oskrba s pitno vodo obale in krasa

N O V A G O R I C Ad.d.

PREDINVESTICIJSKA ZASNOVA

Naziv investicijskega projekta oziroma operacije:

OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA

Številka dokumenta: 10848 Nova Gorica, 30.10.2011


PIZ: Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa 2

IZDELOVALEC PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE

Naziv

N O V A G O R I C Ad. d.

Naslov Kidričeva 9 a, 5000 Nova Gorica Telefon 05 / 338 00 00 Telefax 05 / 302 44 93 E-mail [email protected] Direktor g. Vladimir Durcik, univ.dipl.inž.grad. • Odgovorna oseba:

Vladimir Durcik, univ.dipl.inž.grad. Podpis: ________________

• Odgovorna oseba za izdelavo Predinvesticijske zasnove:

Mojca Fornazarič, dipl.ekon. Podpis: ________________

Sodelavci pri izdelavi dokumenta:

Nataša Močilnik Kenda, dipl.upr.org. Podpis: ________________

Vsebina Predinvesticijske zasnove je pripravljena v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. L. RS, 60/2006, 54/2010).



KAZALO

1 UVODNO POJASNILO S POVZETKOM, OSNOVNI PODATKI O INVESTITIORJIH TER NAVEDBA CILJEV OZIROMA STRATEGIJE ................................................................... 5

1.1 UVODNO POJASNILO S POVZETKOM ........................................................................ 5

1.2 OBČINE INVESTITORKE ............................................................................................... 8

1.3 NAVEDBA CILJEV ....................................................................................................... 13

2 ANALIZA STANJA S PRIKAZOM OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH POTREB PO INVESTICIJI (PROJEKCIJE POVPRAŠEVANJA) TER USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNO STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE, USMERITVAMI SKUPNOSTI, PROSTORSKIMI AKTI, …. .............................................. 14

2.1 ANALIZA STANJA S PRIKAZOM OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH POTREB PO INVESTICIJI .................................................................................................................. 14

2.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE S PITNO VODO ........................................ 17

2.3 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNO STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE, USMERITVAMI SKUPNOSTI, PROSTORSKIMI AKTI TER DRUGIMI DOLGOROČNIMI RAZVOJNIMI PROGRAMI .............................................. 38

3 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI, SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZ. S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN STORITEV ......................... 42

3.1 NAPOVEDI PORABE VODE ........................................................................................ 42

3.2 CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO ................................... 48

4 ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI TER IZRAČUNI UČINKOVITOSTI ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE ........................... 52

4.1 OPIS VARIANT ............................................................................................................. 52

4.2 ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV ................................... 94

4.3 IZRAČUNI UČINKOVITOSTI ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE ...................... 115

5 ANALIZA VPLIVOV Z OPISOM POMEMBNEJŠIH VPLIVOV INVESTICIJE Z VIDIKA OKOLJSKE SPREMENLJIVOSTI, ZAGOTAVLJANJA UČINKOVITE RABE PROSTORA IN SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA TER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE ........................................................................................................................ 129

5.1 VPLIVI INVESTICIJE NA OKOLJE............................................................................. 129

5.2 PRIMERJAVA VARIANT Z VIDIKA ZAGOTAVLJANJA UČINKOVITE RABE PROSTORA ................................................................................................................ 130

5.3 PRIMERJAVA VARIANT Z VIDIKA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA TER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE ..................................................................... 130



6 ANALIZA ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH VARIANTAH TER VPLIV NA ZAPOSLOVANJE Z VIDIKA EKONOMSKE IN SOCIALNE STRUKTURE DRUŽBE .... 131

7 OKVIRNI ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Z DINAMIKO INVESTIRANJA PO VARIANTAH .................................................................................................................. 132

7.1 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE ................................................................ 132

7.2 DINAMIKA INVESTIRANJA PO VARIANTAH ........................................................... 135

8 OKVIRNA FINANČNA KONSTRUKCIJA POSAMEZNIH VARIANT Z ANALIZO O SMISELNOSTI VKLJUČITVE JAVNO - ZASEBNEGA PARTNERSTVA ...................... 179

9 IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV ............................................. 197

9.1 IZRAČUN FINANČNIH KAZALCEV UČINKOVITOSTI INVESTICIJE ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE – FINANČNA ANALIZA ............................................................ 197

9.2 ZNESEK NEPOVRATNE POMOČI EU ....................................................................... 202

9.3 IZRAČUN EKONOMSKIH KAZALCEV UČINKOVITOSTI INVESTICIJE ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE – EKONOMSKA ANALIZA .............................. 205

10 ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ZA VSAKO VARIANTO .......... 214

11 OPIS MERIL IN UTEŽI ZA IZBIRO OPTIMALNE VARIANTE ...................................... 216

12 PRIMERJAVA VARIANT S PREDLOGOM IN UTEMELJITVIJO IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE ..................................................................................................................... 217

13 VIRI ................................................................................................................................ 218

14 GRAFIČNE PRILOGE ................................................................................................... 219



1 UVODNO POJASNILO S POVZETKOM, OSNOVNI PODATKI O INVESTITIORJIH TER NAVEDBA CILJEV OZIROMA STRATEGIJE

1.1 UVODNO POJASNILO S POVZETKOM

Stabilna in kvalitetna oskrba prebivalstva s pitno vodo Krasa, Brkinov ter Slovenske Istre (Obale) je že več deset-letni problem obravnavanega področja. Področje ima zaradi kraške krajine, na področju Obale pa še zaradi novogradenj v povečanje turističnih zmogljivosti predvsem v poletnih turističnih in hkrati sušnih obdobjih težave z nemoteno, količinsko in kakovostno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Obstoječi vodovodni sitem je na več mestih poddimenzioniran ali dotrajan. Določena področja na obravnavanem območju pa sploh še niso povezana na sistem javnega vodovoda (Vrhe, Brkini). Že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja so se izvajale aktivnosti za iskanje ustrezne rešitve za dolgoročno zagotavljanje zadostnih količin pitne vode za potrebe Obale. Zamišljenih in na različnih nivojih obdelanih je bilo 8 strateških variant, vendar nobena od njih ni predstavljala celovite rešitve oskrbe s pitno vodo za celotno območje Obale, Krasa, Brkinov in občine Ilirska Bistrica. Na drugi strani so kraške občine, t.j. Občina Sežana, Občina Komen, Občina Divača, Občina Hrpelje-Kozina in Občina Miren-Kostanjevica, na pobudo izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo Kraški vodovod d.o.o. Sežana dne 30. marca 2007 podpisale Pismo o nameri za izvedbo skupnega projekta »Ureditev oskrbe s pitno vodo Slovenske Istre in zalednega kraškega območja«, s katerim so se zavezale, da bodo skupaj reševale problematiko oskrbe s pitno vodo na območju zalednega Krasa. Pismo o nameri so iste občine dne 1. marca 2010 nadgradile s podpisom Pogodbe za realizacijo projekta. Glede na to, da problematika presega meje navedenih občin, je bila naknadno k sodelovanju povabljena še občina Ilirska Bistrica. Za pet kraških občin in občino Ilirska Bistrica je bila v marcu 2010 izdelana Preliminarna študija - Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Krasa in Brkinov, katere namen je bil opredeliti problematiko oskrbe s pitno vodo na območju Krasa in Brkinov s stališča:

� potrebnih investicij za celovito ureditev lastne oskrbe s pitno vodo - varianta 1 ter � variantno poleg investicij za lastno vodooskrbo tudi potrebnih investicij za zagotovitev

dodatnih količin pitne vode za oskrbo s pitno vodo obalnih občin - varianta 2. Ker se je varianta 2 iz Preliminarne študije pokazala kot najbolj smiselna varianta za zagotovitev celovite rešitve oskrbe s pitno vodo celotnega območja Krasa, Brkinov, občine Ilirska Bistrica ter Obale, so se k celovitemu projektu zagotovitve vodnih virov in oskrbe prebivalstva s pitno vodo Obale in Krasa priključile tudi tri obalne občine (Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran). Devet občin v vlogi soinvestitork je tako z Ministrstvom za okolje in prostor 2. februarja 2011 podpisalo medobčinsko Pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Glede na to, da vlaganja v tovrstno infrastrukturo zahtevajo obsežna finančna sredstva, ki presegajo finančne zmožnosti občin, nameravajo občine kandidirati za pridobitev nepovratnih sredstev s strani Kohezijskega sklada EU in Republike Slovenije. Podlago za pristop k skupnemu projektu in kandidiranje za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada EU predstavlja usmeritev Republike Slovenije in Evropske Unije, ki spodbujata celovito reševanje problemov varovanja okolja. Obravnavani projekt je namreč v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007-2013 uvrščen v indikativni seznam projektov prednostne usmeritve Oskrba s pitno vodo za naslovom »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa«.



