osnove programa plateia

5/26/2018 Osnove Programa PLATEIA

1/143

OSNOVE PROGRAMAPLATEIA

CGS plus, inovativne informacijskein okoljske tehnologije d.o.o.


2/143

CGS plus d.o.o.Brnieva ulica 13, 1000 Ljubljana

OSNOVE PROGRAMA PLATEIA

Copyright 2005 CGS plus d.o.o.. Vse pravice pridrane.

Naslov: Osnove programa PLATEIAAvtor: CGS Plus d.o.o.Leto izdelave: 2005Tisk: CGS Plus d.o.o.

Telefon: 01 530 11 00Internet: www.cgsplus.si
http://www.cgsplus.si/http://www.cgsplus.si/


3/143

Kazalo

1. TRANSFORMACIJA ZAPISOV ....................................................................................... 51.1 PRIPRAVA PROJEKTA.......................................................................................... 51.2 PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSKEGA INSTRUMENTA ............................. 81.3 VNOS TOK V RISBO........................................................................................ 14

2. PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0....................................................... 162.1 VNOS TOK V RISBO........................................................................................ 20

3. DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE IN NOVEGA TIPA POVEZAVE ................................ 223.1 DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE.................................................................... 233.2 VNOS NOVEGA TIPA TOKE............................................................................. 253.3 DOLOITEV NOVEGA TIPA POVEZAVE ............................................................. 283.4 VNOS POVEZAV MED TOKAMI ...................................................................... 32

4. IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIINSKIH PODATKOV.............................. 345. QUICKSURF 5.1 ........................................................................................................ 39

5.1 IZRAUN DMR................................................................................................. 405.2 IZRAUN IN RISANJE PLASTNIC........................................................................ 445.3 ROBOVI ........................................................................................................... 475.4

IZRA

UN PROFILOV: ........................................................................................ 50

6. OSI ....................................................................................................................... 54

6.1 TRASIRANJE OSI CESTE IN IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI DMR..................... 547. IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI POSNETIH TOK V PROFILIH ................................... 748. VZDOLNI PROFIL ..................................................................................................... 81

8.1 IZDELAVA VZDOLNEGA PROFILA ZA NOVO GRADNJO.................................... 819. REKONSTRUKCIJE ..................................................................................................... 9210. 3D MODEL CESTE ..................................................................................................... 9611. PRENI PROFILI....................................................................................................... 101

11.1 SAMODEJNO KOTIRANJE NPP ........................................................................ 12211.2 PLANIMETRIRANJE......................................................................................... 12211.3 IZVREDNOTENJE POVRIN ............................................................................. 127

12. MAKRO .................................................................................................................. 12813. UREJANJE OSI......................................................................................................... 13014. PROMETNA OPREMA.............................................................................................. 135

14.1 ZAVIJALNE KRIVULJE ..................................................................................... 141


4/143


5/143

Osnove programa PLATEIA

- 5 -

1. TRANSFORMACIJA ZAPISOVTransformacije ali prevedbe zapisov so funkcije, ki predelajo / prepiejo obstojee podatke o tokah

iz ene oblike v drugo obliko oziroma datoteko. Pri tem je ukaz Prevedba zapisa ->XYZ(11C1)namenjen transformaciji kolonskih zapisov, ukaz Pretvorba podatkov iz elektronskegainstrumenta(11C2)pa prevedbi zapisa, kakrno generira posamezni geodetski instrument, v obliko,ki jo razume program PLATEIA 6.

Modul Situacijaprograma PLATEIA 6je namenjen izdelavi geodetskih nartov za merila 1:100 do1:10,000. Take narte lahko uporabimo kot osnovo za projektiranje cest in drugih nizkogradnikihobjektov z drugimi moduli programa PLATEIA 6.

Osnovni podatki za izdelavo geodetskih nartov z modulom Situacijaprograma PLATEIA 6sogeodetske toke, ki jih oditamo z geodetskimi instrumenti. Poleg podatkov o tokah lahko izelektronskih instrumentov preberemo tudi podatke o povezavah med tokami, e so bili vneseni vgeodetski instrument.

Geodetske narte, izdelane s programom PLATEIA 6, lahko zdruujemo s skeniranimi narti. Timorajo biti ustrezno umerjeni v koordinatni sistem. Zdruujemo lahko tudi narte, ki so bilivektorizirani ali digitalizirani. S pomojo modula Situacijaprograma PLATEIA 6lahko v omejenemobsegu obdelujemo tudi geodetske narte, ki niso bili izdelani s programom PLATEIA 6.

V nadaljevanju je prikazan postopek priprave novega projekta.

1.1 PRIPRAVA PROJEKTAProjekt ali Projektni manager je sistem za upravljanje s podatki, ki nastajajo medprojektiranjem s programom PLATEIA 6.

Posamezni projekt ima svoje ime in opis. Gradbeni projekt, ki ga elimo raunalniko obdelati,sestavljajo tevilne risbe in drugi podatki, shranjeni v tekstovnih datotekah. Projektni manager ve,katere risbe in podatki pripadajo doloenemu projektu. Projektni manager olaja delo pri iskanjupodatkov, ki se navezujejo na obdelovani projekt in hkrati poskrbi, da so podatki, ki jih uporabljajorazlini moduli v okviru enega projekta, konsistentni.

Ko je posamezni modul programa PLATEIA 6.0naloen, se moramo pred uporabo ukazov izbranegamodula prijaviti na projekt. To naredimo s klicem ustreznega ukaza Projektv posameznem modulu,in sicer:

11A1 ... za modul Situacija, 21A1 ... za modul Osi, 31A1 ... za modul Vzdolni profili, 41A1 ... za modul Preni profili, 50A1 ... za modul Prometna oprema.Projektni manager je torej vgrajen v vsakega od osnovnih modulov programa PLATEIA 6.0:Situacija, Osi, Vzdolni profili, Preni profili in Prometna oprema. Vsak izmed omenjenihmodulov ima na vrhu svojega viseega menija vgrajeno skupino ukazov z imenom Projekt.

V njej se nahajajo naslednji ukazi:

Projekt Delovno podroje projekta Doloitev standarda za izgled nartov


6/143


- 6 -

Doloitev raunskega standarda IkoneUkaz PROJEKTiz skupine Projektmoramo sproiti v naslednjih primerih:

ko za

enjamo s programom PLATEIA 6.0obdelovati novo risbo,

ko elimo prvis programom PLATEIA 6.0obdelovati obstojeo risbo, ki ni bila izdelana vprogramu PLATEIA 6.0,

ko elimo risbo, ki smo jo obdelovali z enim od modulov programa PLATEIA 6.0, v nadaljevanjuobdelovati z ukazi drugega modula programa PLATEIA 6.0(na primer, ko elimo v risbo,izdelano z modulom Situacija, izrisati osi z modulom Osi).

Postopek doloitve Projekta:

VGeo engineering izberemo PLATEIA 6 \ Situacija (11A1)

1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A).

in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.

2. Izberemo Novi projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo EngineeringProjekt..V Filename vpiemo ime projekta Tut1.prjin pritisnemo Save.


7/143


- 7 -

3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta.To naredimo zdvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.

4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor1inpotrdimo z OK.


8/143


- 8 -

5. Ko smo doloili delovno podroje C:\TUTORIAL\ Tutor1\ pritisnemo v Geo EngineeringProjekt OK.

S tem smo doloili projekt Tut1in delovno podroje projekta Tut1.

1.2 PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSKEGA INSTRUMENTASodobni geodetski instrumenti imajo monost shranjevanja podatkov o merjenih tokah. Te lahko sposebnim programom prenesemo iz instrumenta v raunalnik. Ko so podatki zapisani v datoteki, jihlahko z ukazom Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta(11C2)pretvorimo v oblikoDET (polarni zapis detajlnih tok) ali pa v obliko XYZ (izraunane koordinate posnetih tok).Datoteka DET slui izraunu detajlnih tok z ukazom Izraun detajlnih tok XYZ(11D1), datoteka XYZpa izrisu tok z ukazom Paketni vnos tok


9/143


- 9 -

2. Po zagonu se odpre dialogno okno Pretvorbo podatkov iz elektronskega instrumenta.

3. Izberemo proizvajalca in model instrumenta in pritisnemo Naprej. V naem primeru gre zaproizvajalca Leicain tip Leica Format08.


10/143


- 10 -

4. Izberemo Vhodna datoteka

5. Izberemo datoteko Leica_Format08_Cartesian.srcpritisnemo Open.

6. V spodnji vrstici se izpie pot do Vhodne datotekein pritisnemo Naprej.

7. Ko smo doloili Vhodno datoteko, moramo doloiti e format podatkov oz. Vhodnepodatke, tako da izberemo Kartezijevi. Poleg formata podatkov lahko s tipko Nastavitve

poljubno nastavimo posamezni instrument.


11/143


- 11 -

8. Ko pritisnemo Nastavitve se odpre novo okno Settings for Leica (cartesian).

9. Pritisnemo Load settingsza nalaganje predhodno shranjenih nastavitev in iz dialognegaokna Openizberemo Leica_Format08_Cartesian.iniin pritisnemo Open.

Nastavitve lahko shranimo za kasnejo uporabo s tipko Shrani nastavitveali e shranjene


12/143


- 12 -

naloimo s tipko Naloi nastavitve.

Potrdimo z OKin pritisnemo Naprej.

10.Odpre se novo dialogno okno in pritisnemo Izhodna datoteka. V tem oknu podamo e imein pot izhodne datoteke, ki naj bo XYZ ali DET:


13/143


- 13 -

11.Napiemo izhodno datoteko Leica_Format08_Cartesian.xyzin pritisnemo Open.

12.V spodnji vrstici se izpie pot do Izhodne datotekein pritisnemo Konaj.

13.Program ponovno vpraa po Ponovni pretvorbiali Izhod. Pritisnemo Izhod.

S pritiskom na tipko Izhodse pretvorba izvede in program zapie izhodno datoteko.

Izgled datoteke Leica_Format08_Cartesian.xyz:

# SEKCIJA1

26528.660 50034.154 274.769 0 P2 0 026127.791 49491.311 286.593 0 P4 0 026305.892 49746.694 280.004 0 P3 0 025882.223 49186.072 294.164 0 P5 0 026127.820 49491.446 286.574 0 P4 0 025732.154 49107.731 295.597 0 P6 0 026127.823 49491.442 286.554 0 P4 0 025882.293 49186.207 294.108 0 P5 0 025643.421 49077.579 300.545 0 P7 0 0

26305.791 49746.596 305.270 0 P3 0 026305.803 49746.574 305.227 0 P3 0 026729.562 50447.726 297.171 0 P1A 0 0


14/143


- 14 -

26528.597 50034.083 300.004 0 P2 0 026819.463 50741.707 294.656 0 P1N 0 026729.563 50447.727 297.208 0 P1A 0 026929.806 51174.005 290.738 0 P2N 0 026819.454 50741.711 294.681 0 P1N 0 0

26836.737 50807.492 280.500 0 10461 0 026654.003 50802.744 308.103 0 T237 0 027003.334 51395.911 275.537 0 10463 0 0

1.3 VNOS TOK V RISBO

Vnos tok v situacijski nart je eden najpomembnejih ukazov v modulu SituacijaprogramaPLATEIA 6. Poleg branja podatkov o tokah iz datoteke XYZ so na razpolago tudi drugi ukazi, skaterimi lahko vnaamo posamezne ali vetok naenkrat.

