VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO III | 28. OKTOBER 2011 | ŠTEVILKA 9 (21) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

IZ VSEBINE:

m Kolegij županov šestih občin na Sv. Ani 2

m Pravila za objavo predvolilnih sporočil v Ovtarjevihnovicah 2

m Program prireditev ob prazniku občine Lenart 3

m Zadovoljni s potekom obnove jurovskega vaškega jedra 4

m Uredili bodo infrastrukturo in cestne povezave v treh naseljih Benedikta 5

m Sprejeli rebalans proračuna občine Sv. Trojica 5

m Občina Sv. Ana dopolnila strategijo turističnega razvoja 6

m Velika prednost parcel v cerkvenjaški POC 7

m Temeljni kamen poslovno-proizvodnega objekta TBP Lenart 7

m Izvajanje načrtov za turistični prodor Slovenskih goric 7 – 8

m Znanje za razvoj, mladi, … 8 – 9

m Iz grozdja gre v (odlično) vino … 10

m 75 let nadškofa dr. Franca Krambergerja 12

m Zavod Hrastovec odprl Center starejših Hodoš 13

m Med ljudmi, iz naše dediščine 14 – 15

m Pestra kulturna jesen z mnogimi načrti 16

m Šport; za razvedrilo – izlet za direktorje in politike 17 - 19

m Javni poziv za nabor projektnih predlogov za LAS Ovtar 20

Trgatev pri Svetih Treh Kraljih zadnjo septembrsko nedeljoFoto: E. P.

Sv. Ana, 22. 10. 2011Foto: E. P.

m Nova naložba za prihodnost Slovenskih goric vTBP Lenart

m Obnova jurovskega trga zadovoljivo napreduje inže ponuja novo podobo

m Nova investicija – pridobitev za tri naselja inobčino Benedikt

m Z rebalansom višji prihodki in odhodki trojiškegaobčinskega proračuna

m Sv. Ana dopolnjuje strategijo turističnega razvojaobčine in regije

m Za parcele v POC Cerkvenjak ne bo treba plačatinovega nadomestila

Foto: E. P. Foto: R. T. Foto: E. P.

Foto: E. P. Foto: E. P. Foto: E. P.

Tokratni kolegij županov šestih občin izobmočja Upravne enote Lenart je bilsklican 10. oktobra na Sv. Ani. Dnevni

red, ki ga je podal predsedujoči, župan SilvoSlaček, je bil znova poln zanimivih tem, ki sonarekovale skupne odločitve.

Po pregledu zapisnika in realizacije sklepovprejšnjega kolegija je problematiko nabave av-tobusa za krvodajalske akcije županom pred-stavil prim. Gregor Pivec, dr. med, direktorUKC Maribor, s svojo ekipo. Normativne spre-membe znotraj EU namreč narekujejo UKCreorganizacijo dosedanjih krvodajalskih akcijna terenu. Po novem boste lahko kri oddali vustrezno opremljenem avtobusu, ki bo s trans-

fuzijsko ekipo mobilen na območju celotne SVSlovenije. Ker UKC za potrebno reorganiza-cijo ni prejel dodatnih finančnih virov, se je popomoč zatekel k občinam. Župani so si bilienotni, da je s strani države nekorektno pre-našati tovrstna bremena na občine, ki za kon-kretno zadevo niso pristojne; hkrati pa soizpostavili velik pomen in nujnost krvodajal-stva za našo družbo. Tako so sprejeli sklep, dapredlog UKC, po katerem bi vsaka občina zanakup avtobusa odštela pol evra na prebivalca,podajo v obravnavo na občinske svete.

V nadaljevanju kolegija je bila županom sstrani Razvojne agencije Slovenske gorice in

društva »LAS OVTAR Slovenskih goric« pred-stavljena problematika nadaljevanja projektasignalizacije, ki bo v fazi izdelave in postavitvepresegel začrtane finančne okvire. Župani sose odločili za izvedbo skupnega javnega naro-čila, s čimer pričakujejo pridobitev najugod-nejših ponudb za izvedbo. Oblikovali so setudi nekateri predlogi za skupne projekteobčin, ki se bodo pripravili za prijavo na raz-pis LAS-a za leto 2012.

Nato so se župani seznanili s predlogomskupne medijske platforme Local PRESS in sedogovorili za skupno delavnico, na kateri seprojekt predstavi konkretnim uporabnikom inse nato tudi izvede za poskusno obdobje.

Zatem so zavrnili pristop kprojektu prenove javne raz-svetljave, saj Ministrstvo zagospodarstvo v javnem raz-pisu ne nudi dovolj racio-nalnih spodbud, ki biomogočile finančno reali-zacijo projekta.

Na pobudo županovobčin Sveta Ana in Lenartso župani tudi spregovorilio skupnem projektu iz na-slova turizma, za prijavo na6. javni poziv Službe VladeRS za lokalno samoupravo

in regionalno politiko. Po pojasnilih predstav-nika MRA, Borisa Keuca, da bodo sredstva, kiso bila predvidena za ta skupni projekt, razpi-sana šele v 7. javnem pozivu, so župani dogo-vor o tem projektu zamaknili v prihodnje leto.

Ob koncu so se župani dogovorili še o po-sebnem sklicu sestanka na temo cene storitveravnanja z odpadki in ugotovili, da skupnegaorgana Medobčinskega redarstva in inšpekcij-skih služb za občine osrednjih Slovenskihgoric zaradi nasprotovanja občinskega svetaobčine Sveti Jurij v Slov. goricah do nadalj-njega ne bo.

Tanja Hrastnik, foto: Viktor Kapl

Ta pravila se izdajajo na osnovi določil Za-kona o volilni in referendumski kampanji(Uradni list RS, št. 41/2007, 103/2007 - ZPolS-D, 105/2008 - Odl. US, 11/2011, 28/2011 -Odl. US).

Vsem organizatorjem volilne kampanje zadržavnozborske volitve 2011 v šestih občinahosrednjih Slovenskih goric (celoten 7. volilniokraj 8. volilne enote) bodo zagotovljeni enakipogoji za predstavitev kandidatov, političnihstrank in list ter njihovih programskih po-udarkov. Volilna sporočila bodo objavljena vštevilki, ki bo izšla 25. novembra, na posebejzanje določenih straneh, med katerimi ni na-slovnice in zadnje strani.

Brezplačne predstavitveVsak organizator volilne kampanje, katerega

stranka je že zastopana v državnem zboru, imana razpolago brezplačno predstavitev v obsegunajveč 2.000 znakov s presledki (v poslanemgradivu uporabite pisavo Times New Roman,velikost 12, razmak vrstic 1,5). Za drugestranke ali liste je obseg največ 1.500 znakov spresledki.

V predstavitev lahko vključuje tudi znak po-litične stranke in fotografijo kandidata za po-

slanca. Velikost znaka in fotografije bo ured-ništvo prilagodilo razpoložljivemu prostoru,pri čemer bo upoštevalo načelo enakovrednezastopanosti političnih strank oz. list.

V primeru pomanjkanja prostora bo ured-ništvo časopisa sporočila vseh enakomernokrajšalo. Vse navedbe za moški spol v teh pra-vilih veljajo enakovredno tudi za ženski spol.

Poslano besedilo mora biti v formatu Wordin ne sme biti predhodno urejeno. Fotografijein logotipi morajo biti v JPG ali TIFF obliki,ustrezne kvalitete, in poslane kot posebna pri-ponka.

Vrstni red predstavitev v glasilu določa abe-cedno zaporedje imen strank ali list.

Brezplačna sporočila bodo zaradi razpo-znavnosti posebej označena.

Zakupljeni oglasni prostorZa svoja sporočila za javnost imajo stranke

in liste možnost, da zakupijo oglasni prostor včasopisu. Zanje velja isti cenik, kot sicer veljaza oglasna sporočila v Ovtarjevih novicah.

Naročena oglasna sporočila bodo lahko ob-javljena največ v velikosti 1/2 in najmanj 1/8strani časopisa.

Plačana obvestila, propagandna sporočila

Slovenija bo letos prvič v svoji zgodovini imela predčasne volitve v državni zbor. Te je pred-sednik države razpisal na dan 4. 12. 2011, volilna kampanja se začne 4. 11. 2011.

V vsaki volilni enoti izvolimo 11 poslancev (8 enot x 11 poslancev). Enota je razdeljena na 11volilnih okrajev, ki naj bi bili približno enako veliki po številu prebivalcev. Vse občine na ob-močju Upravne enote Lenart so v 7. volilnem okraju 8. volilne enote.

Vsaka stranka ali lista lahko v vsakem okraju kandidira po enega kandidata. Kandidirale bodo že obstoječe parlamentarne stranke in liste in tudi nekaj neparlamentarnih,

kakor tudi nekatere nove stranke.

Sodelovanje med občinami v osrednjihSlovenskih goricah ni omejeno samo naredne kolegije županov iz občin v lenar-

ški upravni enoti, pač pa občine med sebojsodelujejo tudi ob številnih prireditvah indrugih aktivnostih. To dokazuje tudi naša fo-tografija, na kateri župan Benedikta MilanGumzar in cerkvenjaška vinska kraljica TinaRajh družno obirata Čolnikovo trto.

T. K.

Državni svet je ob 20-letnici samostojneSlovenije pripravil posvet z naslovom»Premislimo Slovenijo dvajsetih let«,

na katerem so sodelovali najbolj ugledni pred-stavniki s posameznih področij družbenega ži-vljenja, med katerimi je bil tudi župan občineSveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras,ki je spregovoril o lokalni samoupravi in re-gionalni politiki Slovenije.

Na posvetu so najprej govo-rili vsi dosedanji predsednikidržavnega sveta (sedanji pred-sednik Blaž Kavčič in njegovipredhodniki Janez Sušnik,Tone Hrovat in Ivan Kristan),zaslužni univerzitetni profesorPeter Glavič, nekdanji rektorljubljanske univerze Jože Men-cinger, najvidnejši ekologDušan Plut, nekdanji predsed-nik Društva slovenskih pisate-ljev in pisatelj Tone Peršak terše nekateri najvidnejši pred-stavniki s posameznih področij.V tej eminentni družbi je o lo-kalni samoupravi v Slovenijispregovoril Darko Fras, kar nipriznanje samo njemu, temvečvsem, ki skrbijo za razvoj lokalne samoupravev osrednjih Slovenskih goricah. Mimogredepovedano je bil Fras tudi daleč najmlajši uvod-ničar, ki je kvalificirano in na visoki strokovniravni govoril o enem od vidikov dvajsetletnegarazvoja v samostojni Sloveniji.

V našem časniku zaradi prostorskih omeji-tev žal ne moremo v celoti predstaviti Fraso-vega prispevka. Med drugim je opozoril, da jebilo eno od pomembnejših državotvornih de-janj ob osamosvojitvi Slovenije uvedba lokalnesamouprave. Pravica do sodelovanja in odlo-čanja pri upravljanju javnih zadev je postalaena od temeljnih ustavnih pravic državljanov.Slovenija se je z ureditvijo lokalne samoupraveuvrstila med države, ki želijo zagotoviti skupneevropske standarde za opredeljevanje in varo-vanje pravic lokalnih oblasti.

Pozornost so pritegnila tudi razmišljanjaFrasa o zgodovinskem razvoju lokalne samou-prave pri nas pred drugo svetovno vojno, ki jekljub diskontinuiteti v času do osamosvojitveimel močan vpliv na razvoj in oblikovanje mo-dela lokalne samouprave v samostojni Slove-niji. Če ne pri drugem, prav gotovo pri

oblikovanju občinskih meja in pri poimeno-vanju lokalnih skupnosti. »Še posebej pa sekaže v geografskih in zgodovinskih elementihpri oblikovanju zavesti oziroma pripadnostiljudi določeni lokalni skupnosti, ki je močnoprisotna med ljudmi še danes,« je dejal Fras.

Ko je govoril o lokalni samoupravi v Slove-niji v tem trenutku, je Fras opozoril, da je ve-likost občin izredno različna. Polovica občin

ima manj kot 5.000 prebivalcev, več kot 50.000pa jih imajo samo tri občine. Iz tega izhajajoštevilni problemi, saj imajo vse občine enakepristojnosti. Ob tem se je Fras obregnil obodločitev ustavnega sodišča o ustanovitvi ob-čine Ankaran, ki po njegovem mnenju pred-stavlja unikum v evropskem in verjetno tudisvetovnem merilu.

Največja slabost lokalne samouprave prinas je po Frasovih besedah odsotnost drugeganivoja – to je pokrajin. Navedel je več razlo-gov za to, ključni pa je nasprotovanje decen-tralizaciji države. To, da pri nas še nimamopokrajin, je samo dokaz moči tistih, ki jim od-govarja centralistična ureditev Slovenije.

Zelo pomembno vprašanje za nadaljnji raz-voj lokalne samouprave in reformo državneuprave ter izgradnjo demokracije je po Fraso-vih besedah tudi stopnja zaupanja v lokalnosamoupravo. Ta pa pri nas še marsikdaj šepa,tako v pripravljenosti občanov za sodelovanjev lokalni samoupravi kot v pripravljenostidržave na decentralizacijo.

Tomaž Kšela

ter predstavitveni članki bodo posebej ozna-čeni in razpoznavni kot propagandno volilnosporočilo.

Pri razporeditvi bo spoštovan vrstni red na-ročil.

Za vsebino sporočil in oglasov je odgovorennaročnik. Uredništvo ne bo dopuščalo kršitevsplošnih in veljavnih civilizacijskih norm vmedčloveških odnosih in ne bo dopuščalo na-padov na tekmece, ki bi bili pod ravnijo do-brega okusa.

Organizatorji volilne kampanje dostavijopredstavitve po elektronski pošti na naslov ovtarjeve.novice@rasg.si ali na CD-ju s pri-loženim natisnjenim besedilom na naslov:

Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230Lenart V Slovenskih goricah do vključno 14.novembra 2011 do 15.ure.

Odgovorni urednik: Edvard Pukšič

OVTARJEVE NOVICE OSREDNJE SLOVENSKE GORICE

2 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Kolegij županov šestih občin na Sv. Ani

Predčasne volitve v Državni zbor RS

Župan Svete Trojice Darko Fras na posvetu ob 20-letnici samostojne Slovenije

Darko Fras o lokalni samoupravi v Sloveniji

CENIK oglasnega prostora

1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €

1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €

1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

Pravilao izrabi časopisnega prostora Ovtarjevih novic v času volilne kampanje zapredčasne volitve poslancev v državni zbor 2011

Darko Fras, izkušeni državni svetnik, za govornico v slovenskemparlamentu v Ljubljani na osrednjem posvetu ob 20-letnici osa-mosvojitve Slovenije

Medobčinsko sodelo-vanje v Slov. goricah

PETEK, 28. OKTOBEROb 19. uri, Kulturni dom VoličinaKoncert Kulturnega društva Slovenskogoriški glasovi pod vodstvom Lojzeta PeserlaOrganizator: KD Slovenskogoriški glasovi

SOBOTA, 29. OKTOBEROb 9. uri, Trg osvoboditve v LenartuPohod po občini LenartOrganizator: Občina Lenart in Planinsko društvo Lenart

Ob 9. uri, Športna dvorana Lenart4. tradicionalni turnir v malem nogometuOrganizator: Športna zveza Lenart

Ob 17. uri, Kulturni dom Voličina Zoopotniki, predstava za otroke, Lutkovno gledališče PupillaOrganizator: Občina Lenart

ČETRTEK, 3. NOVEMBEROb 10. uri, Kulturni dom VoličinaProslava ob 60-letnici Društva upokojencev LenartOrganizator: DU Lenart

PETEK, 4. NOVEMBEROb 18. uri, Kulturni dom VoličinaProslava ob občinskem prazniku in podelitev priznanj občine LenartOrganizator: Občina Lenart

SOBOTA, 5. NOVEMBEROb 9. uri, ŠRC PolenaBalinarski turnir 3+1Organizator: Športni klub za vse generacijeV primeru slabega vremena prireditev odpade!

Ob 9.30 uri, Center Slovenskih goricDegustacija in razstava gibanicOrganizator: Društvo kmečkih žena Lenart in Kmetijska svetovalna služba LenartRazstava bo na ogled v soboto od 9. do 14. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure

Ob 11. uri, Trg osvoboditve v LenartuMartinovanjeOrganizatorji: Občina Lenart, Društvo vinogradnikov Lenart in TIC Lenart

NEDELJA, 6. NOVEMBEROb 10.30 uri, cerkev sv. LenartaSlovesna sv. maša in žegnanje

Spoštovani!

V času občinskega praznika praznuje farni zavetnik sv. Lenart.Ob tej priložnosti se spomnimo vsega, kar je bilo storjeno, običajnopozitivnih stvari. Krizo, ki jo je čutiti v državi, občutimo tudi v ob-čini Lenart, saj po obdobjih hitrega razvoja pride čas, ko razvojzaradi splošnih razmer v državi in širše v Evropi za nekaj časa za-stane, temu pa sledijo obdobja razvoja. V občini Lenart si vselejprizadevamo, da delamo v dobro občanov in v dobro javnega in-teresa, naj bo to na področju gradnje komunalne infrastrukture,kot so ceste, vodovodi in drugo, na področju družbenih dejavnostiter na vseh ravneh življenja, ki zadevajo skupnost.

Gotovo ste tudi vi, drage občanke in občani, bili uspešni inustvarjalni v zasebnem življenju. Vabim vas na prireditve in naprijetna druženja, ki smo jih pripravili za vas.

Mag. Janez Kramberger, dr. vet. med.,župan

Občinski svet občine Lenart je na 8. seji,ki je potekala v četrtek, 27. oktobra, poporočilu župana in po pobudah in

vprašanjih svetnic in svetnikov občinskegasveta v 1. obravnavi razpravljal o predloguodloka o ustanovitvi organa skupne občinskeuprave Medobčinski inšpektorat in redarstvoMaribor. Sklepal je o ustanovitvi, sestavi inimenovanju komisije za poimenovanje naselijin ulic v občini Lenart in o imenovanju pred-stavnikov občine v Svet zavoda osnovne šoleVoličina. Sprejel je sklep o podelitvi priznanjobčine Lenart za leto 2011, ki bodo podeljenana osrednji slovesnosti ob letošnjem občin-skem prazniku. Občinske svetnice in svetnikiso obravnavali tudi informacijo o programuvzdrževanja občinskih javnih cest in vzdrže-vanja prometnih površin, objektov in naprav

na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so na-menjene urejanju prometne ureditve oziromavarnemu odvijanju prometa skozi naselja. Pravtako so obravnavali informacijo o Dokumentuidentifikacije investicijskega projekta in Inve-sticijskem programu vzdrževanja občinskejavne gospodarske infrastrukture za odvajanjein čiščenje komunalne in padavinske odpadnevode.

V potrditev so dobili Dokument identifika-cije investicijskega projekta tematske poti »Popoti čarovniških procesov v Slovenskih gori-cah« in Lokalni energetski koncept občine Le-nart.

Podrobneje bomo o razpravi in sklepih le-narškega občinskega sveta poročali v nasled-nji številki Ovtarjevih novic.

E. P.

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 3

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

8. seja občinskega sveta občine LenartPROGRAM PRIREDITEV

ob prazniku občine Lenart 2011

Lenart

Maistrove prireditve 2011 in 50-letnica TD Rudolf Maister Vojanov

Letošnje tradicionalne Maistrove prireditve bodo v petek, 18. novembra, na tradicional-nem prizorišču na Zavrhu.Ob 15. uri bo v kulturnem

domu okrogla miza, po njej pa od-prtje razstave ob 50-letnici Turi-stičnega društva Rudolf MaisterVojanov. Po svečanosti pred Mai-strovim obeležjem s položitvijovencev in slovesno postavitvijoSlovenske vojske bo v Lovskemdomu Voličina družabno srečanje.

Z Maistrovih dnevov 2010

Organizatorji letošnjega Maistrovegapohoda iz Melja do Zavrha (iz kar trehMaistrovih društev, Maribora, Lenarta

in Zavrha) so na ploščadi pred Maistrovim raz-glednim stolpom na Zavrhu poskrbeli zasproščeno tovariško srečanje s prigrizkom in zaprijetno druženje ob zvokih harmonike. Za vseudeležence pohoda in obiskovalce zaključneprireditve je bila v soboto, 22. oktobra, odprtatudi Maistrova spominska soba v završkemdomu kulture. Podelili so dvoje priznanj za-služnim organizatorjem in podpornikom pri-reditve, ki je še en iskren izraz globokegaspoštovanja do Maistra in njegovih borcev zaseverno slovensko mejo v odločilnih dogod-kih prelomnega leta 1918. Sicer pa so organi-

zatorji ob zaključku pohoda na Zavrhu posebejpoudarili, da je ta manifestacija, ki so jo že laniizvedli ob izdatni pomoči planincev, posvečenageneralu in pesniku ter tisočem njegovih pro-stovoljcev, ki so mu sledili, ker jim je to nare-kovala narodna zavest in kulturna zavezamaternemu jeziku. Ali, kot je znal poudaritipokončni in odločni general Maister: »Če vonem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenskezemlje bi odtrgal plaz.« Gre torej za veliko ma-nifestacijo slovenskega domoljubja, ki je po-menila svojevrsteni uvod v sicer tradicionalneMaistrove spominske prireditve na Zavrhu 18.novembra.

M. T.

4. Maistrov pohod za spomin in druženje

Informacija o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega po-

drobnega prostorskega načrta za del NPIC I

Podjetje Urbis d.o.o. Maribor izdeluje za občino Lenart Občinski podrobni prostor-ski načrt (OPPN) za del poslovno - industrijske cone v Lenartu v Slovenskih goricah(NPIC I).

Ureditveno območje leži v severnem delu ureditvenega območja naselja Lenart, na levembregu Velke, zahodno od državne ceste Lenart-Gornja Radgona in obsega del širšega stavb-nega zemljišča, pretežno proizvodnega območja. Velikost območja OPPN je okoli 11 ha.

Območje predvidene širše poslovno industrijske cone bo dostopno preko povezovalneceste (med cesto Lenart-Gornja Radgona in cesto Lenart-Trate), katere del s prečnima ce-stama in s priključkom na regionalno cesto Lenart-Gornja Radgona je že zgrajen v skladu zveljavnim načrtom za prvi del poslovno industrijske cone. Za načrtovano pozidavo z OPPNje potrebno zgraditi podaljšek povezovalne ceste in prečno nanjo še dostopni cesti, ki omo-gočata dostop v notranjost območja OPPN. Parkiranje se uredi na površinah funkcionalnihzemljišč, skladno s potrebami oziroma normativi za posamezno dejavnost.

Pozidava se razteza ob dostopnih cestah. Princip je, da so ob vsaki dostopni cesti levo indesno parkirišča in v nadaljevanju v notranjost objekti. Območja med dostopnimi cestamije možno razdeliti na poljubno velike gradbene parcele oziroma funkcionalne enote, odvi-sno od potreb bodočih investitorjev.

Tlorisne dimenzije in oblike objektov so lahko različne znotraj območja pozidave in vskladu s potrebami investitorjev. Višina objektov je 15,0 m, posamezni objekti lahko imajovišje anekse ali višinske poudarke v poslovnem delu, ki naj bo praviloma ob dostopni cesti.Objekti so lahko tudi nižji, odvisno od funkcionalnih potreb. Objekti so lahko locirani kjer-koli znotraj območja pozidave, obvezna je gradbena linija proti dostopni cesti. Objekti ra-zličnih investitorjev (sosednji objekti) so lahko med seboj združeni ali razmaknjeni.Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje.

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij za biotsko raz-novrstnost, prav tako se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

Navedeni OPPN je javno razgrnjen v času od 12. oktobra do 14. novembra 2011 v pro-storih Občine Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah, soba 10/I, včasu uradnih ur občinske uprave. Namen javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPNje seznanitev javnosti s predlaganimi ureditvami.

Javna obravnava bo potekala v sredo, 9. novembra, ob 17. uri v prostorih občine Le-nart, sejna soba 21/I. V času javne razgrnitve lahko zainteresirana javnost mnenja in pri-pombe k dopolnjenemu osnutku OPPN daje do vključno 14. 11. 2011 pisno na naslov:Občina Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah, na elektronski naslov:obcina@lenart.si, pri čemer se v rubriki »Zadeva« navedejo ključne besede »OPPN za NPICI v Lenartu«, jih kot zapis vpiše v knjigo pripomb na kraju razgrnitve ali jih poda ustno najavni obravnavi.

Mesto Lenart je lani uvedlo enega naj-sodobnejših in okoljsko najprijaznej-ših sistemov ogrevanja. Meščani se

ogrevajo z lesno biomaso, ki jev Sloveniji med obnovljivimienergetskimi viri sicer še vednopremalo izkoriščena. Pogodbe-nik za dobavo lesne biomase zatoplarno Lenart je MitjaKrajnc iz Viničke vasi:

»Naše podjetje, KGS Krajnc,d.o.o., zagotavlja lesno biomasoza potrebe daljinskega ogreva-nja v občini Lenart. V kotlarnotako dobavljamo lesno biomasoin upravljamo s samim siste-mom, oziroma skrbimo za ne-moteno delovanje kotlarne.

Okrogel les kupujemo od večdobaviteljev. Naš glavni dobavi-telj je Gozdno Gospodarstvo Maribor, imamopa tudi več manjših dobaviteljev lesa.

Les poskušamo zagotavljati predvsem iz do-mačega okolja, tako da manjvreden les tudi

odkupujemo od lokalnih lastnikov gozdov. Ocenjujemo, da se lastniki gozdov še niso

povsem vključili v proces gospodarjenja z goz-

dovi in koriščenja lesne biomase. Načrtujemo,da bomo za kurilno sezono 2011/2012 potre-

bovali okoli 15.000 nasutih metrovlesne biomase.«

Okrogel les najprej skladiščijo vkraju Močna. S skladiščenjemokroglega lesa zagotovijo naravnosušenje lesa, s tem pa kasnejšo zah-tevano kvaliteto lesne biomase.Nato v zimskem času les zmeljejo insekance prepeljejo v samo kotlarno.