Skladno z zgoraj navedeno namero so občine pristopile k izdelavi zahtevane investicijske dokumentacije. Kot prvi dokument v sklopu investicijske dokumentacije je bil v maju 2011 izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), v juliju 2011 pa je bila izdelana Novelacija DIIP-a. V Novelaciji DIIP-a je bilo predstavljenih in točkovanih vseh predhodno navedenih 8 strateških variant, katerih rešitve so bile usmerjene predvsem v iskanje dodatnega vodnega vira za zagotavljanje dolgoročne varne oskrbe s pitno vodo območja Obale. Sama po sebi pa nobena od variant ne dosega vseh ciljev projekta, kar pomeni, da ne predvideva dograditve vodovodnega sistema na območja, ki še niso oskrbovana s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (Vrhe, Brkini - cca. 1.000 prebivalcev), in ne rešuje hidravličnih problemov na obstoječih cevovodih na območju Krasa in Ilirske Bistrice. Celovito rešitev za dosego vseh ciljev projekta ponuja strateška varianta 2 (ki sama že rešuje tudi problematiko hidravlične neustreznosti na transportnih cevovodih), nadgrajena z investicijami v izgradnjo vodovoda za priključitev področji Vrhe in Brkini na javni vodovodni sistem in investicijami za izboljšanje hidravličnih razmer na najbolj neustreznih obstoječih primarnih in sekundarnih cevovodih na področju Krasa in Ilirske Bistrice. Nadgrajena strateška varianta 2 iz DIIP-a daje ustrezne rešitve ureditve varne in zanesljive vodooskrbe na področju Obale, Krasa in Ilirske Bistrice za obdobje vsaj naslednjih 30 let z relativno nizkimi investicijskimi stroški, najmanjšim vplivom na okolje in je med vsemi primerjanimi variantami najhitreje izvedljiva. Nadgrajena strateška varianta 2 iz DIIP-a daje sledeče rezultate:

� povezavo treh vodnih sistemov v skupen oskrbovalni sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo ter s tem zagotovitev varne in trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in večje ekonomičnosti obratovanja,

� zagotovitev zadostnih količin neoporečne pitne vode za območje Obale tudi v hidrološko neugodnih pogojih za nadaljnjih 30 let,

� priključitev dodatnih 660 prebivalcev na javni vodovodni sistem, � hidravlično izboljšavo najbolj neustreznih obstoječih vodovodnih odsekov na kraškem in

ilirskobistriškem vodovodnem sistemu, � izkoriščenost obstoječih vodnih virov, objektov in cevovodov v največji možni meri, kar

med drugim pomeni, da bodo želeni rezultati doseženi najprej in predvsem z najnižjo investicijsko vrednostjo.

Navedena varianta dopušča tudi možnost razširitve z dodatnim vodnim virom v primeru, da se bo v prihodnosti izkazala potreba po tem. Na podlagi vsega zgoraj predstavljenega je v nadaljevanju tega dokumenta podrobneje analizirana nadgrajena strateška varianta 2, ki je v tem dokumentu predstavljena kot varianta 2. Poleg variante 2 obravnava predinvesticijska zasnova tudi varianto 1, ki se v primerjavi z varianto 2 razlikuje v tehnični rešitvi na odseku vodovoda Križ – Planina (1a-2-1). Na podlagi točkovanja variant, ki je predstavljeno v 12. poglavju tega dokumenta, se je izkazalo, da je varianta 2 ustreznejša od variante 1, zato predlagamo, da se varianta 2 izbere za nadaljnjo obdelavo. Investicijska vrednost predlagane variante znaša 38.776.946 EUR po stalnih cenah oz. po tekočih cenah 40.763.942 EUR brez DDV in 48.803.251 EUR z DDV.



Finančna konstrukcija za predlagano varianto predvideva pokritje investicijske vrednosti iz štirih virov, kot sledi iz spodnje tabele: Tabela št. 1/1: Viri financiranja za varianto 2 VIRI FINANCIRANJA brez DDV: SKUPAJ % 2011 2012 2013 2014 2015

KOHEZIJSKI SKLAD RS 23.400.160 57,40% 0 6.214 7.587.803 10.476.933 5.329.211RS 2.565.827 6,29% 0 681 832.003 1.148.796 584.348RS - VODNI SKLAD 982.684 2,41% 1.303 943.381 38.000 0 0OBČINE 13.815.271 33,89% 789.694 1.056.418 3.907.822 5.343.476 2.717.861

SKUPAJ 40.763.942 100,00% 790.997 2.006.694 12.365.627 16.969.204 8.631.419



1.2 OBČINE INVESTITORKE

1.2.1 Občina Sežana

Naziv

OBČINA SEŽANA

Naslov Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Župan Davorin Terčon Telefon 05 / 73 10 100 Telefax 05 / 73 10 123 E-mail [email protected]

• Odgovorna oseba:

Davorin Terčon Podpis: ________________

• Odgovorna oseba za nadzor in izdelavo investicijske ter projektne dokumentacije:

Marko Kukanja Podpis: ________________

Občina Sežana je skladno s Pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa določena kot nosilna občina projekta.



1.2.2 Občina Komen

Naziv

OBČINA KOMEN

Naslov Komen 86, 6223 Komen Župan Danijel Božič Telefon 05 / 731 04 50 Telefax 05 / 731 04 60 E-mail [email protected]


Danijel Božič Podpis: ________________


Erik Modic Podpis: ________________

1.2.3 Občina Divača

Naziv

OBČINA DIVAČA

Naslov Kolodvorska ulica 3/a, 6215 Divača Župan Drago Božac Telefon 05 / 731-09-30 Telefax 05 / 731-09-40 E-mail [email protected]


Drago Božac Podpis: ________________


Jernej Franc Premrl Podpis: ________________



1.2.4 Občina Hrpelje – Kozina

Naziv

OBČINA HRPELJE - KOZINA

Naslov Reška cesta 14, Hrpelje, 6240 Kozina Župan Zvonko Benčič - Midre Telefon 05 / 680 01 50 Telefax 05 / 680 01 80 E-mail [email protected]


Zvonko Benčič – Midre Podpis: ________________


Aleksander Batič Podpis: ________________

1.2.5 Občina Miren – Kostanjevica

Naziv

OBČINA MIREN – KOSTANJEVICA

Naslov Miren 129, 5291 Miren Župan Zlatko Martin Marušič Telefon 05 / 330 46 70 Telefax 05 / 330 46 82 E-mail [email protected]


Zlatko Martin Marušič Podpis: ________________ • Odgovorna oseba za nadzor in izdelavo investicijske ter projektne dokumentacije:

Albin Pahor Podpis: ________________



1.2.6 Občina Ilirska Bistrica

Naziv

OBČINA ILIRSKA BISTRICA

Naslov Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica Župan Emil Rojc Telefon 05 / 71 41 361 Telefax 05 / 71 41 284 E-mail [email protected]


Emil Rojc Podpis: ________________


Dragica Kastelic Boštjančič Podpis: ________________

1.2.7 Mestna občina Koper

Naziv

MESTNA OBČINA KOPER

Naslov Verdijeva ulica 10, 6000 Koper Župan Boris Popovič Telefon 05 / 664 61 00 Telefax 05 / 627 16 02 E-mail [email protected]


Boris Popovič Podpis: ________________


Raf Klinar Podpis: ________________



1.2.8 Občina Izola

Naziv

OBČINA IZOLA

Naslov Sončno nabrežje 8, 6310 Izola Župan mag. Igor Kolenc Telefon 05 / 66 00 100 Telefax 05 / 660 01 10 E-mail [email protected]


mag. Igor Kolenc Podpis: ________________


Rado Gomezelj Podpis: ________________

1.2.9 Občina Piran

Naziv

OBČINA PIRAN

Naslov Tartinijev trg 2, 6330 Piran Župan Peter Bossman Telefon 05 / 671 03 00 Telefax 05 / 671 03 08 E-mail obč[email protected]


Gašpar Gašpar Mišič Podpis: ________________


Ljubo Bertok Podpis: ________________



1.3 NAVEDBA CILJEV

Splošen cilj projekta je čimprejšnja zagotovitev redne in varne oskrbe s kvalitetno pitno vodo področjem Zalednega Krasa, Brkinov, Ilirske Bistrice in Obale za obdobje naslednjih 30 let. Posamezni cilji projekta so sledeči:

• čimprejšnja priključitev na javni vodovodni sistem prebivalcev na območjih, ki še niso oskrbovana s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (Vrhe, Brkini - 660 prebivalcev),

• čimprejšnja zagotovitev zadostnih količin neoporečne pitne vode na območju Obale v poletnih sezonskih mesecih (suša + turizem) za obdobje naslednjih 30 let,

• hidravlična izboljšava najbolj hidravlično neustreznih obstoječih vodovodnih odsekov, • zagotovitev varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo z alternativnim vodnim virom.

V Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI) so navedeni ključni cilji razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda, ki se nanašajo na prednostno usmeritev Oskrba s pitno vodo. V nadaljevanju navajamo cilje iz OP ROPI, ki jih obravnavani projekt dosega, in komentarje, na kakšen način bo obravnavani projekt dosegel zastavljene cilje:

a.) zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo - cilj bo dosežen z: - dograditvijo vodovodnega sistema na območja, ki še niso oskrbovana s pitno vodo iz

javnega vodovodnega omrežja (Vrhe, Brkini - 660 prebivalcev), - z novogradnjami, s katerimi se bodo med seboj povezali vodovodni sistemi, ki se

oskrbujejo iz obstoječih vodnih virov v enoten sistem z možnostjo alternativnega napajanja iz vodnih virov (kraški sistem – ilirsko-bistriški sistem – rižanski sistem – ostali manjši sistemi)

- z ustrezno sanacijo obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodnih sistemov (hidravlična neustreznost)

b.) ohranitev naravnih virov pitne vode – zmanjšanje vodnih izgub in zmanjšanje izrabljanja lokalnih, malo izdatnih vodnih virov bo prispevalo k ohranitvi naravnih vodnih virov pitne vode

c.) izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev - s priključitvijo na javni vodovod, ki zagotavlja pitno vodo po standardu HACCP, se bo tudi pri tistih prebivalcih, ki se danes oskrbujejo iz lokalnih vodnih virov, bistveno zmanjšalo tveganje za morebitne okužbe

d.) izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo – poleg vsega zgoraj navedenega bo projekt prispeval tudi k racionalizaciji upravljanja in vzdrževanja vodovodnega sistema

OP ROPI določa tudi kazalnike razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda, ki so opredeljeni kot učinki in kot rezultati izvajanja projektov kohezijske politike. Za prednostno usmeritev Oskrba s pitno vodo je kot:

1. učinek opredeljeno število projektov s področja oskrbe s pitno vodo na območju RS – z izvedbo obravnavanega projekta se bo povečalo število izvedenih projektov za en projekt

2. kot rezultata pa sta opredeljena in z obravnavanim projektom tudi dosežena sledeča kazalnika:

• povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenih monitoringom – na javni vodovodni sistem, ki ima zagotovljen monitoring, se bo priključilo dodatnih 660 prebivalcev,

• število prebivalcev, ki bo deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo – projekt zajema slabih 130.000 prebivalcev na obravnavanem območju



2 ANALIZA STANJA S PRIKAZOM OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH POTREB PO INVESTICIJI (PROJEKCIJE POVPRAŠEVANJA) TER USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNO STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE, USMERITVAMI SKUPNOSTI, PROSTORSKIMI AKTI, ….