Na osnovi prejnje vaje bomo v naslednji vnesli toke Leica_Format08_Cartesian.xyzv risbo.

1. Izberemo ukaz Situacija\ Toke\ Paketni vnos toke < - XYZ(11F1). Ukaz prebere vhodnodatoteko XYZ in v nart situacije izrie toke. e se v datoteki XYZ nahajajo tudi podatki opovezavah med tokami, potem ukaz 11F1izrie tudi povezave. Ukaz Paketni vnos tok(11F1)priredi tokam in povezavam vrednosti atributov, ki so zapisani v datoteki XYZ.

2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok, pritisnemo >>Toke


15/143


- 15 -

3. S pritiskom na Tokese odpre dialogno okno Vhodna datoteka. Izberemo datotekoLecia_Format08_cartesian.xyz in pritisnemoOpen.

4. Potrdimo z OK.

5. S tem postopkom smo vnesli toke v risbo.


16/143


- 16 -

2. PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0Pri prehodu iz programa Plateia 5na program Plateia 6se je spremenila struktura doloenih tipov

datotek. Datoteko iz Plateie 5je mogoe pretvoriti v zapis Plateie 6z uporabo

arovnika zapretvorbo formata datotek.

Ponovimo postopek za doloitev projekta:

1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKTT(11A)in odpre se dialogno okno GeoEngineering Projekt.

2. Izberemo Nov projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo EngineeringProjekt. V File namevpiemo ime projekta Tut2.prjin pritisnemo Save.

3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo zdvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.

4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor2\in potrdimo zOK.

5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor2\pritisnemo v GeoEngineeringuProjektOK.


Vhodni podatki za pretvorbo iz Plateie 5 v Plateio 6, se nahajajo na C:\ TUTORIAL\ Tutor2\Tutor2.xyz.

1. Zaenemo z ukazom11A51 arovnika za pretvorbo formata datotek.


17/143


- 17 -

2. Odpre se dialogno okno arovnik za pretvorbo datotekin pritisnemo Naprej.

3. Izberemo tip datoteke, ki jo elimo prevesti. V naem primeru izberemo XYZ in pritisnemoNaprej.

4. Datoteko izberemo, tako da pritisnemo Prebrskaj>>.


18/143


- 18 -

5. Odpre se dialogno okno arovnik za pretvorbo datotekin doloimo pot do vhodnedatoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor2.xyzin pritisnemo Open.

6. Program pokae izbrano datoteko in pritisnemo Naprej.

7. arovnik nas vpraa po datoteki pp_denun.blk(datoteka se obiajno nahaja v podroju kjerje instalirana Plateia 5). Izberemo Ne uporabidatoteke pp_defun.blkin pritisnemo

Naprej.


19/143


- 19 -

8. V naslednjem koraku Priredimoifretokam.

9. S tipko Izberi direktorij>>pokaemo podroje definicij tok programa Plateia 6. Obiajnogre za podroje ...\ CGSApps6\ Toke. e boste izbrali pravilno podroje se bodo v seznamuTokepojavile vse toke, ki so definirane v programu Plateia.


20/143


- 20 -

10.V rubriki ifre, izberemo 1in v rubriki Toke, izberemo PK_PTin pritisnemoT Priredi (=).Podobno ponovimo tudi za 0, le da v rubriki Tokeizberemo PK_DTin pritisnemo Priredi(=). Tako smo doloili, da ifri 1iz zapisa Plateie 5ustreza poligonska toka, medtem koifri 0ustreza detajlna toka. Na koncu postopka pritisnemo Naprej.

11.V zadnjem koraku izberemo ime izhodne datoteke. Na voljo imamo tri monosti. Izberemo:Imenu stare datoteke dodaj 6in pritisnemo Konaj.

12.Program ponovno vpraa po ponovni prevedbi. Izberemo Konaj.

S tem se zakljui postopek za pretvorbo podatkov.

2.1 VNOS TOK V RISBO

1. Sedaj lahko pretvorjene toke vnesemo v risbo z ukazom Situacija\ Vnos tok\ PAKETNIVNOS TOK < - XYZ(11F1).


21/143


- 21 -

Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok.

2. S pritiskom na >>Tokedoloimo pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor2\Tutor26.xyzin potrdimo z OK.

3. Tako smo vnesli toke Tutor26.xyzv risbo. Rezultat prikazuje spodnja slika.


22/143


- 22 -

3. DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE IN NOVEGA TIPA POVEZAVEModul Situacijavsebuje standardno vgrajene in dodatne tipe tok, ki jih doloi uporabnik sam. V

programu PLATEIA 6sta standardno vgrajena dva tipa tok:

PK_TP... poligonska toka, PK_DP ... situacijska ali detajlna toka.Dodatno si uporabnik lahko doloi poljubno tevilo tipov tok, ki imajo poljubno geometrijo (izgled)in poljubno tevilo atributov. Za vse toke velja, da morajo vsebovati dva obvezna atributa, in sicer:

OZNAKA ... oznaka toke, VISINA ... nadmorska viina.Poligonske in situacijske toke imajo dodatno vgrajena e dva atributa:

PR_PROF ... tevilka prenega profila, v katerem lei toka, SIMBOL_PP ... simbol za izris v prenem profilu.Atributa PR_PROF in SIMBOL_PP imata poseben pomen za toke, ki so posnete v profilih pravokotnona vzdolno os. PR_PROF ali tevilka prenega profila je pomemben podatek, ki ga uporablja naprimer ukaz Zapis profilov iz tok situacije(21K6)v modulu Osi za izloanje vzdolnega in prenihprofilov iz tok situacije. SIMBOL_PP pa je atribut, ki oznauje pomen posnete toke v prenemprofilu, na primer rob ali os ceste in podobno. Ta podatek izkoria na primer ukaz Izrauntangent/nivelete(31O2)v modulu Vzdolni profiliza potrebe rekonstrukcij cest.

Dodatno doloeni tipi tok imajo lahko poljubne atribute, na primer viina pokrova jaka, njegovaglobina, irina in podobno. Tipe tok in atribute doloamo z ukazom Doloitev novetoke(11E3)ali Doloitev nove toke na osnovi obstojee(11E4).

Uporabniko definirane toke lahko uporabimo za reevanje razlinih prostorskih in inenirskihproblemov. Katastri komunalnih naprav so primer projektov, kjer lahko dobro izkoristimo Plateinetoke. Z dobro premiljeno podatkovno strukturo tok lahko doseemo njihovo iroko uporabnost.

Ponovimo postopek za doloitev projekta.

1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKTin odpre se dialogno oknoT Geo EngineeringProjekt

2. Izberemo Novi projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno GeoEngineeringProjekt. V File namevpiemo ime projekta Tut3.prjin pritisnemo Save.


4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor3inpritisnemo OK.

5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor3\pritisnemo v Geo EngineeringProjektOK.



23/143


- 23 -

3.1 DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE

Poleg poligonskih in detajlnih tok, ki so v modulu Situacijaprograma PLATEIA 6standardnovgrajene, lahko z ukazom Doloitev nove tokedoloimo nov tip toke s poljubnim izgledom,geometrijo in atributi.

Atributa Oznakain Viinatoke sta obvezna atributa. Poleg njiju ima toka lahko poljubno tevilodrugih atributov. Atributi so lahko vidni ali nevidni.

1. Nariemo geometrijo toke. Geometrijo toke izriemo z obiajnimi AutoCad ovimi ukazi,kot so Line, Arc in podobno.

2. Poenemo ukaz Situacija \ Tip toke\ Doloitev novega tipa toke(11E3).3. Po pritisku se odpre dialogno okno za Doloitev novega tipa toke.

V zavihku Splonovpiemo naslednje podatke:

Ime toke: JASEKK. Pritisnemo gumb Izberi grafiko,oznaimo narisano geometrijo toke in pritisnemo

Enter.

Pritisnemo gumb Toka vnosa,oznaimo preseie diagonal in pritisnemo Enter.


24/143


- 24 -

V zavihkuAtributidoloimo dva nova atributa:

Pritisnemo tipko Dodaj.Odpre se dialogno okno Lastnostiatributov. V dialognookno vpiemo novi atribut z imenom GLOBINO, ki jo oznaimo Nevidno kar pomeni,da atribut v risbi ne bo viden. Atribut vstavimo na Layer 10_GLOBINA-TOKEinpotrdimo z OK.

Ponovimo postopek za dodajanje atributov, le da tokrat vnesemo kot novi atributMATERIAL, oznaimo Nevidno. Vstavimo na Layer10_MATERIAL-TOKEinpritisnemo OK.


25/143


- 25 -

Konni izgled mapeAtributi. Potrdimo z OKin s tem smo doloili Novi tip toke.

3.2 VNOS NOVEGA TIPA TOKE

Poenemo Situacija\ Vnos toke\ Vnos posamezne toke.


26/143


- 26 -

1. Z miko kliknemo na delovno povrino in odpre se dialogno okno Vnos posameznetoke.

2. Pritisnemo PK_DT za doloitev aktivnega tipa toke.

3. Odpre se dialogno oknoAktivni tip tokein pritisnemo Izberi.


27/143


- 27 -

4. Odpre se dialogno okno Izberi tip toke, oznaimo JASEKK.dwgin pritisnemo Open.

5. Aktivni tip toke je sedaj nastavljen na JAEKK. Pritisnemo OK.

6. Odpre se okno Vnos posamezne toke, v njega vpiemo: VIINO: 300 GLOBINA: 1m MATERIAL: BETON Potrdimo z OK


28/143


- 28 -

7. Pritiskamo po delovni povrini in spreminjamo globino,viino in material. Izgled JASKKA:

3.3 DOLOITEV NOVEGA TIPA POVEZAVE


29/143


- 29 -

Poenemo ukaz Situacija\ Tipi povezav\ Doloitev novega tipa povezave (11H2).

1. Odpre se dialogno okno Doloitev tipa povezave

1. V Splonovpiemo: Ime: CEV Izberemo tip linije: DASHDOTX2,Dash dot(2x)


30/143


- 30 -

2. VAtributipritisnemo Dodaj.

in odpre se delovno oknoAttribute propertyv katerega vpiemo lastnosti CEVI:

Ime: MATERIAL Ravnina: 10_MATERIAL-POVEZAVA Vidnost: Off Potrdimo z OK.