Sistem daljinskega ogrevanja nalesno biomaso v Lenartu je v Slove-niji vzorčen primer okoljsko oza-veščenega in smotrnega ogrevanja.Je tudi cilj ogledov obiskov delega-cij iz tujine, tako nedavno tudi obi-skov vladnih delegacij iz Srbije inČrne gore.

E. P.

Včasu prizadevanj za skrajšanje čakalnihvrst in čakanja na zahtevnejše zdrav-stvene storitve se tudi v ZD Lenart tru-

dijo za ureditev in skrajšanje čakanja vnjihovih ambulantah. Na vratih ambulant oz.čakalnic so nameščeni registratorji. O delova-nju sistema direktor ZD Lenart Jožef Kram-berger, dr. med., spec. spl. med.:

»V začetku leta 2011smo se v Zdravstve-nemu domu Lenartodločili, da našim pa-cientom ponudimo novnačin registriranja nji-hovih prihodov v čakal-nico, čas bivanja včakalnici in čas, ki gabolnik in zdravnik po-trebujeta za obravnavobolnikovega zdravstve-nega stanja.

Pacient ob prihodu v čakalnico vstavi svojokartico zdravstvenega zavarovanja v »registra-tor«. Njegova registracija se zabeleži na raču-nalniškem zaslonu pri medicinski sestri.Izpišejo se podatki o pacientu in čas njegovegaprihoda v čakalnico. V nujnem primeru se na

računalniškem zaslonu zabeleži oznaka»nujno«.

Ko medicinska sestra pokliče čakajočega pa-cienta v ordinacijo zdravnika, medicinska se-stra ta čas zabeleži v računalniški program.Začne teči čas, ki ga bolnik porabi za obisk prizdravniku v ordinaciji. Če želimo, da sistemdobro deluje, se morata tako zdravnik kot pa-cient držati predvidenega termina. Tudi odhodiz ordinacije zabeleži medicinska sestra.«

Z novim načinom registriranja pacientov vZD Lenart dobijo vrsto podatkov, uporabnihza načrtovanje in organizacijo dela: čas čaka-nja bolnika v čakalnici, ujemanje termina sterminom, ki ga je pacient dobil v trenutku na-ročanja, čas, potreben za obravnavo pacienta,čas, potreben za obravnavo po določenih dia-gnozah, in čas, ki ga zdravnik porabi za dolo-čenega pacienta v koledarskem letu itd.

Direktor ZD Lenart o prvih rezultatih:»Prve analize so pokazale, da se je čas čakanjav čakalnicah zmanjšal. Tudi termin obravnavepacientov v ordinacijah se je zelo približal ter-minu, ki ga je pacient dobil, ko se je naročil zapregled. Za ostale parametre, ki jih merimo,pa je še prekratek čas, da bi jih lahko verodo-stojno opisali.«

E. P.

Občinska uprava občine Sv. Jurij v Slo-venskih goricah se trenutno polegsprotnih vsakodnevnih obveznosti

ukvarja s preučevanjem prispelih vlog na javnerazpise za dodelitev nepovratnih finančnih ob-veznosti. Tako sta se že zaključila javna razpisza kmetijstvo 2011 in razpis za dodelitev fi-nančnih nagrad dijakom in študentom. Narazpis za dodelitev nepovratnih finančnihsredstev za kmetijstvo 2011 je prispelo 11 vlog(lansko leto je bilo število prispelih vlog 10,leto pred tem 9), ki bodo v skladu z razpisnodokumentacijo pregledane v naslednjih dneh.Občina Sv. Jurij v Slov. gor. je temu razpisu vproračunu namenila 25.400 €, do katerih soupravičeni kmetje za naložbe v rastlinsko pri-delavo na kmetijskih gospodarstvih in naložbev živinorejsko proizvodnjo na kmetijskih go-spodarstvih. Prav tako pa so bila ta sredstvanamenjena zagotavljanju tehnične podpore vkmetijskem sektorju, denarni pomoči pri zao-kroževanju posesti in naložbam v predelavo intrženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih

gospodarstvih. Po besedah Franca Beleta izobčinske uprave Sv. Jurij v Slov. gor. so prav vsevloge naslovljene razpisanemu ukrepu za na-ložbe v živinorejsko proizvodnjo na kmetijskihgospodarstvih. Prav zaradi tega bo prišlo zno-traj samega razpisa do prerazporeditve sred-stev, ki so bila namenjena za preostale ukrepe.Po zagotovilih Beleta bo predvidenih 25.400 €v celoti razdeljeno med prijavljene vloge.Upravičenci pa lahko izplačila pričakujejo vprvi polovici meseca decembra, ko bodo kon-čani vsi postopki in morebitni pritožbeni roki.

Jasna Senekovič iz občinske uprave občineSv. Jurij v Slovenskih goricah pa nas seznani,da je letos več vlog prispelo tudi na razpis zadodelitev finančnih nagrad dijakom in štu-dentom. Preteklo leto se je namreč na omenjenrazpis prijavilo 8 upravičencev, med tem ko jeletos občina prejela 15 vlog. Slednje bo Odborza družbene dejavnosti skrbno preučil in med-nje razdelil 2550 €, kolikor je bilo predvidenihza omenjeni razpis.

Vaško jedro v osrčju občine Sv. Jurij vSlovenskih goricah, v središču Jurov-skega Dola, iz dneva v dan dobiva novo

podobo. Osrednji del trga je že bil tlakovan spredvidenim rdečim kamnom, okrog kateregabo prišel kamen v temno sivem odtenku. Z vi-denim je zadovoljen tudi župan občine Sv. Jurijv Slovenskih goricah, Peter Škrlec, ki pogostozaide na trg, kjer si ogleda napredovanje ob-nove. V tem času je novo asfaltno prevleko do-bila tudi povezava za pešce med trgom inšportno rekreacijskim centrom v JurovskemDolu, tako da po besedah župana dela na trgupotekajo po časovnem planu. K preureditvipodobe vaškega jedra je pristopila tudi župnijaSv. Jurij v Slov. gor., ki bo s svojimi sredstvi de-loma prenovila okolico župnišča in cerkve terna ta način zaokrožila obnovitvena dela v Ju-rovskem Dolu. Jurovčani pa se lahko nadejajotudi novega parkirnega prostora, ki ga bo obvaškem jedru uredila lastnica gostilne Špind-ler, gostilne z dolgoletno tradicijo v JurovskemDolu.

Kljub težavam, ki jih občinam pri investici-jah povzroča 23. člen zakona osofinanciranju občin, o čemersmo pisali že v prejšnji številkiOvtarjevih novic, so se na ob-čini Sv. Jurij v Slov. gor. uspelidogovoriti s Cestnim podjetjemMurska Sobota (slednje delujeznotraj podjetja Pomgrad) opričetku del na 1630 m dolgemcestnem odseku cesti Močna-Zg. Partinje-Jakobski Dol.Župan občine Sv. Jurij v Slov.goricah zagotavlja, v kolikor bovreme v prihodnjem mesecukolikor toliko vzdržalo, se bodouporabniki te ceste lahko še vtem letu zapeljali po novi asfal-tni podlagi.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

4 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

15.000 nasutih metrov biomase za ogrevanje

Novosti v sprejemu in registraciji pacientov vZdravstvenemu domu Lenart

Jesenski meseci v znamenju odpiranja vlog,prispelih na javne razpise

Na 8. seji občinskega sveta občine Sv.Jurij v Slov. gor., ki je včeraj (27. 10.2011) potekala v sejni sobi občine, so

občinski svetniki pozdravili združitev Medob-činskega redarstva z inšpektoratom, saj se nata način nadejajo tudi zmanjšanja stroškovomenjene službe. Člani občinskega sveta pa sose podobno kot tudi v drugih slovenskogori-

ških občinah seznanili s strategijo razvoja turizma v podravski regiji. V prvi obravnavipa je bil sprejet tudi pravilnik o sofinanciranjudruštev in organizacij, ki se ne financirajo izobčinskega proračuna, na podlagi razpisov napodročju kmetijstva, turizma, športa in kul-ture.

Dejan Kramberger

8. seja jurovskega občinskega sveta

Deponiji v Močni

Drobljenje lesa – s prikaza na sejmu KOS 2011 na Poleni

Povezovalna potka od osrednjega trga do športnega centra v Ju-rovskem Dolu je že dobila novo podobo

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Župan občine Sv. Jurij v Slov. gor. ob ogledu po-teka del obnove vaškega jedra

Na programsko-volilnem zboru lenar-ških socialnih demokratov 28. sep-tembra so za novo predsednico izvo-

lili Darinko Čobec, za podpredsednika paZdravka Lipovža iz Lenarta in Slavka Bezjakaiz Voličine. Izvolili so člane predsedstva ob-činske organizacije in razpravljali o pripravah

na državnozborske volitve. Zavzeli so se za po-vezovanje in sodelovanje z ljudmi in poudarilivečjo skrb za pravno državo in socialno pravi-čnost. Zbora lenarških socialnih demokratovse je udeležil tudi podpredsednik Socialdemo-kratske stranke Slovenije dr. Patrik Vlačič.

M. T.

Novo vodstvo lenarških socialnih demokratov

Župan zadovoljen s potekom obnove vaškega jedra

Varnostne razmere v Benediktu se v zad-njem času niso izboljšale, temveč ne-koliko poslabšale. To je ena od

temeljnih ugotovitev, ki izhaja iz informacije ovarnostni situaciji na območju občine Bene-dikt, ki so jo pred nedavnim obravnavali članiobčinskega sveta občine Benedikt. Informacijoso pripravili na Policijski postaji v Lenartu.

Podatki kažejo, da so vletošnjem prvem polletjuna območju občine Bene-dikt obravnavali 46 kazni-vih dejanj, medtem ko so jiv istem obdobju lani samo26. Na področju kriminali-tete so se razmere poslab-šale zlasti zaradi obravnavedvanajstih kaznivih dejanj spodročja temeljnih pravicdelavcev (šlo je za neplače-vanje prispevkov). Polegtega so v prvi polovici letaobravnavali 24 kaznivih de-janj zoper premoženje (odtega 11 velikih tatvin, 7 tat-vin ter tri poškodovanjatuje stvari). Policisti so obravnavali tudi enokaznivo dejanje nasilja v družini, medtem koso lani v prvem polletju obravnavali štiri pri-mere družinskega nasilja.

Policisti so ugotovili, da je bilo v prvem po-letju največ velikih tatvin in tatvin v Benedi-škem vrhu in v Spodnji Bačkovi. Drugakazniva dejanja pa so razpršena po vsej občini.

Na področju javnega reda in miru ter splo-šne varnosti ljudi in premoženja so policisti vprvem polletju obravnavali 19 primerov, venakem obdobju lani pa 4. Stanje na tem po-dročju se je v prvi polovici letošnjega leta sicernekoliko poslabšalo, vendar policisti ocenju-jejo, da je stanje še vedno ugodno in ni zaskr-

bljujoče.Na področju prometne varnosti so policisti

na območju občine Benedikt v prvem polletjuobravnavali devet prometnih nesreč, v katerihse je poškodovalo sedem ljudi. Na srečo v pro-metnih nesrečah na območju občine smrtnihžrtev ni bilo. Policisti so zaznali tudi nekolikopovečan promet tovornih vozil, zaradi česar so

poostrili nadzor nad upravičenostjo vožnje poregionalni cesti. V istem obdobju lani soobravnavali dve prometni nesreči več.

V prvi polovici letošnjega leta so policisti naobmočju občine Benedikt zabeležili tudi dvapožara in dva samomora. Slednji podatek paje zaskrbljujoč, saj samomorilnost v Slovenijinarašča. Kot pravijo strokovnjaki, k temu pri-spevajo tudi stresi, ki jih ljudje doživljajo za-radi sedanjih kriznih razmer. Vsekakor pa bodružba v celoti morala več storiti za ustvarja-nje takšnih pogojev za delo in življenje, da seljudje ne bodo samouničevali in dvigovali rokenad sebe.

T. K.

Tako kot domalavse občine iz Slo-venskih goric,

Prlekije in Haloz se botudi občina Benediktpolnopravno vključila vUstanovo dr. AntonaTrstenjaka, ki štipen-dira nadarjene mlade ljudi in nasploh skrbi zahitrejši razvoj gričevnatega sveta med Dravoin Muro ter bližnjih Haloz in celotne Slovenije.Člani občinskega sveta v Benediktu so v zvezis tem že sprejeli ustrezen sklep. Dejansko jeobčina Benedikt že doslej sodelovala v tej usta-novi, vendar zaradi njenega statuta ni moglapostati polnopravna članica nobena občina.

Kot pojasnjuje izvršni direktor Ustanove dr.Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič, so letosčlani te ustanove posvetili veliko časa temu, daso spremenili svoj statut in občinam omogo-čili članstvo v ustanovi. V statutu je sedaj do-ločeno, da občine iz področja Slovenskihgoric, Haloz in Prlekije lahko postanejo čla-nice ustanove na ta način, da o vstopu razpra-vlja in sprejme sklep občinski svet, nato papredstavnik občine podpiše listino o članstvuin plača članarino. S tem občine dobijo pravicodo črpanja sredstev iz Trstenjakovega skladain kandidiranja svojih predstavnikov v organefundacije, ki je v preteklosti že veliko prispe-vala k šolanju nadarjenih ljudi in hitrejšemurazvoju v tem manj razvitem delu Slovenije.Med drugim je fundacija doslej štipendirala

tudi tri mlade iz občine Benedikt.Ustanova dr. Antona Trstenjaka je prva

novodobna fundacija v Republiki Sloveniji. Filozofija njenega poslanstva temelji na znan-stvenem in humanističnem izročilu svetovnoznanega akademika prof. dr. Antona Trste-njaka. Svoje poslanstvo Ustanova dosega z ra-zličnimi dejavnostmi od štipendiranjapodiplomskega študija (specializacije, magi-steriji, doktorati) do sofinanciranja inovativ-nih in razvojnih projektov, sofinanciranjaznanstvenih in strokovnih simpozijev in kon-gresov, navezovanja stikov z naprednimi znan-stvenimi, razvojnimi, izobraževalnimi inposlovnimi institucijami v Sloveniji, EU insvetu, promocije Trstenjakove filozofije »člo-vek človeku človek« in podobnih dejavnosti.Kot so zapisali na svoji spletni strani, želi Usta-nova dr. Antona Trstenjaka s svojim delova-njem zagotavljati visoke moralne, znanstvenein splošne družbene standarde, ki vodijo v dolgoročni in kvalitetni vsestranski razvoj Slovenije.

T. K.

Občina Benedikt je pred novo, pomem-bno investicijo. Člani občinskega svetaso namreč na seji občinskega sveta v

začetku oktobra potrdili »Dokument identifi-kacije investicijskega projekta za ureditev in-frastrukture in cestnih povezav v naseljihBenedikt, Sveti Trije Kralji in Štrajngova«, kije podlaga za novo investicijo. Izdelal ga jeEkonomski inštitut v Mariboru.

V okviru omenjenega projekta nameravajoobnoviti 2170 metrov cest v naseljih Benedikt,Sveti Trije Kralji in Štrajngova, kjer promet vzadnjem času hitro narašča. Na območju ces-tnih odsekov, ki jih nameravajo obnoviti, živinamreč 175 prebivalcev, mnogi med njimi pase vsakodnevno vozijo v službo, da o prevozihotrok v šolo niti ne govorimo. Projekt je uskla-jen z državnim razvojnim programom do leta2013.

Sicer pa je v občini Benedikt nekaj več kot71,5 kilometrov cest (okoli 29 kilometrov je lo-kalnih cest, nekaj več kot 42 kilometrov pa jav-nih poti). Okoli 18,5 kilometra cest je še vednomakadamskih.

Občina bo s projektom za ureditev infra-strukture in cestnih povezav v teh naseljihkandidirala na javnem razpisu ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (za Ukrep322). Vrednost investicije po tekočih cenahznaša 478.888 evrov, v kar je že vštet tudidavek na dodano vrednost. Investicijo name-ravajo izvesti od začetka leta 2012 do koncaleta 2013.

Občina Benedikt namerava za ureditev in-frastrukture in cestnih povezav v treh naseljihzagotoviti 139.675 evrov lastnih sredstev, izdržavne oziroma evropske blagajne pa priča-kujejo dodatnih 339.212 evrov.

Projektno dokumentacijo je izdelalo podje-tje IKONS iz Murske Sobote, investicijsko do-kumentacijo pa E-zavod za celovite razvojnerešitve iz Ptuja.

V okviru ureditve infrastrukture in cestnihpovezav bodo obstoječa vo-zišča preplastili in razširilina 4 metre, deloma pa na3,5 metra. Poleg tega bodozgradili pločnik širine 1,2metra in na enem od odse-kov tudi podporno steno zabrežino. Zgradili bodo tudiasfaltno muldo za odvod-njavanje in meteorno kana-lizacijo, pod asfalt pa bodopoložili cevi za javno raz-svetljavo.

Nova investicija bo velikapridobitev za vsa tri naseljain občino Benedikt v celoti,

saj ne bo prispevala samo k večji prometnivarnosti, pač pa bo izboljšala tudi kakovost ži-vljenja in prispevala k ustvarjanju možnosti zahitrejši razvoj.

T. K. Člani občinskega sveta v občini SvetaTrojica so sprejeli rebalans občinskegaproračuna. Poglavitni razlogi za to ti-

čijo v drugačnih gibanjih proračunskih pri-hodkov in odhodkov, kot so jih prvotnonačrtovali. Na podlagi ocene realizacije za leto2011 so na občini ugotovili, da določeni pri-hodki in odhodki v letošnjem letu ne bodorealizirani oziroma bodo realizirani v manj-šem obsegu.

Z rebalansom proračuna so načrtovane pri-hodke občine zvišali iz 2.830.425 evrov na2.934.821 evrov, kar je povišanje za 3,7 od-stotka. Do povišanja je prišlo zaradi višjih pri-hodkov od davka na nepremičnine, od davkana dediščine in darila in od davka na prometnepremičnin. Med nedavčnimi prihodki so sespremenili prihodki od najem-nin, prihodki od komunalnihprispevkov in transferni pri-hodki, ki so se znižali.

V strukturi prihodkov ob-čine znašajo davčni prihodki 51odstotkov, nedavčni 23 odsto-tkov, kapitalski 5 odstotkov,transferni 20 odstotkov, en od-stotek pa odpade na vračilodanih posojil in prodajo kapi-talskih deležev.

Odhodki občinskega prora-čuna so se z rebalansom zvišaliiz 2.747.776 evrov na 2.852.172evrov. Najpomembnejši razlogza povečanje odhodkov je spre-memba dinamike financiranjaizgradnje infrastrukture v Slo-venski ulici v Sveti Trojici, saj se je financiranjeprojekta iz leta 2011 in 2012 v celoti preneslov leto 2011. Prav tako mora za financiranjetega projekta občina zagotoviti lastna sredstvaiz proračuna, saj sofinancerskih sredstev za taprojekt ne načrtujejo več.

Za modernizacijo in rekonstrukcijo cest jebilo potrebno v občinskem proračunu do-datno zagotoviti 14.589 evrov, za komunalnoopremljanje stavbnih zemljišč pa 4.800 evrov.Za ureditev komunalne infrastrukture je bilotreba povečati sredstva za 14.050 evrov.

Med odhodki za leto 2011 so načrtovali tudiodhodke za projekt dopolnilnega kanalizacij-

skega omrežja v višini 300.561 evrov. Te od-hodke so znižali na 97.770 evrov, preostanekodhodkov pa prenesli v leto 2012.

V proračunu za letošnje leto prav tako nenačrtujejo več odhodkov za vodovod, kanali-zacijo in cesto v Zgornji Senarski-jug, za karso načrtovali 74.500 evrov. Tudi to investicijoso prenesli v naslednje leto, ker so na pristoj-nem ministrstvu z urejanjem dokumentacijezamujali. Manjše spremembe so naredili tudina nekaterih drugih postavkah proračuna.

Kljub rebalansu je proračun občine SvetaTrojica ostal investicijsko naravnan, saj pred-stavljajo investicijski odhodki 48 odstotkovvseh odhodkov, investicijski transferji pa 2 od-stotka. Natanko polovica občinskega prora-čuna gre še vedno za investicije, kar je gledano

z vidika razvoja občine zelo ugodno. Res pa je,kot pravi župan občine Sveta Trojica DarkoFras, da se tako kot domala v vseh občinah vSloveniji tudi v občini Sveta Trojica iz leta vleto povečujejo tekoči stroški, zlasti zaradi po-večevanja socialnih transferjev in zaradi tega,ker država z zakonodajo občinam nalagavedno nove naloge brez dodatnih virov finan-ciranja. Poleg tega pa občinam stroške po-večujejo tudi velikokrat nesmiselne in nepo-trebne spremembe v zakonodaji.

T. K.

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 5

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Uredili bodo infrastrukturo in cestne povezave v treh naseljih

Varnostne razmere v BenediktuVeč primerov kršenja temeljnih pravic delavcev

Tudi občina Benedikt v ustanovi dr. AntonaTrstenjaka

Sprejeli so rebalans občinskega proračuna

Benedikt

Sveta TrojicaFoto: E. P.

Foto: E. P.Foto: E. P.

Vzačetku oktobra je potekala redna sejaobčinskega sveta. Sprejeti so bili sklepi4. redne seje občinskega sveta, prav

tako so bili potrjeni sklepi 1. dopisne seje ob-činskega sveta Sv. Ana. Na sami seji je bilpodan predlog o članstvu v Ustanovi dr. An-tona Trstenjaka, svetniki pa so župana po-oblastili za podpis listine o članstvu. Ustanovaje namenjena širitvi slovenske kulturne, znan-stvene in druge ustvarjalnosti, štipendiranjuter varovanju kulturne in naravne dediščine.

Prav tako je bil podan predlog za sprejem stra-tegije razvoja turizma na območju občin zgor-njega Podravja (osrednja Štajerska) do leta2020. Strategijo razvoja turizma je izdelalZavod za turizem Maribor, občina Sv. Ana paje strategijo razvoja dopolnila znaslednjimi ključnimi investi-cijami: obnova vaškega jedra Sv. Ana in Lokavec, ureditevkmečke tržnice v centru Sv.Ane, ureditev Grafonževe do-mačije, ureditev Evangeličan-skega pokopališča, ureditevvinogradniškega muzeja, uredi-tev kovaškega muzeja, ureditevšportne infrastrukture v občini,postavitev razglednega stolpapri Sv. Ani in Lokavcu, ureditevpohodniške in kolesarske poti»Po poteh čarovniških procesovv Slov. goricah«,Vinogradniškapot po sledeh Franca Postiča,ureditev drugih učnih, temat-skih in kolesarskih poti v občiniin postavitev turistične signali-zacije ter infrastrukture. Na področju zagota-vljanja kakovosti storitev, razvoj kadra inprojektov je bila predlagana nadgradnja stori-tev in infrastrukture TIC Sv. Ana. Zaradi po-večanega vpisa otrok v vrtec v enoti Sv. Ana in

Lokavec je bila potrjena tudi sistemizacija de-lovnih mest v predšolski vzgoji. Sicer je letos vvrtec vpisanih 95 otrok od prvega do drugegastarostnega obdobja. Občinski svet je na sejisprejel tudi odlok o rebalansu proračuna zaleto 2011, ki se odloča v naslednjih zneskih:3.259.268 je prihodkov, odhodkov pa je za3.332.492. Svetniki so z županom na čelu raz-pravljali tudi o programu prodaje in nakupafinančnega in stvarnega premoženja v letu2011, in sicer se bo prodalo okoli 26.000 m2

zemljišč v približni vrednosti400.000 evrov, kupilo pa okoli12.500 m2 že formalno določe-nih površin ter nekaj parcelsamo delež, cene se bodo obli-kovale na podlagi cenitve. Ob-činski svet je prav tako sprejelsklep o višini uporabnine zauporabo javnih površin za po-stavitev stojnic in kioskov. Napodročju zbiranja, ločevanja inodvoza komunalnih odpadkovje občinski svet sprejel pomem-bno spremembo veljavnegaodloka, ki ureja zbiranje, loče-vanje in odvoz odpadkov. Do-sedanji odlok je narekoval, daso v sistem ravnanja z odpadkivključeni samo tisti, ki imajo v

občini stalno prebivališče. Ugotovljeno pa jebilo, da nekateri občani nimajo urejenega sta-tusa prebivališča in se tako uspešno izogibajoplačilu za objekte v občini, ki jih koristijo zaredno ali začasno prebivanje. S to spremembo

je bila dana zakonska podlaga za vključitev tehuporabnikov v sistem ravnanja z gospodinj-skimi odpadki. Vsi predlogi so bili sprejeti.

Suzana R. Breznik

Vobčini Cerkvenjak je ob koncu oktobrazačela poskusno obratovati razširjenačistilna naprava, na katero so na novo

priključili več kot 30 individualnih hiš iz Cer-kvenjaka, Andrencev in Stanetincev. Po bese-dah direktorja občinske uprave Vita Kranerjaso za to investicijo namenili 980.000 evrov.Naložbo je s 470.000 evri sofinancirala Evrop-ska unija iz Evropskega sklada za regionalnirazvoj. Razširjena čistilna naprava ima sedaj1700 populacijskih enot.

Kljub sedanjim kriznim časom je občiniCerkvenjak v svoji poslovno-obrtni coniv Brengovi uspelo prodati že sedem par-

cel od dvanajstih. Kot nam je povedal direktorobčinske uprave mag. Vito Kraner, en kupecže gradi svoj poslovno proizvodni objekt, med-tem ko vsi drugi še urejajo dokumentacijo inčakajo na vsa potrebna dovoljenja za pričetekgradnje.