2.1 ANALIZA STANJA S PRIKAZOM OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH POTREB PO INVESTICIJI

Po statističnih regijah pripada to območje Obalno-Kraški regiji in Notranjsko-Kraški regiji. V projekt so vključene vse občine iz navedenih dveh regij, razen občin Pivka in Postojna. Na obravnavanem območju živi 126.837 prebivalcev v 363 naseljih.



Slika št. 2/1: Grafični prikaz obravnavanega območja znotraj ozemlja RS



Tabela št. 2/1: Prikaz osnovnih podatkov za občine investitorke

Z.št. Osnovni podatki

Občine

SEŽANA DIVAČA KOMEN MIREN -

KOSTANJEVICA HRPELJE - KOZINA

ILIRSKA BISTRICA

KOPER IZOLA PIRAN SKUPAJ

1. površina km2 217,4 147,8 102,7 62,8 192,2 480,0 311,0 29,0 45,0 1.588 2. število prebivalcev 11.842 3.814 3.515 4.741 4.053 14.234 51.354 15.946 17.338 126.837 3. št. naselij 63 24 35 15 38 63 105 9 11 363 4. št. gospodinjstev 4.264 1.365 1.210 1.620 1.441 5.045 17.391 5.253 6.390 43.979 5. število stanovanj 4.936 1.607 1.541 1.813 1.799 5.725 20.246 6.005 8.216 51.888

6. povprečna velikost gospodinjstev 2,7 2,7 2,9 2,9 2,8 2,8 2,7 2,7 2,6

Vir: Statistični urad RS, popis 2002



2.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE S PITNO VODO

2.2.1 Organizacija in obseg preskrbe s pitno vodo

2.2.1.1 Splošno

Območje Krasa Na obravnavanem območju petih občin, ki ga s pitno vodo oskrbuje upravljavec Kraški vodovod Sežana d.o.o., se prebivalstvo oskrbuje s pitno vodo preko centralnega vodovodnega sistema in večjega števila lokalnih vodovodnih sistemov. Na centralni vodovodni sistem je na oskrbovani površini 713 km2 priključenih 118 naselij s 21.884 prebivalci, medtem ko se iz Nanoškega vodnega vira in lokalnih vodovodnih sistemov (nekateri od njih so v skrbi Kraškega vodovoda Sežana d.o.o.) oskrbuje 38 naselij s 2.277 prebivalci. Centralni vodovodni sistem Upravljavec s pitno vodo oskrbuje območje štirih občin v celoti in ene delno (Miren-Kostanjevica). Oskrbovano območje je reliefno zelo razgibano. Zaradi razgibanosti je območje razdeljeno na trinajst višinskih con. Najnižje oskrbovano naselje je Brestovica pri Komnu (42,5 – 75 m), ki se nahaja v občini Komen. Najvišje oskrbovano naselje sta zaselka Zagrad in Gojaki (750 m), ki sta del naselja Golac v občini Hrpelje – Kozina. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja preko vodnega vira Klariči (250 l/s), zajetja Sušet (3 – 20 l/s) in zajetja Mlačevo (1 – 20 l/s). Na obstoječem obravnavanemu vodovodu sistemu je vgrajenih okoli 364 km cevi, od tega:

- 49 km cevi iz AC (od Ø 50 do Ø 300), - 93 km cevi iz JE (od Ø 80 do Ø 500), - 9 km cevi iz LŽ (od Ø 100 do Ø 250), - 53 km cevi iz NL (od Ø 80do Ø 400), - 102 km cevi iz PE (od Ø 50 do Ø 100), - 58 km cevi iz PVC (od Ø 75 do Ø 280).

Na sistemu je zgrajenih 12 raztežilnikov (RT), 40 vodohranov (VH), 3 čistilne naprave (ČN) 11 črpališč (Č) in 4 hidropostaje. Lokalni vodovodni sistemi Poleg centralnega vodovodnega sistema je oskrba urejena na območju Vrhe in Brkinov preko 18 lokalnih vodovodnih sistemov s 5 črpališči in 11 vodohrani, ki so napajani iz lokalnih zajetij, katerih kvaliteta in izdatnost je tekom leta sprejemljiva. Ti sistemi danes še niso priključeni na centralni sistem. Območje Občine Ilirska Bistrica Upravljavec celotnega ilirskobistriškega vodovodnega sistema je Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.. Vodovodni sistem služi za vodooskrbo prebivalcev v občini Ilirska Bistrica, sedmih naselij v občini Hrpelje-Kozina, enega naselja v občini Pivka ter treh naselij v R Hrvaški. Glavni vodni vir v občini je izvir Bistrica. Poleg tega sta še dva večja vodna vira Podstenjšek in Knežak ter nekaj manjših lokalnih vodnih virov.



V občini Ilirska Bistrica se nahajajo trije večji vodovodni sistemi: - vodovodni sistem Ilirska Bistrica, - vodovodni sistem Knežak in - vodovodni sistem Podstenjšek. Iz vodovodnih sistemov Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek se na območju občine Ilirska Bistrica oskrbuje s pitno vodo 56 naselij s 12.379 prebivalci, na lokalne vodovodne sisteme pa je priključeno 8 naselij s 1.544 prebivalci. Centralni vodovodni sistem Ilirska Bistrica Centralni vodovodni sistem Ilirska Bistrica sestavljajo Vodovod Bistrica, Nižinski vodovod, Brkinski vodovod in Vodovod Visoki Kras. Poleg oskrbe naselij v Občini Ilirska Bistrica centralni vodovodni sistem oskrbuje tudi naselja Tatre, Brezovo Brdo, Kovčice, Orehek pri Materiji, Javorje in delno naselji Golac in Obrov - ta naselja ležijo v Občini Hrpelje-Kozina (upravljavec je Kraški vodovod Sežana, d.o.o.) - ter naselje Suhorje v Občini Pivka (upravljavec je Kovod Postojna, d.o.o.). Najnižje oskrbovano naselje je Dolnja Bitnja [380-390-440 m n.m.], najvišje pa Rjavče [745-760-765 m n.m.]. Zaradi višinske razgibanosti terena je območje razdeljeno na devet višinskih con. Na centralnem vodovodnem sistemu je zgrajeno eno zajetje, ena ČN (čistilna naprava), 30 VH (vodohranov), 5 RT (raztežilnikov), 13 Č (črpališč) in vgrajenih približno 169 km cevi, od tega:

- 86,6 km PE (polietilenskih) cevi (od Ø63 do Ø125), - 42,3 km JE (jeklenih) cevi (od Ø60 do Ø250), - 23,5 km AC (azbestnocementnih) cevi (od Ø80 do Ø250), - 13,5 km PVC (polivinilkloridnih) cevi (od Ø80 do Ø200), - 1,9 km cevi iz SL (sive litine) (od Ø80 do Ø250), - 2,6 km cevi iz NL (nodularne litine) (od Ø50 do Ø250) in - 0,3 km LTŽ (litoželeznih) cevi (od Ø50 do Ø300).

Za čimbolj nemoteno vodooskrbo in učinkovito upravljanje sistema bi bilo v prihodnosti potrebno uvesti avtomatizacijo in daljinski nadzor nad celotnim sistemom. Prav tako je ena osnovnih nalog za ekonomičnejše obratovanje vodovodnega sistema ta, da je potrebno čim prej sistematično pristopiti k zmanjševanju izgub na vodovodnem omrežju. Vodovodni sistem Podstenjšek Vodovodni sistem Podstenjšek oskrbuje s pitno vodo 411 prebivalcev iz vodnega vira Podstenjšek. Izdatnost zajetja Podstenjšek je približno 6,5 l/s. Na vodovodnem sistemu Podstenjšek je zgrajeno eno zajetje, trije VH, en RT in eno Č. Vgrajenih je približno 8,4 km cevi, od tega:

- 6,8 km PE cevi (od Ø63 do Ø125) in - 1,5 km JE cevi (od Ø60 do Ø250).