31/143


- 31 -

3. Postopek ponovimo e za PREMER, NAKLON inDOLINO, le da je v tehprimerihVidnost:On.

Tako smo vnesli novo povezavo v bazo povezav. V dialognem oknu Doloitev tipapovezaveizberemo gumbOK.


32/143


- 32 -

3.4 VNOS POVEZAV MED TOKAMI

Poenemo ukaz Situacija\ Vnos povezav med tokami\ INTERAKTIVNI VNOS POVEZAV (11I2).

1. V ukazno vrstico vnesemo:Tip povezave/Ravnina/Oznaka/: tIzberemo opcijo Tip povezave

Odpre se dialogno okno Linije, postavimo se na Skupinein z drsnikom, izberemoPOVEZAVE Z ATRIBUTI.


33/143


- 33 -

2. Izberemo CEVin potrdimo z OK.

3. Kliknemo na delovno povrino in oznaimo prvo in drugo toko.V ukazno vrstico vnesemo:

Izbrani tip linije: CEV

Tip povezave/Ravnina/Oznaka/:Potrdimo opcijo Toka s pritiskom na Enter

Oznaka/:Potrdimo opcijo Toka s pritiskom na Enter

Vnesemo podatke o povezavi:

MATERIAL:BETONPREMER:100

NAKLON:2DOLINA:103.5


34/143


- 34 -

Oznaka/:Ukaz konamo z Enter

4. Izrisana povezava:

4. IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIINSKIHPODATKOV

Ukaz je odlien pripomoek pri risanju 3D robov v primerih, ko imamo na razpolago 2D DWG risbe,ki niso bile izdelane s programom PLATEIA in iz katerih bi eleli v naslednjem koraku izraunatidigitalni model reliefa.

Odpremo sliko na C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ Tut4.dwg.

Ponovimo postopek doloitve Projekta.

1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKTT(11A)in odpre se Geo Engineering Projekt.2. Izberemo Nov projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering

Projekt. V File namevpiemo ime projekta Tut4.prjin pritisnemo Save.



35/143


- 35 -

4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor4\inpritisnemo OK.

5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ pritisnemo v GeoEngineeringuProjektOK.


1. Izberemo ukaz 11K3.

2. Odpre se dialogno okno Izris 3D robov na osnovi 2D risbe.

Pritisnemo tipko Izberi 2d linijske objektein v risbi oznaimo linijske objekte (modre rte).


36/143


- 36 -

3. Odpremo mapo Toke v datoteki

in izberemo >>XYZ Vhodna datoteka. Pokaemo pot do datoteke Tut4.xyzin pritisnemoOpen.

Izpie se pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ Tut4.xyz.


37/143


- 37 -

4. V mapi Nastavitvelahko nastavimo Natannost interpoliranja kronihlokovinToleranco.

Spodnja slika prikazuje oba primera. Toleranca je oznaena z a.Npr.: e je a=2m bo program povezal poligon v danem radiju na isto toko.


38/143


- 38 -

Izberemo toleranco a= 2min pritisnemo OK.

5. Konni rezultat je dvig plastnic na podano Z koordinato. Tako dvignjene plastnice je mogoeuporabiti kot robove v programu QuickSurfza izdelavo digitalnega modela reliefa.


39/143


- 39 -

5. QUICKSURF 5.1QuickSurf 5.1je program za obdelavo in analizo digitalnih modelov reliefa (DMR). Na osnovikoordinat tok in lomnih rt robov izrauna trikotno mreo, ki se najbolje prilagaja dejanskemustanju reliefa. Trikotna mrea, izraunana s postopkom, znanim pod imenom Deloney-evatriangulacija, je osnova za izraun plastnic, prerezov in volumnov.

Postopek uporabe programa QuickSurfje obiajno naslednji: najprej program naloimo z ukazomNALOI(11L1). Podatke za izraun DMR lahko beremo s tremi ukazi: BRANJE TOK


40/143


- 40 -

5.1 IZRAUN DMRPonavadi si pri pripravi podatkov pomagamo s skenirano karto podroja, na kateri so narisaneplastnice in viinske toke. Preko plastnic nariemo polilinijo in ji na koncu doloimo tudi ustreznoviino, ki jo preberemo iz karte. Enak postopek naredimo za vse plastnice. Izraunani DMR bonatanneji, e so plastnice izrisane za im manje viinske intervale.

Ker je postopek priprave precej dolgotrajen, so osnovni podatki e pripravljeni v risbi C:\TUTORIAL\Tutor5\ 3DTocke.dwg.Risbo vnesemo z ukazom Open. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\Tutor5\ 3DTocke.dwgin pritisnemoOpen.

Odpre se :

Risbo prijavimo na projekt:1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKTT(11A)in odpre se Geo Engineering Projekt.


41/143


- 41 -



4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor5\in pritisnemoOK.



1. Naloimo QuickSurf 5.1, tako da se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1)

Izpis v ukazni vrstici:

Nalagam QuickSurf...Reading from configuration D:\ProgramFiles\cgsaslo\2004\Quicksurf\qs.qcf

Reading color mapping from file "STDQS"

Loading lisp, Please Wait...Loading lisp, Please Wait...

QuickSurf5.1je potrebno naloiti vsaki, ko ugasnemo PLATEIO.

2. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\Branje tok iz elementov risbe (11L3), izberemo vseelemente,ki se nahajajo na delovni povrini


42/143


- 42 -

e ste pravilno izbrali vse toke, se v ukazni vrstici izpie:

1689 points total in surface

e ne, ponovite ukaz Branje tok iz elementov risbe(11L3).

3. V naslednjem koraku vklopimo risalno ravnino ROB (spodnja slika), na katerem je zrisanameja DMR - ja. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ Meja(11L6)oznaimo narisano polilinijov zeleni barvi.


Select objects:Oznaimo polilinijo in potrdimo z Enter

4 points from 1 polylines

Ukaz Meja(11L6)se uporablja za doloanje obmoja obdelave digitalnega modela reliefa.

Pri tem moramo izbrati zaprto poligonsko rto, ki omejuje omenjeno obmoje (AutoCAD ov ukaz Pline). Omejevanje obmoja obdelave DMR je koristno in potrebno v veprimerih:


43/143


- 43 -

Ko elimo izraunati DMR in plastnice le v izbranem obmoju; Ko elimo prepreiti, da bi se DMR tvoril v obmojih, kjer ni dovolj znanih tok; Ko elimo iz obravnavanega obmoja DMR izloiti izbrane povrine (objekti,

parkiria,itd.).

4. Zatem izriemo TRIKOTNA MREA....TIN. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\TRIKOTNA MREA (11L7).V ukazno vrstico vnesemo:

Surface :Potrdimo z Enter.

None/Show/Draw/Redraw ?DIzberemo opcijo Draw.

Lines/3dFaces/Polyface :Potrdimo izbrano opcijo Polyface.

Select Invisiblity...All/Interior/None :Potrdimo opcijo None.

Izrisana trikotna mrea:

5. Risbo si lahko pogledamo v 3D z AutoCAD-ovim ukazom View.

Program je izraunal DMR s trikotnimi elementi. Po konanem ukazu se prikae trikotna


44/143


- 44 -

mrea, ki z barvami prikae potek terena (dolina modro, hrib - zeleno). Trikotna mrea jenarisana na risalni ravnini 10_MREZA_TIN.

6. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ SHRANI DIGITALNI MODEL RELIEFA - > QSB(11LJ) seshrani izraunani digitalni model reliefa na disk v datoteko tipa QSB.


Surface name/'*' for All Surfaces :Potrdimo z Enter

Odpre se dialogno okno Write QSB Filein pritisnemo Save.

5.2 IZRAUN IN RISANJE PLASTNIC

1. Odpremo risbo C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DPointsin prijavimo na Projekt, tako da sepostavimo na Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT.T

2. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projektin potrdimo z OK.3. Izberemo Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI(11L1)s tem smo naloili QuickSurf 5.1.4. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ itaj digitalni model terena < - QSB (11LK).5. Odpre se dialogno okno Read QSB file.

Pokaemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ TUTOR5\ 3DPoints.qsbin pritisnemo Open.


45/143


- 45 -


1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR5\3DTocke.qsb'*' to not load/Surface name :Potrdimo z Enter

DMR je sedaj v pomnilniku raunalnika, vendar na sliki zaenkrat e ni sprememb.

6.

V ukazno vrstico vnesemo risalno ravnino ROB, na katerem je izrisana meja DMR. Ponovnose postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ Meja(11L6)in oznaimo polilinijo v zeleni barvi.

7. Po konanem predhodnem postopku se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\PLASTNICE(11LA).

V ukazno vrstico vnesemo:

Surface :Potrdimo z Enter

None/Show/Draw/Redraw ?dIzberemo opcijo Draw

Close all :Potrdimo opcijo No


46/143


- 46 -

8. Izris plastnic:

9. e elimo izboljati preglednost narta, lahko plastnice v doloenem viinskem intervalupoudarimo tako, da jih s prestavljanjem na drugo risalno ravnino obarvamo v drugo barvo

ali jih odebelimo. To naredimo z ukazom Poudarjanjeplastnic(11LB).

Doloimo novo risalno ravnino 10_PLASTNICE-TUTORIAL (postopekzadoloitevnovegaLayer) in izklopimo risalni ravnini PS_PLASTNICEin ROB. Poenemo ukaz 11LB.


Index interval :Potrdimo opcijo 5

Index layer : 10_PLASTNICE-TUTORIALVpiemo ime Layerja na katerega se bojo izrisale plastnice

Index width : 10Vpiemo 10

RETURN to select all orSelect objects: Specify opposite corner: 156 found

10. Izgled risbe:

11. Izris viinskih kot naredimo z ukazom Viinsko oznaevanje plastnic s pokazovanjem tok(11LC). Pri tem pokaemo toke na plastnicah ali v njihovi bliini, podamo pa tudi viino


47/143


- 47 -

teksta za viinske kote.


Label location:Z miko pokaemo toko na plastnici ali v bliini plastnice, in izpie se viinska kota.

Postopek ponovimo za poljubno tevilo plastnic. Konamo z ukazom Enter.

Text height : 10Vpiemo viino teksta 10 in potrdimo z Enter

5.3 ROBOVI1. Odpremo pripravljeno risbo 3DRobovi.dwg, ki se nahaja na C:\ TUTORIAL\ Tutor5\

3DRrobovi.dwg


48/143


- 48 -

2. Odpre se slika na kateri so izrisane plastnice, in osi cestia. Vse rte leijo na svoji viini.

3. Risbo 3DRobvi prijavimo na projekt, tako da se postavimo na Situacija\ PROJEKT\PROJEKT.Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projektin potrdimo z OK.

4. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1).5. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Izvleek tok iz elementov risbe (11L3).

Oznaimo vse plastnice. Pazimo, da ne oznaimo rt, ki predstavljajo robove ceste.Pomagamo si tako, da izklopimo risalno ravnino ROBOVI. Potrdimo z Enter.


49/143


- 49 -


1693 points total in surface.

6. Vkljuimo risalno ravnino ROBOVI in poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Izvleekrobov iz risbe (11L4). Z miko pokaemo vse tri modre rte in zakljuimo z Enter.


1481 additional points added to current surface

7. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ TRIKOTNA MREA.....TIN(11L7).V ukazno vrstico vnesemo:



Lines/3dFaces/Polyface :Potrdimo izbrano opcijo Polyface

Select Invisiblity...All/Interior/Between breaks/None :


50/143


- 50 -

Potrdimo opcijo None

Creating polyface points, Please Wait...Creating faces...

Izgled slike

8. Shranimo TRIKOTNO MREO, tako da se postavimo na SHRANIDIGITALNIMODEL RELIEFA -> QSB (11LJ).


Surface name/'*' for All Surfaces :Potrdimo z Enter

Odpre se dialogno okno WriteQSB Filein pritisnemo Save.

5.4 IZRAUN PROFILOV:

Za izraun profilov je potreben digitalni model reliefa, ki smo ga naredili v prejnji vaji.

1. Odpremo novo risbo.


51/143


- 51 -

2. Prijavimo se na projektSituacija\ PROJEKT\ PROJEKT. Odpre se dialogno okno GeoEngineering Projektin potrdimo z OK.

3. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ itaj digitalni model terena < - QSB (11LK)4. Odpre se dialogno okno Read QSB file. Pokaemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor5\3DTocke.qsbin pritisnemo Open.


1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR5\3DTocke.qsb'*' to not load/Surface name :Potrdimo z Enter.

DMR je sedaj v pomnilniku raunalnika, vendar na sliki zaenkrat e ni sprememb.

5. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Trikotna mrea(11L7)V ukazno vrstico vnesemo:



Lines/3dFaces/Polyface :

Potrdimo izbrano opcijo Polyface

Select Invisiblity...All/Interior/None :Potrdimo opcijo None

Creating polyface points, Please Wait...Creating faces...


52/143


- 52 -

6. Izrisana trikotna mrea:

7. Za izraun v tem primeru poljubnega profila, moramo najprej izrisati polilinijo.V ukazno vrstico vnesemo:

Command: plineV ukazno vrstico vpiemo Pline

Specify start point:Z miko podamo prvo toko (poljubno toko)

Current line-width is 0.0000

Specify next point or [Arc/Halfwidth/Length/Undo/Width]:Z miko podamo drugo toko (poljubno toko)

Specify next point or [Arc/Close/Halfwidth/Length/Undo/Width]:Z miko podamo tretjo toko (poljubno toko) in zakljuimo z Enter


53/143


- 53 -

8. Na mrei se izrie polilinija , ki jo bomo uporabili za izraun profila.

9. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Polaganje osi na teren(11LH).V ukazno vrstico vnesemo:


Return to select all visible orSelect objects: 1 foundPokaemo narisano polilinijo in potrdimo z Enter

Select objects:

Using a step size of 9.888109

10. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Shematini izris profila(11LI). Pokaemo narisanopolilinijo in potrdimo z Enter.


Select objects: 1 foundPokaemo narisano polilinijo

Select objects:

Vertical multiplier : 20Vnesemo 20

Text size for labeling :Potrdimo z Enter


54/143


- 54 -

Base elevation for grid/Auto :Potrdimo z Enter

Draw a grid background :Potrdimo z Enter

Vertical spacing :Potrdimo z Enter

Vertical labeling interval :Potrdimo z Enter

Horizontal spacing :Potrdimo z Enter

Horizontal labeling interval :Potrdimo z Enter

Select origin point:Z miko podamo toko na risbi, kjer elimo, da se izrie profil.

11. Izrisan preni profil:

Horizontalna os predstavlja stacionao nae osi, vertikalno pa os nanesene nadmorske

viine.

6. OSIOSI- modul programa PLATEIA 6.0 je namenjen projektiranju osi cest, vendar se z njim lahkoprojektirajo tudi osi eleznic, vodotokov in podobno. Modul Osiomogoa interaktivno ali paketnoprojektiranje horizontalnih elementov vzdolne osi ter enostavno manipulacijo z njimi. Pomonielementi - tangente in kronice so konstrukcijski elementi za projektiranje vzdolne osi ceste. Glavnielementi vzdolne osi - preme, kroni loki, prehodnice in delne prehodnice, postavljeni v smiselnemzaporedju, doloajo vzdolno os ceste.

6.1 TRASIRANJE OSI CESTE IN IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI DMRZ uporabo funkcij programa QuickSurflahko osi projiciramo na digitalni model reliefa ter zapiemovzdolne in prene profile terena v datoteke.

Ponovimo postopek za doloitev projekta:

1. Izberemo ukaz Osi\ PROJEKT\ PROJEKT(21A)in odpre se Geo Engineering Projekt.2. Izberemo Nov projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering



55/143


- 55 -



5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ TUTOR6\ pritisnemo v GeoEngineeringuProjektOK.


1. Doloimo Meriloza izris situacijskega narta. Poenemo ukaz Osi\ MERILO(21B)in odprese dialogno okno Nastavitev merilain potrdimo z OK.

Nastavitev merila vpliva na velikost naslednjih oznak elementov osi:

oznake glavnih elementov osi, oznake prenih osi,

oznake vzdolne osi,

oznake vertikalnih elementov.Nastavitve merila za izris situacijskega narta na risalniku se dodatno nastavlja v dialognemoknu AutoCAD-ovega ukaza PLOT.

2. Poenemo ukaz Osi\ Doloitev osi\ Upravljalec osi(21C1). Odpre se dialogno oknoUpravljalec osi.

Pritisnemogumb Nova.S tem bomo definirali ime nove osi in njene lastnosti.

Ime osi:vpiemo OS_TUT Potrdimo z OK.


56/143


- 56 -

Ukaz je namenjen upravljanju z osmi, ki so prisotne v risbi. Preden zanemo s projektiranjemnove osi, jo moramo definirati, ji doloiti zaetne lastnosti (opis, stacionaa, smer) in jodoloiti kot trenutno os. V nadaljevanju se vsi ukazi modula PLATEA-Osinanaajo natrenutno os. Katera os je trenutno aktivna lahko kontroliramo v statusni vrstici. Ukaz tudiomogoa naknadno spreminjanje lastnosti posameznim osem (ko so elementi osi enarisani). Na koncu potrdimo z OK.

S postopkom smo doloili os pripadajoemu projektu.

3. Z ukazom Kategorija ceste(21C2)nastavimo kategorijo ceste in vrsto terena. Na podlagiteh dveh parametrov se doloi raunska hitrost, ki je merodajna pri kasneji kontroliustreznosti elementov osi raunskemu standardu.

Kategorija ceste: Cesta 3.razreda Vrsta terena: Grievnat


57/143


- 57 -

4. Z ukazom Trakovi (21C3)osi doloimo poljubno tevilo trakov, njihovo irino in oznako.Izraz trak lahko predstavlja doloene elemente cestnega telesa (prometni pasovi, eleznikeproge, kolesarske steze, plonike,...).

5. Pritisnemo Dodaj (desno) in odpre se dialogno okno Parametri, v katerega vnesemo: Oznaka: PLONIK irina: 2 Vozni pas: Ne Potrdimo z OK


58/143


- 58 -

Osi smo doloili e en trak z oznako PLONIK.

Trakove doloamo posebej za levo in desno stran glede na os. Na vsaki strani je lahkopoljubno tevilo trakov. Trakovi, ki so blie osi so vije na seznamu. Po pritisku na tipkoDodaj, doloimo ime in irino traku. Z dvojnim klikom na trak, traku spreminjamoparametre.

Program je sedaj pripravljen in lahko zanemo s konstruiranjem nae osi. Vse kar bomo vnadaljevanju naredili (pomoni elementi, glavni elementi, oznake) bo spadalo pod OS_TUT. To jepomembno, ker imamo lahko v isti risbi veosi. Ime trenutno aktivne osi in ime projekta je izpisanov statusni vrstici.

Pomoni elementi vzdolne osi - tangente in kronice - so konstrukcijski elementi, ki pomagajo pridoloanju lege glavnih elementov vzdolne osi (preme, prehodnice, kroni loki). Prehodnice kotglavni elementi se v programu PLATEIAdoloajo na osnovi podanih pomonih elementov osi. Prikonstruiranju prem in kronih lokov kot glavnih elementov sicer ni potrebno podajati pomonihelementov, vendar so ti mnogokrat v veliko pomo.

Pomone elemente doloamo in konstruiramo interaktivno na osnovi danega situacijskega narta,posnete situacije, skenirane podloge itn. e pa so na voljo koordinate zaetnih in konnih toktangent ter sredia in radiji kronih lokov, lahko pomone elemente vrisujemo v dano situacijopaketno s pomojo podatkov v datoteki tipa POM.

6. Izberemo ukaz Osi\ Pomoni elementi\ POMONI ELEMENTI VZDOLNE OSI(21D1)odprese dialogno okno Pomoni elementi osi (pomoni elementi so izrisani v rdei barvi):

7. Izberemo pomoni element Tangenta. Tangentase poda z njeno zaetno in konno toko.Postopek vnosa posameznih tangent je popolnoma analogen risanju rt v programuAutoCAD (ukaz LINE). Pomoni element tangenta se vedno samodejno narie na risalno


59/143


- 59 -

ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. Tangente lahko vnaamo tudi z ukazom LINE; pozornibodimo le na to, da tangente riemo na risalno ravnino 20_IMEOSI_POELOSI.

S pritiskom na gumb OK.


Podaj toke pomone rte...Zaetna toka: 2940,1640Vnesemo toko 2940, 1640.

Konna toka:3346,2031Vnesemo toko 3346,2031.

Konna toka naslednje tangente ali ENTER za konec: 3763,1810Vnesemo toko 3763,1810.

Konna toka naslednje tangente ali ENTER za konec:

Potrdimo z Enter.

Izris pomonih tangent:

8. Izderemo pomoni element Kronica. Kronicase lahko poda s srediem in radijem, stremi tokami na kronici, z dvema diametralnima tokama na kronici ali s podanimadvema tangentama in radijem. Postopek vnosa posameznih kronic je popolnoma analogenrisanju kronic v programu AutoCAD (ukaz CIRCLE). Definiramo tudi predznak vrtenja (+ vsmeri vrtenja urinega kazalca, - v nasprotni smeri vrtenja urinega kazalca). Predznak doloasmer vrtenja glavnih elementov osi, ki jih bomo v nadaljevanju poloili na pomoneelemente. Za bolji pregled imajo kronice definiran tip rte PLUS_DIRECTION aliMINUS_DIRECTION. Tipe rt lahko spreminjamo (npr: linetypescale), ali celo priredimodrug, poljuben tip rte (npr. CONTINUOUS.). Pomoni element kronica se vednosamodejno narie na risalno ravnino 20_IMEOSI_POELOSI.