»Parcele v naši poslovno obrtni coni imajoveliko prednost – lastnikom, ki bodo na njihgradili objekte, ne bo treba plačati odškodnineza spremembo namembnosti zemljišča,« praviKraner.

Na drugih zemljiščih, ki sedajniso pozidana, bodo morali bo-doči graditelji plačati odškod-nino za spremembo namemb-nosti zemljišča iz kmetijskega vgradbenega, četudi je zemljiščeže sedaj opredeljeno kot zazi-dalno. Kriterij za to, kaj je kme-tijsko zemljišče in kaj ne, sedajnamreč niso več prostorski do-kumenti, temveč stanje na zem-ljišču. Če je denimo nekdo nazačetku letošnjega leta za 25.000evrov kupil parcelo na zazidalnem območju, nakateri raste trava, bo moral zaradi spremenjenezakonodaje pred pridobitvijo gradbenega do-voljenja sedaj plačati še od 10.000 do 20.000evrov odškodnine za spremembo namembno-sti zemljišča iz kmetijskega v gradbenega.

»Zaradi takšnih sprememb v zakonodaji, kijih je sprejel državni zbor, so mnogi graditeljiogorčeni in razočarani,« pravi Kraner. To bozelo prizadelo mlade družine, ki si želijo zgra-diti svoj dom, saj jim bo odškodnina za spre-membo namembnosti zemljišča v teh kriznihčasih krepko podražila gradnjo. Veliko jih bozato odstopilo od namere, da bi gradili, da otem, kako bo ta ukrep prizadel podjetnike-in-vestitorje, niti ne govorimo. Tudi za male ob-čine, ki imajo demografske probleme in se želijoširiti, predstavlja nova zakonska ureditev pravokatastrofo.

»Na srečo lastnikom parcel v naši poslovno-obrtni coni ne bo treba plačati odškodnine zaspremembo namembnosti zemljišča,« poudarjaKraner.

Nekateri so že naredili simulacijo. Za grad-njo na parceli, kakršna je parcela v cerkvenjaškiposlovno-obrtni coni, bi moral investitor nadrugi lokaciji plačati okoli 60.000 evrov od-škodnine za spremembo namembnosti.

Po tem, ko je prodana že večina parcel v po-slovno obrtni coni, se že zarisuje njena podoba.Eden od podjetnikov, ki so kupili parcelo v po-slovno obrtni coni, se bo ukvarjal z avtoklepar-sko in avto-servisno dejavnostjo. Drugi bozgradil velik skladiščni prostor. Ukvarjal se bo zlogističnimi in še nekaterimi storitvami. Eno odpodjetij, ki je kupilo več parcel, pa bo na njih

zgradilo objekt za proizvodnjo solarnih siste-mov. Na parceli tik za čistilno napravo pa bozrasla avtopralnica, ki bo nudila tudi vulkani-zerske in še nekatere servisne storitve. Doma-čini in vsi tisti, ki mimo Cerkvenjaka drvijo poavtocesti, bodo lahko v cerkvenjaški obrtno-po-slovni coni odlično poskrbeli za svoje jeklenekonjičke, saj bosta zanje v coni skrbela najmanjdva podjetnika. Še posebej ju bodo veseli tisti, kibodo na dolgi poti po avtocesti imeli kakšne te-žave z avtomobilom.

Za Cerkvenjačanke in Cerkvenjačane je zeloobetavna tudi investicija v proizvodnjo solarnihsistemov. Investitor naj bi namreč za to proiz-vodnjo spočetka potreboval dvajset, nato pa šti-rideset delavcev. Zagotovo pa bodo delavke indelavce potrebovali tudi drugi investitorji.

Občina prodaja v poslovno obrtni coni šeštiri parcele, saj namerava eno zadržati zase. Zavse proste parcele vlada med kupci precejšnjezanimanje, saj se zavedajo, da jim za gradnjo nanjih ne bo treba plačati odškodnine za spre-membo namembnosti zemljišča.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

6 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

5. redna seja občinskega sveta Sv. Ana

Velika prednost parcel v cerkvenjaški POC

Poskusno obratovanje razširjene čistilne naprave

Zahvaljujoč lepemu jesenskemu vre-menu gredo zemeljska dela pri izgrad-nji športno rekreacijskega centra v

Cerkvenjaku h koncu. V letu dni nameravajov tem centru za mlade šport-nike in rekreativce od blizu indaleč zgraditi in urediti nor-malno nogometno igrišče z di-menzijami 68 krat 105 metrov,ki bo nogometašem omogo-čalo nastopanje v ligaškihprvenstvih. V centru bodouredili tudi pomožno igrišče,pokrito tribuno s 300 sedeži,dve igrišči za tenis, atletskostezo, igrišče za odbojko namivki, parkirišče za 200 vozilin še nekatere objekte.

Novi oziroma razširjenišportno rekreacijski center sebo raztezal na dveh hektarih

površin in bo pomembno obogatil tudi turi-stično ponudbo občine Cerkvenjak.

Tomaž Kšela

Sveta Ana

Cerkvenjak

Prva preplastitev ceste v naselju Lokavec

Otroci z vzgojiteljicami in učiteljicami so prijetno poživili jesenskičas pred podružnično šolo v Lokavcu, kjer obiskujejo vrtec oz. šolo

Zemeljska dela pri izgradnji ŠRC se končujejo

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

za dodelitev štipendij Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah v šolskem oz. študijskem letu 2011/12

Župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah je dne 12. 10. 2011 objavil Javni razpis zadodelitev štipendij Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah v šolskem oz. študijskem letu2011/12.

Celotno besedilo javnega razpisa in vloga sta dosegljiva osebno v tajništvu občine ali na spletni strani Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah: www.sv-trojica.si.

Vloge lahko oddate do vključno 15. novembra 2011 do 12. ure osebno v tajništvi občine alina naslov: Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

ŽupanObčine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Darko FRAS, univ. dipl. prav., l.r.

Župan

Na območju občine Be-nedikt je konec leta2009 delovalo 81 podje-

tij, v katerih je bilo zaposlenih260 delavcev. Omenjena podje-tja so skupno ustvarila 10,8 mi-lijona evrov prihodkov.

Sicer pa je v občini 1.025 de-lovno aktivnih prebivalcev (po-datek je iz aprila 2011), 91 osebpa je brezposelnih. Stopnjabrezposelnosti je 8,1 odstotna.Povprečna mesečna bruto plačana zaposlenega v občini znaša1.358 evrov in povprečna netoplača 910 evrov, kar je za 8,5odstotka manj od slovenskega povprečja.

T. K.

Tudi največji skeptiki so to-krat morali utihniti: Podrav-s k o - P t u j s k o - O r m o š k a

regionalna destinacijska organiza-cija (RDO), ki so se ji v letošnjempoletju priključile tudi občineosrednjih Slovenskih goric, ni samočrka na papirju. Projekt je prešel odbesed k dejanjem.

Najprej smo lahko ob naših pro-metnicah opazili velike plakate, kioglašajo RDO, vključno z našimiSlovenskimi goricami. Potem se je4. oktobra zgodil še en velik dogo-dek. Odprlo se je prodajno-promo-cijsko mesto RDO v pritličju City Parka vLjubljani, enem največjih in najbolj obiskanihnakupovalnih središč v naši prestolnici, ki senahaja na Šmartinski cesti, v kompleksu BTCCity.

Prodajno mesto enakovredno predstavljavse štiri geografske znamke, ki se razvijajo vokviru RDO: Ptuj, Jeruzalem-Ormož, Halozein Slovenske gorice. Pomembno je, da ne grezgolj za promocijsko akcijo, ki predstavlja našoponudbo končnim kupcem, ampak za pravoprodajno mesto. Na njem obiskovalci in mi-moidoči pridobijo številne turistične informa-

cije o območju, hkrati pa lahko kupijo lepa inpraktična darila, ki vključujejo izdelke našihdomačih pridelovalcev, vključno s turističnimprogramom (paketom). Sami programi in da-rila so prilagojeni ciljnim skupinam, kot na

primer: za ba-bice in vnuke,za romantičnepare, za mladedružine, itd. Nata način želijo vokviru projektaRDO spodbu-diti za obiskSlovenskih go-ric individual-ne goste, ki so

sicer v svojih pričakovanjih bolj zahtevni,hkrati pa so za njihovo izpolnitev pripravljeniodšteti več.

Če vas torej pot zanese v naše glavno mesto,si vzemite čas tudi za ogled Slovenskih goric vLjubljani. Z njimi je Ljubljana postala (še)lepša!

Tanja Hrastnik

Javna agencija RS za podjetništvo in tuje in-vesticije, gospodarsko ministrstvo in TheSlovenia Times so v sklopu FDI Summit

2011 izbrali najboljše tuje naložbenike. Na-grado FDI Award Slovenia, ki jo je v Ljubljani13. oktobra podelil zunanji minister, ki opra-vlja tekoče posle, Samuel Žbogar, so prejeliSaubermacher Slovenija, Julon in Ertl Glas Ste-klo. Posebno priznanje je komisija izrekla pod-jetju Goodyear Dunlop Sava Tires.

Strokovna komisija je pri izbiri najboljšihtujih naložbenikov upoštevala podjetja, kiimajo več kot 10 odstotkov kapitala iz tujine, ki

so v letu 2010 poslovala pozitivno in so imelaveč kot milijon evrov celotnih prihodkov inveč kot 10 zaposlenih.

Podjetje Saubermacher Slovenija (njegov za-četnik je podjetje Letnik-Roth v Lenartu leta1990) dosega stabilno rast prihodkov in rezul-tata poslovanja, od leta 2007 pa se je število za-poslenih povečalo za 20 odstotkov na 128konec leta 2010. Struktura financiranja jeustrezna, na osnovi nadpovprečno dobre do-nosnosti vloženega kapitala pa se kapitalskaustreznost še krepi, so zapisali v komisiji.

Povzeto po STAO

bčinski sveti v občinah na območjuosrednjih Slovenskih goric so v zad-njem času že ali pa še bodo obravna-

vali strategijo turističnega razvoja v zgornjemPodravju.

Za skupno strategijo turističnega razvoja sose odločile občine Benedikt, Cerkvenjak, Du-plek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrencna Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž naDravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane,Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, SlovenskaBistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slo-venskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih go-ricah in Šentilj. Te občine so leta 2008podpisale pismo o nameri, leto kasneje pa šepogodbo za skupno strategijo razvoja na po-dročju turizma. Z njo bodo skupno oblikovalevizijo, cilje in smernice trajnostnega razvojaturizma ter predlagale prioritetne integralneturistične produkte, ki bodo dali pečat in iden-titeto turističnemu območju. To bo spodbu-dilo tudi razvoj njene tržne znamke. Nosilecin koordinator pri pripravi skupne strategije jebil in ostaja Zavod za turizem Maribor v so-delovanju z vsemi 22 občinami in turističnimiorganizacijami in podjetji iz njih.

Turistično območje oziroma turistična de-

stinacija na območju zgornjega Podravja serazteza na 6,5 odstotka slovenskega ozemlja,na katerem živi 11,6 odstotka prebivalcev Slo-venije. V zadnjem času (2003-2008) je turisti-čno povpraševanje na tem območju raslomnogo hitreje kot v Sloveniji nasploh, enakovelja za rast nočitev. Turistično povpraševanjeje koncentrirano zlasti na občini Maribor inHoče-Slivnica. Za to turistično območje jeznačilno tudi, da se iz leta v leto v njem pove-čuje delež tujih turistov, med katerimi je največ Hrvatov, Italijanov, Avstrijcev in Mad-žarov. Precej je tudi turistov iz držav na ob-močju nekdanje Jugoslavije in iz Češke, Poljskein Nemčije. Prav tako je za to turistično ob-močje značilno, da ga daleč največ turistovobišče v zimski in poletni sezoni.

Turistična podjetja v zgornjem Podravju soleta 2010 razpolagala s 4.434 ležišči v 104 turi-stičnih namestitvenih objektih. Z namestitve-nimi kapacitetami razpolaga le 13 od 22 občin.Skoraj polovica ležišč se nahaja v hotelih. Ve-čina hotelov pa je srednje ali višje kategorije.

Kvalitativne analize kažejo, da sta najmo-čnejša »magneta«, ki pritegneta turiste na ob-močje zgornjega Podravja, Maribor inPohorje. Turistično območje razpolaga tudi z

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 7

OVTARJEVE NOVICEGOSPODARSTVO

Saubermacher Slovenija med najboljšimi tujimi naložbeniki

Na območju občine Benedikt posluje 81 podjetij

VTovarni bovdenov in plastike TBP, d. d.,so 27. septembra položili temeljnikamen za nov poslovno-proizvodni

objekt (PPO) na lokaciji Gradiška 3 v Porčičuv Lenartu. Objekt bo obsegal 1300 m2 proiz-vodnih površin, 700 m2 poslovnih prostorov,70 parkirnih mest in 500 m2 pokritih skladiš-čnih površin. Izvajalca Lipa Lenart in TrimoTrebnje bosta gradnjo PPO zaključila marca2012.

Stanislav Loncner, univ. dipl. ing. met., di-rektor družbe TBP: »Odločitev za izvedbotako velike investicije na domačih tleh v časuvelikih cenovnih pritiskov, maksimalne pro-duktivnosti in slabe konkurenčnosti samegaslovenskega okolja je bila zelo težka. Kot vemo,se je Slovenija na letošnji lestvici globalne kon-kurenčnosti znašla na 57. mestu s problemomomejenega dostopa do finančnih virov, z neu-činkovito birokracijo, visokimi davki in togodelovnopravno zakonodajo.

Pri odločitvi so nas spremljale predvsemprimopredajne besede nekdanjega direktorja

in sedaj predsednika nadzornega sveta Bog-dana Šavlija, da moramo pri razvoju družbeTBP, d.d., poskrbeti za delavce. Za sodelavcein njihove družine. Za lokalno skupnost. Dabodo ljudje imeli delo. Če bo dobro njim, bodobro tudi podjetju.

Tako smo se odločili, da je potrebno zapo-slenim dati priložnost, da si sami, s svojimznanjem, produktivnostjo in inovativnostjo iz-borijo konkurenčno prednost in možnost na-

predka tudi doma. Čas pa bo pokazal, ali resvsi hočemo, znamo in zmoremo,« je zapisanov izjavi TBP Lenart za javnost.

Temeljni kamen so položili na 70. rojstni danBogdana Šavlija. Manifestativni začetni korak vpomembno naložbo je tako bil priložnost za pri-znanje pomembnemu lenarškemu in sloven-skemu gospodarstveniku za njegov življenjskiprispevek h krepitvi gospodarskih temeljev vosrednjih Slovenskih goricah in širše.

E. P.

Temeljni kamen poslovno-proizvodnega objekta TBP Lenart

Skupna strategija turističnega razvoja občin zgornjega Podravja

Turistična ponudba Slov. goric, Maribora s Pohorjem in Dravskega polja se dopolnjuje

Slovenske gorice v Ljubljani

Foto: E. P.

Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je bilo uspešno na razpisu za pridobitev sred-stev, namenjenih razvoju destinacijskih organizacij, ki ga je v lanskem letu razpisalo Ministr-stvo za gospodarstvo. Podravsko-ptujsko-ormoška RDO obravnava turistično področje, ki gapredstavlja 19 lokalnih skupnosti, polnopravnih članic RDO, in 8 pridruženih podpornih občin,ki se bodo projektno vključevale v aktivnosti. Občine se skupaj z gospodarskimi subjekti po-vezujejo zaradi trženja in skupnega nastopa na trgu ter vidijo odlično priložnost za razvoj enenajmočnejših gospodarskih panog – turizma – skozi 4 geografske turistične tržne znamke: »Je-ruzalem Ormož – pravljica sonca«, »Haloze – nazaj k naravi«, »Slovenske gorice – preprosto ču-dovite« in »Ptuj – zakladnica tisočletij«.

Ena od aktivnosti RDO je skrb za povezovanje turističnih ponudnikov ter skupna promocijain prodaja v Sloveniji ter tujini.

nja so iz področja osnov podjetništva, poslo-vne komunikacije, trženja, ustanavljanja pod-jetij, e-uprave, bančnega poslovanja inzavarovalništva. Vse zainteresirane vabimo kvpisu. Za vse informacije in prijave se oglasite

na Izobraževalnem centru, na Nikovi 9, ali potelefonu 02/ 720 78 88. Predavanja se pričnejo28. 11. 2011 ob 17. uri pod imenom Podjetni-štvo za razvoj podeželja, trajala bodo 40 ur.

bogato kulturno dediščino, številnimi vrhun-skimi kulturnimi in športnimi prireditvami termožnostmi za rekreacijo. Za oblikovanje celo-stne turistične in gastronomske ponudbe jepomembno tudi, da ima turistično območjesvoj vinorodni okoliš in kakovostno kulinari-čno ponudbo.

Strategija razvoja turizma na območju zgor-njega Podravja je zajela poleg ciljev posamez-nih občin tudi glavne smernice lokalnihakcijskih skupin (LAS) na področju turizma,med drugim tudi LAS Ovtar Slovenskih goric,ki vidi v turizmu enega ključnih nosilcev raz-voja na podeželju v občinah Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij vSlovenski goricah in Sveta Trojica.

Ob pripravi strategije so primerjali turisti-čno območje zgornje Podravje s sosednjimaturističnima območjema. Izkazalo se je, daimajo na območju Zagreba in zagrebške župa-nije dvakrat več ležišč (8.915), na avstrijskemŠtajerskem pa kar 27-krat več (119.657). Vzgornjem Podravju imamo letno okoli 300.000nočitev, v zagrebški županiji 1,2 milijona, naavstrijskem Štajerskem pa 10,5 milijona. Po

vseh kazalnikih je turistično območje zgornjePodravje, ki so mu zaradi boljše prepoznavno-sti in lažje promocije nadeli ime Maribor-Po-horje, 12-krat manjše od turističnega območjaavstrijske Štajerske in 2,5-krat manjša od za-grebškega turističnega območja.

Po smernicah iz enotne strategije razvoja biveljalo do leta 2020 turistično de-stinacijo Maribor-Pohorje razvijatitako, da bi bila zelena, ekološkoozaveščena in primerna za sprosti-tev in aktivni odmor, za doživljanjekulturne tradicije, za raziskovanjepodeželja, za uživanje ob vinih inpristni kulinariki ter za doživetještajerskega gostoljubja.

Poleg tega načelnega cilja prinašastrategija tudi kopico konkretnihciljev. Mednje sodi povečanje šte-vila ležišč na 7.500, od tega 1.600izven Maribora in Pohorja; poveča-nje števila turistov za 80 do 100 od-stotkov, od tega vsaj 60 odstotkovtujcev; povečanje števila nočitev za100 odstotkov; podaljšanje dobe bi-vanja na tri dni in povečanje števila

dnevnih obiskov za 100 odstotkov na 2 do 2,5milijona obiskov letno.

Pri razvijanju bodo imeli pred očmi tri ob-močja: Maribor s Pohorjem, Slovenske goricein Dravsko polje. Raznolika turistična po-nudba na teh območjih (subdestinacijah) senamreč čudovito dopolnjuje. Strategija po-drobno razčlenjuje tudi turistične programe in produkte ter ponuja predloge za tržnoznamko, s katero bi promovirali turistično po-nudbo turističnega območja Maribor-Pohorje.Če bodo občine strategijo dokončno sprejele,bodo za izvedbo upravljanja destinacije Mari-bor-Pohorje vzpostavili regionalno destinacij-sko organizacijo. To naj bi bil Zavod zaturizem Maribor.

T. K.

Društvo pedagogov dr. Antona Trste-njaka, ki združuje pedagoške delavceiz večjega dela osrednjih Slovenskih

goric, je na slavnostni akademiji 5. 10. 2011 naSveti Ani podelilo priznanja pedagogom, ki sov lanskem letu oziroma s svojim celotnim de-lovnim prispevkom obogatili osnovno šolstvoin predšolsko vzgojo v tem delu Severo-vzhodne Slovenije. Na prireditvi v kulturnemdomu Sveta Ana so že peto leto zapored po-delili priznanja najzaslužnejšim.

Komisija za podelitev priznanj Društva pe-dagogov dr. Antona Trstenjaka v sestavi Anto-nija Divjak, Marjana Farasin in Anton Goznik

je na podlagi prispele dokumentacije in zapi-sanih obrazložitev sklenila, da priznanjaprejme 14 kandidatov; tako so podelili 3 pri-znanja I. stopnje, 9 priznanj II. stopnje in 2plaketi.

Priznanja I. stopnje so prejele Lidija Koc-bek – OŠ Sv. Ana, Emica Jelatancev – OŠ Le-nart in Regina Dobaja – OŠ Voličina.

Priznanja II. stopnje so prejele Irena Druzovič – OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Mag-dalena Franc – OŠ Benedikt, Andreja Kram-

berger – OŠ Lenart, Vesna Pintarič– OŠ Negova, Breda Forjanič –vrtec Manka Golarja Gornja Rad-gona, Marjeta Belna – OŠ Cerkve-njak – Vitomarci, Antonija Zorko –OŠ Benedikt, Kristina Titan – OŠLenart in Majda Vrbnjak – OŠ Sv. Ana.

Plaketi za življenjsko delo staprejeli Jožica Korenjak iz osnovnešole Sv. Trojica in Marija Divjak izOsnovne šole Jožeta Hudalesa Ju-rovski Dol.

Priznanja je s priložnostnim na-govorom podelil prof. Mirko

Žmavc, predsednik društva, slavnostni govor-nik pa je bil mag. Aco Prosnik.

E. Pukšič, foto: Boris Mlakar

Vletu 2011 smo pri Izobraževalnem cen-tru Slovenske gorice pričeli z izvaja-njem brezplačnega programa iz Načrta

izvedbenih projektov 2011 LAS Ovtar Sloven-skih goric: Izobražujemo generacije za raz-voj podeželja. Program je namenjen tremgeneracijam prebivalcev Slovenskih goric in jev celoti brezplačen zaradi sofinanciranja Ev-ropskega kmetijskega sklada – Evropa inve-

stira v podeželje. Zajeti so osnovnošolci, odra-sli in starejši. Za vsako skupino je pripravljenposeben sklop izobraževanj, vsem pa jeskupno spoznavanje domačega kraja in oza-veščanje o kulturni dediščini.

Brezplačni program za odrasle bo ponujalznanja za zagon oz. vodenje lastnega podjetja.Glavni poudarek tega programa je na ponudbivsebin, ki so združene na enem mestu. Ta zna-

V mesecu oktobru je ponovnopričela z delom Univerza za tretježivljenjsko obdobje. Še vedno jemožen vpis v študijske skupine zaučenje tujega jezika. Letos se učimonemščine in angleščine. Vse sta-rejše odrasle, ki se želite učiti tujegajezika na sproščen in zabavennačin, vabimo, da se nam pridru-žite. Prav tako bomo izvajali ročno-delske delavnice, organiziralikakšne zanimive izlete in oglede fil-mov. Za vse informacije in prijavese oglasite na Izobraževalnem cen-tru, na Nikovi 9 ali po telefonu 02/ 720 78 88.

Pri Izobraževalnem centru Slovenske goricezbiramo prijave za začetni tečaj nemščine inangleščine. Tečaj bi bil v zimskem času. Za vse

informacije in prijave se oglasite na Izobraže-valnem centru, na Nikovi 9, ali po telefonu 02/720 78 88.

V sodelovanju z Lekarno Lenart vas vabimona predavanje, na katerem nam bodo predsta-vili samozdravljenje, kdaj se zanj odločimo,katere zdravstvene težave so primerne za sa-mozdravljenje ter razlike med zdravili in pre-

hranskimi dopolnili. Predavanje bo v pone-deljek, 14. 11. 2011, ob 17. uri v učilnici Izobraževalnega centra.

Izobraževalni center Slovenske gorice

OVTARJEVE NOVICE ZNANJE ZA RAZVOJ

8 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Priznanja Društva pedagogov dr. AntonaTrstenjaka

Zgornje Podravje obišče vsako leto več turistov

Brezplačni program za razvoj podeželja

Vobčini Cerkvenjak je od10. do 21. oktobra pote-kal računalniški tečaj v

okviru projekta RDO (Raču-nalniška in digitalna pismenostza odrasle), ki ga izvaja Regio-nalni sklad dela Podravje (usta-nova za izvajanje aktivnepolitike zaposlovanja na ob-močju občin Podravja) podvodstvom gospoda Vasje Baj-deta.

Glavni cilj programa je po-speševanje oz. izboljšanje raču-nalniške in digitalne pismenosti, s katero bodolahko udeleženci enakovredno komunicirali sširšim okoljem. Projekt želi zmanjšati digitalnirazkorak v družbi ter povečati usposobljenostoseb, ki se prilagajajo strukturnim spremem-bam v razvoju informacijske družbe.

Ciljna skupina so bili odrasli brez izkušenjz računalniško in digitalno tehnologijo, a jimto znanje pride prav v vsakdanjem življenju inpri poklicnem delu.

Damjana Kmetič

Računalniško opismenjevanje starejših

Tečaji tujih jezikov

Predavanje: Zdravila in samozdravljenje

Univerza za tretje življenjsko obdobje Lenart

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

VSloveniji je potekala akcija približanjaračunalnika starejšim. Tudi KnjižnicaLenart je bila s svojo računalniško E-

knjižnico (6 računalniških mest) ena izmedtakšnih točk. Vseslovenski zavod, ki je projektpoimenoval kar simbioza in enotno zbiral takoprijave udeležencev kot tudi prostovoljcev, jedobro opravil svojo nalogo.