Upravljanje sistema se vrši deloma avtomatsko, deloma ročno s celodnevnim nadzorom Č in VH. Vodovodni sistem Knežak Vodovodni sistem Knežak se oskrbuje iz dveh studencev na koti 650 m n.m., ki izvirata nad Knežakom, ter v sušnem obdobju z vodo iz postojnskega vodovoda Postojna – Pivka – Zagorje. Vodovodni sistem Knežak oskrbuje z vodo 1111 prebivalcev. Na vodovodnem sistemu Knežak sta zgrajeni 2 zajetji, 3 VH (vodohrani) in 2 Č (črpališči). Vgrajenih je približno 15,4km cevi, od tega:

- 8,5 km PE (polietilenskih) cevi (od Ø63 do Ø110), - 6,2 km AC (azbestnocementnih) cevi (od Ø150 do Ø200) in - 0,7 km cevi iz NL (nodularne litine) (Ø150).



Lokalni vodovodni sistemi Lokalna vodovodna omrežja v naseljih Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trpcane, Kuteževo, Podgraje in Zabice upravljajo lokalne skupnosti. Območje Obale Rižanski vodovod upravlja Javno podjetje-Azienda pubblica Rižanski vodovod Koper d.o.o. - s.r.l.

Rižanski vodovod oskrbuje območje slovenske Istre za občine Koper, Izola in Piran. Preko sistema se oskrbuje s pitno vodo približno 85.000 prebivalcev izven turistične sezone, v sezoni pa 120.000 prebivalcev. Pretežni del prebivalstva je priključen na javni sistem vodooskrbe. Brez javne oskrbe je le manjše število prebivalcev v manjših naseljih v odročnih področjih, ki se pretežno oskrbujejo iz lastnih virov ali dovoza vode. Vodovodno omrežje V Rižanskem vodovodu Koper upravljajo z več kot 969 - kilometrskim vodovodnim omrežjem s premerom cevovodov od Ø 25mm do Ø 1400 mm. Omrežje je sestavljeno iz različnih cevovodnih materialov.

V številkah sestavlja sistem oskrbe naslednji vodovodni objekti in naprave: • 1 vodarna za prečiščevanje vode v Cepkih, • 92 vodohranov prostornine nad 60 m3 ter 135 razbremenilnikov manjših kapacitet od 2

m3 do 20 m3, skupna kapaciteta 53.998 m3, • 29 črpališč z inštaliranimi 78 črpalnimi agregati, skupne moči 3914 KW, • 60 naprav za reduciranje tlaka na omrežju, • 2069 hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti, • skupno prek 2000 objektov na sistemu (jaškov blatnikov, zračnikov, propustov, kinet itd.).

Za namen avtomatizacije in nadzora delovanja na daljavo je inštaliranih:

• 38 nadzornih postaj na objektih z GSM prenosom podatkov, • 17 telemetrijskih postaj z UKW prenosom podatkov ter repetitorsko postajo, • internetni dostop do centra vodenja in nadzora vodovodnega sistema, • 8 nadzornih postaj katodne zaščite z GSM prenosom podatkov, • širokopasovna internetna povezava med dislociranimi enotami, • trije objekti, opremljeni z daljinskim video nadzorom, • daljinsko merjenje pretokov, pritiskov, višine vode v vodohranih, rezidualnega klora,

klordioksida, motnosti, položaja regulacijske opreme, delovanja črpalk ipd.



Slika št. 2/1: Pregledna situacija obstoječe infrastrukture na obravnavanem območju



2.2.1.2 Vodni viri, zajeti za oskrbo s pitno vodo, in njihove hidrogeološke in kakovostne značilnosti

Območje Krasa Na centralni kraški vodovodni sistem so priključeni trije vodni viri in sicer Klariči, Sušet in Mlačevo, med katerimi je vodni vir Klariči daleč najizdatnejši. Na lokalne vodovodne sisteme je priključeno večje število manjših zajetij. Eno od teh zajetij je tudi Raša, ki ga je zaradi svoje izdatnosti in kvalitete v prihodnje upravičeno priključiti na centralni vodovodni sistem. Ostali lokalni vodni viri zaradi svoje šibke izdatnosti in kvalitete niso perspektivni za vodo oskrbo.

Vodni vir Klariči Dolina Brestovice, v kateri je zgrajeno črpališče Klariči, leži v severozahodnem delu Tržaško – Komenske planote, ki se iz slovenske strani nadaljuje proti Doberdobskemu jezeru v Italiji. Območje ima antiklinalo zgradbo. V osrednjem delu območja najdemo večinoma kredne plastnate apnence Povirske formacije (K1,2) ter mestoma komenski apnenec. Na južnem obrobju ob italijanski meji pa se vleče pas plastnatih apnencev in dolomitov spodnjekredne Brske formacije (K1). Kredni in paleocenski apnenci ter dolomiti so zakraseli in tvorijo vodonosnik s kraško in deloma tudi razpoklinsko poroznostjo. Zaradi intenzivne zakraselosti se v vodonosniku podzemna voda preteka večinoma po kraških kanalih. Vodonosnik Brestovica je po svojih dimenzijah zelo obsežen, saj se razteza od Vremščice na vzhodu preko Dutovelj, Komna in Kostanjevice na italijansko stran vse do Doberdoba in Gradišča ob Soči. Površina vodonosnika znaša okoli 500 km2. Trenutna kapaciteta črpališča Klariči pri Brestovici znaša približno 250l/s. V letih 2006 – 2007 so na širšem območju črpališča Klariči potekale intenzivne geološke in hidrološke raziskave, katerih namen je bil ugotovitev možnosti zajema dodatnih količin podzemne vode. V tem sklopu so bile izdelane tri raziskovalne vrtine in vodnjak B–10 globine 80 m ter premera 600 mm. Vodnjak B–10 se nahaja 82 m od obstoječega črpališča Klariči. Črpalni preizkus je potekal v poletnem času, ko je količina padavin majhna, tako da je nivo podzemne vode v vodonosniku nizek. Črpalka v vodnjaku B–10 je kontinuirano delovala ves čas črpalnega preizkusa, pretok je bil dokaj konstanten okoli 265 l/s. Med izvajanjem preizkusa je obstoječe črpališče Klariči ves čas delovalo s polno močjo. Črpalni poizkus je pokazal, da je iz vodonosnika tudi v poletnih pogojih nizkih vod možno črpati najmanj 515 l/s pitne vode. Ocenjeno je, da bi bilo možno na tem območju povečati črpalne količine na približno 1000 l/s. Dne 8.4.2011 je bilo s strani Agencije RS za okolje izdano Delno vodno dovoljenje št. 35527-26/2009, iz katerega izhaja, da se občinam Miren – Kostanjevica, Komen, Hrpelje – Kozina, Sežana in Divača dovoli neposredna raba vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, iz zajetih:

• Vodnjak B-10/06 v skupni količini največ 265 l/s, • Vodnjak VB-4/79, • Vodnjak VB-4/80, • Vodnjak VB-4/81

v skupni količini največ 250 l/s iz vodnjakov VB-4/79, VB-4/80 in VB-4/81 oziroma največ do 4.000.000 m3/leto iz vseh vodnjakov skupaj. Upravljavec vodovodnega sistema pripravlja vlogo, s katero bo Agencijo RS za okolje zaprosil za razširitev delnega vodnega dovoljenja še na občine Piran, Izola in Mestno občino Koper. Kemijska analiza odvzete vode je pokazala, da noben kemijski parameter ne presega mejnih vrednosti in da je vzorec skladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vzorec odvzete vode pa ne ustreza standardom kakovosti za bakteriološke parametre.



Sistem Kraškega vodovoda se 90% oskrbuje iz vodnega vira Klariči. S pomočjo črpališča se voda iz globine (vir je pod morsko gladino) s pomočjo črpalk dvigne na planoto na višino (Sela na Krasu in Trstelj). Od tu vodovodni sistem gravitacijsko oskrbuje zaledni Kras in v sušnem obdobju delno tudi Slovensko Istro. Zaradi specifike kraškega vodnega vira se surova voda preventivno obdeluje na filtrirni napravi v Selih na Krasu, kapacitete 28.512 m3/dan s pomočjo hitrih peščenih filtrov, ob dodajanju flokulantov z možnostjo dodajanja aktivnega oglja. Sistem zagotavlja stalno pripravljenost filtrov za prevzem obremenitev ter dobavo kakovostne prečiščene vode, ki zadošča vsem zahtevam, ki jih določajo predpisi za pitno vodo. Proces obdelave vode poteka oz. bo potekal po naslednjem postopku:

• osnovni proces obdelave poteka s filtracijo preko hitrih tlačnih filtrov, 6 filtrov, od katerih se vsak posamično pere 1x tedensko,

• filtrne plasti so iz kremenčevega peska različnih debelin, • zgornja plast v filtrih je iz antracita, • surovi vodi se dodaja flokulant v zelo majhnih odmerkih, ker je surova voda običajno

dovolj čista, • odpadno vodo se vodi v usedalnik, kjer se dodaja koagulant in meša, • goščo se odvaja na filtrne vreče, • odpadna voda se odvaja v ponikovalnico, • odpadno blato se bo odvažalo na deponijo specialnih odpadkov, • za flokulant se uporablja preparat: fericol 12g/m3, • za koagulant se uporablja preparat zetag 4g/m3, • dezinfekcija obdelane vode se izvaja s plinskim klorom.

Vodni vir Sušet (izven obravnavanega območja projekta)

Vodni vir Sušet ima izdatnost med 3 – 20 l/s, odvisno od letnega časa in intenzitete padavin. Surovo vodo se preko VH Sušet (V = 30 m3 , H = 545 m n.m.) direktno dovaja v sistem. Po obilnejših padavinah je zaznana povečana motnost. V poletnih mesecih se vodo iz Sušeta (2 -3 l/s) dovaja do VH Mlačevo (V = 52 m3, H = 432,7 m n.m.).