S pritiskom na gumb OK.


Podaj predznak (+..sourno, -..nasprotiurno) : +Vnesemo + ali potrdimo z Enter.

Doloi kroni lok...(3P/2P/TTR/Center point) :3382,1782Vneseno sredie kronice z toko 3382,1782.

Podaj velikost radija R ...200Vnesemo velikost radija 200.


60/143


- 60 -

Kot rezultat dobimo vrisan krog med tangenti, ki skupaj predstavljajo pomone elemente.

9. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NAOSNOVIPOMONIH(21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:

V skupini ukazov Glavni elementiso na voljo ukazi za vnos glavnih elementov vzdolne osi.

Vzdolno os ceste definiramo z glavnimi elementi: PREMA, KRONI LOK, PREHODNICA inDELNA PREHODNICA. Glavne elemente osi postavljamo ali kot samostojne elemente ali kotkombinacije med vnaprej pripravljene pomone elemente.

V ukazu Glavni elementi vzdolne osise nahajajo podukazi za konstruiranje glavnihelementov vzdolne osi. Na voljo so podukazi za vnos posameznega elementa: prema,kroni lok, prehodnica, delna prehodnica in podukazi za vnos kombinacije elementov.

V dialognem oknu za vnos navedene kombinacije glavnih elementov lahko poljubno


61/143


- 61 -

izbiramo podkombinacije in nastavljamo vrednosti parametrov. Pri nekaterihpodkombinacijah program samodejno izraunava manjkajoe parametre tako, da z mikoizberemo ustrezno tipko. Z izbiro tipke PREGLEDlahko zahtevamo zaasni predhodni izriskombinacije pred dokonno odloitvijo o izbiri podkombinacije in njenih parametrov. S tipkoOSVEIosveimo zaslon in s tem odstranimo elemente, ki so nastali z uporabo tipke

PREGLED(glej AutoCAD ukaz: Redraw).

10. IzberemoA3(prehodnica) in potrdimo z OK.11. Pokaemo pomone elemente kot si sledijo v smeri stacionae.


Podaj prvi pomoni element v smeri stacionae:Z miko pokaemo tangento na levi strani.

Podaj drugi pomoni element v smeri stacionae:

Z miko pokaemo kronico.Odpre dialogno okno Kombinacija A3v katerega vnesemo:

Fiksni element: Kroni lok Prehodnica: A = 125 Nain premika: Pravokotni odmik Potrdimo z OK

Kot rezultat dobimo izrisano prehodnico na levi strani.

12.Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NAOSNOVIPOMONIH(21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:


62/143


- 62 -

13. IzberemoA3(prehodnica) in potrdimo z OK.14.Pokaemo elemente kot si sledijo v smeri stacionae.


Podaj prvi pomoni element v smeri stacionae:Z miko pokaemo krog.

Podaj drugi pomoni element v smeri stacionae:Z miko pokaemo tangento na desni strani.

15.Odpre dialogno okno Kombinacija A3 v katerega vnesemo: Fiksni element: Kroni lok Prehodnica: A = 125

Nain premika: Pravokotni odmik

Potrdimo z OK


63/143


- 63 -

Kot rezultat dobimo izrisano prehodnico na desni strani. Program izrisuje prehodnice vzeleni barvi.


17. IzberemoA2(kroni lok) in zatem gumb OK. Odpre se dialogno okno Izris kronega loka.


64/143


- 64 -

Izberemo Samodejno med glavnimi elementi. S tem podukazom nam programavtomatsko poie taka mesta in vnese glavni element v tem primeru kroni lok. S temprihranimo izbiranje tok, ki je nujno pri interaktivnem vnosu za izris in potrdimo z OK.

18.Z miko pokaemo prehodnico na levi strani in program izrie kroni lok. Program izrisujekrone loke v rumeni barvi.


20. IzberemoA1(prema) in potrdimo z OK. Odpre se dialogno okno Izris preme.


65/143


- 65 -

Izberemo Interaktivno skozi dve toke. S tem podukazom vriemo premo, tako dapodamo njeno zaetno in konno toko. Izbrano metodo izrisa, potrdimo z OK.

V ukazni vrstici vnesemo:

Zaetek preme:Element/: _nea to

Z ukazom Nearest pokaemo toko na tangenti (levo).

Konec preme:Element/: eIzberemo opcijo Element in pokaemo prehodnico na levi strani.

Izrie se prema na levi strani.


22. IzberemoA1(prema) in potrdimo z OK. Odpre se dialogno okno Izris preme.


66/143


- 66 -

Izberemo Interaktivno skozi dve tokein potrdimo z OK.

V ukazni vrstici vnesemo:

Zaetek preme:Toka/:Izberemo opcijo Element in pokaemo prehodnico na desni strani.

Konec preme:Element/: _nea toIzberemo ukaz Nearest in pokaemo toko na tangenti(desno).

Izrisana je prema na desni strani. Program izrisuje preme v vijolini barvi.

23.Sedaj imamo v risbi tiri glavne elemente, preko katerih elimo konstruirati os trase.

24.ZAPIS GLAVNIH ELEMENTOV V DATOTEKO - > OS(21E8).Ukaz izdela izvleek glavnihelementov in vrednosti njihovih atributov v datoteko tipa OS, ki jo lahko kasneje preberemoz ukazom Paketni vnos glavnih elementov (21E3)PREME IN KRIVINE< - OS (31F)vmodulu Vzdolni profili.

>>Datoteka OS: Pokaemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\TUTOR6\TUT6.OS. Izberemovseosi:v seznamu za katere elimo izpis v datoteko OS. V naem primeru je

to OS_TUT

Potrdimo z OK.


67/143


- 67 -

Program nas seznani, da je v seznamu glavnih elementov osi vekot en element zzaporedno tevilko 1, potrdimo z OK.


Podaj zaetni glavni element osi za doloitev zaporedja:Pokaemo premo na levi strani (v smeri stacionae).

Select object:

Podaj zaetno zaporedno tevilko :Potrdimo z Enter.

12345Nael sem 5 elementov.Os: OS_TUTPREMAPREHODNICAKROZNI_LOK

PREHODNICAPREMAOK.

S tem postopkom smo zapisali glavne elemente v datoteko Tut6.OS

25.Po uspenem zapisu glavnih elementov v datoteko OS, poenemo ukaz Osi\Vzdolna os\VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV(21G1). Ukaz izrie poligonsko rto PLINEpreko glavnih elementov vzdolne osi ceste, ki jo na kratko imenujemo vzdolna os. S tem jezakljuena faza konstruiranja in spreminjanja glavnih elementov vzdolne osi. Poligonskarta PLINE - vzdolna os, ki se izrie na risalno ravnino 20_IMEOSI_VZOSI, je natannoizrisana krivulja, na katero konstruiramo prene osi in po kateri lahko odmerjamostacionae.

Ob klicu ukaza Vzdolna os preko glavnih elementovpokaemo na prvi glavni element izniza glavnih elementov (oz. na element z najnijo zaporedno tevilko), ki definirajo potek


68/143


- 68 -

vzdolne osi ceste. Program sam poie naslednje glavne elemente ter jih povee spoligonsko rto PLINE. V primeru, da elementi niso bili natanno konstruirani in ne stojijo tikdrug ob drugem se bo poligonska rta izrisala le do mone napake.


Podaj prvi element osiSelect object:Pokaemo premo na levi (v smeri stacionae).

Kontrola zaporedja... OKPREMAPREHODNICAKROZNI_LOKPREHODNICAPREMA

Preko glavnih elementov se je sedaj izrisala vzdolna os v beli barvi.

26.Poenemo ukaz Osi\ Prene osi\ NA ENAKOMERNI RAZDALJI (21H1). Odpre se dialognookno Prene osi na enakomerni razdalji v katerega vnesemo:

Obmoje polaganja: V mejah podane stacionae Meje stacionae:

Zaetna stacionaa (m) je 0.0000Konna stacionaa (m) je 825.0547

Potrdimo z OKin izriejo se preni profili:


69/143


- 69 -

27.Ko smo izrisali prene profile, poenemo ukaz Osi\ Prene osi\ POSTAVLJANJEOZNAK INSTACIJONA NA PRENE OSI (21H6).

28.Odpre se dialogno okno Izris oznak in staciona:

Z izbiro gumba Nastavi, lahko poljubno nastavimo parametre izrisa oznak in staciona. Spotrditvijo oz. pritiskom na OKse nam postavijo oznake prenih osi in stacionae.


70/143


- 70 -

e elimo projicirati narejene osi na viino terena, moramo doloiti ploskev, ki predstavlja povrinoterena. To ploskev imenujemo digitalni model reliefa (DMR). Ploskev naredimo na razline naine. Zato vajo je e pripravljena datoteka, v kateri je shranjen DMR. Najdemo ga podC:\TUTORIAL\Tutor6\Plast.qsb.Za delo z DMR potrebujemo program QuickSurf5.1, ki ga moramonaloiti v pomnilnik raunalnika.

29.Poenemo ukaz Geo Engineering\ PLATEIA6\ Situacija, prijavimo se na projekt Tut 6inpotrdimo z OK.

30.Naloimo QuickSurf5.1, tako da se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI(11L1).31.Po naloitvi QuickSurfa se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\itajdigitalni model

reliefa < - QSB (11LK)se odpre dialogno okno Read QSB file.

Pokaemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor6\ PLAST.qsbin potrdimo z Open.


1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR6\PLAST.qsb'*' to not load/Surface name :Potrdimo z Enter

Sedaj se je v pomnilniku raunalnika naloil DMR, na katerega bomo projicirali osi.

32. Izberemo ukaz Osi\ PROJICIRANJE OSI NA DMR\ Projiciraj vzdolno in vseprene osi(21J1).


Projiciranje osi na DMRNadaljujem ? [Da / Ne] :Izberemo opcijo Da.

Iskanje prenih osi...

Izvrim preverjanje definiranih prenih osi? [Da/Ne] :dIzberemo opcijo Ne.


71/143


- 71 -

Projekcije vzdolne osi in vseh prenih osi na povrino terena se izriejo v zeleni barvi. Dobilismo potek terena v vzdolnem profilu in v vseh prenih profilih. Dobljene podatke lahkoshranimo v datoteko tipa .VZDin .PRE.

33. Izberemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ Zapis vzdolnega profila iz DMR - > VZD(21K1).Odpre se dialogno okno Zapis vzdolnega profila.