V Knjižnici Lenart smo za-dovoljni z udeležbo, saj je bilanaša večnamenska dvorana tridni polna dopoldne in po-poldne. Kar pa še bolj prese-neča, je to, da so se našli tudiprostovoljci. Čeprav imen sicernaj ne bi izdajali, gre za takoprizadevno delo mladega pro-stovoljca Danila Ferlinca izSvete Trojice, ki je vse dni opra-vljal kvalitetno pedagoško delo,da ga je potrebno javno pohva-liti. Pomagala pa mu je tudi

Barbara Lorber iz Jurovskega Dola. Seveda pasmo sodelovale tudi knjižničarke, predvsemračunalniška informatorka Petra Kranvogel.

Velja ponoviti in nadgraditi.

Marija Šauperl

Simbioza tudi v Lenartu – v Knjižnici Lenart

Predstavniki družbe Butan plin so obi-skali več kot 40 slovenskih osnovnih šolin vrtcev ter jim razdelili več kot 3.000

odsevnih teles. Med drugimi so predstavnikidružbe obiskali tudi štajersko regijo, ki stati-stično beleži eno višjih stopenj prometnih ne-sreč, zato je poučevanje otrok o varnosti vprometu še toliko bolj pomembno. V sklopuakcije so razveselili otroke OŠ Gorišnica in OŠBenedikt, kjer so donirali več kot 280 odsevnihteles in s tem naredili korak k večji varnostinajmlajših udeležencev v prometu. Akcija jepotekala v sklopu tedna otroka.

Na policijski postaji Lenart so v prvem pol-letju 2011 obravnavali manj prometnih nesrečkot lani v enakem obdobju. Kljub izboljšanivarnosti v prometu Štajerska sodi med regije sslabšo prometno varnostjo v Sloveniji, zato jepoučevanje otrok o varnosti v prometu klju-čnega pomena.

Tomaž Grm, generalni direktor družbeButan plin: »V štirih letih smo skupno doni-rali že več kot 5.700 odsevnih teles, ki so klju-čni pri zagotavljanju varnosti otrok v prometu.Zahvale šol, ki jih prejmemo vsako leto, potr-jujejo, da je skrb za varnost naših najmlajšihveč kot dobrodošla, zaradi česar bomo s pro-jektom nadaljevali tudi v prihodnje.«

Okrog 77 učencev in učenkOsnovne šole Sveta Trojicasi je ogledalo center za rav-

nanje z odpadki Saubermacher Slo-venija v Lenartu. Ekskurzija jepotekala v okviru eko dneva na nji-hovi šoli. Otroci so si najprej ogle-dali center, sledila pa je tudistrokovna predstavitev na šoli podnaslovom Ločeno zbiranje odpad-kov. Otroci so bili podrobneje se-znanjeni s pravilnim ločevanjemodpadkov na šoli. S predstavitvijoin ogledom so bili zadovoljni, saj sosi pridobili veliko novega korist-nega znanja.

Vkulturnem domu pri Sv. Trojici v Slo-venskih goricah je v ponedeljek, 3. okt-obra, na svetovni dan otroka, potekal

sprejem novorojenčkov pri županu DarkuFrasu. Nanj so bili povabljeni novorojenčki, kiso se rodili v času od septembra 2010 in dokonca septembra 2011. V tem času se je v ob-čini Sv. Trojica v Slovenskih goricah rodilo 15otrok, od tega 11 deklic in 4 dečki. Srečanje, kiga je vodila Tatjana Padovnik, se pričelo z na-stopom otrok iz vrtca. Starše z dojenčki je na-govoril županDarko Fras, ki jemed drugim dejal:»Zavedamo se, damoramo otrokomomogočiti varstvoin šolanje, vendarnajvečje bremepade na starše. Bonza 150 evrov je lesimbolično prizna-

nje občine k vaši odločitvi. Želim, da bili otrocikakor starši zdravi in zadovoljni občani. Sre-čanje z dojenčki in starši je najlepši dogodekmojega županovanja.« Sledila je izročitev da-rilnega bona, priložnostnega darilca in šopkarož, ki jih je ob pomoči Barbare Cvetko pode-ljeval župan. Po končani izročitvi je župan po-vabil vse navzoče na pogostitev in druženje vavli Kulturnega doma.

B. C.

Župan občine Cerkvenjak MarjanŽmavc, ki je v svoj predvolilni programzapisal, da želi spremeniti negativne de-

mografske trende v občini, je v sredo, 5. okt-obra, pripravil sprejem za vse novorojence,rojene v tem letu. Nanj so povabili 15 malčkovv spremstvu s ponosnimi starši. Zanje so pri-pravili kulturni program, ki so ga izvedli otrocitretje skupine izvrtca in nekateriučenci Osnovnešole Cerkvenjak-Vitomarci. Kot sonam sporočili izobčine, so novoro-jenci in njihovemamice od občineCerkvenjak prejeli»majhno pozor-nost«, ki sta jim jo

izročila župan Marjan Žmavc in »babica« Ma-rija Firbas. Po prisrčni prireditvi so za vse ude-ležence pripravili še pogostitev.

Marsikdo od prisotnih je dejal, da je bila toena od najbolj prisrčnih prireditev, na kateri jev zadnjem času sodeloval. Novorojenci so naša(edina) bodočnost, ali ne?

T. K.

Vsredo, 5. 10. 2011, je bilo na OŠ Bene-dikt zelo veselo in praznično vzdušje.Ta dan ni bil samo praznik učiteljev in

delavcev šole, ampak zelo pomemben dan za29 naših prvošolk in prvošolcev. Učenci in uči-telji smo jim namreč pripravili slovesen spre-jem v šolsko skupnost. Sedmošolki Dona inNuša sta jim ob tej priložnosti sestavili himno,ki so jo pod mentorstvom učiteljev HeleneKotnik in Darijana Kocmuta sedmošolci tudizapeli. Sledile so plesne in športne naloge, kiso jih prvošolci ob pomoči razredničark z lah-koto izpolnili ter nato izrekli svečano prisego.Tako so bili slovesno sprejeti v šolsko skupnostučencev, ob čemer so dobili tudi skromno da-rilo.

Ob sprejemu v šolsko skupnost so prvošolkein prvošolci dobili tudi ˝velike brate oz. velikesestre˝. To so učenke in učenci 9. razredov, kisvoje ̋ male brate˝ oz. ̋ male sestre˝ obiskujejopred poukom ali ponjem. Z njimi seigrajo, jim poma-gajo pri domačihnalogah ter pri ure-janju šolskih po-trebščin. Skupajberejo in pripove-dujejo zgodbice,predvsem pa seigrajo in družijo.Osnovni namentega pa je, da velikibratje/sestre svojimmalim bratom/se-stram nudijo rokoprijateljstva ter jimpomagajo pri vključevanju v šolsko dogajanje.Devetošolci so prvošolcem tudi slovesnoobljubili, da bodo gradili skupno zaupanje,prepodili vse nevšečnosti ter se skupaj z njimiigrali, zabavali in peli. Podarili so jim tudi sto-

pinje, ki bodo prvošolce simbolno vodile popravi poti.

Da prvošolci dobijo velike brate oz. velikesestre, je na naši šoli ustaljena praksa že četrtoleto, odkar na šoli deluje tudi šolska vladaučencev. Le-to smo ustanovili v okviru inova-cijskega projekta Tudi moj glas šteje. Vlado se-stavljajo 4 ministrstva (za splošne zadeve, zamedsebojne odnose, za pomoč učencem ter zavarnost in promet), v katera so vključeni pred-stavniki vseh oddelkov od 4. do 9. razreda.Vsako od njih vodi minister oz. ministrica. Vletošnjem šolskem letu so učenci znotraj mi-nistrstev izvolili naslednje ministrice: AlenkoSenekovič, Ano Breg, Pio Juršnik in TinoDamiš. Na čelu šolske vlade pa je predsednik,

ki ga učenci izvolijo na volit-vah. Tako smo v torek, 4. 10.2011, najprej izvedli volitve zapredsednika oz. predsednicošolske vlade učencev. Učenci sose na volitvah odločali medkandidati, ki so jih sami pred-lagali. Rezultate volitev pa smorazglasili na prireditvi ob spre-jemu v šolsko skupnost. Letosso učenci za predsednika izvo-lili devetošolca Tadeja Horvata.Nadeli smo mu slavnostnaoblačila, v katerih je tudi zapri-segel, da bo zavzeto zastopal vse

učence in se trudil, da bo čim več njihovihpredlogov uslišanih. Predsednik in ministriceso se vsem učencem in zaposlenim tudi pred-stavili in povedali, za kaj si bodo v tem šol-

skem letu prizadevali. Veselo in praznično vzdušje pa smo nada-

ljevali s športnim dnevom in peko kostanjev.

Renata Celcar, Helena Kotnik

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 9

OVTARJEVE NOVICEMLADI

Trojiški šolarji na obisku v lenarškem Saubermacherju

Društvo prijateljev mladine Slovenskegorice je v tednu otroka od 3. do 7.oktobra izvedlo ustvarjalne delavnice

na osnovnih šolah Cerkvenjak, Sv. Trojica, Be-nedikt, Sv. Ana, v knjižnici OŠ Voličina ter vdruštvenih prostorih v Lenartu. Vseh delavnicse je skupaj udeležilo 133 otrok.

Otroci so na delavnicah izdelovaliknjižne kazalke v različnih tehnikah –s filcanjem, s t.i. servietno tehniko, pa tudi zrisanjem z lesenimi barvicami, flomastri invoščenkami. Delavnice so jih tako pritegnile,da si mnogi niso želeli niti domov.

Z novo delavnico vas ponovno pričakujemov jesenskih počitnicah. Potekala bo v prostorihdruštva v četrtek, 3. 11. 2011, med 10. in 12.uro. Vabljeni!

Otroci na delavnici v OŠ Cerkvenjak inOŠ Sv. Ana

Mojca Perič, sekretarka društva, foto: Nika Arnuš

Teden otroka 2011 – Pojdiva s knjigo v svet!

Sprejem novorojenčkovSv. Trojica

Cerkvenjak

Družba Butan plin za varnost štajerskih otrok

Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost in raz-glasitev šolske vlade učencev na OŠ Benedikt

Kot smo letos že večkrat poročali, bo let-nik vina 2011 izjemen. To lahko sedajtudi že potrdimo, čeprav bodo končno

oceno dala ocenjevanja vin. Takšni letniki pazahtevajo od kletarja, da se maksimalno po-trudi v kleti. Letošnji letnik bo primeren tudiza arhiviranje vina, saj vemo, da za staranje vinniso primerni vsi letniki, slednje velja še zlastiza vina iz prezrelega grozdja (nad 90 °Oe) inposebne kakovosti.

In katere posebnosti in težave zasledimoletos?

1. V letošnjem letu imamo po dolgem časuizražene vinske barve, to je zaradi velikega šte-vila sončnih dni, še zlasti v avgustu in septem-bru, in popolno zdravega grozdja. Mnogi so seprestrašili in so že posumili na oksidacije. Ven-dar je to odlika odličnih vin in tako moramovina tudi prezentirati.

2. Pri mnogih vinogradnikih vino še ni od-vrelo, kar je lahko posledica visokih sladkor-nih stopenj, nismo dodali kvalitetnegavrelnega nastavka ali pa smo prežveplali mošt.Mnogi pa opravijo razsluževanje, pa ne dodajovrelnega nastavka. V tem primeru priporo-čamo dvig temperature mošta in dodatek se-lekcioniranih kvasovk, ki so sposobnefermentirati v težjih pogojih. Pomemben jetudi dodatek hrane za kvasovke.

3. Zaradi visokih sladkornih stopenj, nizkihkislin in visokega pH, lahko letos pričakujemobogata vina na telesu, nekoliko manj arome.To še zlasti velja pri tistih kleteh, kjer ni bilomogoče uravnavati temperature v času fer-mentacije.

Zaradi omenjenih karakteristik vsekakorpriporočamo hiter pretok po zaključeni fer-mentaciji in kontrolo žvepla po pretokih. Pre-toki naj bodo usmerjeni na naše cilje inzahteve posamezne sorte. Aromatične sortezahtevajo brezzračne pretoke (priporočamouporabo suhega leda) in nekoliko višje žvepla-nje. Zaradi višje vrednosti pH je tudi večja potreba po žveplu, vendar ne na pamet, dož-veplamo le na podlagi analize.

4. Zasledimo tudi težave z boekserji ali vonjin okus po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jaj-cih. V takšnem primeru velja, da mora kletarčim prej ukrepati s pretokom in morebitnimdodatkom enološkega sredstva (antiboekser).To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina,

katerih vinogradniki niso opravili razsluževa-nja oz. pretoka po 24 urah. Pa tudi pri vinih,kjer smo prežveplali mošt in pri nepravilnemžveplanju mladega vina.

5. Pojavljajo se tudi razni nečisti vonji in ne-vinski priokusi (etilacetat …), ki je posledicanezdravega grozdja (poškodbe od insektov) inraznih mikrobioloških delovanj. V tem pri-meru priporočamo hiter prvi pretok in doda-tek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje inbistrenje mladega vina.

6. Harmonizacija vin. Letošnji letnik bo vse-kakor primeren za pridelavo suhih vin, le vprimeru visokih sladkornih stopenj mordapolsuhih. Prvi pretok po končani fermentacijiopravimo čim prej, nato pa mlado vino pu-stimo na finih drožeh in ne s previsokim žve-plom med 25 in 35 mg prostega žvepla, kertako dobimo bolj stabilna vina z izraženosadno aromo. V letošnjem letniku izjemomalahko tudi korigiramo vinsko kislino. Za taukrep se odločimo vsekakor na podlagi ana-lize in praktičnega testa in ne na pamet.

7. Vrtenja vina na drožeh. Pri negi vina lo-čujemo grobe in fine droži. Grobe droži pred-stavljajo veliko nevarnost za kakovost vina,zato jih je smiselno čim prej odstraniti s pre-tokom. Za fine droži pa se ocenjuje, da po fer-mentaciji ostane od 30 do 100 g kvasovk/L . Topredstavlja pomemben vir polisaharidov, ma-noproteinov, estrov, kar se kasneje potencira varomi, vonju in okusu vina, seveda ob pred-postavki, da so droži zdrave. V kolikor se odlo-čimo za mešanje na drožeh, moramo paziti, daob mešanju ne prihaja do vnosa zraka v vino(smiselna uporaba suhega leda). Mešanjeopravljamo prvih 14 dni na vsake tri dni, kas-neje postopoma 1 x tedensko, 1 x mesečno. Privinih z nizkim pH in pri suhih vinih je dovolj20 mg prostega žvepla, pri aromatičnih in zostankom nepovretega sladkorja pa nekolikoveč (35 mg) in ne pretiravajmo. Pri mešanjuvina na drožeh je pomembno, da imamozdrave droži in neobremenjene z enološkimisredstvi (bentonit, želatina …). V letošnjemletu bo smiselno zaključiti vrtenje na drožehprej kot v lanskem letu, to se odločimo na pod-lagi pokušanj. Zdrave fine droži pa lahko s pri-dom uporabimo za čiščenje ostalih vin (stara,oksidirana, prisotnost rahlega etilacetata …).

Vina, ki jih bomo potrebovali naslednje letojunija in kasneje, pa lahko brezskrbi pustimo obležati na finih dro-žeh do maja, opravimo še samovmesni pretok ter uporabimo ben-tonit pred filtracijo vina.

Glede na pokušine vina lahko z vese-ljem opazimo, da se rojevajo odličnavina, morda ne tako tipično štajerska,vendar izvrstna

Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet.

»Letošnja letina v vinogradih je v vseh po-gledih izjemna, tako po količini kot po kako-vosti,« pravi vrhunski vinogradnik in vinarRadovan Šuman, ki je tudi predsednik društvavinogradnikov in vinarjev v občini Lenart.»Greh bi bil, če takšne letine, ki nam jo je dalanarava, ne bi izkoristili. Letos lahko vina vsehsort dosežejo vrhunsko kakovost.«

Po besedah Šumana je grozdje v osrednjihSlovenskih goricah letos v tehnološkem smi-slu po vsebnosti sladkorja v grozdnih jagodahdozorelo že v začetku septembra. Ker pa je ve-getacija še trajala, je grozdje zorelo naprej indoseglo tako imenovano polno ali fenolno zre-lost, ki zagotavlja vinom vrhunsko kakovost.

Marsikdo se sprašuje, kakšna je razlika medtehnološko in polno ali fenolno zrelostjo. Kotnam je na našo prošnjo malce po domače po-jasnil Šuman, grozdje doseže fenolno zrelost,

ko do konca dozorijo tudi semena in kožicagrozdja, ki nato izločijo svoje bogate sestavine,ki se v tekočini v grozdnih jagodah povežejo vstabilne spojine. Kot pravi Šuman, dosegajoštajerska vina vrhunsko kakovost ob fenolnizrelosti. Zato zrelosti grozdja ne gre ugotavljatisamo po sladkorni stopnji, temveč je trebaugotoviti tudi, ali so zrela tudi semena in ko-žica. Dokler so grozdne koščice trpke, grozdješe ni doseglo popolne zrelosti. S trgatvijo veljapočakati, dokler koščice ne postanejo takokrhke, da kar počijo v ustih, hkrati pa imajolešniku podoben okus.

Pri zorenju grozdja do fenolne zrelosti sedviguje tudi vsebnost sladkorja v grozdnih ja-godah. Res pa je, da se zmanjšuje tudi količina.Mošta iz polno zrelega grozdja je nekolikomanj, zato pa je toliko bolj kakovosten. »Letosni bilo treba nobenemu vinogradniku dodajati

Na začetku oktobra so v središču Cerkve-njaka pripravili trgatev Johanezove trte, ki jepotomka najstarejše trte na svetu na maribor-skem Lentu. Pred trgatvijo so najbolj zasluž-nim posameznikom in društvom za njeno rastpodelili protokolarno vino iz njenega grozdja.

Po tem ko so trto obrali, so jo ob prisotno-sti številnih gostov in obiskovalcev tudi zmleliin stisnili na preši, kar dokazuje tudi naša fo-tografija. Po besedah gospodarja Johanezovetrte cerkvenjaškega župana Marjana Žmavcain občinskega viničarja Ivana Janeza Pučka jebil pridelek s potomke najstarejše trte na svetuletos obilen in kakovosten.

T. K.

sladkorja v mošt. Vino se mora delati izgrozdja, iz sladkorne pese pa se delajo zvarki.Tisti, ki ob takšnih letinah mošt sladkajo, nedelajo škode samo sebi, temveč vsem dobrimvinogradnikom in vinarjem v vinskem oko-lišu, saj na koncu potrošniki vse mečejo v istikoš,« pravi Šuman.

Katere vinske sorte bodo letos v osrednjihSlovenskih goricah najboljše? »Prav vse sortein vsi tipi vin lahko ob takšni letini, kot smojo imeli letos, dajo najvišjo možno kakovost.Seveda pa to terja tudi strokovno delo v kleti,«pravi Šuman. »Edini problem so letos predsta-vljale visoke temperature ob trgatvi, zato soravnali prav tisti, ki so trgali zjutraj in ne v naj-

večji vročini. Tako so ohranili najvišjo kako-vost arome.«

Sicer pa Radovan Šuman in njegova družinapridelujejo grozdje na desetih hektarih. V njihje devet sort belega grozdja in ena sorta rde-čega. »Naša kmetija je ekološka. Grozdje pri-delujemo na povsem naraven način, enako pavelja tudi za negovanje vina v kleti,« poudarjaŠuman.

Dandanes veliko vinogradnikov postavljana prvo mesto, na žalost, ceno, sledijo kako-vost in embalaža. Šele nato razmišljajo o eko-logiji in zdravju. Pri Šumanovih je obratno. Naprvem mestu sta ekologija in zdravje. Zaraditega je tudi pridelek manjši – pol kilogramavrhunskega ekološko pridelanega grozdja natrs. Seveda ima naravno proizvedeno vino iztakšnega grozdja tudi svojo ceno. Kljub temuŠumanovi s prodajo nimajo težav, saj je vse večljudi, ki znajo takšno vino ceniti.

Sicer pa se lahko vsakdo sam prepriča, kakokakovostno je ekološko pridelano vino, saj Šu-manovi na Zavrhu za skupine pripravljajo tudidegustacije, njihovo vino pa je mogoče dobititudi v vinoteki v Lenartu in v trgovinah z eko-loško pridelanimi živili.

Radovan Šuman pa ne prideluje samovrhunskih vin, temveč preko društva velikostori tudi za izobraževanje vinogradnikov inljubiteljev vina. »To je osnova za vrhunsko ka-kovost vin in za visoko kulturo pitja,« pravi.

T. K.

Tako kot vsako jesen sotudi letos na začetku okt-obra v Benediktu pripra-

vili trgatev Čolnikove trte, ki jepotomka najstarejše trte nasvetu na mariborskem Lentu.Na njej so se na povabilo go-spodarja trte župana MilanaGumzarja zbrali številniugledni gostje, ki so pomagalipri trgatvi, kar dokazuje tudinaša fotografija.

Kot nam je zaupal občinskiviničar Zlatko Borak, je trtaletos obrodila 92 velikih groz-dov, ki so skupaj tehtali 32 kilo-gramov, iz njih pa so na preši stisnili 15 litrovmošta s sladkorno stopnjo 72 oekslov.

T. K.

OVTARJEVE NOVICE Z NARAVO

10 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Posebnosti pri negi mladega vina letnika 2011

Vinski letnik 2011 bo v vseh pogledih vrhunskiVse sorte bodo dosegle fenolno zrelost

Čolnikova trta je obrodila 92 grozdov

Obrali so Johanezovo trto

Letos je bilo na trgat-vah povsod veselo, saj jevinska trta v osrednjihSlovenskih goricah to-krat obilno obrodila iz-jemno kakovostnogrozdje. Naš posnetekje z vesele trgatve pripredsedniku lenarškegadruštva vinogradnikovin vinarjev RadovanaŠumana, pri katerem sobrači letos obrali groz-dje na desetih hektarjihvinogradov.

Radovan Šuman: Letos bodo v Slovenskih gori-cah vrhunska vina vseh sort

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 11

OVTARJEVE NOVICEOGLASNO SPOROČILO

� � � � � � �� � Benedikta, Cerkvenjaka in

Svete Trojice v Slovenskih goricah � � � � �

� � �

NAJHITREJERASTOČESLOVENSKOOMREŽJE

NAJHITREJERASTOČESLOVENSKOOMREŽJE

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

��������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

��������������������������������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

���������������� ���������������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

�������������������������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

NNANAJNAJHNAJHNAJHINAJHITNAJHITNNNNNNNNANAAJJHRA ČOOOOOOOOOOOOOOOOVEVENVVVVV

OMREŽOMREŽVOOOOOOOVENOOOOOOOOOSLOVOVOVOVOVOVOVOVSLLLLLLLLSLSSSSSSSLOLOLOLOLOLOLOLO

OMREŽOMREŽVENVENVENVENVENVENVENVENVENVENVENVENOO

RARASTTTTTTTTTTTTTOOČTTTTTTTTTTTTTTORASTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOTOOOČRASRRRRRRRRRRRR STHIITČSTSTSTSTSTSTSTSTSTSTSTSTOOČOOČOOČOOČOOČOOČOOČOOČOOČOOČOOČOOČOČ

NNNANANAJNAJNAJHNAJHNAJHNAJHNAJHINAJHINAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITNAJHITRR

HITHITJHITJHITAJHITAJHITNAJHITNAJHIT

VENVENOOOOOOOOOOOOOOSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLSLRARARASRASTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASRASASASS

HITHITTT

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

080 40 40

TTRRRREEJJJEEEEEETREJEČČEEEEEEEEEEČE

OOOOOOŽŽJE

ONSKONSKKKKKKKKOKOKOKOKONSNSKOŽJEŽJE

OOOOOOOOOO

TREJEREJEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČEČE

EJEEJETTTRTRTRTRTRETRETRETRETREJTREJTREJETREJEEČEČEČEČEČČČČČTREJETREJETREJETREJETREJETREJETREJETREJETREJETREJETREJETREJE

OONSKNSKNSKNSKNSKNSKNSKNSKNSKNSKNSKNSK

TREJETREJEREJEREJEEJEEJEJEJEEE

na ������������������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

w ali naa40080 40 40��������������������������������������������������������������

���

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

.simobil.si/pokritost www����������������������������������������!����

������ ��������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

..simobil.si/pokritost�������� !����������!���������!�������������������

� !������������

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

�!

���

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

.simobil.siSi.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

� � � � � � �� �

� � � � �� � �

� � � � � � �� � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � �

� � � � � � � �� � � � � � � �

�

Razvojna agencija Slovenske gorice je vokviru projekta VIA SAVARIA organi-zirala mednarodni simpozij o Poti sve-

tega Martina Tourskega. Simpozij je potekal26. oktobra 2011 v Centru Slovenskih goric v

Lenartu. Organiziran jen bil v sklopu Pro-grama čezmejnega sodelovanja Slovenija –Madžarska 2007 – 2013.

O simpoziju bomo podrobneje poročali vnaslednji številki.

Vrazstavišču v Centru Slovenskih goric,na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu, jebila od 26. 9. do 7. 10. 2011 na ogled

razstava o izgnancih iz Slovenije, slovanskihdežel, s področja Lenarta in širšega območjaSlovenskih goric v času II. svetovne vojne odleta 1941 do 1945. Razstava je nastala na po-budo Krajevnega odbora Društva izgnancevSlovenije Lenart pod vodstvom predsednika

Ivana Godca. Po podatkih Muzeja narodne os-voboditve Maribor je bilo od junija do sep-tembra 1941 s 33 transporti izgnanih 334 osebiz območja Slovenskih goric, izseljeni so bili vSrbijo, Hrvaško in Bosno. Razstava na pano-jih je v besedi in sliki predstavila tragično ob-dobje slovenske zgodovine in usode izgnancev.Izgon Slovencev in drugih slovanskih narodovje bil genocidno dejanje zoper človečnost

in mednarodno humanitarnopravo. Nasilje nad Slovenci jeizvajalo 4017 nemških in 2518italijanskih vojnih zločincev.