Vodni vir Mlačevo (izven obravnavanega območja projekta) Vodni vir Mlačevo ima izdatnost med 1,5 – 20 l/s, odvisno od letnega časa. Voda iz izvirov doteka preko ČN v zbirni bazen. Tehnološka linija je sestavljena iz in-line koagulacije in dvoslojnih tlačnih filtrov. Po končanem čiščenju se vodo dovaja v VH Mlačevo, kjer se izvaja dezinfekcija vode. Občasno je zaznana povečana motnost.

Vodni vir Raša (izven obravnavanega območja projekta) V želji, da se v vodovodni sistem Kraškega vodovoda dovede čim več kvalitetne vode, so bile izvedene raziskave v dolini vodotoka Raše. V okviru teh raziskav so bile v letu 1990 izvrtane tri vrtine, ki so locirane med zaselki Mahniči in Gorupi. Ugotovljeno je bilo, da je srednja vrtina RV1 najizdatnejša in sicer 10l/s, medtem, ko imata ostali dve vrtini kapaciteto 9l/s in 3,3 l/s. Predvideno je, da se na lokaciji RV -4/91 zgradi črpalni vodnjak kapacitete 15l/s. Črpana voda iz vrtine za naselje Mahniči se čisti preko tlačnih peščenih filtrov.

Ostali lokalni vodni viri (izven obravnavanega območja projekta)

Poleg zgoraj opisanih vodnih virov je na območju Vrhe, Brkinov in Vremske doline še več manjših lokalnih vodnih zajetij. Zanje je značilna nizka izdatnost, saj se ta giblje med 0,1 in 3 l/s. izdatnejši vodni vir na tem območju predstavlja le Padež (pri Bibcu), katerega izdatnost je 12l/s, ki pa zaradi oddaljenosti od obstoječe infrastrukture ni vključen v vodooskrbo.



Območje Občine Ilirska Bistrica V Občini Ilirska Bistrica se nahajajo večji vodni viri Bistrica, Podstenjšek in dva izvira ter vodnjak pri Knežaku ter nekaj manjših lokalnih vodnih virov.

Vodni vir Bistrica

Centralni vodovodni sistem Ilirska Bistrica se v celoti oskrbuje iz vodnega vira Bistrica preko ČN za pitno vodo, ki je del vodarne Ilirska Bistrica. Ugotovljena minimalna izdatnost tega vodnega vira 130 l/s je navedena v Poročilu o vplivih na okolje za ČN za pitno vodo Ilirska Bistrica, VGI d.o.o.., Ljubljana, dec. 2000. Podatki o pretokih vodotoka Bistrica so na razpolago za prerez vodomerne postaje Bistrica - Ilirska Bistrica, ki je postavljena dolvodno po odjemu za vodooskrbo. To pomeni, da so upoštevane vrednosti pretokov potoka Bistrica nižje, saj so zmanjšane za vrednosti odvzema vode za vodooskrbo. Na navedeni vodomerni postaji znašajo srednji mesečni pretoki - letni za obdobje 1958 -1998: maxQsr 2.558 l/s, srQsr 1.600 l/s in minQsr 858 l/s. Pred rekonstrukcijo vodovoda Visoki Kras ter izgradnjo obstoječega zajetja in vodarne Ilirska Bistrica so se izvajale hidrološke raziskave na izvirnem področju potoka Bistrica. Geološke in hidrološke raziskave je izvajal Geološki zavod Ljubljana v letih od 1954 do 1959. Na podlagi teh raziskav pa je bila ugotovljena minimalna izdatnost Bistrice 200,60 l/s. Dne 9.9.2009 je bilo s strani Agencije RS za okolje izdano Delno vodno dovoljenje št. 35527-30/2006-8, iz katerega izhaja, da se občini Ilirska Bistrica in Hrpelje – Kozina dovoli neposredna raba vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, iz drenažnega zajetja ob izviru potoka Bistrica v količini največ 100 l/s z veljavnostjo do 31.07.2039. Občini sta dne 17.05.2011 podali na Agencijo RS za okolje vlogo za povečan odjem vode za dodatnih 50 l/s. Za čiščenje vode se trenutno uporablja fina filtracija ter dezinfekcija s klorom. Nominalna kapaciteta sedanje ČN Ilirska Bistrica znaša 150 l/s. V vodarni Ilirska Bistrica je sicer tudi klasična ČN, katere tehnologijo obdelave surove vode predstavljajo doziranje koagulanta (aluminijev sulfat), dva klasična usedalnika, dva gravitacijska hitra peščena (kremenčev pesek) filtra in dezinfekcija s plinskim klorom. Ker pa je ta ČN naprava pod dimenzionirana in ker v času manjše izdatnosti zajetja usedalnika in filtra ne moreta obratovati, saj je zaradi prenizke gladine vode v zajetju onemogočen gravitacijski odtok, bi bila potrebna za njeno varno obratovanje večja rekonstrukcija. Ker leta brez drastičnih posegov v njeno obratovanje ni možna, je bila leta 2004 v prizidku vodarne zgrajena ČN s tremi filtri za fino filtracijo (3 µm). Kapaciteta vsakega od treh vzporedno vezanih finih filtrov je 50 l/s. Ta naprava poleg zmanjšanja motnosti pod dovoljeno mejo 1 NTU odstranjuje tudi parazite, kot sta Cryptosporidium in Giardia (3 log zmanjšanje). V kolikor bi prišlo do novih, dodatnih potreb po čiščenju pitne vode, je možna dograditev ČN, ki pomeni rekonstrukcijo elementov tehnološke linije prejšnje, obstoječe ČN.

Vodni vir Podstenjšek (izven obravnavanega območja projekta)

Vodovodni sistem Podstenjšek se oskrbuje iz vodnega vira Podstenjšek. Podtenjšek je kraški izvir, ki je vezan na stik paleogenskega apnenca z neprepustnim flišem. Leta 1992 so ga zajeli za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Izdatnost vrtine zajetja Podstenjška je približno 6,5 l/s. Voda se dezinfecira s plinskim klorom. Izdelan je bil tudi projekt ČN, ki pa ni bil izveden.

Vodni vir Knežak (izven obravnavanega območja projekta)

Vodovod Knežak se oskrbuje iz dveh studencev na koti 650 m n.m., ki izvirata na stiku apnenca in fliša, in z vodo iz Centralnega vodovoda Postojna - Pivka. Voda se dezinfecira s plinskim klorom. Ob Kalškem jezeru je zgrajeno zajetje podtalnice - vodnjak K-1, ki pa še ni priključen na



sistem. Skupna minimalna izdatnost obeh studencev je 0,6 l/s, izdatnost vodnjaka pa približno 3 l/s.

Lokalni vodni viri (izven obravnavanega območja projekta)

Lokalna vodovodna omrežja v naseljih Vrbica, Vrbovo, Kuteževo, Podgraje in Zabice so večji del leta oskrbovana iz lokalnih vodnih virov. V sušnem obdobju, ko zmanjka vode v lokalnih zajetjih, pa so vezana na nižinski vodovod in se oskrbujejo iz vodnega vira Bistrica. Omrežji v Jablanici in Trpčanah pa sta iz lokalnih vodnih virov oskrbovani preko celega leta. Glavni vodni vir za vas Vrbovo je zajetje Pavlovca. Zgrajeno je bilo okoli leta 1900, obnovljeno pa v osemdesetih in nato še v začetku devetdesetih let. Minimalna poraba tega vodnega vira znaša 0,8 l/s. V začetku devetdesetih let sta bila zajeta še dva izvira Na gmajni 1 in Na gmajni 2. Ta dva izvira sta priključena na zbiralnik le v sušnem obdobju, sicer prosto iztekata. Minimalna poraba vsakega od njiju znaša 0,2 l/s. Skupna poraba vode v sušnem obdobju znaša približno 0,81 l/s. Kakovost teh vodnih virov se preverja dvakrat letno. Za vodooskrbo vasi Vrbica sta zajeta izvira Solne in Koščak. Zajetje Solne je bilo zgrajeno leta 1956, izvir Koščak pa je bil zaradi pomanjkanja vode v suši zajet leta 1983. Minimalna poraba vodnega vira Koščak znaša 0,2 l/s, za vir Solne pa 0,3 l/s. Voda iz izvirov se najprej zbira v starem zbiralniku, nato pa po cevi doteka v nov večji zbiralnik, zgrajen leta 1983. Poraba vode v sušnem obdobju znaša približno 0,46 l/s. Pregledi kakovost se izvajajo štirikrat letno. Vodooskrbo vasi Jablanica zagotavljajo štirje lokalni vodni viri: Boršt 1, Boršt 2, Bičnica 1 in Bičnica 2. Minimalna poraba vodnega vira Boršt 1 znaša 0,2 l/s, za vodni vir Boršt 2 znaša 0,1 l/s, za Bičnico 1 0,3 l/s in za Bičnico 2 0,2 l/s. Boršt 1 in Bičnica 1 sta bila zajeta leta 1935, Boršt 2 sredi šestdesetih let, Bičnica 2 pa okoli leta 1970. Vodna vira Boršt sta vezana na star italijanski VH s prostornino 30 m3, za izvira Bičnica 1 in 2 pa je bil leta 1985 zgrajen nov VH s prostornino 30 m3. Poraba vode znaša od 0,29 do 0,35 l/s. Vas Trpčane je oskrbovana iz vodnih virov Deraka 1 in Deraka 2. Minimalna poraba vodnega vira Deraka 1 je 0,6 l/s, za Deraka 2 pa 0,1 l/s. Vodno zajetje Deraka 1 je bilo zgrajeno leta 1930, kasneje pa je bilo na nižji koti zgrajeno še dodatno drenažno zajetje za sušna obdobja –Deraka 2. Vodooskrbo Kuteževega zagotavlja vodni vir Hrvatica. Minimalna poraba vodnega vira Hrvatica znaša 0,3 l/s. Zajetje – vodnjak in VH s prostornino 30 m3 sta bila zgrajena v času italijanske okupacije. Kasneje je bilo zgrajeno še drugo zajetje in drenaža med izvirom in vodnjakom. Pred petnajstimi leti so obnovili cevovod do izvira, pred desetimi leti pa zgradili še novo zajetje nad vasjo. Za vodooskrbo vasi Podgraje so zajeti izviri Mrzlek, Osredki 1 in Osredki 2. Minimalna poraba vodnega vira Mrzlek znaša 0,25 l/s, za vodni vir Osredki 1 znaša 0,2 l/s, za vodni vir Osredki 2 pa 0,1 l/s. Zabiče se napajajo iz zajetji Kunodraga, Tesno, Pod studenci 1 in Pod studenci 2. Minimalne porabe vodnih virov znašajo 0,3 l/s za Kunodrago, 0,3 l/s za Tesno, 0,6 l/s za zajetje Pod studenci 1 in 0,2 l/s za izvir Pod studenci 2.