S pritiskom na >>VZD datotekapokaemo pot do datoteke .VZD. Ta se nahaja naC:\TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.vzdin potrdimo z OK. S tem smo zapisali datoteko Tut6.VZD

34. Izberemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ Zapis prenega profila iz DMR - > PRE(21K2). Odprese dialogno okno Zapis prenega profila.

S pritiskom na >>Datoteka prenih profilovpokaemo pot do datoteke .PRE. Ta se nahajana C:\TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.prein potrdimo z OK. S tem smo zapisali datoteko Tut6.pre.


72/143


- 72 -

V datotekah Tut6.vzdin Tut6.preso shranjeni podatki o viini terena v posameznih tokahvzdolne osi in prenih osi. Datoteki uporabimo kasneje pri obdelavi vzdolnih in prenihprofilov ceste.

35.Poenemo ukaz Osi\Obdelava robov in trakov ceste\ Izraun in zapis raziritve - > RAZ(21L1). Skupina ukazov Obdelava robov in trakov cestezajema ukaze, ki omogoajoizraun raziritev v krivinah, izris robov cestia, izris prehodov pri spremembi tevila voznihpasov (npr. avtobusno postajalia) ter izris rt vkopov in nasipov.Odpre se dialogno okno Zapis raziritve v katerega vnesemo:

>> Datoteka raziritve:pokaemo pot do C:\ TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.raz Parametri za doloitev raziritve:so irine cestia levo in desno, ki sta definirani pri

doloitvi osi z ukazom Trakovi(21C3)in kombinacija nasproti vozeih vozil, ki se sreatav krivini

Nastavitev polovinega zamika prema radij, radij radij:v primeru, ko nimamoprehodnice moramo doloiti dolino prehodne rampe, to je, kje naj se zane (kona)raziritev pri glavnem elementu osi-kroni lok. Ponujena opcija je avtomatski izraun,mono pa je nastaviti tono doloeno dolino odmika


73/143


- 73 -

Potrdimo z OK.

36. Izberemo ukaz Osi\ Obdelava robov in trakov ceste\ Izris robov in trakov < - RAZ(21L2)37.Odpre se dialogno okno Izris robov.

irine voznih pasov: so parametri definirani v ukazu Trakovi(21C3). Upotevaj raziritve: izris robov upoteva raziritve, zatorej potrebujemo datoteko RAZ,

ki jo predhodno pripravimo z ukazom Izraun in zapis raziritve

(21L1)

>>Datoteka raziritev: z raziskovalcem poiemo pot do datoteke RAZ Potrdimo z OK.

Z rumeno se izriejo robovi cestia in robniki:


74/143


- 74 -

Sedaj lahko zapiemo irine cestia v datoteko.

38.Ukaz Zapis irine ceste - >SIR(21L6)omogoa doloitev irine cestia oziroma doloitevoddaljenosti roba ceste od osi.

>>Datoteka irin: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke SIR V tokah prene osi:irina ceste se doloi za levi in desni del cestia na vsaki preni osi Na enakomerni razdalji: irina ceste se doloi za levi in desni del cestia na

enakomerni razdalji. Uporabnik si sam izbere korak in razdaljo iskanja, to je irina pasu

na katerem ukaz ie preseia prenih osi z robom ceste.

Program je naredil novo datoteko Tut6.sirv kateri so zapisane irine cestia levo in desno v

vsakem profilu.

7. IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI POSNETIH TOK V PROFILIHS snemanjem profilov dobimo podatke o koordinatah tok v profilih. Te podatke pretvorimo vformat, ki ga pozna Plateia 6 (datoteka tipa XYZ). To bo tudi vhodna datoteka za ta primer.


1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKTT(11A)in odpre se Geo Engineering Projekt.


75/143


- 75 -



4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor7\potrdimo zOK.

5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor7\pritisnemo v GeoEngineeringuProjektOK.


1. Izberemo ukaz Situacija/ Toke/ Paketni vnos tok < - XYZ (11F1)

2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok, pritisnemo gumb >>Toke

3. Z pritiskom na gumb Tokese odpre dialogno okno Vhodna datoteka. Pokaemo pot dodatoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ Tutor76.xyzin potrdimo z Open.


76/143


- 76 -

4. V dialognem oknu Paketnivnostokpotrdimo z OK.

S tem postopkom smo vnesli toke Tutor76.xyzv risbo.


77/143


- 77 -

5. Poenemo ukaz Geo Engineering\PLATEIA 6\Osi in se prijavimo naProjekt.Vzdolna os za Vajo 7 je pripravljena in jo preberemo iz datoteke.

6. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ Paketni vnos glavnih elementov < - OS(21E5).Odpre se dialogno okno Branje glavnih elementov osi.

>> Vhodna Datoteka: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke Tut7.os, ki se nahajaC:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.os.

Obstojee osi sekcije v datoteki: vsaka sekcija v datoteki predstavlja skupinopodatkov, ki jo lahko loeno izriemo. Izberemo lahko eno ali vesekcij.

Potrdimo z OK

Opozorilo o premajhnih karakteristikah elementov potrdimo z OK. Sporoila so namenjenasamo opozorilu in ne vplivajo na delovanje programa.


78/143


- 78 -

Izrie se vzdolna os cestia:

7. Poenemo ukaz Osi\ Vzdolna os\ VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV(21G1).V ukazno vrstico vnesemo:

Podaj prvi element osiSelect object:Pokaemo premo na levi strani in potrdimo z Enter.

Kontrola zaporedja... OKPREMA

KROZNI_LOKPREMAKROZNI_LOKKROZNI_LOKKROZNI_LOKPREMA

8. Poenemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ ZAPIS PROFILOV IZ TOK SITUACIJE - >VZD, PRE, STA(21K6). Odpre se dialogno okno Zapis profilov iz tok situacije.

>>Datoteka vzd.osi: Z raziskovalcem poiemo pot do datotekeC:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.vzd

>>Datoteka pre.osi: Z raziskovalcem poiemo pot do datotekeC:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.pre


79/143


- 79 -

>>Datoteka staciona: Z raziskovalcem poiemo pot do datotekeC:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.sta

Potrdimo zOK

Izravnalni profili:

- Izravnava 2D

Smer prene osi je pravokotnica na vzdolno os. Toka preseka vzdolne in prene osi jedefinirana s presekom navidezne rte najblijih tok levo in desno od vzdolne osi. Ostaletoke se projicirajo na dano smer.Nadmorske viine se privzamejo enake kot jih imajo toke.


Podaj vzdolno os: OK.Z miko pokaemo vzdolno os.

Podaj obmocje...Select objects: 1 foundPokaemo vse elemente (toke) v risbi in zakljuimo z Enter

Ob pravilnem postopku, se na koncu zapie naslednje:

Sortiranje profilov...Profil: 79


80/143


- 80 -

Zapis vzdolne osi: OS1:...OK.Zapis prenih osi, ki pripadajo osi: OS1:... OKZapis staciona prenih osi: OS1:... OK

Izrisani preni profili:

Dobili smo tri nove datoteke, v katerih so zapisani vzdolni profili (VZD), preni profili (PRE)in podatki za prene osi (STA). Podatke iz teh datotek uporabimo pri obdelavi prenih invzdolnih profilov. Na sliki se izriejo pomone rte za doloitev staciona prenih osi.

9. Prene profile doloimo z ukazom Osi\ Prene osi\ ....s podatki iz datoteke < - STA(21H2). Odpre se dialogno okno Izris prenih osi iz datoteke

>>Vhodna Datoteka: Pokaemo pot do datotekeC:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.sta Potrdimo zOK

Pravokotno na vzdolno os se izriejo prene osi, ki so otevilene tako, da se oznakeujemajo s podatki situacijskih tok. Vsaka toka ima tudi atribut, ki pove v kateri profilspada.


81/143


- 81 -

8. VZDOLNI PROFILModul VZDOLNI PROFILIprograma PLATEIA 6.0je namenjen izrisu vzdolnih profilov cest,eleznic, vodotokov in drugih nizkogradnikih objektov (mostov, tunelov...). Podatki za izrisvzdolnih profilov se najhitreje pripravijo z ustreznimi ukazi v modulih Situacijain OsiprogramaPLATEIA 6.0. Lahko pa jih pripravimo tudi v ustreznih podatkovnih datotekah rono zurejevalnikom besedil.

Modul VZDOLNI PROFILIomogoa hiter in natanen interaktivni ali paketni vnos terenskih rt intangent, izris nivelete, izraun prenih sklonov na osnovi tlorisnega poteka osi, izraun preplastitev

obstojeih cest in hitri izraun koliin izkopov in nasipov.

8.1 IZDELAVA VZDOLNEGA PROFILA ZA NOVO GRADNJO

Ta lekcija nas naui, kako se s programom Plateia izdela vzdolni profil za novogradnjo. Predenzanemo z izdelavo vzdolnega profila moramo poznati tlorisni potek osi ceste. Na osnovidigitalnega modela reliefa (DMR) in poteka osi v tlorisu dobimo viinski potek terena v osi nae trase(glej 6. Vajo). To bomo uporabili za izdelavo nivelete ceste.


1. Izberemo ukaz Vzdolni profil\ PROJEKT\ PROJEKTT(31A)in odpre se dialogno okno GeoEngineering Projekt.2. Izberemo Nov projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering




5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor8\ potrdimo v GeoEngineeringuProjektz OK.


82/143


- 82 -


1. Poenemo ukaz Upravljalec osi(31B1)izberemo OS1 in potrdimo z OK.

2. Kategorija ceste(31B2)je Cesta3.razreda, Vrsta terenaGrievnat

3. Vnesemo tabelo, tako da poenemo ukaz Vzdolni profil\ TABELA\ VNOS TABEL(31C1).Odpre se dialogno okno Vnos tabelin potrdimo z OK


83/143


- 83 -

S tem postopkom smo vnesli tabelo v risbo.

4. Z ukazom Merilo(31D)lahko doloimo horizontalno in vertikalno merilo, ime profila terupotevanje reaktorjev. V modulu Vzdolni profiliimajo reaktorji predvsem funkcijosamodejnega brisanja vseh elementov, povezanih z izbranim elementom. Npr.: e zAutoCAD-ovim ukazom ERASE zbriemo terensko rto, se ob aktivnih reaktorjih pobrie tudivsebina ustreznih rubrik.

e je v risbi venartov, lahko njihove parametre pregledujemo s pomojo tipke Tabela.

Vzdolni profil lahko riemo v poljubnem horizontalnem in vertikalnem merilu. Programpredlaga Horizontalnomerilo1:1000in Vertikalnomerilo1:100, vendar ju lahkospremenimo npr. na 1:2000 in 1:500. Nastavitev merila vpliva na gostoto izrisa vzdolnegaprofila. Tabela za izris vzdolnega profila je vedno enaka, zato se za razlina horizontalnamerila v tabelo vriejo razlino dolgi odseki.