Razstava gostuje po vsej Slo-veniji. Prvič je predstavljen pri-kaz fašističnega in nacističneganasilja tudi nad drugimi slo-vanskimi narodi – Poljaki, Rusi,Čehi, Slovaki, Ukrajinci, Srbi inHrvati.

Učenci Osnovne šole Jožeta Hu-dalesa Jurovski Dol in ravnateljStanislav Senekovič na ogledurazstave

Društvo diabetikov Lenart je v ponede-ljek, 3. oktobra, pripravilo enodnevniizlet na Pohorje. Poln avtobus izletni-

kov se je na čudovit sončen dan podal prekoSlivniškega Pohorja na Andrejev dom. Najprejso bili deležni »šilčka dobrodošlice«, nato

pa Pohorskega piskra.Ogledali so si nekatereznamenite pohorsketočke, med drugimitudi zg. postajo vzpe-njače s čudovitim raz-gledom, Areh s cerkvi-co iz leta 1246 in Fram-ski slap. Izlet je članomdruštva, ki skrbi zaobolele z vedno boljrazširjeno sladkornoboleznijo, vzpodbudaza nadaljnje dobro delo.

Rudi Tetičkovič

Varheološkem parku v Anželovemgozdu v Brengovi pri Cerkvenjaku, kjerso rimske gomile, so v okviru dnevov

evropske kulturne dediščine pripravili turisti-čno prireditev, imenovano »Po poteh starih

Rimljanov«. Na njej so obudili spomin na stareRimljane, ki so pred okoli dva tisoč leti živeli vosrednjih Slovenskih goricah in svoje pokojnepokopavali v gomilna grobišča.

Prireditev je v arheološki park pritegnila ve-liko domačinov in obiskovalceviz drugih krajev, ki so izvedelimarsikaj novega o življenju vSlovenskih goricah v starihčasih. Poleg članov turističnegadruštva v Cerkvenjaku, ki so,odeti v rimska oblačila, prika-zali, kako so stari Rimljani po-kopavali svoje pokojnike, soveliko pozornost pritegnile čla-nice Društva žena in deklet izHajdine na čelu s svojo pred-sednico Marijo Pulko ter do-brote, ki so jih pripravile poreceptih starih Rimljanov.

T. K.

V petek, 7. oktobra, je upokojeni nadškofmetropolit dr. Franc Kramberger, častniobčan občine Lenart, praznoval 75. rojstnidan. Za Ovtarjeve novice smo ga obiskalina njegovem domovanju v prostorih nad-škofije na Slomškovem trgu v Mariboru.Zaradi vnaprejšnjega dogovora nas je po-čakal v predprostoru Slomškove kapele,sicer bi bil verjetno kje zunaj po opravkih,ki jih kljub upokojitvi ni malo.

Med prijetnim klepetom sem ga povprašal, kajpočne zdaj, ko je časa najverjetneje nekolikoveč, tudi za stvari, za katere ga prej ni bilo.

»2. februarja, na svečnico, sem prejel novico,da je papež Benedikt XVI. ugodil moji želji,me razrešil škofovske službe in upokojil. Pardni zatem je prevzel mojo nalogo novi nadškofdr. Marjan Turnšek. Od takrat naprej se jemoje delo nekoliko spremenilo, ne po vsebini,bolj po odgovornosti. Še naprej opravljam tistadela, ki sem jih prej opravljal: udeležujem sevseh slovesnosti v župnijah in v okviru ško-fovske konference, kjer še naprej vodim komi-sijo za liturgijo ali bogoslužje, sem tudi vdrugih organih slovenske škofovske konfe-rence in naše škofije, tako da delo ostaja na-prej. Glavna odgovornost pa je vendar nanovem nadškofu ordinariju. Sem mu na voljo,tudi med letom; ko bodo prišle birme, bomprav tako birmal in se udeleževal pastoralnihtečajev, konferenc ali tudi katehetskih srečanjmed duhovniki in podobno. Glavna spre-memba je pač v odgovornosti.«

Predvidevam, da imate kakšen konjiček, zakaterega prej ni bilo časa ali pa ga je bilo manj.

»Brez dvoma mi zdaj ostaja nekoliko veččasa za osebne zadeve ali pa za tiste, ki so bilev načrtih, pa jih nisem dokončal. V mislihimam predvsem delo s kanonizacijo blaženegaškofa Antona Martina Slomška. Temu delusem se posvetil s še posebno pozornostjo, sedajimam nekoliko več časa in imam tudi zveze spristojno kongregacijo v Rimu, tako da setemu vprašanju posebej posvečam. Prav takose posvečam študiju teoloških stvari, teološkihknjig, ki jih prej nisem utegnil tako absorbi-rati, pa se sedaj vračam v to sfero teološkega,duhovnega in duhovniškega poglabljanja.«

Od leta 2005 ste častni občan občine Lenart,ste lenarški rojak, rodili ste se v lenarški žup-niji. Je kaj časa priti v domače kraje?

»Zdaj nekoliko več. Prej sem bolj redkohodil, vsako leto sem se udeleževal farnega že-gnanja; kadarkoli je bila v Lenartu birma, semjo opravil jaz kot odrinarij in tudi tu in tamkdaj obiskal domače, predvsem sestro ali pabratove doma, v Šetarovi. Zdi se mi, da bo zdajto nekoliko bolj pogosto. V Lenartu sem že bilna zlati poroki nekdanje sovaščanke, ki sem joporočil že kot novomašnik, sedaj pa kot zlato-

mašnik. Upam, da bo ostalo več časa in mož-nosti za srečanja z Lenarčani, kar me vednozelo veseli. Domači kraj je pač najbolj prilju-bljen in privlačen kraj, čeprav sem bil marsikjepo svetu, ampak v Lenart grem najraje.«

Domačija je v Šetarovi?

»Rojen sem bil v Lenartu, na Cmureški cesti,takrat je bila številka 4, zdaj je 9, tam je mojarojstna hiša. V začetku druge svetovne vojnepa smo se s starši zaradi vojnih razmer prese-lili v Šetarovo, kjer je oče kupil majhno pose-stvo. Zaradi varnosti smo odšli vsi v Šetarovo,obdržali pa smo tudi lenarško domačijo. Z na-menom, da se bomo po vojni vrnili nazaj v Le-nart. Ampak do vrnitve ni prišlo, tako da smoostali v Šetarovi in svojo mladost sem preži-vljal tam s sovaščani. Ko se je sestra poročila,je prevzela lenarško domačijo.«

Kot častni občan Lenarta sodelujete na vsehvečjih prireditvah, tudi na otvoritvi muzejaZedinjena Slovenija. To pomeni, da ste z Le-nartom ves čas povezani.

»Vedno sem bil povezan in to tudi želimostati. Kar se tiče razstave in muzejskega od-delka, sem bil izredno presenečen nad ekspo-nati in nad vsebino, ki jo je avtor takostrokovno predstavil. Posebej sem zadovoljen,da je med te pomembne osebnosti uvrščentudi naš Slomšek, ki je bil povezan z idejo o ze-dinjeni Sloveniji preko svojih nekdanjih sode-lavcev v Celovcu. Avtor razstave je bil z vsemtem na tekočem, česar sem zelo vesel. Zelopresenečen sem bil nad temi Slovenci, ki soprav iz slovenskogoriškega okolja, tako da jeto okolje dalo veliko veliko zaslužnih ljudi zaslovensko zgodovino, za slovenski narod patudi ne nazadnje za Cerkev na Slovenskem.«

Kot upokojenec ste nam nekoliko bližje, čepravste zadržali vse naslove v rimskokatoliški Cer-kvi. Vozite avto, kolesarite?

»Ko sem poslal kaplan, ni bila navada, da biimel kaplan avto, čeprav sem vozniški izpitopravil že v zadnjem letniku bogoslovja. Rek-tor nam je svetoval, naj vsi opravimo izpite.Postavljen sem bil za kaplana v Maribor in sine bi mogel privoščiti avtomobila, ker semdelal med ljudmi od ulice do ulice. Tudi drugikaplani niso imeli avtomobilov. Potem sem bilnastavljen kot prefekt in ravnatelj v malem se-menišču, kjer pa tudi ni bilo mogoče vzdrže-vati avtomobila, pa tudi potreboval ga nisem,ker sem se ves čas ukvarjal s pedagoškimdelom. Potem so vsa dovoljenja propadla insem pozabil na njih. Pozneje nisem nikoli vozilavtomobila, tudi kot škof ne. Že po naših ka-nonih ali pravilih škof ne sme voziti avtomo-bila, čeprav ga nekateri kljub vsemu vozijo.Imel pa sem veliko veselja s kolesarjenjem.Prekolesaril sem domala vso Slovenijo in tudikaj drugega.«

Ko se znanci in prijatelji srečamo, se vprašamotudi po zdravju. Kako ste kaj zadovoljni zzdravjem? Vam dobro služi?

»Sem lahko kar zadovoljen. Obvarovan sembil kakšne večje bolezni. Le tu in tam je bilakakšna malenkost. Tudi zdaj se počutim kar

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMIDOGODKI IN DOGAJANJA

12 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Simpozij o Poti svetega Martina Tourskega

Razstava o izgnancih s področja Lenarta inširših Slovenskih goric v času od 1941 do 1945

Društvo diabetikov Lenart na izletu na Pohorju

Obudili so spomin na stare Rimljane v Slovenskih goricah

Upokojeni nadškof metropolit živi polno življenje

75 let dr. Franca Krambergerja

Msgr. dr. Franc Kramberger se je rodil 7.oktobra 1936 pri Lenartu. Leta 1954 je ma-turiral na Prvi gimnaziji v Mariboru in sevpisal na ljubljansko Teološko fakulteto;mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1960v mariborski stolnici. Leta 1965 je postalprefekt Slomškovega dijaškega semenišča vMariboru, leta 1972 pa ravnatelj tega za-voda. Naslednje leto je doktoriral na Teolo-ški fakulteti v Ljubljani. 10. novembra 1980ga je papež Janez Pavel II. imenoval za red-nega mariborskega škofa; posvečen je bil 21.decembra v mariborski stolnici. 7. aprila2006 je bila mariborska škofija povzdignjenav nadškofijo, tako je postal prvi nadškof.Hkrati je bila ustanovljena tudi metropolijaMaribor in je prevzel tudi dolžnost metro-polita. Upokojen je bil 3. februarja letos.

Leta 2005 je bil imenovan za častnega občana občine Lenart. Leta 2006 ga je pred-sednik Slovenije dr. Janez Drnovšek odliko-val z zlatim redom za izjemne zaslugeRepublike Slovenije. Istega leta je po mne-nju mariborskih novinarjev postal naj Ma-riborčan.

Včetrtek, 13. 10. 2011, je bila vDomu sv. Lenarta odprtarazstava likovnih del, v kateri

so sodelovali uporabniki VDC PolžMaribor - enote Lenart, stanovalciDoma sv. Lenarta ter domači likovniumetniki. Pevski zborček enote Le-nart je pripravil lep kulturni pro-gram pod mentorstvom KarmenRojs in Milene Konrad. Likovna delauporabnikov enote Lenart so nastalapod mentorstvom Jasne Šosterič inBojane Komperšak. Prireditev jeobiskalo veliko število ljudi, razstavopa je odprla Marija Zlodej, podžu-panja občine Lenart.

zdravega. Zdaj bolj redno hodim na sprehode,prej tega nisem delal, ker tudi ni bilo časa, zdajpa se temu bolj posvečam.«

Ko ob 75 letih gledate nazaj, kako ste zado-voljni s svojim življenjem, s svojim delova-njem?

»Osebno sem zelo zelo zadovoljen, ker semvedno želel postati duhovnik. Tudi v otroškihletih, čeprav v začetku nisem čisto zares mi-slim na duhovniški stan, ampak se je to kas-neje izoblikovalo v edini cilj. Ko sem gadosegel, sem bil srečen. In tudi pozneje. S temse mi je izpolnila moja želja.V ničemer se nečutim prikrajšanega, kajti dosegel sem to, karsem želel.«

Ko še niste mislili, da boste postali duhovnik,ste imeli v mislih kakšen drug poklic?

»Ja, dolgo časa, v srednji šoli posebej, semmislil na medicino. Na študij medicine v Za-grebu. Tam sem imel nekaj poznanih ljudi insvetovali so mi, naj se vpišem na študij tam. Vzadnjih počitnicah sem to svojo odločitevspremenil in se vpisal na teologijo v Ljubljani.«

RKC danes, vaš pogled nanjo, ali ima Cerkevv Slovenskih goricah še drugačen položaj, dru-gačno poslanstvo, drugačno vlogo; v podežel-skem okolju drugačno kot v mestnem?

»V Sloveniji težko govorimo o ruralnem aliurbanem okolju, saj je naša država že skorajglobalizirana vas in smo tako rekoč vsi enaki.Ni tistih velikih razlik. Ko sem kot škof hodilod župnije do župnije, sem sicer še opažal ra-zlike. Do izraza pride večja dimenzija kmeč-kega, ruralnega življenja, ali pa gostonaseljenega, v glavnem pa je Slovenija tako ize-načena, da ni kakšnih velikih razlik. Kar se tičeCerkve, pa je le razlika med Cerkvijo v mestihin med Cerkvijo na deželi. V mestih je obiskbogoslužja manjši, na podeželju je kar lep. Tose vidi na raznih slovesnostih in podobno. Ra-zlike so tukaj, življenje ljudi pa je več ali manjpostalo enako.«

Mnogo ste delali z mladimi, tudi kot vodjamalega semenišča. Mladi danes in Cerkev?Menite, da bi moral katerikoli od subjektov vdružbi storiti kaj drugače ali več za mlade?

»Za mlade ni nikoli dovolj storjeno; so našaprihodnost, naše veselje, upanje. Mladi palahko postanejo tudi naša obsodba, če jimnismo dali tistega, kar bi jim morali dati. Vse-kakor ima tukaj odločno vlogo šola. In zdi semi, da naša šola mladim ne da tistega, kar bijim morala. In zato je bila tudi vedno napetostmed državo in Cerkvijo, ker smo vsi čutili, damladina v šoli ne dobi tistega, kar bi človekpričakoval in kar šola daje pri drugih narodih.Ne mislim tukaj samo, da v naši šoli ni ver-skega pouka, ampak tudi drugače. To so idejnein ideološke stvari, ki so prevzele oblast nadšolo. Politična nota se nekako povsod vrinetudi v pedagoško delo. Razumljivo je, da bivsak rad imel mlade, naj je to Cerkev ali kak-šna druga organizacija ali država kot taka.Zato je mladina tisto stičišče, kjer bi morali bitivsi enotni, bodisi Cerkev, država ali tisti, kivzgajajo, ki pišejo učbenike, da bi mladina po-stala zdrava in da bi imeli v mladih zagotoviloprihodnost našega naroda.«

Svet je v krizi, tudi Slovenija. O krizi mnogovemo in govorimo. Z aktualnim dogajanjempovezujemo tudi Cerkev. Vaši občutki zdaj,

nekaj mesecev po upokojitvi, o finančnih te-žavah, v katere je tudi zaradi kriznih okoliščinzašla mariborska nadškofija.

»Kar se tiče kriz, ki jih doživljamo vsi, v Cer-kvi ali zunaj nje, ali tudi kar zadeva težave Cer-kve v Mariboru, lahko rečem, da sem že leta2000 preložil vprašanja gospodarstva, ekono-mije in finančnih zadev na vsakokratnega po-možnega škofa, da so oni vodili gospodarskisvet, imeli svoje seje, čeprav sem bil vednonavzoč. Vendar pa sem vodstvo tega dela aliposlanstva izročil pomožnim škofom. Ne da bis tem hotel kakorkoli zvračati krivdo na kogarkoli drugega, nikakor ne, kajti poslednji pod-pisi pa so bili vsi moji. Imeli smo sicer naj-boljše namene, da bi tudi Cerkvi zagotovilitisto potrebno materialno ozadje za njeno pa-storalno delo, vendar pa glede na vse stvari, kiso se dogajale v svetu, v Evropi pa tudi v Slo-veniji, smo zašli v to krizo. Kar se tiče vlogeCerkve kot take, pa bi podčrtal, da prven-stvena vloga Cerkve seveda ni gospodarstvo,ekonomija in finančništvo. Prvenstvena vlogaje vedno pastoralno delo, delo verskega, du-hovnega značaja. To so prave dimenzije pasto-ralnega dela. Vendar pa vse to le ne gre breznekega materialnega ozadja. Tam se je pač ne-kako zalomilo. Ne bom rekel, da ravno tolikopo krivdi mojih sodelavcev, saj si nobeden ninagrabil bogastva. Nikakor ne bi mogel reči,da je šlo za kakšno tajkunstvo, delal bi krivicevsakemu. Tu smo bili pač žrtev vseh teh stvari,ki so se pojavile. Kdaj pa kdaj pa je morda lebilo kaj še premalo strokovno premišljeno indognano in posvetovano, zato je potem prišlodo takih anomalij.«

Cerkev se ne more izločiti iz splošnega doga-janja, ne more biti na strani, biti mora akti-vni subjekt. V splošnem utripu svetovnih intudi državnih dimenzij …

»Cerkev ni samo stavba, organizacija,ampak je nekaj živega, iz ljudi in je vpletena vvse dimenzije življenja, tudi v politično, so-

cialno in v kakršnokoli drugo di-menzijo. Cerkev mora biti na nekinačin povsod navzoča, ne zaradikakršne koli klerikalizacije, dalečod tega. Cerkev je integralni, se-stavni del javnega življenja, tudičlovekovega osebnega življenja.«

Ob imenovanju za škofa, 6. no-vembra 1981, ste dali v svoj grbupodobiti gričevnat svet Sloven-skih goric ter dodali »Andrejev«križ, znamenje glavnega zavet-nika škofije, ter mladiko vinsketrte in grozd. V grb ste zapisalisvoje škofovsko geslo: Zgodi setvoja volja. Kakšna misel o motuin kakšna misel za slovenskogori-škega človeka?

»Ko sem postal škof, so me z Radia Trstvprašali, zakaj sem si izbral te besede: Zgodi setvoja volja. Najprej zato, ker je te besede naj-prej izgovorila Mati Božja pri oznanjenju vNazaretu in je pristala na Božji načrt, da bopostala Božja mati. Tudi sam sem pristal nanačrt, ko sem sprejel škofovsko poslanstvo.Drugič zaradi tega, ker je te besede izgovoriltudi sam Kristus na veliki četrtek, ko je bil naOljski gori in ko je bilo pred njega postavljenotrpljenje; takrat je trikrat rekel: tvoja volja najse zgodi. In tudi v očenašu samem nas je učilKristus ponavljati besede - zgodi se tvoja volja,kakor v nebesih tako na zemlji. Celotno vse-bino življenja in poslanstva sem videl v teh be-sedah. Tudi sedaj, v tem kritičnem času,največkrat ponavljam ta moto. Ne da bi hotelkakor koli pasivno stati ob strani, češ, naj sezgodi, kar se mora, ampak zaradi predanostiin v tej predanosti tudi sodelovanja v rešitvah.

Misel za domače: Naj bodo zelo veseli vsi,da so v Slovenskih goricah, kjer je veliko na-ravno bogastvo, pa tudi duhovno bogastvo na-šega naroda. Slovenskogoriški človek je bilvedno preprost, skromen, ampak do kraja po-šten in je imel oči vedno odprte za sočloveka.To želim vsem bralcem Ovtarjevih novic innjihovim ustvarjalcem!«

Edvard Pukšič

Vnedeljo, 18. septembra, je Socialnovar-stveni zavod Hrastovec na Hodošu sve-čano odprl novo bivalno enoto -

Center starejših Hodoš. Direktor zavoda, mag.Josip Lukač, je ob odprtju poudaril: »Svoj novidom dobiva 60 naših stanovalcev. Del kapaci-tet smo namenili tudi za potrebe starostnikoviz lokalne skupnosti. Preko dvajset domačinovv domu dobiva zaposlitev, kar je velika prido-bitev za njih in kraj. S svojo dejavnostjo pabomo kraj bogatili tudi na drugih področjihdružbenega življenja.«

Otvoritvene svečanosti se je udeležilo velikoštevilo domačinov, zavodskih delavcev, pred-stavnikov lokalne skupnosti, evangeličanskecerkve, župani okoliških občin, predstavnikicentrov za socialno delo, župan občine Hodošin poslanca državnega zbora. Iz pozdravnihnagovorov je izstopala misel: Sanje so nujne.Mag. Lukač: »V zaostrenih socialno ekonom-skih razmerah je apatičnost in čakanje naboljše čase velika ovira. Smelo uresničevanjesanj, kot je realizacija doma na Hodošu in dru-gih zavodski projektov, pa je lahko zgled, kakokljub težkim časom slediti napredku.«

Dom na Hodošu je bil zgrajen za in-stitucionalno varstvo starejših, gradnjosta sofinancirali cerkvena občina in lo-kalna skupnost. V Upravljanje pa ga jedržava dala Socialnovarstvenemu za-vodu Hrastovec. Direktor Lukač: »Zastarejše bi zadostoval dom z dvajsetimiali tridesetimi posteljami, s šestdesetimipa je ob mnogih, ki so nenadzorovanozrasli v okolici, prevelik. Sem privrže-nec tega, da sprejemamo izzive, vendarz domišljenimi rešitvami. Poskušamouresničiti sanje v korist vseh: mened-žerjev, stanovalcev, krajanov, cerkve inlokalne skupnosti.«

Mag. Josip Lukač je v času vodenja zavodamedicinski obravnavi ljudi, ki imajo težave zduševnim zdravjem in duševnim razvojem,postavil protiutež v socialni obravnavi. Zavodje v organizacijskem in strokovnem smisluutrdil sloves vodilne ustanove v tem delu Ev-rope, saj kljub pritiskom kriznih časov in krha-nja vrednot uspeva razvijati humane oblikeskrbi in namestitve za ljudi, ki potrebujejostalno pomoč in oporo. Vrata je odprla že šti-riindvajseta enota zavoda. Skupaj s Hodošemzunaj zidov zavoda zdaj biva že 300 ljudi.

»Dom na Hodošu je predan v upravljanjeHrastovcu izključno za njegove potrebe, če pase pokažejo potrebe za domsko varstvo starej-ših iz lokalnega okolja, jim bomo ponudili

enake razmere kot drugje. Morda širšemu pro-storu ni znano, da Hrastovec ljudem veliko po-nuja za isto ali manjšo oskrbno ceno, saj se daveliko privarčevati s skrbnostjo in transpa-rentnostjo ter javnimi naročili. Izvajali bomopomoč na domu, ponudili prehrano na domuin pri nas in še veliko drugega. Vrata bodovedno odprta!« pravi direktor Lukač.

Na Hodošu sta redno zaposleni dve diplo-mirani medicinski sestri, ki vodita dom, vsakdan pa prihaja tudi kak strokovnjak iz Hra-stovca, socialni delavec, defektolog, psiholog,

psihiater, nevrolog, kakor je pačpotreba. Vse enote so povezanez internetom, kar omogočahitro izmenjavo informacij indostopanje v bazo podatkov.»Vzpostavili bomo tudi splošnoambulanto, saj imamo konce-sijo. Splošni zdravnik prihajaenkrat na mesec, in če bo nujnopotrebna zdravstvena pomoč vkraju, bomo ponudili tudi tostoritev,« dodaja Lukač.

Stanovalci so ljudje, ki so žev Hrastovcu in stari nad petde-

set let, prihajajo pa iz vse Slovenije. Želijo si,da bi se vrnili Prekmurci, in tudi pri novihsprejemih bodo gledali, da jih sprejmemo naHodoš. Seveda nihče ne bo šel tja, če si tega neželi, in če jim novi dom ne bo ustrezal, jihbodo vrnili nazaj. Bistveno pa je, da če bo ka-teri stanovalec moteč za kraj zaradi svojega na-čina izražanja, obnašanja, ga bodo prav takosprejeli nazaj. »Vabim vse krajane kadarkolimed nas, če prinesejo nasmeh in dobro voljo,so naši prijatelji, naši sosedje,« potrjuje odpr-tost zavoda in doma na Hodošu mag. JosipLukač.

Finančno breme nosi zavod sam. Imajoceno oskrbnega dne kot drugi domovi. »Našacena ni najvišja, ponujamo pa dosti, veliko več.Finančno bo zadeva vzdržna. Vsi vodstveni invodilni delavci to sprejemamo kot izziv in kotnekaj novega. Na Hodošu bomo zagotovilitudi dvojezičnost, kakor veleva zakonodaja,vendar vsega ne moremo narediti čez noč. Sta-novalci so začeli prihajati septembra v manj-ših skupinah. To so ljudje z odprtim duhom,ki še mravlje ne bi pohodili, so najbolj ranjenaskupina ljudi iz različnih razlogov. A s svojimnasmehom in dobrosrčnostjo nas bogatijo,« jezaključil pogovor naš sogovornik.

Edvard Pukšič

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 13

OVTARJEVE NOVICEMED LJUDMI

Zavod Hrastovec odprl Center starejših Hodoš

VDC Polž in stanovalci Doma sv. Lenarta

Vletu 2004 je v Sloveniji stekel projektStarejši za višjo kakovost življenjadoma, ki ga preko prostovoljcev izva-

jajo društva upokojencev. Projekt je humani-tarnega značaja, financiran je s straniMinistrstva za delo, družino in socialne za-deve in ZDUS-a. Namen projekta je poiskatiustrezno pomoč tistim starejšim, ki živijo vsvojih gospodinjstvih ali skupaj z otroki, neglede na to, ali so člani društva upokojencevali ne.