Območje Obale

Vodni vir Rižana Glavni in edini lastni vodni vir na območju Obale je zajetje na izviru Rižane s kapaciteto do 240 l/s. V sušnih obdobjih celotnih vodnih količin ni možno zajemati zaradi zagotavljanja ustreznih pretokov v reki Rižani. V času ustreznih vodostajev je predviden odvzem do 200 l/s vode, v času nizkih vodostajev pa do 170 l/s vode. Nizki vodostaji v Rižani so prisotni prav v obdobju največjih potreb po vodi. Vodni vir Rižana ima izdano vodno dovoljenje št. 35527-5/2006-9 z dne 24.05.2006 za 240 l/s z veljavnostjo do 31.12.2009. V fazi pridobivanja je podaljšanje veljavnosti vodnega dovoljenja do leta 2042. Vir je bil zgrajen leta 1935, leta 1987 pa je bil dograjen s črpališčem Tonaži in črpališčem Podračje. Razpoložljive vodne količine lastnega vodnega vira Rižana v poletnih mesecih ne zadoščajo, zato oskrbo s pitno vodo v poletnih mesecih dodatno zagotavljata Kraški vodovod Sežana (vodni vir Brestovica) ter Istarski vodovod (vodni vir Gradole). Obdelava vode:

Stara vodarna Rižanskega vodovoda Koper Stara vodarna Rižanskega vodovoda Koper ali čistilna naprava za čiščenje surove vode je bila zgrajena leta 1935. Nahaja se približno 50 metrov nad magistralno cesto Koper-Kozina ob novi vodarni. Njena tehnologija prečiščevanja vode temelji na usedanju mulja in filtriranju vode skozi pesek. Redno so jo uporabljali vse do leta 1997, ko je Rižanski vodovod odprl novo vodarno, ki deluje po načelu ultrafiltracije. Stara vodarna je trenutno v stanju pripravljenosti. Uporabili bi jo le v skrajnem primeru, če bi iz obratovanja izpadla nova vodarna. Še vedno pa služi kot grobi predusedalnik za določeno količino surove vode, ki teče iz izvira skozi vodarno s pretokom 250-300 m3/h. Vsa voda, ki priteče skozi staro vodarno, gre v nadaljnje prečiščevanje v novo vodarno.

Nova vodarna Rižanskega vodovoda Koper Novo vodarno ali čistilno napravo za čiščenje surove vode je Rižanski vodovod Koper zgradil leta 1997. V novi čistilni napravi v Cepkih uporablja pri čiščenju vode tehnološki postopek ultrafiltracije. Postopek je prijazen do okolja in zagotavlja konstantno kakovost pitne vode. Ultrafiltracija je primerna predvsem za vode iz kraških izvirov in akumulacij. Vodo iz kraških virov zaradi hitrih pretokov in majhne samočistilne sposobnosti kraškega podtalja po kakovosti uvrščamo v skupino površinskih voda. Te so v primerjavi s podtalnico občutljivejše na onesnaževanje in zahtevnejše za prečiščevanje. Zato je postopek prečiščevanja zelo pomemben za zagotavljanje kakovostno ustrezne pitne vode.



2.2.1.3 Povzetek podatkov o obravnavanih vodnih virih na celotnem obravnavanem območju

Iz spodnje preglednice so po posameznem vodnem viru, ki je vključen v obravnavani projekt, povzeti podatki:

• o ocenjenih maksimalnih kapacitetah vodnega vira, • o dovoljenih kapacitetah za črpanje, ki so oziroma bodo pokrite z vodnimi dovoljenji, • o trenutno izkoriščenih kapacitetah vodnih virov v najneugodnejšem trenutku (poletje, suša), • o kapacitetah obstoječih čistilnih naprav za posamezen vodni vir, • o količinah vode, ki se bodo po izvedbi obravnavanega projekta lahko črpale iz posameznega vodnega vira v najneugodnejšem trenutku

(poletje, suša), • in za primerjavo podatki o količinah vode, ki bodo predvidoma potrebne čez 30 let.

Tabela št 2/2.: Povzetek podatkov o vodnih virih Klariči, Bistrica in Rižana – vse v l/s

Vodni vir Ocenjena

maksimalna kapaciteta

Kapaciteta z vodnim

dovoljenjem

Trenutno uporabljena kapaciteta

Trenutna kapaciteta ČN

Možna kapaciteta črpanja po izvedbi

projekta Potrebna kapaciteta

čez 30 let

Klariči 1000 515 250 250 300 300

Bistrica 200 * 100 + 50 60 150 130 120

Rižana 240 240 170 460 170 170

Skupaj 1440 905 480 860 600 590 * Trenutno vodno dovoljenje je za 100 l/s. Občina je zaprosila še za dodatnih 50 l/s.



2.2.2 Problematika trenutne oskrbe s pitno na obravnavanem področju

2.2.2.1 Območje Krasa

Obstoječi vodovodni sistem na obravnavanem območju je sestavljen iz vodovodov, grajenih v različnih obdobjih, od leta 1935, leta 1948, okrog leta 1960, velik del pa od leta 1980 dalje, ko je bila na območju Brestovice odkrita voda in je pričela intenzivna gradnja osnovnega vodooskrbnega sistema ter takoj za njim tudi sekundarnih vodovodov. Do takrat so obstajali stari vojaški vodovodi, ki so na Kras in po njem vodili vodo iz Nanoških vodnih virov na relaciji Razdrto - Križ, iz sistema Hubelj na relaciji Dornberk – Lipa – Komen - Križ in Komen – Volčji Grad – Nadrožica ter iz sistema Ilirske Bistrice na relaciji Obrov – Kozina – Krvavi potok. V 70-h letih je bil od železnice prevzet tudi vodovodni sistem Padež, ki je pred tem z vodo oskrboval Južno železnico na relaciji Gornje Ležeče – Divača – Sežana. Vsi ti sistemi, v celoti ali delno, še vedno obratujejo, vendar z velikimi vodnimi izgubami, predvsem je tu potrebno izpostaviti vodovod Obrov – Kozina, ki datira iz let okrog 1935. Nanoški vodovod Razdrto – Križ, ki je istega datuma, obratuje še na trasi Štorje – Križ. Oba vodovoda danes vodita vodo v nasprotno smer kot nekdaj. Sistem Padež, ki je poleg tega iz salonitnih cevi, ki datirajo po zadnji obnovi iz leta 1948, je uporaben le od Divače do Sežane in Orleka. Enake starosti sta tudi dela sistema Hubelj na relaciji Lipa – Komen – Volčji grad – Gorjansko ter Dutovlje - Križ. Vsi te sistemi so predvideni za obnovo, poleg njih pa tudi izgradnja novih oskrbovalnih cevovodov v Brkine in na Vrhe, ki se sedaj oskrbujejo izključno iz nezadostnih in zdravstveno neustreznih lokalnih vodnih virov, redko namenjenih več kot enemu naselju. Poleg naštetega se celotno območje Šmarje pri Sežani – Dutovlje – Kopriva in Križ – Štorje s skupno preko 3.000 prebivalcev oskrbuje neposredno iz magistralnega cevovoda brez kakršnegakoli rezervoarja, kar pomeni veliko tveganje za zanesljivo vodooskrbo ter onemogoča kakršnekoli posege na magistralnemu sistemu, daljše od 2-3 ur. Nekateri odseki cevovoda so hidravlično pod dimenzionirani, kar onemogoča zadosten pretok vode v sistemu, zato je v sklopu projekta predvidena tudi hidravlična optimizacija delovanja sistema, kar bi med drugim prispevalo k zagotavljanju večjih količin dodatne vode za Obalo.

