P R O M O C I J A Z D R A V J A N A D E L O V N E M M E S T U

Tanja Maljevac * coach in psihodinamska psihoterapevtka Mito Šinkovec * osebni in kondicijski trener, svetovalec za prehrano

MTA coach, MTA karierni coach

ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (ZVZD-1)

6. člen promocija zdravja na delovnem mestu

9. člen temeljna načela pri izvajanju ukrepov 4 alineja – humanizacija dela s prilagajanjem dela posamezniku 7 alineja – razvijanje celovite varnostne politike

24. člen nasilje, trpinčenje, nadlegovanje, psihosocialno tveganje

PSIHOSOCIALNA TVEGANJA (IDTS instrument, ZRC SAZU) - absentizem, - fluktuacija, - prezentizem, - izgorelost, - poklicni stres, - težave pri usklajevanju dela in osebnega življenja PSIHOSOACIALNA TVEGANJA VKLJUČIT V SPLOŠNO OBVLADOVANJE TVEGANJ! ESENER 40%

MEDNARODNI OKVIR – LISTINE, DEKLARACIJE • Ottavska listina (1986) - preventiva oz. salutogeneza po psihosocialnem modelu (ne zdravljenje po

biomedicinskem modelu) – telesu se doda še psihološki del in obravnavanje v širšem družbenem kontekstu v katerega je posameznik postavljen

- predlaga delovanje na nivoju politik, medresorskih in strateških partnerstev, ustvarjanje podpornih okolij za promocijo zdravja ter aktivacijo skupnosti in ustvarjanje možnosti za zdrave izbire posameznikov

• Bangkoška listina: globalno zdravje (2005)

• Luksemburška deklaracija (2007) Workplace Health Promotion (WHP) - skupen trud delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi na delovnem mestu! Cilj lahko dosežemo s kombinacijo: - z izboljšanje delovnega okolja in organizacijskih pogojev, - s promoviranjem aktivne participacije, - s podpiranjem osebnostnega razvoja!!!!

EuroHealthNet (EHN)

EU agencija za varnost in zdravje pri delu - OSHA

Evropska komisija (European Commision)

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev - Eurofound

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Evropska mreža za promocijo zdravja v delovnem okolju (The European Network for Workplace Health Promotion)

Evropska fundacija za kakovostno upravljanje (European Foundation for Quality Management)

Mednarodna organizacija za delo (International Labour Organization)

Inštitut za dostojanstvo na delovnem mestu (Workplace Dignity Institute)

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Inšpektorat RS za delo

Zdravniška zbornica Slovenije

NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje

GZS

72 % Slovencev izpostavljenih stresu na delovnem mestu; slabši rezultati le v Grčiji in Cipru! EU povprečje je 51%

kampanja Zdravo delovno okolje 2014-2015: Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta pod pokroviteljstvo OSHE Vodnik po kampanji - viri: Npr. Stress Prevention at Work Chechpoints (ukrepi), strategija Sobane (participacija), SOS na delovnem mestu (SLO, praktični nasveti), CINDI, Čili za delo. http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/kampanje/vodnik14.pdf

MDDSZ poziva, da se začnemo ukvarjati z vzroki – slabo organizacijo dela, slabo upravljanjem in vodenjem.

STROŠKI ZA ORGANIZACIJE IN NACIONALNA GOSPODARSTVA EU • 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni zaradi stres in psihosocialnih tveganj, (OSHA; Raziskava o stresu na delovnem mestu, 2000).

• 2. prijavljena zdravstvena težava povezana z delom v EU (1. kostno-mišična obolenja), (Evropska skupnost, 2010. Health and Safety at Work in Europe (1999–2007).

Ocena: skupni stroški duševnih motenj v Evropi znašajo 240 milijard EUR /leto (Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu, Vodnik po duševnem zdravju s poslovnega vidika, 2009).