5. Teren vnesemo z ukazom Vzdolni profil\ Teren\ VNOS TERENA(31E1). Ukaz preberevhodno datoteko VZDin v tabelo izrie terensko rto. Ko poenemo ukaz VNOS TERENA < -

VZD(31E1), se prikae naslednje dialogno okno:


84/143


- 84 -

>> Teren: datoteka se nahaja na C:\TUTORIAL\Tutor8\ Tut8.vzd, iz katere preberemopodatke o terenu

Seznam terenski rt: seznam sekcij v izbrani datoteki VZD Tipi rt terena: izberemo tip rte v primeru veterenskih rt Potrdimo z OK.

Izris terena:

6. Ukaz Preme in krivine < - OS(31F)omogoa shematini izris horizontalnih elementov cestezaradi laje predstave horizontalnega poteka osi ceste. Po zagonu ukaza Preme in krivine

(31F)v dialognem oknu podamo ime datoteke OSin izberemo rubriki za shematini izrishorizontalnih elementov ter tabeliranje staciona glavnih elementov. Horizontalni potekceste je pomemben pri izraunu prenih nagibov.

V dialogno okno Premeinkrivinevnesemo naslednje:

>>Os: C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os Potrdimo z OK.


85/143


- 85 -

S pomojo oddaljenosti vozlirte horizontalnih elementov od simetrale rubrike Preme inkrivinelahko vizualno ugotavljamo relativna razmerja med velikostmi radijev, kronih lokov

in prehodnic.

7. Poenemo ukaz Vzdolni profil\ Tangenta\ INTERAKTIVNI VNOS TANGENT(31G1).Tangente, bomo vnaali v vzdolni profil, s podajanjem temenskih tok s pomojo mike.Toke vnaamo od leve proti desni (v smeri veanja stacionae). Temenske toke lahkovnaamo z enostavnim pokazovanjem tok oziroma si lahko pomagamo z doloanjemparametrov. e v ukazni vrstici vtipkamo P (kot Parametri) se odpre dialogno okno, kjerlahko doloimo posamezne ali kombinacijo dveh parametrov.

Izrisane tangente:

Okno, ki se pojavi poleg kazalca mike imenujemo ToolTtip in v njem so zapisani naslednjipodatki:

Stacionaa Viina horizontalna razdalja razdalja dolina tangente vertikalna razdalja naklon


86/143


- 86 -

Primer okna prikazuje spodnja slika.

8. Poenemo ukaz Vzdolni profil\Tangente\ Tabeliranje tangent(31G4). Po sproitvi ukaza,moramo pokazati mesto shematinega tabeliranja tangent.

9. Z ukazom Interaktivni vnos zaokroitev(31H1)v nart vnesemo posamezno zaokroitevnivelete in jo tabeliramo. Najprej pokaemo teme zaokroitve. Pri pokazovanju temena jevklopljeno lovljenje tok tipa ENDPOINT. Nato v dialognem oknu podamo

Oznakozaokroitve: 1 Izberemo nain vnosa zaokroitve: Radij. Potrdimo z OK

S pritiskom na levi gumb mike oziroma z vnosom konkretne vrednosti enega odparametrov se zaokroitev konno izrie.

Na koncu podamo e toko za izris tabele s podatki o zaokroitvi. V vsaki tabelici so lahkonaslednji podatki o zaokroitvi:

T oznaka zaokroitve, R(m) radij zaokroitve (Rkk konkavni, Rkv - konveksni), (%) razlika naklonov tangent,


87/143


- 87 -

tg(m) horizontalna projekcija polovice zaokroitve, a(m) viinska razlika med temenom in zaokroitvijo, KM stacionaa temena, H(m) nadmorska viina temena, L(m) dolina zaokroitve.e smo se med konstruiranjem zaokroitve zmotili pri podajanju kakega parametra, lahkopostopamo na dva naina:

popravimo zaokroitev z ukazom Spreminjanje radija zaokroitve(31I1)ali premaknemo teme zaokroitve z ukazom Premik temena zaokroitve (31I2).

10.Ko smo vnesli zaokroitve nivelete, lahko sproimo ukaz Vzdolni profil\ Niveleta\Tabeliranje nivelete(31H6). V temenih brez zaokroitve se upoteva radij zaokroitve.Program izrauna viine nivelete v profilih terena in jih zapie v rubriko KOTE NIVELETE.Program oznai tudi minimume in maksimume na zaokroitvah nivelete, ugotovi najnijo innajvijo toko na niveleti in rafira obmoja vkopa in nasipa.

V naem primeru oznaimo Najvija in najnija toka niveletein Obmoja vkopov innasipov.

Prikaz Najvijeinnajnijetokenivelete.

Prikaz Obmojavkopovinnasipovv vzdolnem profilu.


88/143


- 88 -

11.Ukaz Vzdolni profil\ irine robov in trakov ceste\VNOS IRIN < - SIR(31J1)je namenjenvnosu rte irin trakov ceste. V modulu Vzdolni profiliso irine trakov ceste PLINEelementi. Vsaka stran ceste, leva in desna, ima poljubno tevilo trakov.in poljubno irino.Vhodne podatke v datoteki irin trakov ceste, lahko uporabnik pripravi sam rono, lahko paso rezultat ukaza Zapis irin ceste -> SIR(21L6)v modulu Osi. Datoteka z zapisom irin senahaja C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.sir.

Program v rubriki irine ceste, izrie rti irin ceste za levo in desno stran ter tabelira irinoceste v prenih profilih terena.

irine ceste upotevamo pri:

izraunu viinskih razlik med terenom in niveleto ter robovi ceste; Tabeliranje in zapisDH -> DH(31O3);

zapisu viinskih razlik med terenom in niveleto ter robovi ceste v datoteko za kasnejiizris plastnic; Podatki za izris plastnic / debelina nadsloja -> QS(31O4);

tabeliranju viin robov ceste in izris robov; Tabeliranje trakov in robov ceste(31M);


89/143


- 89 -

zapisu viin robov ceste in izrisu robov v datoteko za kasneji izris plastnic; Podatki zaizris plastnic na voziu -> QS(31R2);

izraunu viine nivelete pri preplastitvah; Izraun tangent/Nivelete -> TAN(31O2); tabeliranju prenih sklonov; Tabeliranje prenih nagibov(31K5)in zapisu podatkov v datoteko pisanega vzdolnega profila; Pisani vzdolni profil -> VP

(31N).

12.Ukaz Vzdolni profil\ irine robov in trakov ceste\Vnos raziritev < - RAZ(31J2)jenamenjen vnosu rte raziritev ceste. V modulu Vzdolni profiliso raziritve ceste PLINEelementi. Vsaka stran ceste, leva in desna, ima svojo rto raziritev. Vhodne podatke vdatoteki raziritev ceste, lahko uporabnik pripravi sam rono, lahko pa so rezultat ukazaIzraun in zapis raziritev -> RAZ(21L1)v modulu Osi. Datoteka z zapisom raziritev senahaja C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.raz.

Program v rubriki Raziritve ceste, izrie rti raziritev ceste za levo in desno stran, tertabelira raziritve ceste v prenih profilih terena. V tem primeru so raziritve ni.

13.Ko poenemo ukaz Vzdolni profil\ Preni nagibi\RAUN IN VNOS PRENIH NAGIBOV(31K1)se odpre dialogno okno Raun in vnos prenih nagibov.

Po vnosu prem in krivin obiajno obdelujemo prene nagibe cestia. Prene nagibe lahkoprogram izrauna po veljavnih predpisih (diagrami radij/hitrost/preni nagib) ali pa jih epripravljene oz. izraunane vita iz datoteke tipa PNG.Pri izraunu prenih nagibov imamo vemonosti. V dialogno okno Rauninvnosprenihnagibovvnesemo naslednje:

>>Os: C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os Tip: enostranski Dolinaprehodnerampe: Brezprehodnerampe Korekcijaprehodnic: Brezkorekcije Oznaitev skrajnih voznih trakov: TRAK_L1 inTRAK_D1


90/143


- 90 -

Potrdimo zOK

14.S skupino ukazov Vzdolni profil\ Robniki\preskoki\Robniki / preskoki(31L1)doloimovertikalne preskoke med trakovi. S preskoki opisujemo robnike ali katerekoli druge vertikalnepreskoke cestia. Podatki o preskokih se z uporabo ukaza31Nzapiejo v datoteko VP skatero cestie vnesemo v prene profile. Ko poenemo ukaz31L1se odpre dialogno oknoDoloanje preskokov med posameznimi trakovi.

Pritisnemo gumb PLONIKV zavihku deltah(razlika v viini med sosednjima trakovoma) vnesemo naslednje podatke:

Izraun novih vrednosti: Vrednost 0.12 Vnesene parametre izraunamo z Izvri

V zavihku delta x (razmik, med dvema trakovoma) vnesemo naslednje podatke:


91/143


- 91 -

Izraun novih vrednosti: Vrednost 0.02 Vnesene parametre potrdimo z Izvri

Potrdimo z OK. Odpre se dialogno okno v katerem oznaimo trak, ki ga elimo tabelirati. Vnaem primeru PLONIK.


92/143


- 92 -

Pomen parametrov prikazuje naslednja slika.

15.Ko je konstruiranje nivelete konano in so izraunani preni nagibi, ter so znane irine ceste,shranimo podatke o cestiu v datoteko tipa VP. Z ukazom Vzdolni profil\PISANI

VZDOLNI PROFIL - > VP(31N)se odpre dialogno okno Zapis datoteke pisanegavzdolnega profila.

>>Pisani vzdolni profil:C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.vp

9. REKONSTRUKCIJESkupina ukazov Rekonstrukcijeomogoa uporabniku enostavneje projektiranje preplastitevobstojeih cest. Ukaz Izris obstojeega prenega sklona < - PRE(31O1)je namenjen ugotavljanjuobstojeih prenih sklonov vzdol cestia. Nova cesta naj bi se imbolj prilegala obstojei. Z ukazom

Izraun tangent/nivelete - > TAN(31O2)izraunamo viine nivelete v profilih terena, e poznamominimalno viino preplastitve. Za izvrednotenje viinskih razlik med staro in novo cesto uporabimoukaz Tabeliranje in zapis DH - > DH(31O3).

Ponovimo postopek za doloitev projekta

1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKTT(11A)in odpre se Geo Engineering Projekt.2. Izberemo Nov projektali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering

Projekt. V File namevpiemo ime projekta Tut 9.prjin pritisnemo Save.

3.

Doloimo podro

je projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo zdvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.


93/143


- 93 -

4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor9\in pritisnemoOK.



1. Izberemo ukaz Situacija/ Vnos tok/ PAKETNI VNOS TOCK< - XYZ(11F1). Datoteka stokami se nahaja C:\ TUTORIAL\ Tutor9\ Tut9.xyz.