V tem letu je k izvajanju projekta pristo-pilo tudi Društvo upokojencev Lenart. Prekoprostovoljcev želimo v lokalni skupnosti uve-ljaviti medsebojno pomoč starejšim nad 69let, da bodo lahko čim dalj časa živeli kako-vostno v svojem domačem okolju. Na terenubomo poskušali najti vse starejše, ugotoviti,kako ti živijo, kaj potrebujejo in kako zado-voljiti njihove potrebe. Izkazane potrebe sta-rejših bomo nato prenašali v ustrezne javnezavode in druga humanitarna društva (centriza socialno delo, zdravstveni domovi, Rdečikriž, Karitas, …), ki jih bodo v okviru svojihpristojnosti reševali. Na ta način bomo iz-boljšali socialno osveščenost in občutljivostza položaj starejših v lokalni skupnosti.

Da bi projekt potekal čim bolj kakovostno,so tako koordinator projekta kot prostovoljciz izobraževanjem pridobili ustrezna znanja.Osnovna naloga prostovoljcev je, da preko iz-vedbe ankete poizvejo pri vseh krajanih, sta-rejših od 69 let v našem okolju, o njihovih

potrebah po pomoči na domu; dobijo pisnodovoljenje starejšega, da lahko njegovo ime,priimek in naslov ter potrebo prenesemopreko koordinatorja službam in društvom, kimu lahko pomagajo; človeka, ki so mu poiz-kusili najti pomoč, ponovno obiskati in pre-veriti, ali je pomoč dobil in kako je bil z njozadovoljen.

Vsak prostovoljec tudi podpiše izjavo, s ka-tero se zavezuje, da bo ohranil pridobljenepodatke o anketirani osebi.

V septembru smo na skupnem sestanku sprojektom seznanili predstavnike Centra zasocialno delo, Zdravstvenega doma, Obmo-čno združenje Rdečega križa, župane občinLenart, Sv. Ana in Sv. Trojica, predsednikevseh društev upokojencev Zveze društevupokojencev Slovenskih goric in predstav-nike Zveze društev upokojencev Slovenskihgoric. Projekt je bil pri vseh udeležencih v ce-loti sprejet in podprt.

Vsem starejšim v jeseni njihovega življe-nja ponujamo roko pomoči z željo, da tudipreko nas najdejo delček sreče in zadovolj-stva v domačem okolju. Prav zato jih pro-simo, da sprejmejo našega prostovoljca, sez njim pogovorijo o tem, kako živijo in kajpotrebujejo, da bi se kvaliteta njihovega ži-vljenja izboljšala.

Koordinatorka projekta DU Lenart: Ida Bulatović

Predsednik DU Lenart: Leopold Hameršak

TIKIC Zelena centrala inTD »Dediščina« sta po-pestrila jesen na vasi. V

nedeljo, 9. oktobra, je popoldanv Jurovskem Dolu minil v spo-minu na trganje koruze, lička-nje in »klofanje« sončnic.

Dogajanje je bilo zanimivo zaotroke in mladino, ki so jim žeod 13. ure dalje nudili možnost,da poskusijo ta opravila, se na-učijo česa o njih, o izdelkih izkoruzne slame, o jesenskih pri-delkih in izdelkih iz njih. Po 14.uri pa so bili pod kostanje sredivasi vabljeni vsi, na popoldan»po domače«. Jesen na vasi se nadaljuje s »pu-šlšanki« v novembru!

E. P.

Jesen na vasi - ličkanje, sončnice in še kaj

Vsredo, 28. septembra, so se stanovalciDoma sv. Lenarta podali na jesenskiizlet v Negovo in okolico. Da bi lahko

uživali ob pogledih na lepoto jesenske pokra-jine, ki je v času trgatve in spravila letine naj-lepša, so se do cilja podali po stranskih cestah.Že od daleč je mogočna negovska graščina si-jala v vsej svoji lepoti. V zadnjem času je bil

grad delno obnovljen in poleg njega urejen šezeliščni vrt. Podobo gradu in grajskega življe-nja sta jim na slikovit način prikazali vodičkaDragica Starovasnik in predsednica Turisti-čnega društva Negova – Sp. Ivanjci AlenkaŠiško. Ogledali so si tudi Marijino cerkev insramotilni kamen. V Ivanjševcih so se odžejaliob izvirih slatine in se sprostili v prijetnem

okolju, ki sta ga prevevala šumenjereke Ščavnice in vonj po širnih ko-ruznih poljih. Dalje jih je pot vodilado turistične kmetije Firbas v Co-getincih, kjer so jih prijazni gostite-lji sprejeli z domačo viljamovko ingrozdjem ter postregli z domačimkosilom. Idilično kmečko okolje,urejeno v jesenski podobi, jih je po-vsem prevzelo: buče, orehi, koruzana štantih, sadovnjaki, zelenjavnivrt, konji, razstavljeni stari kmečkistroji in orodja ter posoda, …

Polni lepih vtisov in vonja po je-seni so se iz Cogetincev skozi Osekvrnili nazaj v Lenart.

Leta 1990 je generalna skupščina Združe-nih narodov 1. oktober razglasila zamednarodni dan starejših. Od takrat je

na ta dan po svetu in tudi v Slo-veniji namenjena glavna pozor-nost starejšim. Tudi v Slovenijise na ta dan opozarja na odnosdo starejših.

V Domu sv. Lenarta je 30. 9.2011 v počastitev praznika ob10. uri nastopil Ženski pevskizbor DU Malečnik, ki delujepod okriljem KD France Ma-rolt Malečnik.

Pevke so prepevale pesmi onaravi, prijateljstvu in ljubezniter o svojem kraju. Nastop sopopestrile z recitalom o jeseni.Na koncu pa so spodbudile sta-

novalce, da so skupaj zapeli venček poskočnihin šaljivih.

Četrtega oktobra smo vDomu sv. Lenarta pri-pravili srečanje stano-

valcev, ki so dopolnili 90 let inveč. Takšnih stanovalcev je 18,trije med njimi so že doseglistarost 98 let.

Dogodek so s pesmijo insvojo dobro voljo popestrileljudske pevke iz Lenarta, ki sozanje priredile tudi posebnopesem. Zbranim je čestital di-rektor Zlatko Gričnik in jim občastitljivem jubileju poklonilvrtnico. Nato pa je ob pogosti-tvi, ki so jo pripravili v domski kuhinji, pote-kalo druženje jubilantov z zaposlenimi inpevkami.

Polona Šporin

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

14 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Jesenski izlet v Negovo

1. oktober - mednarodni dan starejših

Družabno srečanje stanovalcev, starih 90 let in več

Novo!

Starejši za višjo kakovost življenja doma

Vsoboto, 1. oktobra, so se na lenar-škem pokopališču poslovili od Fride-rika Lešnika, dolgoletnega obrtnika

in člana Območne obrtno-podjetniške zbor-nice Lenart. Več kot 33 let je bil obrtnik ozi-roma samostojni podjetnik in tudi potem, koje svoje uspešno poslovanje predal sinovomaEdvardu in Friedrichu, je še naprej, vse dozadnjega, aktivno sodeloval v družinskempodjetju.

Ne le da je bil do konca zvest svojemustanu in bil skozi vsa ta leta, pravzaprav de-setletja dejaven obrtnik, še celo več, bil jemed najuspešnejšimi obrtniki in podjetnikisvoje stroke in po svojih izdelkih znan širompo Sloveniji in tudi onstran njenih meja.

Svoje bogate poklicne izkušnje si je nabiraltudi v tujini. Tudi tam so ga spoštovali in ce-nili njegovo delo, toda navezanost na rodnozemljo ga je privedla nazaj domov, kjer jedavnega leta 1976 pričel s kovinarsko obrtjo,ki je pod njegovim vodstvom prerasla v da-našnjo sodobno in uspešno firmo Lešnik Le-nart, d.o.o.

Zmeraj si je prizadeval, da bi tukajšnjaobrt in njeni obrtniki imeli tisto veljavo, kijim po vsej pravici pripada, saj na njihovihplečih sloni dobršen del slovenskega gospo-

darstva. Gotovo je bil to razlog, da je skozivsa leta plodovitega poslovanja z vso zavze-tostjo deloval tudi v zborničnih organih, zlasti v upravnih odborih Območne obrtno-podjetniške zbornice Lenart in se zmeraj zveseljem udeleževal izobraževalnih dogod-kov strokovnih sekcij ter se vključeval v dru-žabne aktivnosti zbornice. Večkrat je nazborničnih sestankih opozarjal na krivice, kise dogajajo slovenskim obrtnikom, in z za-nimanjem so mu prisluhnili, ko je pripove-doval, kako obrtniške probleme rešujejodrugod.

Njegova inovatorska žilica je pripomoglak temu, da je v svoje delo in izdelke vključe-val številne novosti in izboljšave, zaradi česarso se obiskovalci na sejmih, ki se jih je rednoudeleževal, radi ustavljali na njegovem raz-stavnem prostoru.

V vsakem trenutku je vsakemu brez iz-jeme priskočil na pomoč, ni poznal besed:''ne zmorem'', ''ne morem'', ''nimam časa'',''ne znam'', ''nočem'', ... Spoštoval je vse po-štene ljudi, ne glede na njihov socialni polo-žaj. Bil je zelo občutljiv na krivice, ki sedogajajo soljudem.

Rad je delal, ni maral lenobe. Zanj je bilizziv vsak dan izdelati nekaj novega, kjer jelahko sproščal svojo ustvarjalno moč. Naj-večji izziv so mu zmeraj bili problemi, s ka-terimi se je srečeval pri delu. Ni poznalbesede ''ne gre''.

Zadnja leta je bil izjemen vrtnar. Rad jedelal in znal se je tudi nagraditi za svojo prid-nost. Rad je raziskoval, zato je prepotovalskoraj ves svet.

Zaradi dejavnega vključevanja v delo naObmočni obrtno-podjetniški zbornici Le-nart in zaradi zaslug na področju obrti inpodjetništva je leta 2002 prejel priznanječastnega člana - najvišje priznanje zbornice,leta 2006 pa mu je občina Lenart za sodelo-vanje s številnimi domačimi in tujimi pod-jetji ter za uspešno nastopanje na evropskemtrgu podelila najvišje občinsko priznanje -zlati lenarški grb.

Po zapisu OOZ Lenart in družine povzel E. P.

Poslovil se je Friderik Lešnik iz Zg. Žerjavcev( 1942-2011)

Judje po vsem svetu so slovesno vstopili vnovo leto 5772. Judovsko leto se začne sprvim Tišrijem (september – oktober) in se

praznuje prvi in drugi dan tega meseca. To jedatum, ko je Bog ustvaril Adama, prvega člo-veka. Zato nekateri poudarjajo, da je to tudirojstvo človeka. Po tradicionalnem izročilu jenamreč do stvarjenja prišlo prvega dne judov-skega meseca Tišrija, ki ga danes poznamo kotnovo leto ali Roš Hašana (kar v hebrejščini po-meni glava leta). Tega dne se odprejo tri knjige:prva je za krivične, druga je za resnično pravi-čne, tretja pa je za tiste nekje vmes. Judje si postari šegi voščijo novo leto: »Bodi zapisan zaugodno leto!« ali tudi »Naj ti bo vpisanodobro leto!« Veselo praznujejo v najboljšihoblekah, da bi pokazali zaupanje v Gospodovousmiljenje. V sinagogah prevladuje bela barva,simbol čistosti; hazan (sinagoški uradnik,vodja molitev, zlasti ob šabatu in praznikih, kilahko tudi bere sefer toro in poučuje otroke izskupnosti) in rabin (posvečen učenjak, izro-čilno poklican, da odloča o vprašanjih judov-skega obredja; danes pa so to v glavnemsinagoški nameščenci z obsežnimi pridigar-skimi in pastoralnimi dolžnostmi ) sta odeta vkitel (jud. belo oblačilo; ima precej simbolnihpomenov, ki nam pomagajo razumeti njegovorabo. Bela barva je simbol čistosti in božjegaodpuščanja, torej primerna tako za novoletnipraznik kakor za ženina, saj se mu ob poro-čnem obredu odpustijo vsi grehi). Trobljenje všofar (ovnov rog, ki se v judovstvu uporablja vraznih verskih obredih kot glasbilo) naj bispodbudilo grešnike h kesanju in hkratizmedlo Satana, da ne bi mogel nastopati v vlogitožnika Izraelcev. Posebne praznične jedi, od-

brane zaradi svoje dobrodejne simbolike, na-znanjajo srečo v prihodnjem letu.

Sicer pa se na večer Roš Hašane (ali tudi RošHa - šona) sinagoge napolnijo z možmi in že-nami vseh starosti. Po obredu v sinagogi odi-dejo domov, kjer se posvetijo praznični večerji.Po kidušu (obred molitev in blagoslovov nadčašo vina v začetku šabata in praznikov, pa tudipo koncu dopoldanske molitve) se večerja pri-čne s tem, da prisotni namočijo košček jabolkav med. To dejanje pomeni izraz želje za sladkoprihodnje leto: »Bodi Gospodova volja, danas prenovi za leto, ki bo dobro in sladko.«Nato družina prepeva praznične pesmi in pre-ide na drugi del obroka, ki sestoji iz stročjegafižola in testenin z mesom, kar simbolizira bla-gostanje. Pojesti pa je treba tudi živalsko aliribjo glavo, da boš v prihodnjem letu »glavni«.Prvi dan Roš Hašane je namenjen predvsemmolitvi. Judje se ponovno zberejo po sinago-gah, molijo in prisluhnejo oglašanju šofarja. Pokosilu se mnogi odrasli skupaj z otroki oble-čejo v svečane obleke in se odpravijo k najbližjireki ali jezeru. Tam opravijo obred, imenovantašlih, pri katerem ob izrekanju molitvic iz-praznijo svoje žepe ali zmečejo v vodo koščkekruha. Na ta način simbolično odvržejo svojegrehe. Sicer pa se v Tori Roš Hašana imenujedan spominjanja in tudi dan trobljenja v šofar.Z njo se prične deset dni trajajoče duhovno po-glabljanje in preizkušanje samega sebe. RošHašano in kasnejši Jom Kipur (dan sprave, s ka-terim se konča desetdnevna pokora) praznu-jejo tudi slovenski Judje, saj sta oba praznikamed Judi po celem svetu izjemno spoštovana.V Izraelu je Roš Hašana državni praznik.

Dr. Marjan Toš

sarsko kraljevska kmetijska družba na Štajer-skem je mariborski šoli podarila kot učno gra-divo unikatno naslikane skoraj vse sorte trt, kijih je opisal Trummer, in zemljevide vinorod-nih leg Štajerske. Zemljevidi so bili pred temrazstavljeni na svetovni razstavi na Dunaju.Zbirko gvašev sta izdelala akademska slikarjaVinzenz in Conrad Kreuzer iz Gradca.

Izredno dragocena zbirka gvašev vinskih trtse je delno ohranila v Mariboru in je bila preddesetimi leti natisnjena v knjigi Zbirka ampe-lografskih upodobitev Vinzenza in ConradaKreuzerja. Maribor: Umetniški kabinet P.Premzl, 2001. V tej zbirki je upodobljenih tudi23 sort trte, ki imajo lokalna imena, zapisanapri Sveti Ani v Slovenskih goricah.

Janez Ferlinc

170-letnica izida Trummerjeve knjige opopisu sort vinske trte na Štajerskem in 10-letnica izida knjige Zbirka ampelografskihupodobitev Vinzenza in Conrada Kreu-zerja v Mariboru.

Pred 170 leti je izšlaznamenita knjigaFranca Xaverija

Trummerja (1800-1858)Systematische Classifica-tion und Beschreibung derim Herzogthume Steier-mark vorkommenden Re-bensorten , Gradec, 1841, vkateri je sistematično popi-sal 282 vinskih sort, ki sorasle v takratnem Vojvod-stvu Štajersko. Dr. Puff(1859) pa poroča, da jeimel Franc Postič pri Sv.Ani tudi zasajenih skoraj300 različnih sort vinsketrte v svojem vinogradu.

Knjiga je za zgodovinovinogradništva in slovenskega jezika izrednopomembna, kajti Trummer je v vseh naših vi-norodnih krajih zapisal tudi slovenska imenavinskih sort. Sveta Ana na Kremberku se s svo-jimi imeni vinskih sort omenja med najpogo-stejšimi kraji kar 22 krat in še dvakratKremberg (zapisi slovenskih in nemških lo-kalnih imen - sinonimov).

Cesarsko kraljevska kmetijska družba naŠtajerskem, ki jo je obnovil in takrat vodil nad-vojvoda Janez, je želela posodobiti tudi vino-gradništvo in vinarstvo na južnem Štajerskem.Izmed mnogih sort vinske trte so želeli izbratinajkvalitetnejše in uvajati nove za posameznelege. Lotili so se popisovanja sort, izdelave gvašev (tehnika slikanja z vod-nimi barvami) posameznevinske trte v naravni velikosti(grozd, obe strani lista) in kar-tiranja vinorodnih leg. Medleti 1835 in 1839 je Franz X.Trummer večkrat potoval poštajerskih vinogradih in pometodologiji L. pl. Baba in I.Metzgerja napravil kvalitetenpopis vinskih sort (1841). Nje-govi knjigi še mnogi strokov-njaki danes štejejo za začetek

natančnega in sistematičnega opisovanja vin-skih sort.

Najzanimivejša je varianta lokalnega imenasorte pinot meunier, ki izvira od Sv. Ane in je

verjetno prvič zapisana vTrummerjevem popisukot „Blaue Postitsch-traube“ (postič). Po-stitschtraube se še danespogosto uporablja v Av-striji in delu Švice. Slo-vensko varianto imenatrte postič je po do sedajnajdenih podatkih prvizapisal Matija Vertovec vknjigi Vinoreja, Lju-bljana, 1844 (prva slo-venska knjiga ovinogradništvu); od tupa je prišla v Pleteršnikovslovar. Franc Postič je podo sedaj znanih podatkihena izmed prvih oseb vsvetu, s katere priimkomse imenuje trta od leta

1841 dalje (dve trti sta se takrat imenovali šepo Trummerju in nadvojvodi Janezu (šipon).V dopolnitvi svojega popisa, ki ga je F. X.Trummer izdal leta 1855 (Nachtrag zur syste-matischen Classification und Beschreibungder im Herzogthume Steiermark vorkom-menden Rebensorten, Landwirtschafts Ge-sellschaft in Steiermark, Graz, 1855), pa je žepostalo modno dajati trtam imena po priim-kih zaslužnih vinogradnikov. Na vinogradni-škem kongresu na Dunaju je bila leta 1873ustanovljena mednarodna ampelografska ko-misija, ki je za ime trte predlagala tisto ime, kiga ima trta v kraju, od koder izvira, vsa ostalaimena pa so sinonimi. Poročila mednarodneampelografske komisije so od leta 1873 izha-jala v Mariboru. Vinogradniški strokovnjaki,ki so živeli v Gradcu, Mariboru in v Sloven-skih goricah, so v 19. stoletju imeli pomembnovlogo pri razvoju ampelografske znanosti.

Igor Zemljič o nastanku imena postič pri Sv.Ani razmišlja: »Morda so prav s stiki s franco-sko vojvodinjo, ki je preživljala poslednja letasvojega begunskega življenja na gradu Brun-see pri Cmureku, ali s krogom njenih sprem-ljevalcev iz Bordeuxa, omogočili Postiču, da sije med številnimi trtami zasadil tudi pinotmeunier, ki je v Franciji ena najpogostejših inhkrati nujna sestavina šampanjcev. Postič je topri nas zelo redko sorto, ki je mutant modregapinota, očitno precej razširjal po Štajerskem,da se je zanjo med vinogradniki začelo upora-bljati njegovo ime oz. »Blaue Postitschtraube«,ki še danes velja za eno pogostejših variantnih

imen.«Direktor Štajerske deželne

sadjarsko-vinarske šole v Mariboru Hermann Goethe(daljnji sorodnik znanegaknjiževnika J. W. Goetheja) jeimel po letu 1872 tudi velikezasluge za razvoj, širjenje inreševanje vinogradništva naŠtajerskem. V svojih strokov-nih delih je povzel po Trum-merju slovenska imena trt injih mednarodno razširil. Ce-

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 15

OVTARJEVE NOVICEDEDIŠČINA

Vinska trta postič ali Blaue Postitschtraubeali pinot meunier

Bilo je davnega leta 1970, ko je na mojopobudo izšla prva številka revije za do-mačo zabavno glasbo Festival. Na na-

slovnici smo objavili fotografijo AnsamblaLojzeta Slaka (prvi z desne), ki je bil že tedajzelo priljubljen med poslušalci, kar je poka-zala tudi anketa, ki smo jo objavili v isti šte-vilki. Na vprašanje, kateri ansambel je najboljpopularen v Sloveniji, jih je kar 1248 poslu-šalcev lokalnih radijskih postaj in bralcev 658odgovorilo, da Ansambel Lojzeta Slaka. Nadrugo mesto se je z 244 odgovori uvrstil An-sambel Toneta Kmetca, katerega vodja je,tako kot Lojze Slak, pred kratkim umrl.

Pod naslovom Fantje, ki so vžigali srca, jenovinarka Ria Bačer v isti številki uvodomanapisala: »Kadar Slaki igrajo, se spomnimozelenih gričev, belih brez, srčkastih listov trt,kmečke neveste, lestve, prislonjene pod okno,belih konjičev, zvonov čez dobrave, rdečih licin zvonkega smeha deklet ter prešernegažvižga fantov.«

Bačerjeva tudi piše, da je Lojze Slak zagle-dal luč sveta 23. julija 1932 v vasi Jordan Kalpri Mirni peči. Je pristen Dolenjec in pono-sen na svoje poreklo. Za harmoniko jemenda prijel prej kot za svinčnik, prvi glas-beni pouk pa mu je dal stric, vaški godecLudvik Barbo. Kot mlad fant je največ igralna ohcetih, kasneje pa je s tremi brati usta-novil kvartet. Vsa Dolenjska jih je poznala.Leta 1958 je nastopil v oddaji RTV Pokaži,kaj znaš ter osvojil prvo mesto. Potem je ne-prenehoma vadil, njegova glasba pa je po-stala vse bolj priljubljen gost v domovihnaših ljudi. Kmalu so Slaki gostovali v Italiji,Avstriji in Nemčiji, leta 1970 pa so se prvičodpravili v Ameriko, kjer so imeli okoli 30

koncertov.V naslednjih letih se je sestav Slakovega

ansambla spreminjal. V zadnjih letih je na-stopal skupaj z ubranimi Fanti s Praprotna,ki so skupaj s Slakom ponesli po vsem svetuslovensko narodnozabavno glasbo in takodostojno predstavljali svojo domovino Slo-venijo.

Naslovnica prve številke revije za domačo za-bavno glasbo iz leta 1970 s fotografijo Ansam-bla Lojzeta Slaka

Tone Štefanec

V spomin Lojzetu Slaku

Shana tova 5772 – Bodi zapisan za ugodno leto!Judje so praznovali Roš Hašano in se veselili vstopa v novo leto 5772

Temelji, klet, kletni portal, zidovi pritličja brezprizidka so ostanki Postičeve hiše iz leta 1848

Občina Sv. Ana, Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, krajevna društva in vinogradniki

vabijo

na srečanje ob 150-letnici smrti zdravnika, sadjarja in vinogradnika Franca Postiča.

V soboto, 29. 10. 2011, ob 10. uri bosta na Sv. Ani v Slovenskih goricah izšli priložnostna občinska znamka z motivom trte, imenovane postič,

in priložnostni ovitek (kuverta) z motivom o Postiču.Na voljo bo priložnostni poštni žig. Ob obletnici bo v avli občine Sv. Ana

odprta tudi filatelistična razstava in razstava o delu in življenju Franca Postiča.

Na razstavi se bomo spomnili tudi 170-letnice izida Trummerjeve knjige o popisu sort vinske trte na Štajerskem in 10-letnice izida

Zbirke ampelografskih upodobitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja v Mariboru.

V petek, 7. oktobra, je v Avli JožetaHudalesa potekala otvoritev razstave 2.likovne kolonije Umetniki za Dom sv.Lenarta. Dela je predstavila likovnakritičarka prof. Jadranka Šumi, raz-stavo pa je odprla podžupanja MarijaZlodej.

Dogodek sta popestrila Anja Kožuhin Žan Trobas z zvoki harfe in harmo-nike. Otvoritve so se udeležili tudi šte-vilni slikarji, varovanci Varstvenodelovnega centra iz Starš ter mnogidrugi.

V nedeljo, 2. oktobra, ob 18. uri so v občin-ski avli na Sv. Ani odprli razstavo likovnih delslikarjev Filipa Matka Ficka in njegovega 10-letnega sina Marka iz Radencev. Oče Marko,leta 1948 rojeni Mariborčan, ki zdaj živiv pokrajini ob Muri, se je v likovnemsvetu utrdil po upokojitvi. Udeležuje serazličnih likovnih srečanj, ustvarjalnoje tesno povezan z Zg. Dražen Vrhomin Sv. Ano. Prvo samostojno razstavo(skupaj s sinom) je imel septembra vDOSOR-ju, Domu starejših občanovRadenci, druga razstava je na Sveti Ani,v novembru pa pripravlja tretjo samo-stojno razstavo v galeriji Studenček vMariboru.

Marko, učenec 5. razreda osnovne

šole, je že sodeloval na raznih likovnih nateča-jih in razstavah in bil nagrajen. Tokrat prvičpredstavlja tudi slike na platnu.