NEMČIJA • 53.000.000 bolniških dni, 28.000.000.000 €; na osebo 700 € letno, Vir: Telekom Nemčija

AVSTRIJA - 42% - psihosocialna tveganja razlog za predčasno upokojitev pisarniških delavcev

EKONOMSKE POSLEDICE NEZGOD PRI DELU IN BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V SLOVENIJI

• V letu 2009 smo zaradi začasne nezmožnosti od dela iz bolezenskih razlogov v Sloveniji izgubili skupaj 10.313.315 delovnih dni. Bilo je 21402 primerov poškodb pri delu in 31 smrtnih poškodb pri delu.

• 9.917.684.625 € oz. 2,8 % BDP.

Vir: UNIVERZA V LJUBLJANI MEDICINSKA FAKULTETA Katedra za javno zdravje, EKONOMSKI UČINKI POŠKODB V DELOVNEM OKOLJU , Ljubljana, marec 2011.

U Č I N K I P R O M O C I J E Z D R A V J A

Raziskave so pokazale, da vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 EUR zaradi manjših stroškov izostajanja od dela (OSHA).

• zmanjšana odsotnost z dela, fluktuacija, prezentizem, stres; znižanje stroškov, • izboljšanje zdravja; trendi, da bomo delali do 70 leta, • bolj zadovoljni posamezniki = so bolj motivirani, produktivni, kreativni,

inovativni, • zmanjšanje nesreč, poškodb, obolenj, • bolj pozitivna podoba podjetja …. dober glas in nagrade za najboljšega in

uglednega zaposlovalca, trajnostno naravnavo in družbeno odgovorno podjetje, • podjetja, ki vlagajo v varnost pri delu in promocijo zdravja so tudi bolj uspešna.

PROMOCIJA ZDRAVJA NE DELOVNEM MESTU

delodajalcev

delavcev

zdravstvenih služb

službe varnosti in zdravja pri delu

posameznikov

organizacije

organizacij

inštitucij

družbe posameznikov

SODELOVANJE multidisciplinarnosti

AKTIVNA UDELEŽBA

OPOLNOMOČENJE

TELO ČUSTVA

MISLI VEDENJE

INDIVIDULANOST – CELOVITOST

INDIVIDUALNI NIVO jaz

ODNOSNI NIVO jaz - ti

FUNKCIONALNI NIVO moje delo

ORGANIZACIJSKI NIVO NIVO podjetje

ORGANIZACIJA – CELOVITOST

INDIVIDUALNI UKREPI

IZBOLJŠANJA DELOVNEGA OKOLJA

IZBOLJŠANJA ORGANIZACIJE DELA

IZBOLJŠANJA NA NIVOJU DELOVNE ORGANIZACIJE

UKREPI – CELOVITA PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

PO LINIJI PREDPISOV ALI NAJMANJŠEGA ODPORA

Oblikovanje tima

(različne delovne skupine + strokovnjaki)

Analiza stanja in identifikacija tveganja oz. ocenitev potreb in pričakovanj

Obvestiti vse glede projekta! Zaupanje, možnost vključitve!

kaj si želimo spremeniti NE ČESA NE ŽELIMO in kaj smo pripravljeni narediti – IZRINITI NE DA SE!

Spremljanje in evaluacija – (krepitev potencialov in odstranitev motenj s feedbackom)

Določitev ciljev in prednostnih nalog. Dejavnosti povezati v en program!

Akcijski načrt – opredelitev korakov!

Obvestiti vse! Možnost vključitve!

PROMOCIJO ZDRAVJA KOT PROCES - SKOZI TIMSKI COACHING (lasten miselni proces, aktivacija potencialov, opolnomočenje)

• Preko tima predstavnikov (višje, srednje, nižje vodstvo, delavci, kadrovska), • Fokusne skupine, • Vprašalniki (npr. IDTS), • Mobilnih aplikacij, • Pregled podatkov (demografija, izostanki, fluktuacija, podatki zdravstvenih

pregledov).