2.2.2.2 Območje Občine Ilirska Bistrica

Vodovodni sistem Ilirska Bistrica je sestavljen iz več vodovodov: vodovod Visoki Kras, vodovod Bistrica, Nižinski vodovod in Brkinski vodovod. Vodovodi so bili grajeni v različnih obdobjih. Nekateri cevovodi in vodovodni objekti so bili zgrajeni že pred več kot petdesetimi leti (Bistrica, Visoki Kras) oz. pred več kot tridesetimi leti (Brkinski vodovod). Vodovodni sistemi so stari in zato dotrajani in marsikje neustrezno dimenzionirani. Zaradi tega se pojavljajo velike izgube vode. Z obnovo starih objektov in naprav ter s hidravlično optimizacijo delovanja vodovodnega sistema se bodo zmanjšale vodne izgube in s tem pridobile dodatne količine pitne vode za potrebe Obale. Hidravlična analiza obstoječega vodovodnega sistema v Občini Ilirska Bistrica je na posameznih predelih pokazala sledeče težave: neprimerno nizko tlake, previsoke tlake velike hitrosti in posledično tudi velike tlačne izgube, premajhne hitrosti toka vode v določenih tlačnih cevovodih. Sistem oskrbe v upravljanju Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica trenutno ni povezan s kraškim sistemom. V preteklosti je ta sistem oskrboval s pitno vodo prebivalce naselij na Hrvaškem. Ocenjuje se, da je s skorajšnjim prenehanjem dobave vode na Hrvaško ter z rekonstrukcijo transportnih, primarnih in sekundarnih vodovodov prostih kapacitet vode cca. 70 -100 l/s. Z rekonstrukcijo glavnih odsekov sistema in dograditvijo povezave s kraškim sistem bi



zmanjšali vodne izgube, hidravlično optimirali pretoke in s tem pridobili dodatne količine vode, ki bi jih lahko namenili Obali.

2.2.2.3 Območje Obale

Največja problematika obalnega vodovodnega sistema se kaže v pomanjkanju količin pitne vode, posebej v poletnih mesecih, ko se potrebe po vodi povečajo zaradi povečanja turističnega obiska, na drugi strani pa to obdobje ponavadi sovpade s poletno sušo. Trenutno se pomanjkanje vode iz lastnega vodnega vira nadomešča z nakupom vode iz vodnega vira Gradole v R Hrvaški in iz vodnega vira Klariči v okviru kraškega sistema. S komunalnim podjetjem Istarski vodovod obstaja pogodba o dobavi vode iz Hrvaške, ki predvideva prodajo 200l/s, letno najmanj 500.000 m3, izjemoma manj. To je pogodba komercialne narave med dvema komunalnima podjetjema, ki ne zagotavlja dolgoročne oskrbe s pitno vodo, saj se tudi potrebe po vodi na območju hrvaške Istre povečujejo glede na razvoj turizma. Poleg tega pomeni trenutna rešitev odvisnost od druge države, ki se ne sklada z usmeritvijo Ministrstva za okolje in prostor RS po zagotavljanju samoskrbe s pitno vodo iz lastnih vodnih virov na ozemlju Republike Slovenije. Kraški sistem pa v sistem Rižanskega vodovoda Koper trenutno pošilja najmanj 500.000 m3 letno oziroma do 110 l/s pitne vode, medtem ko je predvideno, da se bo po zaključku obravnavanega projekta količina povečala na 220 l/s. Transportni cevovod Rodik – Rižana je zgrajen za količine preko 300 l/s, zato večji posegi v povezovalni vodovod niso potrebni. Zaradi povečanja količin vode iz kraškega in ilirskobistriškega vodovoda pa bo potrebna zamenjava dotočnih cevi in armatur ter reduktorjev tlaka, da bo omogočen pretok predvidenih količin. Ustrezno bo potrebno prilagoditi tudi režim mešanja voda iz različnih vodnih virov v vodarni Rižana. V spodnji preglednici je prikazano pokrivanje potreb po pitni vodi v Rižanskem vodovodu za 8-letno preteklo obdobje.



Tabela št. 2/5: Pokrivanje potreb po pitni vodi v Rižanskem vodovodu v letih od 2003 do 2010

LETO 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

1. KRAŠKI VODOVOD

OBRATOVANJE 87.369 148.312 191.869 127.292 199.729 101.123 116.066 115.434

PRAVA PORABA 1.095.439 519.969 308.131 476.138 484.336 751.920 695.008 387.036

∑ OBRATOVANJE IN PRAVA PORABA 1.182.808 668.281 500.000 603.430 684.065 853.043 811.074 502.470

% 13,33% 7,76% 5,82% 7,00% 7,68% 9,85% 9,13% 5,91%

2. ISTRSKI VODOVOD

OBRATOVANJE 197.260 53.643 393.152 471.559 300.650 451.117 350.300 153.502

PRAVA PORABA 1.742.536 1.736.658 739.835 672.649 1.238.489 1.117.971 1.122.923 411.418

∑ OBRATOVANJE IN PRAVA PORABA 1.939.796 1.790.301 1.132.987 1.144.208 1.539.139 1.569.088 1.473.223 564.920

% 21,87% 20,78% 13,18% 13,28% 17,27% 18,11% 16,58% 6,64%

3. RIŽANSKI VODOVOD 5.748.842 6.157.212 6.961.291 6.869.585 6.686.833 6.240.442 6.601.983 7.440.308

% 64,80% 71,46% 81,00% 79,72% 75,05% 72,04% 74,29% 87,45%

4. KRAŠKI IN ISTRSKI VODOVOD (1+2)

∑ OBRATOVANJE KRAŠKI VOD. IN ISTRSKI VOD. 284.629 201.955 585.021 598.851 500.379 552.240 466.366 268.936

∑ PRAVA PORABA KRAŠKI VOD. IN ISTRSKI VOD. 2.837.975 2.256.627 1.047.966 1.148.787 1.722.825 1.869.891 1.817.931 798.454

∑ OBRATOVANJE IN PRAVA PORABA 3.122.604 2.458.582 1.632.987 1.747.638 2.223.204 2.422.131 2.284.297 1.067.390

% 31,99% 26,19% 12,19% 13,33% 19,34% 21,59% 20,46% 9,39%

5. KRAŠKI,ISTRSKI IN RIŽANSKI VODOVOD (1+2+3)

∑ KRAŠKI VOD., ISTRSKI VOD. IN RIŽANA 8.871.446 8.615.794 8.594.278 8.617.223 8.910.037 8.662.573 8.886.280 8.507.698

% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00%



2.2.3 Trenutne količine porabe vode in vodne izgube

V nadaljevanju so za vsak vodovodni sistem posebej navedene porabe vode, povprečne porabe vode na prebivalca ter vodne izgube, vse za leta od 2000 do 2010. Izguba vode je definirana kot razlika med načrpano in dejansko prodano vodo. Izgube delimo na kontrolirane in nekontrolirane. Kontrolirane izgube so posledica izpiranja in praznjenja sistema, vzdrževanih del na sistemu in tehnološke vode v čistilni napravi in vode za gašenje požarov. Nekontrolirane izgube delimo še na navidezne in na realne. Navidezne izgube so posledica napak na merilcih pretoka ali kraje vode, medtem ko so realne izgube posledica puščanja na vodovodnem sistemu. Posebno skrb je potrebno nameniti odkrivanju in odpravi nekontroliranih realnih izgub. Najbolj pogosti razlogi za te izgube so lomi cevi, puščanje na stikih, prelivi v vodohranih in razpoke v stenah vodnih celic. Te so posledica dotrajanosti materiala, slabe montaže, neprimernih tlačnih razmer, prekomernega nihanja tlaka na sistemu, korozije, prevelike obremenitve na cevi in okoljskih dejavnikov. Podatke smo povzeli iz dokumenta Strateške variante - Strokovne podlage za DIIP za projekt »Sistem oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa«, IEI, dr. Uroš Krajnc, april 2011.



2.2.3.1 Kraški vodovodni sistem

Tabela št. 2/6: Prodane količine vode po odjemalcih od leta 2000 do leta 2010 s strani Kraškega vodovoda d.o.o.

prodana voda po odjemalcih (m3)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

gospodarstvo 426.672 334.461 332.870 363.299 312.088 374.470 390.555 460.810 457.739 576.346 521.476

gospodinjstva 828.247 700.811 675.828 847.697 694.647 795.750 792.945 855.789 850.086 825.124 768.692

Kraški vodovod skupaj 1.254.919 1.035.272 1.008.698 1.210.995 1.006.735 1.170.220 1.183.500 1.316.599 1.307.825 1.401.470 1.290.168

Rižanski vodovod 737.350 596.143 561.424 1.182.808 668.281 500.000 603.430 684.065 853.037 811.074 502.470

Skupaj 1.992.269 1.631.415 1.570.122 2.393.803 1.675.016 1.670.220 1.786.930 2.000.664 2.160.862 2.212.544 1.792.638

Tabela št. 2/7: Povprečne porabe vode od leta 2000 do leta 2010 na območju centralnega vodovodnega sistema

norma porabe 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

gospodarstvo (m3) 426.672 334.461 332.299 363.299 312.088 374.470 390.555 460.810 457.739 576.346 521.476

gospodinjstvo (m3) 828.247 700.811 675.828 847.697 694.647 795.750 792.945 855.789 850.086 825.124 768.692

število oskrbovanih preb. 21.266 21.347 21.383 21.383 21.383 21.383 21.479 21.685 21.783 21.783 21.884

norma porabe gospodarstvo (l/oseba/dan) 55 43 43 47 40 48 50 58 58 72 65

norma porabe gospodinjstvo (l/oseba/dan) 107 90 87 109 89 102 101 108 107 104 96

Tabela št. 2/8: Vodne izgube za leta od 2000 do 2010 na območju centralnega vodovodnega sistema

izgube vode 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

prodana voda (m3) 1.992.269 1.631.415 1.570.122 2.393.803 1.675.016 1.670.220 1.786.930 2.000.664 2.160.862 2.212.544 1.792.638

načrpana voda (m3) 2.692.256 2.234.816 2.211.440 3.234.870 2.392.880 2.420.610 2.447.850 2.703.600 2.881.150 2.868.050 2.401.450

izgube - neprodana voda (m3) 699.987 603.401 641.318 841.067 717.864 750.390 660.920 702.936 720.288 655.506 608.812

izgube -neprodana voda % 26 27 29 26 30 31 27 26 25 23 25

dejanske izgube % 24 25 27 24 28 29 25 24 23 21 23



2.2.3.2 Ilirskobistriški vodovodni sistem

Tabela št. 2/9: Prodane količine vode po odjemalcih od leta 2000 do leta 2010 s strani Komunale Ilirska Bistrica, d.o.o.


