ba-

ra vremeto i potrebite na ~len-stvoto.

Akcent se dade na gri`ata za po-dobruvawe na naru{eniot `ivotenstandard na penzionerite prekuiznao|awe na~ini za olesnuvawepri nabavka na ogrevni drva iliprehrambeni artikli na rati, soaktivno u~estvo na zdru`enieto ka-ko garant i posrednik pri naplata-ta. Pritoa be{e konstatiran nei-zedna~eniot stav na inspekciskiteslu`bi pri tuma~eweto na odredbi-te od Zakonot za zdru`enija na gra-|ani i fondacii od edna strana i

zakonite za personalen danok, zadobivka i DDV od druga strana.

Sekcijata na `eni zaedno so orga-nizacijata na `eni od Resen vo oviete{ki ekonomski uslovi {to ja pot-resuvaat Prespa so problemi naplasman na jabolkata, preku zaed-ni~ka humanitarna akcija obezbedi-ja i dodelija 160 novogodi{ni poda-roci na deca i lica so posebni pot-rebi vo u~ili{tata vo Prespa, vo

Centarot za dnevenprestoj na vakvite decavo Resen, kako i na tie{to `iveat vo svoited o m o v i - s e m e j s t v a .Isto taka tie uspeajada obezbedat pogolemakoli~ina na hrana,ovo{tie i obleka {togi vra~ija na {titeni-cite smesteni vo Zavo-

dot za rehabilitacija na deca voBawa Bansko kraj Strumica, so {tobe{e prodol`ena vospostavenatasorabotka so ovaa institucija za-po~nata od pred ~etiri-pet godini.Za ovaa cel zdru`enieto celosno gofinansira{e prevozot, a na smetka-ta na ovaa institucija donira{e30.000 denari sopstveni sredstva.

So finansiskiot plan za 2010 go-dina se planira u~estvo so iznos od30.000 vo obnovata na opo`areniotmanastir Sv.Jovan Bigorski i drugihumanitarni akcii.

M. Prculovska

Humanitarna pomo{ od ZP Resen

Kniga zasega{nite i idni penzioneri

Zaminuvaweto vo penzija zamnogunina pretstavuva periodkoj ozna~uva kraj na eden ubav

aktiven period. Za mnogumina pen-zioniraweto e povrzano so nega-tivni asocijacii i misli. A zo{to?Zo{to odeweto vo penzija da ne sepovrzuva so po~etok na edno dobavo koe }e se ima vreme za sebe. De-ka toa e po~etok na godini vo koimo`e da mu se posvetite i da gopravite seto ona {to e sodr`anovo me~tite i soni{tata, daslikate, da pi{uvate, da odgledu-vate cve}e...

- Penzioniraweto ne e pasivenperiod od ~ove~kiot `ivot, tukunaprotiv. Taka e kaj nas, no u{tepove}e e taka vo svetot, vo raz-

vienite zemji i op{testva, koise pove}e stanuvaat svesni zamo}ta na populacijata od tretotodoba, svesnost deka aktivnostana penzionerite i starite licase potpira na `ivotnoto is-kustvo, na mudrosta, - veliArgirovski niz svoite napisipomesteni vo knigata.

“Moeto ime e penzioner” e knigatokmu za takvite, aktivnite pen-zioneri, koi utroto go do~ekuvaatso radost, na koi denot im e kratokza seto ona {to bi sakale da gopravat. Ovaa sedumnaesetta po redpublicisti~ka kniga na novinaroti publicist Dragi Argirovski,pretstavuva viduvawe na penzio-nerskiot `ivot od eden pozitivenagol, no gledawe na ne{tata bez dabide eliminirana realnosta. Sopravo mo`e da se re~e deka kniga-ta e oda na `ivotot vo tretotodoba. Sekoj napis, sekoja prikaznae eden primer kako `iveat pen-zionerite i {to treba da se na-pravi za niven podobar standard ikvalitet na `iveewe. Ova se~etiva nameneti za sega{nite iidni penzioneri, za veteranite natrudot, koi i vo poodminati godinine gi napu{ta mlade{kiot elan i`elbata za tvorewe.