Profil obremenitev: • na ravni posameznika • različnih poklicnih skupin • na ravni posameznih organizacijskih enot

1. ANALIZA STANJA

TVEGANJA – STRESORJI – NEGATIVNE DELOVNE OKOLIŠČINE

INDIVIDUALNI NIVO; ODNOS DO SEBE • telesno počutje • psihično počutje • emocije • strahovi • misli/kognitivni nivo • negativna prepričanja • nezadovoljstvo/neizpolnitev • osebnostne lastnosti

(perfekcionizem, potreba po kontroli, nefleksibilnost, kritičnost, ? reči ne! )

• drugo (razmere v osebnem življenju itd.)

DELO

INDIVIDUALNI NIVO; ODNOS DO SEBE • telesno počutje • psihično počutje • emocije • strahovi • misli/kognitivni nivo • negativna prepričanja • nezadovoljstvo/neizpolnitev • osebnostne lastnosti (perfekcionizem,

potreba po kontroli, nefleksibilnost, kritičnost, ? reči ne! )

• drugo (razmere v osebnem življenju itd.)

ODNOSI = MEDOSEBNI NIVO; ODNOS DO DRUGIH 1. nivo: • S kom? 2. nivo: • Kvaliteta in lastnosti odnosov (mnenja o drugih, konfliktni pogledi, kritičnost, dvoumno obnašanje, nezaupanje, tekmovalnost itd.)

INDIVIDUALNI NIVO; ODNOS DO SEBE • telesno počutje • psihično počutje • emocije • strahovi • misli/kognitivni nivo • negativna prepričanja • nezadovoljstvo/neizpolnitev • osebnostne lastnosti

(perfekcionizem, potreba po kontroli, nefleksibilnost, kritičnost, ? reči ne! )

• drugo (razmere v osebnem življenju itd.)

FUNKCIONALNI NIVO; ODNOS DO DELA • Vloge/naloge (jasnost, pričakovanja,

odprtost?, prepletanje?, konfliktnost) • Delovne zahteve (jasnost / sposobnosti,

izkušnje / vedenje, mnenje o delu in načinu dela / preobremenitev – skupinska dinamika! / vedno višje – konstantna najvišja učinkovitost?)

• Možnost kontrole / avtonomnost dela / odgovornost

(kombinacija visokih zahtev in nizke avtonomnosti! , odvisnost od drugih, naročniki itd.) • Možnost za uporabo veščin (sposobnosti,

izkušnje, prekvalificiranost ) • Raznolikost dela (enoličnost, multitasking,

odgovornost za druge) • Feedback / informacije • Timsko delo / vodenje • Učinkovitost / ocenjevanje učinkovitosti • Spremembe (prilagajanje novemu načinu

dela, učenje, novi postopki itd.) • Odsotnost / fluktuacija zaposlenih/

prezentizem • Način dela / razporeditev dela / urnik

PODJETJE = ORGANIZACIJSKI NIVO OZ. SKUPNOSTNI NIVO; ODNOS DO PODJETJA, SOCIALNEGA OKOLJA • Prostor / fizična varnost • Struktura podjetja / organizacijske

spremembe • Finance / posel (slabe razmere na trgu,

nespoštovanje dela arhitektov? itd).) • Delovna klima /skupinska kohezija

(kopičenje stresa ? itd.) • Pozicija / karierne možnosti • Vrednote / vizija / strategija (ali jo poznajo

vsi zaposleni?)