E. P., foto: V. K.

Konec septembra je na pobudo predsednikaKD Ernest Golob-Peter Sveta Trojica, DragaLipiča, v sejni sobi občine Sveta Trojica pote-kal sestanek organizacijskega odbora za praz-novanje jubilejne obletnice. Na sestanek so bilipovabljeni Darko Fras, župan, Breda RakušaSlavinec (JSKD in ZKD), Ma-rija Šauperl (Knjižnica Lenart),Slavko Štefanec (član društva),Nina Polanec (ZKD) in JanezVoglar, podžupan. Omenjenodruštvo je bilo glavni organiza-tor literarnih gibanj (srečanj inkolonij), ki so 15 let potekalapri Sveti Trojici (takratnemGradišču) in so bila republi-škega značaja. Spregovorili so,na kak način bi potekalo praz-

novanje visoke obletnice, kakšne bi bile soča-sne aktivnosti in o možnostih iskanja nove lo-kacije, kamor bi preselili razstavo, ki je nastalaob praznovanju 25. obletnice srečanj.

Breda Rakuša Slavinec

Galerija Krajnc in likovno društvo LajčijaPandurja bogatita kulturno ponudbo Žu-panje in občine Dobrinj na otoku Krku –Za kulturni praznik razstava pri Lenartu.

Potem ko je lenarška galerijaKrajnc v Županji na otokuKrku izvedla prvi slikarski ex-tempore in popestrila poletnokulturno dogajanje v tej sliko-vito vasici iz občine Dobrinj, jeneutrudni organizator KonradKrajnc s sodelavci uspešno or-ganiziral še likovni simpozij.Na njem so priznani strokov-njaki govorili o različnih tehni-kah likovnega ustvarjanja in sedalj časa zadržali pri keramikiin njeni umetniški oz. sporo-čilni vrednosti. Veliko so raz-pravljali o sodobnih inprijaznejših pristopih do mla-dih, ki se udeležujejo različnih likovnih delav-nic. Udeleženci simpozija iz Slovenije inHrvaške, ki so jih vodili mentorji AndrejaŠtancer, Nika Arnuš, Andrej Berger in KonradKrajnc, so spregovorili tudi o možnostih zarazstavljanje del in o finančnih podporah, kiso za to dejavnost vedno skromnejše. Kljub

vsemu so optimistični in so ustvarili več izvir-nih del, ki bodo razstavljena v Krajnčevi gale-riji pri Lenartu za slovenski kulturni praznikprihodnje leto. Kot nam je povedal galerist in

slikar Konrad Krajnc, lahko govorimo o pra-vih lenarških likovnih snovanjih, ki dobivajoveljavo in pomen tudi zaradi širokega poslan-stva na poti zbliževanja in sodelovanja dvehobčin - Dobrinja na Krku in Lenarta v Sloven-skih goricah.

Marjan Toš

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

16 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

40. obletnica srečanj pesnikov in pisateljevzačetnikov Slovenije pri Sveti Trojici

Regijski seminar na temoUčenje basa pri ljudskih pe-smih je potekal v soboto, 1. okt-obra 2011, od 9. do 14. ure vkulturnem domu v JurovskemDolu. Vodila ga je Adriana Ga-berščik, strokovna spremlje-valka revij ljudskih pesmi vnaslednjem triletnem obdobju.

Udeleženke seminarja, ki soprišle iz Jakobskega Dola, Go-rišnice, Svete Trojice v Sloven-skih goricah, Moškanjcev,Cirkovc, Zavrča in Lenarta, sozelo dobro ocenile izvedbo inugotovile, da so takšni seminarji več kot do-brodošli, saj jim približajo uporabno znanje,ki ga potrebujejo pri svojem delu.

Seminar je izvedla Zveza kulturnih društevSlovenskih goric v sodelovanju z Javnim skla-

dom RS za kulturne dejavnosti Območna iz-postava Lenart, soorganizatorstvo pa je pri-jazno sprejelo KD Ivan Cankar Jurovski Dol.

JSKD Lenart

Učenje basa pri ljudskih pesmih v Jurovskem Dolu

Lutkarska delavnica za mentorice in članeodraslih lutkovnih skupin bo potekala v so-boto, 5. novembra 2011, na osnovni šoli vSveti Trojici. Delavnico bo vodil Slavko Ra-kuša Slavinec, strokovni spremljevalec lut-

karskih revij na medobmočni ravni izpostavJSKD Lenarta, Ormoža, Ptuja in SlovenskeBistrice. Več o razpisu na www.jskd.si. alibreda.rakusa@jskd.si.

Izdelava marionet – lutk na nitkah pri Sveti Trojici

Regijski seminar bo potekal v soboto, 12.novembra 2011, v kulturnem domu Cerkve-njak. Namenjen je mentoricam otroških fol-klornih skupin. Vodili ga bosta MojcaKmetec, strokovna spremljevalka revij otro-ških folklornih skupin UE Lenart (DIČI DIČIDIČA), in Saša Veler, strokovnjakinja za po-stavljanje ljudskih iger na oder.

O temi seminarja je Mojca Kmetec pove-dala: »Kulturna dediščina in ohranjanje tra-dicionalnih ljudskih običajev predstavljatanenadomestljivo vrednoto pri razvijanjuosebnosti otrok in ljubezni do ljudskega izro-čila. Vsaka enota kulturne dediščine, ki je po-

škodovana ali uničena, je, žal, izgubljena, zatojo je smiselno vključiti v aktivno vsakodne-vno življenje že v zgodnjem otroštvu. Izročilose ohranja le ob posredovanju znanja in iz-kušenj mlajšim generacijam, pri čemer jevzor pomembno vzgojno sredstvo.

Ljudski ples je del slovenske kulturne de-diščine, zato je primerno, da ga kot posebnovrednoto spoznajo tudi otroci. V njem se iz-ražajo duša, značaj in temperament človeka,številne različice pa odkrivajo njegovoustvarjalnost. Ni razloga, da naša preteklostizgublja pomen«. Več o razpisu nawww.jskd.si ali breda.rakusa@jskd.si.

Slovenskogoriški glasovipod vodstvom Lojzeta Peserlavabijo na samostojen koncert,ki bo v petek, 28. 10. 2011, ob19. uri v kulturnem domu vVoličini. Program bo raznolik,tako, da bo vsak poslušalecnašel nekaj zase.

Izvedbo koncerta, ki bo po-tekal kot ena izmed prireditevob občinskem prazniku občineLenart, sta omogočila občinaLenart in JSKD Lenart.

Nastop Slovenskogoriških glasov na Orfejevi pesmi 2011

Folklorni seminar - Ljudsko izročilo skozi igro, pesmi inples v Cerkvenjaku

Koncert Slovenskogoriških glasov v Voličini

Za vse vodje in članice otroških in mladin-skih plesnih skupin pripravljajo na JSKD Le-nart plesno delavnico, ki bo potekala vsoboto, 26. novembra 2011, v Kulturno tu-rističnem centru Sveta Ana. Vodila jo bo Tina

Valentan, strokovna spremljevalka plesnihrevij Plesne meglice v obdobju 2011-2014.Več o razpisu na www.jskd.si ali breda.ra-kusa@jskd.si

Plesna delavnica na Sveti Ani

Odprtje samostojne razstave štirih nagra-jencev 12. likovnega ex-tempora 2010, ki jepotekal v Sveti Trojici, Danija FerlincaDanny- ja, Jožice Ploj, Nike Arnuš in AndrejeŠtancer z naslovom Prostori med nami, bo vpetek, 11. novembra 2011, ob 19. uri v avli

Jožeta Hudalesa v prostorih občine Lenart.Odprtje pripravljata JSKD Lenart in občina

Lenart.

Breda Rakuša Slavinec, fotografije: arhiv JSKD Lenart

Razstava štirih nagrajencev lanskega trojiškega likovnegaex-tempora

Udeleženci likovnih snovanj na Krku so (pre)polni načrtov

Umetniki za Dom sv. Lenarta

Filip in Marko Matko Ficko na Sv. Ani

Na Krku o sodobni keramiki in mladih v likovnih delavnicah

V nedeljo, 23. oktobra 2011, ob 15.uri je v kulturnem domu v JurovskemDolu nastopil Jurovski oktet s svojimkoncertnim programom. Kulturniprogram so sooblikovale Gartrože,ljudske pevke DU Sveti Jurij v Slo-venskih goricah.

M. Breznik

Na Zg. Dražen Vrhu 36 je znamenita Met-hansova hiša. Na ogled je etnološka zbirka vzgornjih prostorih stavbe, v pritličju je likovnagalerija, kjer razstavljajo številni slikarke in sli-karji, tu organizirajo tudi likovne kolonije.

Letos poleti pa se je Leopold Methans resnolotil še obnove kletnih prostorov stavbe.Osrednji kletni prostor je spremenjen v pravogalerijo za kiparje. Za enkrat so razstavljeneskulpture Leopolda Methansa in njegovih pri-jateljev, v bodoče pa je pričakovati kiparskerazstave priznanih mojstrov dlet.

V Methansovi kleti

Da likovna umetnost pri Sv.Ani res nekaj velja, zopet dokazu-jejo umetniki, ki so se zbrali priSv. Ani, da na temo sv. Martinaustvarijo nekaj imenitnih slik vrazličnih tehnikah. Zbralo se jedevet umetnikov iz Slovenije inMadžarske. Gonilna sila kolonijeje Danijel Ferlinc, ki obljublja, dabo ob martinovem, ko bo otvori-tev razstave v občinski avli, resprava paša za oči kot mnogokratdoslej.

SReBr

Jurovski Dol ugnal Lenart

Pred rekordnim številom gledalcev, ki so sezbrali na derbiju med NK Jurovski Dol in NKLenart v Jurovskem Dolu, so z golom DenisaKokola po podaji Damijana Kurnika v 70. mi-nuti slavili domači igralci in na ta način zasedlivrh 1. MNZ Maribor. Po podatkih domačegakluba si je tekmo ogledalo 565gledalcev, kar je za tovrsten rangtekmovanja svojevrsten podvigin pokazatelj, da je nogomet vslovenskogoriškem prostoru ševedno eden najpomembnejšihšportov. K temu so seveda velikoprispevale kvalitetne predstave,ki sta jih oba slovenskogoriškakluba prikazala v dosedanjemdelu prvenstva. Za primerjavolahko navedemo, da si je v 14.krogu na primorskem derbiju v1. SNL med Hitom Gorico inKoprom tekmo ogledalo zgolj500 gledalcev. Tekma med Jurovskim Dolomin Lenartom se je sicer izkazala tudi na igriščuza pravi nogometni derbi vodilnih, saj sta obeekipi prikazali trdo in kvalitetno predstavo. Pozadetku Jurovskega Dola so Lenarčani še karnekajkrat resno zapretili nasprotnim vratom, ajim mreže Jurovskega Dola ni uspelo zatresti.

NK Jurovski Dol in NK Lenart še na-

prej na vrhu ligaške razpredelnice

Dobre predstave sta oba slovenskogoriškakluba prikazala v naslednjem, 8. krogu, ko sonogometaši Lenarta gostili nekdajnejga prvo-

ligaša, ekipo Korotana, in jo premagali z rezul-tatom 3:1, mlada ekipa Jurovskega Dola pa jevse tri točke prinesla z gostovanja pri Fužinarju(2:3). V 9. krogu sta oba kluba remizirala, NKJurovski Dol na domačem igrišču z Račami(2:2), NK Lenart pa se je na težkem gostovanjuproti Radljam razšel brez zadetkov (0:0). Igralci

Lenarta so zadovoljnih obrazov zapuščali do-mače igrišče v zadnjem krogu, ko so v zadnjihminutah tekme po zadetku Mitje Marka pora-zili Dobrovce z rezultatom 1:0 in se na ta načinpo številu točk izenačili z Jurovskim Dolom navrhu ligaške razpredelnice. Nogometaši Jurov-skega Dola pa so z gostovanja v Staršah kljubdvakratnemu vodstvu in številnim priložno-stim prinesli po rezultatu 2:2 zgolj točko.

Vodilno mesto na lestvici bodo nogometašiJurovskega Dola branili to nedeljo na doma-čem igrišču proti ŠD Slivnica, tekma se bo pri-čela ob 15. uri, Lenarčani pa na gostovanju vDogošah.

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 17

OVTARJEVE NOVICEIZ KULTURE ŠPORT

1. MNZ Maribor

Nogometaši Gost. pri Antonu iz Cer-kvenjaka v lovu za najboljšo trojko

Med tem ko jurovski in lenarški nogometašinizajo kvalitetne predstave v 1. MNZ Maribor,pa iz območja Slovenskih goric NK Gostiščepri Antonu uspešno nastopa v 2. MNZ Mari-bor, kjer po 10 odigranih krogih zaseda tre-nutno 6. mesto s štirimi zmagami, dvemaneodločenima izidoma in tremi porazi. Za

drugo uvrščenim Šentiljem zaostaja 7 točk, aimajo nogometaši Cerkvenjaka, ki zaradi ob-nove domačega igrišča domače tekme igrajo vLenartu, tekmo manj. Cerkvenjačane čaka na-slednja prvenstvena tekma v gosteh proti Šentilju, prihodnji konec tedna pa bodo nasvojem začasnem domačem igrišču gostiliekipo Pece 2.

2. MNZ Maribor

Lokalni derbi v Benediktu med do-mačim moštvom in KMN Slovenskegorice gostom iz Voličine.

Letošnji pričetek sezone v 2. SFL se je za obaslovenskogoriška predstavnika v tem rangutekmovanja začel na posebej zanimiv način, sajsta kluba sezono odprla z medsebojnim obra-čunom. Tekme med slovenskogoriškimi klubisi je že v preteklih sezonah ogledalo veliko šte-vilo gledalcev. Tudi tokrat obračun pri tem nibil nobena izjema oz. bi glede na polno dvo-rano v Benediktu lahko rekli, da je celo prese-gel obisk iz minulih sezon. Tekmo v Benediktusi je namreč ogledalo več kot 300 gledalcev, nata način je bila to tudi najbolj gledana tekmacelotnega kroga v 2. SFL. Napeto srečanje se jepričelo po željah in pričakovanjih domačegaBenedikta, ki je po zadetku Danila Pukšiča v 5.minuti prišel v vodstvo. Kljub terenski pre-moči, ki so jo Benedičani imeli v prvem pol-času, pa jim vodstva vse do konca prvegapolčasa ni uspelo povečati. Pot do povišanjaprednosti je domačinom preprečeval razpolo-ženi vratar gostov Aljaž Jurša. V drugem pol-času bi lahko rekli, da je bila slika nekolikodrugačna. Ekipa iz Voličine, ki je bila v prvemdelu tekme v podrejenem položaju, se je popovratku iz slačilnic prebudila in predvsem izprotinapadov nekajkrat resno zapretila doma-čemu vratarju Štefanu Huberju. V 28. minutiso igralci Slovenskih goric po zadetku AlešaLašiča izenačili. Izenačujoč zadetek je daligralcem Voličine dodatni zalet, tako da so vrazmaku 7 minut zadeli še trikrat ter povedli zrezultatom 1:4. Vmes so nekajkrat resno vratagostov ogrozili tudi Benedičani, a na koncu jena semaforju ostal rezultat 1:4, zmage so setorej veselili nogometaši in navijači KMN

Slovenske gorice. Žal pa igralcem Slovenskih goric ni uspelo

ponoviti predstave iz drugega polčasa v Bene-diktu na prvi domači tekmi v ŠD v Voličini,kamor je v 2. krogu v goste prišla ekipa iz Sv.Tomaža pri Ormožu. Igralci Voličine so sicervelik del 2. polčasa vodili z rezultatom 3:2,tako rekoč vse do zadnjih sekund tekmezmago držali v svojih rokah, a so neizkoriščene100% priložnosti domačega moštva in manjšozmedo v obrambi, zgolj 4 sekunde pred kon-cem tekme kaznovali gostje ter izenačili rezul-tat (3:3). Ekipi sta si tako razdelili vsaka točko.Benedikt je v tem krogu gostoval pri enemizmed favoritov prvenstva, ljubljanski ekipiVuko, ter tekmo končal s porazom 4:0.

V današnjem 3. krogu je ekipa Benediktaprosta, prihodnji teden pa gostijo ekipo To-maža, tekma v ŠD v Benediktu se bo pričela ob20. uri. KMN Slovenske gorice pa se v 3. kroguodpravlja na gostovanje k novi ekipi iz Mari-bora, k ŠD Brezje, ki domače tekme gosti v noviŠD na Teznu v Mariboru. Tekma se bo pričelaob 20.30. V naslednjem 4. krogu pa prihaja vVoličino ekipa FSK Stripy iz Škofje Loke.

FUTSAL - 2. SFLZačetek lepe in precej tople jeseni je bil bo-

gatejši za še en kulturni dogodek. V Cankarje-vem domu v Ljubljani se je od 27. do 29.septembra odvijal 11. festival za tretje življenj-sko obdobje.

Nič posebnega ne bi bilo, če že na dan otvo-ritve v sklopu Večera pesmi in plesa ne bi na-stopile tudi pevke ljudskih pesmi DU Lenart:

Milka Cartl- vodja, Marta Žižek, Anica Zorec,Tilčka Rokavec in Ivanka Žerjav, ki sta jihZveza in DU Lenart prijavila na razpis.

V programu prireditve Zveze DU Ljubljanaje v Linhartovi dvorani nastopalo 12 skupin iz

vse Slovenije in celo iz Porabja. Ene skupineso pele ljudske pesmi, druge so plesale intretje so godle na ljudske instrumente. Le-narške pevke so zelo uspešno odpele pesmiStrune in Večerni mrak in si tako pridobileizkušnjo in nove pevske prijatelje, ki pod-obno kot one v petju uživajo in živijo zaohranjanje ljudskega petja.

Pevke iz Lenarta je spremljala tudi moškaskupina njihovih življenjskih partnerjev inšofer kombija Jože, ki so pomagali pri pre-magovanju treme in aplavzih v času na-stopa.

V poznem večernem času je pot in vož-nja iz Ljubljane v Lenart prehitro minila, saj

se je v kombiju pelo, pelo in še pelo, skratkabilo je prelepo.

Stanko Cartl

3. Martinova kolonija pri Sv. Ani

Prvi nastop pevk ljudskih pesmi DU Lenartv Cankarjevem domu v Ljubljani

Tekme med Lenartom in Jurovskim Dolom, ki je poleg treh točk štelatudi za velik prestiž, so se nogometaši obeh moštev lotili zelo zagrizeno

Udeleženci 5. Kolbičeve kolonije

Likovna sekcija Kulturnoumetniškega društva GabrijelKolbič z Zgornje Velke je 1. okt-obra že petič pripravila delovnosrečanje likovnic in likovnikovna tradicionalni enodnevni kolo-niji. V Methansovi hiši se jezbralo 23 ustvarjalk in ustvarjal-cev: osem članic in članov do-mače likovne sekcije in 15 gostoviz Slovenskih goric in oddaljenej-ših koncev, tudi iz Madžarske.

Filip Matko

Petič v spomin Kolbiču

Koncert Jurovskega okteta

OVTARJEVE NOVICE SPOROČILAŠPORT

18 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Benediške odbojkarice sezono od-

prle z zmago

Benediške odbojkarice so novo sezono(2011/2012) začele na najlepši možen način, zzmago, ki so jo prinesle z gostovanja pri ekipiKostak Elmont. Benedičanke so domačo ekipoElmonta gladko nadigrale, saj so tekmo dobilez rezultatom 3:0. Žal pa jim ni šlo vse po na-črtih na prvi domači tekmi, v 2. krogu, ko sogostile sicer močno ekipo iz Braslovč. Zmanj-kalo pa je tudi nekaj športne sreče, saj so 1. in3. niz izgubile z najmanjšo možno razliko,torej za dve točki. Po izgubljenem prvem nizu(24:26) so se sicer vrnile v igro (25:22), a kot žerečeno, so po tretjem nizu (23:25) ponovnopovedle Braslovčanke, ki so z dobljenim 4. nizom (19:25) iz Benedikta odnesle vse

tri točke. V tretjem krogu 2. DOL, ki so ga odbojka-

rice Benedikta minuli konec tedna odigrale vgosteh proti odbojkaricam Zreč, so se domovvrnile s polnim izkupičkom, saj je bil končnirezultat 1:3 za gostje iz Benedikta. Benedi-čanke so nemočne gostiteljice najbolj nadi-grale prav v zadnjem, 4. nizu, ki so ga dobile zrezultatom 25:10.

Benediške odbojkarice pa gostujejo tudi v 4.krogu, ko bodo iskale novo zmago proti od-bojkaricam OK ATK Grosuplje. Tekmo boodigrana jutri (29.10). Za prvo slavje pred do-mačo publiko pa se bodo Benedičanke pote-govale prihodnji konec tedna proti ekipi TPVNovo mesto. Tekma v športni dvorani v Bene-diktu se bo začela ob 18. uri.

Dejan Kramberger

Učenci OŠ Lenart so na področjušporta zelo uspešni. Še posebej lan-sko šolsko leto so dosegli izjemneuspehe na področju nogometa, ko-šarke, plesa in še bi lahko naštevali.V ta namen smo učencem šole pri-pravili posebno presenečenje. Vpetek, 14. 10. 2011, smo na šolo po-vabili igralca slovenske košarkarskereprezentance Sama Udriha. Z vese-ljem se je odzval našemu povabilu.V Športni dvorani Lenart je učen-cem odgovarjal na vprašanja o svojinadaljnji poklicni poti, jim dal nekajkoristnih nasvetov, delil podpise terz njimi vrgel tudi na koš. Navdušenje učencevje bilo veliko. Ob koncu srečanja si je Samo

Udrih odtrgal tudi nekaj časa za izčrpen in-tervju.

Nadja Ferk

Približno leto in pol je od ustanovitveMoto kluba Ruperški voli, ki povezuje inzdružuje ljubitelje »konjička« na dveh

kolesih, in že se člani društva lahko pohvalijos svojo zastavo, ki so jo razvili ta mesec v Vo-ličini. Razvitja se je pred sedežem kluba v go-stilni in pizzeriji Vinska trta udeležilopribližno 40 članov društva. Društvo trenutnošteje 62 članov in spada med večja motoristi-čna društva. Po razvitju zastave so se zbrani

člani moto kluba Ruperški voli s svojimi ko-njički podali na pot iz Voličine proti Kungoti,Svečini in kasneje po avstrijski vinski cestiproti Šentilju, Sladkemu Vrhu in skozi Lenartnazaj v Voličino.

Predsednik društva Zdenko Tuš je povedal,da si poleg druženja in izmenjave izkušenj pri-zadevajo za varnost motoristov in nasplohudeležencev v prometu. Klub je tako v prete-klem letu tudi organiziral predstavitev var-

ne vožnje z motorji podv o d s t v o minštruktorjaSama Repa.

Člani motokluba Ruperški volis svojozastavo

D. K.

Košarkarji KK Nona Lenart po

uvodnem porazu do dveh zmag

KK Nona Lenart sicer uvodnega krsta v novi3. SKL ni prestal ravno po svojih željah, saj sotekmo v Črnomlju izgubili z rezultatom 72:64.Kljub porazu in dejstvu, da so lenarški košar-karji novinci v ligi, so Lenarčani pokazali, datudi med tretjeligaši ne bodo lahek plen zaostale ekipe. Moč lenarške ekipe so že na na-slednji tekmi, ki so jo gostili v domači dvorani,občutili košarkarji Komende. Domačini so na-mreč tekmo dobili s 103:89. Zmago pa so Le-narčani prinesli domov tudi z gostovanja priekipi Posavje Krško v 3. krogu. Tekmo so do-bili z rezultatom 79:70. Iz tretjega gostovanjav tej sezoni pa so se Lenarčani vrnili razoča-rani, saj so sicer napeto in ves čas srečanja ne-gotovo tekmo izgubili po zaslugi spornihsodniških odločitev. Po porazu v Domžalah(75:69) razočaranja nad sodniškimi odločit-vami ni skrival predsednik kluba Smiljan Fe-

konja: »Popolnoma razumljivo je, da v tej ligine moremo pričakovati zmage na vsaki tekmi,saj je konkurenca na precej višjem nivoju kotv ligi, iz katere smo prišli, vendar pa smo potakšni tekmi, kot je bila to soboto v Domža-lah, resnično razočarani nad sodniki, za katerelahko mirno rečemo, da so nam ukradli 3. za-poredno zmago, s katero bi se zavihteli na vrhlestvice.«

Ljubitelji košarke iz Slovenskih goric pa sibodo naslednjo domačo tekmo ogledali pri-hodnji konec tedna (5.11.), ko bodo košarkarjiKK Nona Lenart gostili ekipo Calcita iz Kam-nika. Tekma bo vsekakor zanimiva, saj Kam-ničani ciljajo v tej ligi precej visoko. Tekmo, kise bo začela ob 18. uri, bodo, kot je to že v na-vadi na tekmah v Lenartu, z vmesnimi nastopipopestrile navijaške plesalke. Organizatorji pana eni izmed prihodnjih domačih tekem pri-pravljajo prav posebno presenečenje. Tekmo vLenartu bo namreč obiskal košarkar z velikimmednarodnim ugledom.

KOŠARKA

Samo Udrih na Osnovni šoli Lenart

Vsebino Ovtarjevih novic soustvarja tudivse več občanov (dopisnikov). Uredništvo ne-napovedane in nenaročene prispevke uporabiv celoti ali skrajšane (s prilagojenim naslo-vom) ali jih ne uporabi. Zadnji rok za oddajoprispevkov je 14 dni pred izidom. Obseg pri-spevka je praviloma 20 vrstic in ena fotogra-fija, če bistveno dopolnjuje prispevek. Pripomembnejših dogodkih so možna vnaprej

dogovorjena odstopanja. Objave organov lo-kalne skupnosti, javnih ustanov ali društevlahko obsegajo 30-50 vrstic. Prispevki najbodo v Wordu (Times New Roman, velikost12, razmik 1,5), fotografije morajo biti naj-manj 1600x1200 pixlov, poslane v posebni da-toteki. Izbor fotografij opravi uredništvo.

Uredništvo

Dopisnikom Ovtarjevih novic!