- Vo knigata se pomesteni~etiva i napisi koi sum gi sobi-ral i pi{uval so qubov i po~itkon site penzioneri i postarilu|e, moi drugari, prijateli,rodnini, sorabotnici - }e re~eza svojata najnova kniga avtorot.

K.S.Andonova

Me|unarodniot den na `enitevo zdru`enijata na penzione-rite vo na{ata dr`ava e od-

bele`an so razni sve~enosti, dru-`ewa, humanitarni akcii i drugiprigodni manifestacii. Na 16-tata

po red tradicionalna sredba vo re-storanot “[ampion “ vo Radovi{prisustvuvaa okolu 450 penzionerkiod Tetovo, Veles, Strumica, Gosti-var, [tip, Kavadarci, Negotino,Sveti Nikole, Valandovo i gradotdoma}in. Vo imeto na Aktivot na`enite-penzionerki, gostite gi po-zdravi pretsedatelkata BorkaKrsteva, a za zna~eweto na prazni-kot zboruva{e Jovan Evtimov, pre-tsedatel na Zdru`enieto na penzi-onerite. So prigodni zborovi naprisutnite im se obratija i grado-na~alnikot na Radovi{ d-r RobertVelkov i pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski. Sredbata be-{e mnogu dobro organizirana i minavo prijatna atmosfera, so muzika iora.

Na sve~enosta vo Ohrid vo prisu-stvo na gradona~alnikot Aleksan-dar Petreski, pretsedatelot na Iz-

vr{niot odbor na ZP \or|i Trp~eskii drugi gosti referat za zna~ewetona 8-mi mart podnese Ru`a Bales-ka, pretsedatelka na Aktivot na`eni-penzionerki. Be{e izvedena ibogata muzi~ka programa vo koja

u~estvuva{e i peja~kata gru-pa “Raspeani Ohri|anki”, apoetski tvorbi pro~itaapenzionerkite Liljana Po-poska, Ristana Meruxeska iMarinela Jovanovi}. Za na-juspe{na i najaktivna penzi-onerka be{e proglasena Ru-`a Baleska.

Gradona~alnikot Petres-ki informira{e deka godi-nava }e po~ne da se gradi

Dom za stari lica vo Ohrid, kakodonacija na Vladata na [vajcarija.

Vo ~est na praznikot vo Zdru`e-nieto na penzionerite vo [tip se

odr`a sredba so najdobrite akti-viski od oblasta na kulturata isportot. Pretsedatelot na zdru`e-nieto Mihail Kralev na pove}ek-ratnata pobedni~ka na Republi~ki-te sportski natprevari VeraOgwanova i podari {ahovska tabla.

K.S.-C.S.

Osmomartovsko odbele`uvawe

Zdru`enieto na penzioneri odKavadarci ostvari zabele-`itelni rezultati, osobeno

na sportski plan. Sekoja godina votekot na mesec mart zapo~nuvaatpodgotovkite i se vr{i selekcijana ekipite i poedincite po dis-ciplini.

Kako podgotovki slu`at i spor-tskite sredbi so penzionerite odKo~ani, kako prvaci po discipli-ni od isto~niot i povardarskiotregion. Samo so dobri podgotovkimo`at da se o~ekuvaat dobrirezultati na jubilejnite 15-ti

Republi~ki sportski natprevarivo 2010 godina.

Vo sporedbaso predhodnitegodini, zgole-men e i intere-sot na penzio-nerite za ko-ristewe na pa-rticipacija od20% {to ja da-va ZP Kavadar-ci za odmor,poto~no baw-sko klimatsko

lekuvawe, iako brojkata na ko-risnici seu{te ne e zadovolitel-na.

F.K.

Aktivni penzioneri sportisti