TVEGANJA – STRESORJI – NEGATIVNE DELOVNE OKOLIŠČINE

ORODJE ZA PREPOZNAVANJE OBREMENITEV NA DELOVNEM MESTU IN OCENA POKLICNEGA STRESA TER NJEGOVIH ŠKODLJIVIH POSLEDIC (inštrument IDTS)

Vir: Priročnik za uporabo IDTS, 2012, Šprah, Sedlar, Novak, Družbeno medicinski inštitut ZRC SAZU http://dmi.zrc-sazu.si/sl/strani/stres-na-delovnem-mestu#v

NAJBOLJ OBREMENJUJOČA PODROČJA IDTS

• Vloga in odgovornost v organizaciji – 3,6 % • Urnik dela (izmene, neprilagodljivost nepredvidljivost,

omejevanje zasebnega življenja) – 3,44 % • Delovna obremenitev, hitrost poteka dela (velika + ni

kontrole nad tem) 3,31 % • Organizacijska kultura (nizka raven podpore, neopredeljeni

organizacijski cilji, slabo obveščanje) - 3,02% • Nadzor - 2,39%

Vseevropska javnomnenjska raziskava : • 72 % vprašanih kot najbolj stresno dojema reorganizacijo delovnih mest in

negotovost zaposlitve, • 66 % število opravljenih delovnih ur oz. delovno obremenitev, • 59 % izpostavljenost nesprejemljivemu obnašanju, kot sta ustrahovanje ali

nadlegovanje. 51 % delavcev je poročalo, da je stres v zvezi z delom na njihovem delovnem mestu pogost. Približno vsak četrti delavec meni, da se stres na njegovem delovnem mestu ne obvladuje ustrezno. VIR: OSHA; Vseevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravju pri delu, 21. marec 2013.

R E Z U L T A T I E V R O P S K I H R A Z I S K A V

POTREBA, ŽELJA: • Želimo zmanjšati stres na delovnem mestu, • Povečati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, • Zmanjševanje kostno-mišičnih obolenj ali RSI. DOLOČITI MERLJIVE KAZALCE! • 3 sestanki na temo promocije, • izobraževanja 2x letno (time management, komunikacija), • telesna vadba za posameznike izven službe ali vadba na delovnem mestu, • delo zmanjšati iz 60 ur na 40 urni teden - zmanjšati prezentizem za boljšo učinkovitost, • 3 osebe opustile kajenje, • 2 osebi zmanjšali prekomerno težo, • enkrat na teden zdrava hrana, • usposabljanja za delo z novo opremo, • izdelava ali uporaba promocijskega materiala (bilteni OSHA).

2. CILJI

S.M.A.R.T CILJI

3. MOŽNI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ OZAVEŠČANJE / IZOBRAŽEVANJE /PSIHOSOCIALNA POMOČ

• Izobraževanje o zdravi prehrani, komunikaciji, sprostitvenih tehnikah, stresu, ergonomiji , gibanju/ zagotavljanje priložnosti za vseživljenjsko učenje delavcev (veščine, osebnostna rast). • Zagotavljanjem zunanje psihosocialne pomoči, svetovanja in usposabljanja za obvladovanje

stresa. • Podpora zaposlenih pri opuščanju kajenja, drog, alkohola, zdravil ali zmanjšanja prekomerne

teže, uporabi; ozaveščanje, programi itd. • Usposabljanja za delo z novo opremo, nove procese, postopke. • Omogočanje pogovora delavca, ki je deležen nadlegovanja na delovnem mestu s

predstavnikom odgovornem za izvajanjem promocije zdravja na delovnem mestu ali drugo odgovorno osebo določeno za to področje.

NA KAKŠEN NAČIN SE ZVIŠUJE NIVO OZAVEŠČENOSTI? a) Individualno. b) Različni mediji (glasilo, intranet, oglasna deska). c) Predstavnik podjetja, ki je bil na izobraževanju, naprej preda znanje. d) Odgovorna oseba (delodajalec, vodja skupine ipd.) povabi zaposlene na timske debate, kjer zaposleni predstavijo svoje mnenje in predloge (skupine do 10-12 oseb). e) Zunanji izvajalec.

TELESNA VADBA • Telesna vadba za posameznike izven službe. • Vadba na delovnem mestu. PREHRANA • Omogočanje redne zdrave prehrane (na delovnem mestu, zunanje – časovne omejitve).