Program SIP TV se v analognem sistemu KKS LENART nahaja na kanalu S 30 - frekvenca 375,25 Mhz, v programski shemi SIOL TV na kanalu 143, T2 TV na programu 24, AMIS TV naprogramu 94. Tudi teletekstne strani na SIP TV, od ponedeljka, 18. 4. 2011, tudi v digitalni programski shemi Telemach po vsej sloveniji.

Programski termini za občino Lenart:petek ob 10.00 in 18.00, sobota ob 10.00, nedelja ob 18.30

Informacije na spletni strani: www.siptv.si, kontakt: info@siptv.si

“En sam labod ne more postati problem?!”

Dragi Ovtar!V naše kraje je rad hodil ribit ribič Tone. In ta ribič je opazil, da je včasih nujno prebuditi

krape v ribniku. Našel je rešitev v ščuki. Potem je to zapisal v komediji.Ne nameravam polemizirati o fotografiji, objavljeni v avgustovski številki Ovtarja, in odgo-

voru v septembrski številki Ovtarja. Samo eno dejstvo: Ni dileme, da je labod poginil 10. 8. 2011med 10.10 uro in 16.29 uro. V tem času je konce-

sionar kosil na tem delu Komarnika. Kar nekajstokrat sem obhodil Komarnik in še nisem do-živel, da bi labod mogoče poginil zaradi sončarice ali morda zaradi kapi, ko bi se ustrašil ropotatraktorja. Ne verjamem v teorije zarote.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zgrajen nasip na zahodni in južni strani Komar-nika kot zmaga vodarjev nad naravo. Višek socializacije kmeta in rasti zadrug. Labodji spev.Danes je ta zadrževalnik poln vseh mogočih usedlin … Nabirale so se že v rajnki SFRJ in tudi

v času nove oblasti nastajajo.Še danes zaveje ob Komar-niku kdaj pa kdaj sapica z vo-njem prave gnojnice.

Veš, Ovtar, Drava je Drava,čeprav morda kdo trdi, da tečenavzgor. Tudi v Dravi so po-trebne ščuke.

Te pozdravlja Zmago Kokol!Hrastovec, 13. 10. 2011

ODBOJKA

Moto klub Ruperški voli s svojo zastavo

Nadaljevanje in konec

Irkutsk, prelepo mesto ob reki Angari, 60km od jezera Bajkal, sta si Jože in Egon po-drobno ogledala. Ob reki in jezeru rastejo

številni novi hoteli in turističnikompleksi, ki pa kažejo tudidrugo sliko. Ljudje so slaboekološko ozaveščeni in mečejoodpadke povsod, tako da soplaže in obala kristalno čistegajezera pravo smetišče. Zato pasta povsod bila deležna izrednolepega sprejema, druženja,prave pojedine posebej pripra-vljenih rib iz jezera in sevedaodličnega ruskega piva Baltika3 ali 7 in vodke. “Pravo dožive-tje je bilo taborjenje v znanivasi Baturino, nekje na sredinivzhodne obale jezera, kjer jetudi nacionalni park. Novi znanci so naju po-vabili na ribjo juho iz najbolj znane jezerskeribe omulj, ki je bila prava poslastica. Noč objezeru je bila zelo mrzla, zjutraj je pihal ledenveter. Ulan Ude, industrijsko mesto z velikosmoga, naju ni preveč zanimalo, zato pa svaobiskala budistični center Ivolginsk Datsan.Burjati, tukajšnji prebivalci, naj bi v preteklo-sti sprejeli tudi budistično vero, na kar spomi-njajo številne pagode, stupe in drugi objekti iztibetanskega budizma. Od tukaj naprej peljezanimiva cesta med planjavami in pašnikiproti Mongoliji”.

Čita je mesto z mogočnim zgodovinskimcentrom, lepimi trgovinami, restavracijami indrugimi lokali, ki so vsaj nekateri zelo dragi(rezina torte + kava = 12,5€). V večini velikih

ruskih mest je zelo drago, še najdražja je se-veda Moskva. Od Čite do Habarovska (pribl.4.000 km) pelje nova cesta, zgrajena pred leti.Pokrajina je podobno gričevnata kot pri nas,naselja so redka, postojanke ob cesti prav tako,tistih nekaj je pa na evropskem nivoju. Veliko-krat sta zavila v kakšno manjše mesto, kjer sejim je že zdavnaj ustavil čas, ulice obupnoslabe, nič, razen nekaj trgovin in bednih sta-novanjskih blokov. Lepo doživetje je bilo sre-čanje s sibirskimi čebelarji, ki so imeli svojepanje nedaleč od ceste. Kot vedno so ju tuditukaj lepo sprejeli, seznanili s svojim delom inju pogostili s svežim lipovim medom, direktnoiz panja, ki je bil prava poslastica. Po vožnjiskozi monotono tajgo vzhodne Sibirije inomenjenih mest sta prispela do Habarovska nareki Amur. To je lepo urejeno mesto s števil-nimi atraktivnimi bulvarji, spomeniki, cer-

kvami, razkošnimi trgovinami, modernizira-nimi gostinskimi lokali in pogledom na mo-gočno reko Amur. Med sprehodom po mestusta srečala ljudi, ki so bili celo bolje in bolj

modno oblečeni kot marsikje pri nas v EU.” “Dekleta, tudi malce starejše dame, so se no-

sile po najnovejši modi z obveznimi visokimipetami. Zvečer sva malo pokukala med nočnelokale, kjer so DJ-i vrteli moderno glasbo. Za-nimivo, da so prevladovala dekleta, ki so uži-vala v plesu, pa tudi mize so bile bogatoobložene. Lokale, pred katerimi so stali razko-šni avtomobili, sva si pustila za kako drugopriložnost. Zanimivo, da ruski avtomobili iz-ginjajo iz prometa. Na daljnem vzhodu svasrečala le japonske, korejske in nemške avto-mobile najdražjih znamk. Med podeželjem inmestom je seveda obupna razlika. Ker je blizuKitajska, je na robu mesta ogromen nakupo-valni center, pravzaprav tržnica ali boljšisejem, kjer prodajajo dobesedno vse, prevla-

duje pa modni tekstil. Na zadnjem od-seku poti po Sibiriji (pribl. 1.000 km)sva prenočila v manjšem kraju. V velikidvorani so mladi in otroci vadili nastopza prireditev naslednji dan. Midva pasva se podala v restavracijo sredi mesta,kjer naju je uglajen gospod prosil za ci-gareto. Ker ne kadiva, mu je Egon kupilkar cel zavojček. Za zahvalo nama jenovi prijatelj, ki je bil vrhunski pianist,priredil pravi klavirski koncert. Kakolep večer. Zadnji del poti je potekal obreki Ussuri, ki je tudi mejna reka medRusijo in Kitajsko. Ob cesti je bilo velikostojnic, kjer so prodajali med, sadje inzelenjavo. Posebni hit so bile jagode inborovnice. Na razmetanih gričkih, po-

lotokih, otokih je mesto Vladivostok, eno naj-bolj atraktivnih mest v vsej Rusiji. Za časanajinega obiska je mesto slavilo 150-letnicoustanovitve. Vrstile so se številne prireditvetako v dvoranah kot na prostem. Vse je bilo navrhunski ravni. Kar nisva mogla verjeti, kaj vsezmorejo domači umetniki. Na odprtem tur-nirju v badmintonu - Russia Open - sva navi-jala za naša tekmovalca, ki sta uspešnonastopala med svetovno elito. Šnukija, na ka-terega sva se zelo navezala, sva se »znebila«.Ostal nama je še polet do Moskve. Aeroflot zA-330 naju je varno pripeljal čez Sibirijo (naletalu je poleg cigaret prepovedan tudi ves al-kohol) do Moskve, kje sva v tem čudovitem,pa tudi dragem mestu, ostala še nekaj dni”, je zzadovoljstvom razlagal Jože Ornik, ki že snujenačrte za novo potepanje.

Oste Bakal

28. OKTOBER 2011 | ŠT. 9 | 19

OVTARJEVE NOVICEZA RAZVEDRILO

Od Lenarta do Vladivostoka in nazaj 3. del

OVTAR - varuh vinogradov,

varuh Slovenskih goric

Beseda “ovtar” (tudi outar ali otar) vvzhodnoslovenskih narečjih pomeni "čuvarvinogradov z zrelim grozdjem".

CENIK oglasnega prostora1/16 strani 40 x 124 mm 80,00 €

1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €

1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €

1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

Cela stran 253 x 350 mm 480,00 €

K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice

Direktorica: Tanja Hrastnik

Naslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.si

Odgovorni urednik: Edvard Pukšič, ovtar.urednik@gmail.com

Tehnični urednik: Zmagoslav Šalamun

Uredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik

Fotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Grafična priprava in tisk: Grafis, d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače, 28. oktober 2011

Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501

Naklada: 6130 izvodov

Ovtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

�������� ����

GobeNa tržnici je ženica, ki je prodajala gobe, va-

bila kupce z besedami: »Kupite gobe iz Černo-bila.«

»Ljuba ženska, se vam je zmešalo? Raje utih-nite, sicer teh gob ne bo nihče kupil,« se je raz-buril eden od kupcev.

»Motite se. Nekateri jih prav radi kupujejo:zeti za tašče, delavci za šefe, študenti za hudeprofesorje, pa tudi nekatere žene za može…

Nasvet

Sodnik okrožnega sodišča je poklical navrhovno sodišče in svojega kolega povprašal:»Tukaj imam preprodajalca kokaina. Kolikonaj mu dam?«

»Največ petdeset evrov za en paket!«

Vajenec

»Kako se kaj počutiš v naši obratovalnici?«je mojster vprašal vajenca.

»Kot devica.«»Kako to misliš?«»Komaj že čakam prvega, da dobim na-

grado.«

Slovnične težave

»Sa mojom ženom se ljubiva že tri leta,« jeMujo dejal Janezu.

»Verjetno si hotel reči - z mojo ženo,« ga jeslovnično popravil Janez.

»Ne, ne. S tvojo ženo se že dva meseca ljubiHuso.«

Računstvo

»Janezek, koliko je tri deljeno s tri?«»Remi.«

Dobra postrežba

»Gospod natakar, to presega vse meje: že tri-krat sem naročil pivo, pa še vedno nisem dobilnič,« se je razburil gost.

Natakar je nemudoma ukrepal in zavpil to-čajki za šankom: »Takoj tri piva.«

Radio»Vaš radio sem prišel popraviti, da ne bo več

tako nemarno hreščal,« je serviser dejal go-spodinji, ki jo je obiskal.

»Saj vas nisem klicala,« je odvrnila gospo-dinja.

»Vi ne, vaše sosede pa,« je pojasnil serviser.

Spretna kuharica

»Kadar nas obiščejo sorodniki ali znanci,žena vedno pokliče na pomoč kuharico, ki znaodlično kuhati na oba načina.«

»Na kakšna načina?«»Na takšnega, da gosti še pridejo, in na takš-

nega, da jih ni nikoli več blizu.«

Stara zakonca

»Ati, kdo se v drugem nadstropju cele dnevedere?«

»Dva zakonca, ki sta že dolgo poročena.«»Kako pa veš, da sta že dolgo skupaj?«»V prvih letih zakona veliko govori mož,

žena pa ga posluša. V naslednji fazi zakonskezveze začne veliko govoriti žena, mož pa jo po-sluša. Na koncu pa oba veliko govorita, poslu-šajo pa sosedi.«

Uganke

»Sto ljudi: dva mislita na seks, vsi drugi pana hrano in pijačo. Kaj je to?«

»Poroka!«»Sto ljudi: vsi mislijo na hrano in pijačo. Kaj

je to!«»Zlata poroka!«»Sto ljudi: vsi mislijo na seks. Kaj je to?«»Sindikalni izlet!«

Izbran okus

»Ali vam je žena pomagala pri vlomu v trgo-vino in pri tatvini zaves?« je sodnik povprašalobtoženega.

»Ne.«»Zakaj pa ste jo potem vzeli s seboj?«»Zato, da je izbrala vzorček. Veste, kasneje

blago nerad menjavam.«

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

»Marica, ali te lahko prosim za pomoč,« jepred dnevi rezkar Peter pri malici vprašal ši-viljo Marico.

»Seveda, Peter,« je ljubeznivo odvrnila Ma-rica. »Kakšno pomoč pa potrebuješ?«

»Prosim te, da mi pomagaš narediti izra-čun za izlet,« je pojasnil Peter.

»Za kakšne izlet pa gre,« je postala rado-vedna Marica.

»Gre za ogled starodavnih piramid v do-lini kraljev v Egiptu, kjer so grobnice farao-nov,« je pojasnil Peter.

»Oho, Peter, ta izlet pa ne bo poceni,« se jev pogovor vključil mizar Tone.

»Cena ni problem,« je odvrnil Peter. »Kaj pa je s tabo,« je vzkliknil Tone. »Ali si

zadel na loteriji?«»Ne, saj izleta ne organiziram zase,« je po-

jasnil Peter. »Za koga pa ga potem pripravljaš,« sta pre-

senečeno povprašala Marica in Tone.»Za našega direktorja, za njegove pomoč-

nike in za njihove kolege direktorje iz drugihpodjetij, pa tudi za najvišje politike,« je po-jasnil Peter. »Čim dražji bo izlet in čim boljluksuzen bo videti, tem več se jih bo prijavilo.Moj interes je, da gre na ta izlet čim več našihdirektorjev in politikov.«

»Zakaj?« sta bila Marica in Tone še boljpresenečena.

»Zato, ker v dolini kraljev počivajo faraoni,ki so bili včasih neskončno bogati in najboljmogočni na svetu,« je dejal Peter.

»Peter, ničesar več ne razumem,« je zasto-kala Marica. »Zakaj bi prav direktorji in po-litiki morali obiskati grobnice faraonov.«

»To je vendar jasno,« je odvrnil Peter.»Zato, da se bodo v piramidah v dolini fa-raonov v Egiptu na kraju samem sami na la-stne oči prepričali, da si noben od faraonovni na oni svet odnesel nič s seboj, pač pa somorali vse, kar so v življenju nagrabili, pustititukaj - na tem svetu.«

HUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Izlet za direktorje in politike

Lenin je še vednoprisoten povsod,

trg v Čiti

Prodajalci gob ob cesti

Na Javni poziv LAS Ovtar Slovenskihgoric za leto 2011 je skupaj prispelo12 projektnih predlogov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano jih je oktobra 2011 potrdilo 11.

Karl Vogrinčič, Čebelarstvo in apiterapija Postavitev slovenskega čebelnjaka z dogra-

jenimi novimi spoznanji apiterapije - inhala-cijska komora, opazovalnica življenja in delačebel, razstrupljanje telesa z medeno masažov čebelnjaku; obenem, skrb za ohranitev našeavtohtone krajnske sivke in širitev turističneponudbe.

RASG – Izobraževalni center Slovenskegorice, Izobražujemo generacije za razvojpodeželja

Projekt za tri generacije. Osnovnošolcemmožnost kvalitetnega preživljanja prostegačasa, seznanitev z naravnimi in kulturnimiznačilnostmi domačega kraja. Odraslim zna-nja za zagon oz. vodenje lastnega podjetja izpodročja poslovne komunikacije, trženja,ustanavljanja podjetij, bančnega poslovanjaidr. Starejšim omogočiti dejavnosti, s kate-rimi se vključujejo v dogajanje lokalnegaokolja, izdelovanje različnih izdelkov in te-matsko druženje.

Vinogradništvo in vinarstvo Pučko, Vino-toč Pučko 2011

Ureditev vinotoča: položitev stenske kera-mike, položitev keramike na stopnišču, vrata,vrata v hodniku, držalo na stopnišču, stenskesvetilke; nabava: klime v vinski kleti, novihmiz in stolov ter elektroinštalacijska dela.

Nataša Fluher s.p., Ureditev okolice hotelaKaliska

Ureditev okolice garni hotela Kaliska, kizajema ureditev: neposredne parkovne ure-ditve pred objektom, pred vhodom in uredi-tev parkirišča, drevored, ki bo povezovalhotel in gostilno, živo meje med cesto insamim posestvom ter postavitev otroškegaigrišča. Obenem bo vzpostavljena povezo-valna pot med gostilno Šiker in hotelom.

Občina Cerkvenjak, Turistični objekt vArheološkem parku

Občina bo v bližini Arheološkega parkauredila manjši objekt oz. prostor, v katerembodo vsem obiskovalcem na razpolago infor-macije in promocijski materiali ter spominki,značilni za to okolje. Na voljo bodo sanitarijein prostor za počitek oz. zavetje pred neu-godnimi vremenskimi vplivi.

Občina Lenart, Poimenovanje ulic LenartaAktivnosti poimenovanja in označitve ulic

in naselij območja občine Lenart. Za projektprve označitve ulic se predvideva vključitev36 ulic v mestu Lenart ter dopolnitev po-manjkljive označbe naselij.

KGZ Ptuj, KSS Lenart, Slovenskogoriškagibanica – bogastvo, ki ga ne želimo po-zabiti

Da načini priprave tradicionalne domačegibance ne bodo šli v pozabo, bodo po ust-nem izročilu kmečkih gospodinj po vasehzbrani in v knjižici zapisani tradicionalni re-

cepti. Izvedena celovita analiza na-činov peke slovenskogoriškegibanice v izvedbi DKŽ Lenart.

KGZ Ptuj, KSS Lenart, Kakovo-stno pridelana krma, osnova zagospodarno prirejo mleka inmesa

V okviru formiranega strojnegakrožka se bodo izvajala strokovnaizobraževanja-delavnice s poudar-kom na kvaliteti krme. Izračunikrmnih obrokov na podlagi opra-vljenih analiz za vsako kmetijo posebej. V organizaciji Govedo-

rejskega društva Slovenske gorice bo izvedentudi praktični prikaz siliranja. Nabava raču-nalniške opreme za delo na terenu za izračunkrmnih obrokov in vlagomera za določitveprimerne vlage pridelka za spravilo.

LAS Ovtar Slov. goric, Učeče se kmetije2011

Analiza območja z ugotovitvijo obstoječihizvajalcev domače obrti, kulinarike, poljedel-stva iz preteklosti (lan, ajda, pira idr.). Prenostradicionalnih znanj domače obrti, obrtni-ških/kmečkih del (delavnice) z vzpostavitvijomreže »Učečih se kmetij« na mlajše genera-cije. Predstavitveni film z brošuro.

LAS Ovtar Slovenskih goric, Oblikovanjein promocija novega turističnega pro-dukta na podeželju – Agatine skrivnosti

Gledališka uprizoritev Agatine zgodbe (so-delovanje domačih amaterskih gledališkihskupin) na 3 različnih lokacijah v dveh (pred-vidoma zaporednih) vikendih, jeseni 2012.Spremljajoča ponudba prireditve: prikaz do-mačih obrti, starih običajev, kulinaričnih po-sebnosti našega območja idr. Ponatis knjigeČrni križ pri Hrastovcu.

RASG, Projekt usmerjevalne signalizacijena območju LAS Ovtar Slovenskih goric –II. del

Razvojna agencija Slovenske v okviru pro-jektov iz LIN 2010 že izvaja projekt signali-zacije. Za celovito zaokrožitev projekta bo vnadaljevanju potrebno izdelati še elaborat zaobvestilne table za vinske in sadjarske poti.Postavitev manjših razlagalnih tabel (v slo-venskem in angleškem jeziku) na posameznevarovane objekte.

Projekti so že v teku, želimo jim uspešnorealizacijo.

Renata Vajngerl

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva je nabor projektnihpredlogov za leto 2012, ki predstavljajo izvaja-nje Lokalne razvojne strategije (LRS) lokalneakcijske skupine »LAS Ovtar Slovenskih goric«(LAS) v okviru ukrepa LEADER (4. os PRP2007-2013) za območje občin: Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slo-venskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskihgoricah.

Predlogi projektov naj prispevajo k izvaja-nju LRS, ki je razdeljena na šest ključnih pri-oritet razvoja podeželja in dela:1. Razvoj podjetništva, zagotavljanje novih de-

lovnih mest, izobraževanje in dejavnosti napodlagi razvoja lokalnih potencialov s pri-oriteto zaposlovanja žensk, mladih, starej-ših in ljudi s posebnimi potrebami.

2. Spodbujanje kmetijstva in sonaravnegakmetovanja.

3. Pospešen razvoj turistične ponudbe pode-želja.

4. Ohranjanje naravnega okolja in razvoj na-selij.

5. Izboljšanje infrastrukturnih pogojev za deloin bivanje na podeželju.

6. Spodbujanje obnove in oživitev vaških jederter kulturne dediščine podeželja.

Izbrani projektni predlogi bodo vključeni vNačrt izvedbenih projektov (NIP) »LAS OvtarSlovenskih goric« za leto 2012, ki ga mora LASposredovati LEADER pisarni - Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vdokončno potrditev.

Razpisana sredstva

Okvirna višina nepovratnih sredstev, name-njenih za sofinanciranje izvajanja projektov zaleto 2012, je 120.000,00 EUR.

Najnižji delež podpore za posamezen pro-jekt je 7.000,00 EUR, najvišji pa 30.000,00EUR.

Projekti se po svojem učinku ločijo na indi-vidualne in skupinske.

Za skupinske projekte je predvidenih 70 %vrednosti skupnega zneska razpoložljivih sredstev LAS za leto 2012 (84.000,00 EUR), zaindividualne projekte pa 30 % sredstev(36.000,00 EUR).

Upravičeni prijavitelji in partnerji

• Fizična oseba z dejavnostjo (s. p., kmet, do-polnilna dejavnost, osebno dopolnilno deloipd.);

• pravna oseba (gospodarska družba);• javne institucije in nevladne organizacije

(ustanove, društva, zavodi).Prijavitelji in partnerji morajo imeti stalno

prebivališče ali registriran sedež na upraviče-nem območju delovanja LAS (UE Lenart).

Upravičeni stroški

- Stroški koordinacije in vodenja projekta,stroški dela za izvajanje projektnih aktivno-sti (stroški dela za namen koordinacije invodenja projekta do vključno 10% skupnihupravičenih stroškov projekta).

- Stroški materiala, opreme in storitev, nasta-lih z izvedbo projekta.

- Prispevek v naravi (mogoč samo pri projek-tih, ki vključujejo naložbo - do 15% skup-nih upravičenih stroškov projekta).

- Stroški promocije in obveščanja javnosti oprojektu (do vključno 20% skupnih upravi-čenih stroškov projekta).

- Splošni stroški, neposredno povezani z iz-vedbo projekta (študije izvedljivosti, strate-gije, honorarji arhitektom, inženirjem,svetovalcem, stroški pridobivanja doku-mentacije in dovoljenj - do vključno 10%skupnih upravičenih stroškov projekta).

Obdobje izvajanja projekta

Projekti se lahko pričnejo izvajati od da-tuma oddaje NIP-a na MKGP.

LAS sklene s prijaviteljem pogodbo o sofi-nanciranju izvedbenega projekta, potem ko sstrani LEADER pisarne - MKGP prejmeodločbo o potrditvi posredovanega NIP-a.

V primeru zavrnitve projekta s straniMKGP nosilec projekta – prijavitelj s partnerji- sam krije nastale stroške, povezane z izvedboprojekta.

Projekt se zaključi, ko projektni partnerji za-ključijo zadnjo fazo projekta, izvedejo zadnjeplačilo in predložijo zadnji zahtevek (z vsemiprilogami in dokazili) za povrnitev sredstevLEADER. Projekt ne sme biti zaključen predizdajo odločbe o potrditvi NIP s strani MKGP.Projekti so praviloma enoletni ali dvoletni. Iz-jemoma so projekti lahko tudi večletni, ven-dar je to potrebno posebej utemeljiti.

Območje

Območje LAS Ovtar Slovenskih goric - ob-čine: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana,Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurijv Slovenskih goricah

Višina sofinanciranja

Do 85% upravičenih stroškov projekta.

Datum objave 28. 10. 2011

Datum zaključka 30. 11. 2011

Kontakt

Dokumentacijo poziva lahko interesentidvignejo na naslovu LAS:

Društvo za razvoj podeželja »LAS OvtarSlovenskih goric«, Trg osvoboditve 9, 2230Lenart v Slovenskih goricah.

Dodatne informacije v zvezi z razpisom priupravljavcu LAS:

Razvojna agencija Slovenske gorice,Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih

goricah; kontaktna oseba: Renata Vajngerl, GSM

051 660 865. Vprašanja v pisni obliki pošljite na

rasg.si@gmail.com ali info@lasovtar.si.

V sredo, 9. 11. 2011, ob 10. uri, bo za vsezainteresirane organizirana brezplačna delav-nica s podrobno predstavitvijo javnega pozivain obrazložitvijo priprave vloge.

Vse zainteresirane vabimo, da se delavniceudeležijo.

Društvo za razvoj podeželja „LAS Ovtar Slovenskih goric“

Vida Šavli, l. r., predsednica

Številka: JP 01/2012Lenart, 28. 10. 2011

Lokalna akcijska skupina: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar v Slovenskih goric«, Trg osvo-boditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah, objavlja:

JAVNI POZIVza nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije »LAS Ovtar Sloven-

skih goric« občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricahin Sveti Jurij v Slovenskih goricah za leto 2012.

Projekti v Načrtu izvedbenih projektov LAS Ovtar za 2011

20 | ŠT. 9 | 28. OKTOBER 2011

Nov delovni čas v TIP CerkvenjakTuristična informacijska pisarna v Cerkve-njaku je od 13. oktobra 2011 dalje odprta ponaslednjem urniku:

Četrtek: od 8.00 do 15.30 urePetek: od 8.00 do 15.30 ureSobota: od 8.00 do 13.00 ure

TIP najdete v centru Cerkvenjaka v stavbi Kulturnega doma. Kontakt in informacije: 02/729 57 07, tip@cerkvenjak.si

Vabljeni, da nas obiščete!

Foto Z. Kokol