S pomojo podatkov o osi obstojee ceste, skonstruiramo os nove ceste tako,da se ta im bolj ujemaz obstojeo in ustreza predpisom. Nova os za ta primer je e pripravljena, zato jo bomo samoprebrali iz datoteke C:\TUTORIAL\Tutor9\Tut9.os.

2. Izberemo ukaz Osi/ PROJEKT/ PROJEKT (21A).3. Izberemo ukaz Osi/ Glavni elementi/ Paketni vnos glavnih elementov < - OS(21E5).


94/143


- 94 -

4. Izberemo ukaz Osi/ Glavni elementi/ VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV(21G1).

5. Izberemo ukaz Osi/ Zapis profilov/ ZAPIS PROFILOV IZ TOK SITUACIJE - > VZD,PRE, STA(21K6). Nastanejo datoteke tipa VZD, PRE, STA.

6. Poenemo ukaz modul Vzdolniprofilin prijavimo se na projekt. V Upravljalcu osiizberemo trenutno os OS1.

7. V risbo vnesemo Tabeloin Teren.


95/143


- 95 -

8. Z ukazomVzdolniprofil\ Rekonstrukcije\Izris obstojeega prenega nagiba < - PRE(31O1)lahko izriemo obstojei preni nagib, ki ga izraunamo na osnovi geodetskihposnetkov obstojee ceste. Geodetski posnetek, pripravljen v obliki datoteke tipa PRE,predstavlja vhodni podatek za izraun prenega sklona. Naslednja skica prikazuje primerizrauna prenega sklona na enem od posnetih profilov ceste.

9. Ko smo izraunali obstojee prene nagibe in sprojektirali nove, moramo za obnovljenocestie doloiti e viino nivelete. To naredimo z ukazomVzdolniprofil\ Rekonstrukcije\Izraun tangente/nivelete - > TAN(31O2). Ob predpostavki, da hoemo cesto preplastiti sslojem asfalta ustrezne minimalne debeline, moramo ugotoviti toko, ki pri projektiranemprenem sklonu najbolj dvigne koto nivelete. Odpre se dilogno okno Izraun tangente /nivelete.

>> Preni profil: C:\TUTORIAL\Tutor9\Tut9.pre Potrdimo zOK

Program izrauna viino nove nivelete za vsako terensko toko; posebej za levo od osi inposebej za desno od osi. Ugotovi najveji viini nivelete za levo in desno stran ter na koncu

vzame najvejo. Podobno kot pri ukazu Izris obstojeega prenega sklona < - PRE(31O1)je pomembno, katere toke upotevamo pri izraunu preplastitve. Ker se preplastitev izvajasamo na cestiu, program upoteva vse toke, ki imajo atribut ROBCESTEali CESTISCE. Zizklopom gumba Omejitev irine cestialahko izraun preplastitve razirimo na vse tokev profilu.


96/143


- 96 -

10.Za ta primer imamo pripravljeno niveleto. Datoteka se nahaja naC:\TUTORIAL\Tutor9\Niveleta.tan. Z ukazom Vzdolni profil/ Niveleta/ PAKETNI VNOSTANGENTE IN NIVELETE < - TAN(31H3)vnesemo niveleto v risbo.

11.Ukaz Vzdolniprofil\ Rekonstrukcije\Tabeliranje in zapis DH - > DH(31O3)je namenjenugotavljanju viinskih razlik med terenom in cestiem v osi ter na robovih cestia. Podatkeo terenu program prebere iz datoteke tipa PRE, podatke o cestiu pa dobi iz nartavzdolnega profila (niveleta, preni skloni, irine ceste).

>> Viinske razlike: Podamo vhodno datoteko C:\ TUTORIAL\ Tutor9\Tut9.dh Vklopimo gumb zaZapis viin v datoteko. Potrdimo zOK.

10.3D MODEL CESTEPLATEIAnam omogoa pogled cestnega telesa na enostaven nain. Seveda moramo prej

sprojektirati cesto do doloene faze. Ko imamo vse potrebno, da poznamo lego cestnega telesa vprostoru, zanemo s pripravo podatkov za vizualizacijo. Obseg priprave podatkov je odvisen od


97/143


- 97 -

tega, kako realno sliko elimo. Za ta primer smo e pripravili povrino terena s programomQuickSurf. S PLATEIOsmo pripravili 3D rte nivelete, robov ceste, bankin, vkopov in nasipov. Naosnovi teh rt smo dopolnili obstojei teren, tako da smo dobili takno povrino, kot bo po izgradnjiceste.

Odpremo risbo, ki se nahaja na C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ Tut10.dwg.

Ponovimo postopek za doloitev projekta in s tem prijavimo risbo Tut10.dwg.

1. Izberemo ukaz Osi\ PROJEKT\ PROJEKT(21A)in odpre se dialogno okno Geo EngineeringProjekt.




5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ pritisnemo GeoEngineeringuProjektOK.


1. Poenemo ukaz Osi\ 3D model ceste\ Vizualizacija(21P3). Odpre se dialogno oknoVizualizacija:

Izberemo gumb 3D os cestein oznaimo vzdolno os v risbi.


98/143


- 98 -

2. Po oznaitvi vzdolne osi, izberemo gumb Stojiein podamo toko stojia.


NearestPokaemo toko na osi in potrdimo z Enter


99/143


- 99 -

3. Izberemo gumb Glediein podamo toko gledia.


NearestPokaemo toko na osi in potrdimo z Enter.


100/143


- 100 -

4. Odkljukamo okence pred izbiro Hide.

5. Pritisnemo gumb Pokai.


101/143


- 101 -

Ukaz Vizualizacijaomogoa, da se sprehajamo vzdol osi ceste, posamezne poglede lahkopobarvamo ali jim skrijemo nevidne robove, sliice pa shranimo v obliko SLD. Sliice lahko nato hitropregledujemo z ukazom VSLIDE.

11.PRENI PROFILIModul PRENI PROFILIprograma PLATEIA 6.0je namenjen izdelavi nartov prenih profilov zapotrebe projektiranja cest ali drugih nizkogradnikih objektov.

Prene profile obdelujemo na osnovi izraunanih terenskih rt v prenih profilih, nivelete in spomojo elementov normalnega prenega profila. Zelo pogosto iz prenih profilov izraunavamo

koliine vkopov, nasipov in druge koliine s pomojo funkcij za planimetriranje.


1. Izberemo ukaz Preni profili\ PROJEKT\ PROJEKTT(41A)in odpre se dialogno okno GeoEngineering Projekt.




5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ potrdimo v GeoEngineeringuProjektz OK.


1. V Platei 6.0 je mono doloiti merilo tudi v modulu prenih profilov. Po zagonu ukazaMerilo (41B)se pojavi naslednje dialogno okno:


102/143


- 102 -

Merilo nastavimo z vnosom merila oznak. Merilo se nastavi v nainu 1:x, kjer je x vrednostpolja. Sedaj lahko poljubno nastavimo za vsako smer in sicer s faktorjema poveave.

Pri izbranem merilu oznak 1:200 in faktorju poveave v X smeri 2, v Y pa 1, bo risba izrisana

v horizontalnem merilu 1:100 vertikalno pa 1:200.

2. Ukaz Upravljalec osi(41C)je namenjen upravljanju z osmi, ki so prisotne v risbi. Predenzanemo s projektiranjem nove risbe moramo definirati os s katero bomo delali. Vnadaljevanju se ukazi Preniprofilinanaajo na trenutno os.

Izberemo lahko poljubno os.

Tabela je osnova za izris prenega profila. Vsaka risba lahko vsebuje poljubno tevilo tabel zaizris prenih profilov. Ukaz VNOS TABEL(41D1)izrie raster tabel prenih profilov, v katerihse kasneje obdelujejo preni profili.

3. Ko poenemo ukaz VNOS TABELE(41D1), se prikae dialogno okno Vnostabele: Nastavitve za tabelo: oznaka nastavitve, ki doloa obliko tabele. Obliko tabele

doloamo z ukazom Urejanje rubrik(41D2)in jo shranimo z ukazom Shrani oblikotabele(41D3)

Seznam rubrik in njihovi podatki: zaporedna tevilka, oznaka rubrik in viine rubrike vmm.

Dodatne nastavitve: odpre se novo dialogno okno, v katerem doloimo dodatneparametre, ki vplivajo na obliko tabele in na raster prenih profilov.


103/143


- 103 -

>> PRE: vhodna datoteka C:\ TUTORIAL\ Tutor11\Tut11.pre v kateri so shranjenipodatki o terenu

tevilo vrstic: tevilo vrstic v rastru profilov je 3. tevilo kolon: tevilo kolon v rastru profilov je 5. Potrdimo zOK In podamo zgornji levi vogal rastra profilov Izraunaj irino obmoja profila: izrauna najmanjo potrebno irino prenega profila.


104/143


- 104 -

Ukaz izrie prazne tabele prenih profilov na delovno povrino.

4. Ukaz VNOS TERENA(41E1)je namenjen samodejnemu vnosu terenskih rt in simbolov vnart prenih profilov za poljubno tevilo zaporednih profilov. Terenske rte se riejo odzaetnega senzorja do konnega senzorja. e podamo senzor, ki v risbi ne obstaja, ali vdatoteki PREni izbranega profila, se program ustavi. V kolikor je v nekem profilu teren eizrisan, se najprej obstojei teren pobrie, nato se izrie novi. Ko poenemo ukaz VNOSTERENA(41E1), se prikae dialogno okno Vnosterena:

Vhodnadatoteka: C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ Tut11.pre Potrdimo zOK


105/143


- 105 -

Vnos terena:

5. Preden uporabimo ukaz VNOS CESTIA (41F1), moramo imeti pripravljeno datoteko tipaVP s podatki o viini nivelete, prenih nagibih in irini cestia, ki jo izdela ukaz PISANIVZDOLNI PROFIL(31N) v modulu Vzdolni profili. Ko poenemo ukaz VNOS CESTIA(41F1), se prikae dialogno okno Vnosprometnihpasov:

>>VP: datoteka s podatki o cestiuC:\TUTORIAL\Tutor11\Tut11.vp


106/143


- 106 -

Potrdimo zOK

Izris cestia v prene profile:

Sedaj imamo pripravljene vse podatke za obdelavo prenih profilov.

Za obdelavo prenih profilov imamo na voljo dva naina:

profile razdelimo na obmoja, posnamemo Makroza izris prenih profilov.Veina ukazov v modulu Preni profiliima del dialognega okna rezerviranega za doloanje obmojaobdelave. Obmoje obdelave nam pove, v katerih profilih se bo doloen ukaz izvedel. Deldialognega okna za doloanje obmoje izgleda takole:

Obmoja obdelave doloimo z naslednjim postopkom:

Izberemo gumb Dolo

osnove programa plateia

Documents