MOŽNI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ

MOŽNI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ UKLJUČEVANJE ZAPOSLENIH, SODELOVANJE IN ORGANIZACIJSKI UKREPI

• Uvedba posebnih ukrepov za preprečevanje tveganj in zlorabe moči; usposobitev

zaposlenih za zgodnje prepoznavanje tveganj glede zdravja in zlorabe moči ter ustrezno ukrepanje.

• Vključevanje zaposlenih v ocenjevanje ogroženosti in oblikovanje preventivnih ukrepov npr. timski coaching ali delo v skupini sestavljeni iz različnih kadrov.

• Razvijati kulturo pohvale, strpnosti, varnosti in pravičnosti. • Omogočanje delavcem, da sodelujejo pri izboljšavah organizacije dela in delovnega

okolja; novo oblikovanje delovnih nalog; prerazporejanje nalog in odgovornosti; omogočanje gibljivega delovnega časa in prilagodljivih delovnih mest.

• Redni obhodi nadrejenih – pogovori s podrejenimi, odprta komunikacija.

MOŽNI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ OPTIMALNEJŠA IN UČINKOVITEJŠA ORGANIZACIJA DELA

• Razbremeniti posameznike, ki so najbolj obremenjeni in nagnjeni k izgorelosti;

redistribucija nalog – enakomerna obremenitev. Redistribucija monotonega dela. • Delo zmanjšati iz 60 ur na 40 urni teden - zmanjšati prezentizem za boljšo

učinkovitost. • Drugačna organizacija dela glede na nevrološki ustroj. • Avtomatizacija ponavljajočega dela. • Omogočanje gibljivega delovnega časa. • Za delovne naloge postaviti razumne roke in količino dela ali zagotoviti ustrezno

pomoč.

MOŽNI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ SPREMINJANJE ORGANIZACIJSKE KULTURE IN IZBOLJŠANJE NAČINA VODENJA

• Spreminjanje organizacijske kulture (izobraževanja in način dela; komunikacija, stili vodenja); najpomembnejše je izobraziti srednji vodstveni kader. • Stalno komuniciranje z zaposlenimi, pogovori nadrejenih z zaposlenimi - razvijanje timske organizacijske kulture ipd. • Jasna določitev norm in vrednot podjetja, jasna določitev posledic kršitve norm in

vrednot zavoda. • Odprava nejasnih opisov nalog, izboljšanje predvidljivosti delovnih postopkov,

zagotovitev celovite informiranosti o ciljih, pravočasno reševanje kadrovskih problemov ipd.

• Dovoliti da delavci uporabijo in pokažejo svoje znanje in spretnosti. • Delavci imajo možnost usklajevati svoje družinske obveznosti s poklicnimi (delovni čas,

uveljavljanje pravice do dopusta). • Zagotoviti pogoje za druženje sodelavcev, vključno s čustveno podporo, razumevanjem

in pomočjo med sodelavci. • Organizacija ''zdravih'' team bulidigov.

MOŽNI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ PROSTORSKI UKREPI • Urediti primerne prostore glede na dejavnosti (delovni prostor,

preoblačilnice, prostor za malico, telefonske klice, sestanke itd.). • Zvišati urejenost prostora. • Urediti skupne družabne prostore in spodbudno delovno okolje.

PRIMERI

LIDL • struktura; promotor zdravja in ambasadorji zdravja v poslovalnicah, • 2x letno dan zdravja - zdrav obrok vsakemu zaposlenemu, • 1x letno dan ambasadorjev, • vsakodnevni ohranjevalnik zaslona; vaje med delovnim časom, • Interni časopis – tematike kot so stres, sončenje, uživanje zadostne mere

tekočine, cepljenja, • vsaka enota ima vodni bar, vsak zaposleni dobi steklenico, • delavnice za odvajanje od kajenja.

• Letos tematika stresa: • timski coaching za identificiranje stresorjev, • analiza delovnega okolja z mobilno aplikacijo, • delavnice za upravo, ambasadorje in poslovalnice.

COMLAND, R-P ARHITEKTI, VITAPUR, MERKATOR, ZAVAROVALNICA MARIBOR, DHL itd.

KAKO?

• ”Je fina priložnost za podjetje in posameznika, da se na nek drug način spoznajo – sami s seboj in tudi med sabo.”

• ”Začeli smo se ukvarjat s svojim psihofizičnim stanjem. Drugo pa je to, da s temi coachingi začneš intenzivno razmišljat. Iščeš razloge zakaj tako reagiraš, se sam s sabo ukvarjaš in tako hitreje najdeš rešitve.”

• ”Fanj je, če te oceni ena nevtralna oseba. To ti več pove, te manj prizadene in si bolj pripravljen poslušat, ker ni osebno. Izrečeno vzameš konstruktivno, ker je kritika pozitivna in bolj objektivna. ”

• ”Vse skupaj je super psihofizična kombinacija. Potem res razumeš kaj pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Vsi mislimo da vemo kaj to je, ampak pravzaprav ne vemo.”

• ”Dobila sem veliko koristnih informacij o vplivu stresa na telo. Kako konkretno vplivaš z neko tehniko na fizično telo in psiho. Ker je tehnik veliko, je super, da se izpostavi najbolj učinkovite. Sem namreč taka, da prehitro obupam, če ne dobim hitro vidnih rezultatov.”

MNENJA O 5 TEDENSKEM PROGRAMU

Vedno več podjetij se udeležuje maratonov npr. Kolektor letos 600 zaposlenih na Ljubljanskem maratonu, 113 zaposlenih na kolesarskem maratonu Franja 2010.

DAVČNI VIDIK Kaj je boniteta? Zakonu o dohodnini – ZDoh-2. Ni boniteta: • plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, • plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, • plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu. • če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov in ugodnosti manjših vrednosti, ki jih

delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji. Davčno priznan odhodek po ZDDPO-2. • Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja. • Kdaj ni : - če niso opredeljeni v oceni varnosti in ne izhajajo iz zdravstvenih tveganj, - če se ne izvajajo med delovnim časom.

3. Ali lahko delodajalec od stroškov izvajanja promocije zdravja odbije DDV?

• Davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV na podlagi računov za stroške, kot so na primer: - pomoči pri kritju stroškov telesne vadbe zunaj delovnega časa, kot so članarine za športne klube ali središča za preživljanje prostega časa; - organizacije športnih dogodkov v podjetju; - tečajev sprostitve in zaupnega psihološkega svetovanja.

• Davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV za stroške, kot so na primer:

- zagotavljanje koles za vožnjo na krajših razdaljah znotraj velikega delovnega območja; - tečajev za pridobitev kompetenc za obvladovanje z delom povezanega stresa.

4. SPREMLJANJE IN OCENA

• raziskava o zadovoljstvu osebja, • spremljati opredeljene kazalce (fluktuacija,

produktivnost, stopnja izostajanja od dela). • oceniti finančne koristi programa promocije

zdravja na delovnem mestu, • sporočiti rezultate ocene, • zakaj sploh ocena: nadaljnje načrtovanje in

izboljšujte!

POGOJI ZA DELOVANJE SKUPINE • zaupanje, • iskren feedback, kjer ni strahu pred konfliktom in kritiko oz. neg posledicami, • odgovornost za svoj del, • občutek skupnosti in sodelovanja, kjer vsakdo šteje, • prebujanje potencialov vseh zaposlenih.

KAJ PA MOTIVACIJA? • vključenost, možnost izražanja, vplivanja, • finančno kriti programi izven službenega časa, • čas za udeležbo (masaž), • stimulacija za sodelovanje v timu.

1. Izobraževanje o spremembi življenjskega stila

2. Podporno okolje, ki promovira zdravje v organizaciji

3. Integracija z delovnimi procesi

4. Programi z namenom uravnovesiti delo in družino

5. Programi za spremljanje parametrov zdravja