2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Občina Ilirska Bistrica 708.709 722.830 726.814 702.095 651.773 605.313 603.705 610.948 589.182 574.664 557.249

gospodinjstvo 446.461 496.970 436.325 508.022 468.511 460.528 461.261 470.990 450.086 464.090 453.474

gospodarstvo 262.248 225.860 290.489 194.073 183.262 144.785 142.444 139.958 139.096 110.574 103.775

Občina Hrpelje - Kozina (v sistem K.V.S.) 16.535 16.088 16.014 20.546 17.825 22.601 24.019 28.365 27.113 21.942 21.500

Skupaj (IB, Hrpelje-Kozina) 745.244 738.918 742.828 722.641 669.598 627.914 627.724 639.313 616.295 596.606 578.749

Hrvaška 477.468 430.202 281.072 310.137 319.375 309.286 274.695 195.361 97.234 52.376 48.665

Skupaj vsi 1.222.712 1.169.120 1.023.900 1.032.778 988.973 937.200 902.419 834.674 713.529 648.982 627.414

Tabela št. 2/10: Povprečne porabe vode od leta 2000 do leta 2010 na območju centralnega vodovodnega sistema Ilirska Bistrica

norma porabe 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

gospodarstvo (m3) 262.248 225.860 290.489 194.073 183.262 144.785 142.444 139.958 139.096 110.574 103.775

gospodinjstvo (m3) 446.461 496.970 436.325 508.022 468.511 460.528 461.261 470.990 450.086 464.090 453.474 število oskrbovanih prebivalcev 10.728 10.728 10.906 10.906 10.613 10.596 10.596 10.596 10.724 10.842 10.826



Tabela št. 2/11: Vodne izgube za leta od 2000 do 2010 na območju centralnega vodovodnega sistema Ilirska Bistrica

izgube vode 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

prodana voda (m3) 1.222.712 1.169.120 1.023.900 1.032.778 988.973 937.200 902.419 834.674 713.529 648.982 627.414

načrpana voda (m3) 2.072.393 1.981.559 1.735.424 1.750.471 1.676.225 1.562.000 1.504.032 1.264.658 1.097.737 998.434 965.252

izgube - neprodana voda (m3) 849.681 812.439 711.524 717.693 687.252 624.800 601.613 429.984 384.208 349.452 337.838


dejanske izgube % 39 39 39 39 39 38 38 32 33 33 33



2.2.3.3 Rižanski vodovodni sistem

Rižanski vodovod Koper spremlja porabo in prodajo vode že od 50. leta dalje, ko je prodaja vode znašala približno 900 tisoč m3. Prvi dve desetletji delovanja je rast porabe vode zmerno, a konstantno naraščala. V tem času se je začela industrializacija Obale, pojavili so se prvi večji uporabniki, kot sta podjetji Luka Koper in Tomos. Poraba vode pri individualnih porabnikih se je povečevala skladno z rastjo njihovega življenjskega standarda. Tako je leta 1970 potrošnja presegla 4 milijone m³ vode. V 70. letih je prišlo do skokovite rasti porabe pitne vode. Zaradi gradnje velikih stanovanjskih sosesk ob večjih obalnih mestih in turističnih objektov se je prodaja vode v nekaj letih podvojila in presegla 7 milijonov m³. V tistem obdobju je Rižanski vodovod Koper začel pospešeno graditi višinske sisteme obalnega zaledja, porabniki pa so se začeli množično priključevati na javno vodovodno omrežje. Do posebne prelomnice pri porabi vode je prišlo v drugi polovici osemdesetih let, ko je poraba in prodaja vode precej padla. Na to je vplivalo več dejavnikov, kot sta visoka cena vode na Obali in začetek gospodarske recesije. V zadnjih 15. letih se poraba vode bistveno ne spreminja in znaša okrog 6.000.000 m³ letno. Povečanja porabe vode se beležijo le v poletnih mesecih, ko se zaradi turizma in sušnega obdobja poraba vode skoraj podvoji. Slika št. 2/2: Diagram porabe vode za obdobje 1971-2007



Tabela št. 2/12: Prodane količine vode po odjemalcih od leta 2000 do leta 2010 s strani upravljavca Rižanski vodovod Koper d.o.o


2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

gospodarstvo 2.184.553 2.150.237 2.019.619 2.287.732 2.225.030 2.056.908 2.275.786 2.370.297 2.454.349 2.562.506 2.409.663

gospodinjstva 3.898.935 3.922.616 3.779.581 3.970.065 3.814.413 3.710.229 3.642.434 3.672.228 3.615.983 3.720.284 3.580.972

Skupaj 6.083.488 6.072.853 5.799.200 6.257.797 6.039.443 5.767.137 5.918.220 6.042.525 6.070.332 6.282.790 5.990.635

Tabela št. 2/13: Povprečne porabe vode od leta 2000 do leta 2010 na območju rižanskega vodovodnega sistema

norma porabe 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

gospodarstvo (m3) 2.184.553 2.150.237 2.019.619 2.287.732 2.225.030 2.056.908 2.275.786 2.370.297 2.454.349 2.562.506 2.409.663

gospodinjstvo (m3) 3.898.935 3.922.616 3.779.581 3.970.065 3.814.413 3.710.229 3.642.434 3.672.228 3.615.983 3.720.284 3.580.972

število prebivalcev 80.212 80.365 80.803 81.307 81.445 81.832 82.581 83.044 83.678 85.508 86.229



Tabela št. 2/14: Vodne izgube za leta od 2000 do 2010 na območju rižanskega vodovodnega sistema

izgube vode 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

prodana voda (m3) 6.083.488 6.072.853 5.799.200 6.257.797 6.039.443 5.767.137 5.918.224 6.042.525 6.070.332 6.282.790 5.990.635

načrpana voda (m3) 8.646.943 8.617.274 8.355.059 8.871.446 8.615.794 8.594.278 8.617.223 8.910.037 8.662.573 8.886.280 8.507.698

izgube - neprodana voda (m3) 2.563.455 2.544.421 2.555.859 2.613.649 2.576.351 2.827.141 2.698.999 2.867.512 2.592.241 2.603.490 2.517.063


dejanske izgube % 28 28 26 27 25 24 25

N O V A G O R I C A

d.d.


2.2.4 Napovedi potrebe po vodi

V tem poglavju so predstavljene napovedi potrebe po vodi, ki opredeljujejo potrebe po načrpanih količinah vode na vodnih virih v najbolj neugodnih razmerah (suša, turistična sezona). Napovedi potrebe po vodi služijo kot izhodiščni podatek za dimenzioniranje infrastrukture in preveritev zadostnosti kapacitet posameznih vodnih virov (tehnični vidik). V ta namen so v izhodiščih za izračun napovedi potreb po vodi upoštevani vsi parametri, ki lahko vplivajo na bodoče potrebe po vodi (vodne izgube, naravni prirastek prebivalstva, povprečna poraba vode na prebivalca na enakem in ne na nižjem nivoju kot danes, ….) Za potrebe finančne analize (finančni vidik) pa so uporabljene napovedi količin porabe vode (napovedi fakturiranih količin vode), ki so prikazane v poglavju 3.1. Podatke v tem poglavju smo povzeli iz dokumenta Strateške variante - Strokovne podlage za DIIP za projekt »Sistem oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa«, IEI, dr. Uroš Krajnc, april 2011.

2.2.4.1 Kraški vodovod

Tabela št. 2/15: Izhodišča za napovedi potrebe po vodi za Kraški vodovod

število oskrbovanih prebivalcev v vodovodnem sistemu (leto 2010) 21.884

število novo priključenih zaradi investicije 980

skupaj število priključenih 22,864

stopnja letne rasti prebivalstva 0,1

računska dnevna poraba vode na prebivalca v gospodinjske namene 96

računska dnevna poraba vode na prebivalca v industrijske namene 65

neprodana voda 25 % 2010 -

20% 2015 faktor za izračun konične porabe vode (med vikendom) izven sezone 1,2

faktor za izračun konične porabe vode (med vikendom) v sezoni 1,3



Tabela št. 2/16: Napoved porabe vode in potreb po vodi za Kraški vodovod

PA

RA

ME

TE

R\L

ET

O

ŠT

. O

SK

RB

OV

AN

IH P

RE

B.

KR

AŠ

KE

GA

V

OD

OV

OD

A

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(S

EZ

ON

A)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(S

EZ

ON

A)

SK

UP

NA

PO

RA

BA

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

IZV

EN

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

RT

RE

BA

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

IZV

EN

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A -

KO

NIC

A (

IZV

EN

S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A -

KO

NIC

A

(SE

ZO

NA

)

ENOTA [-] [m3/dan] [m3/dan] [m3/mesec] [m3/mesec] [m3/letoc] [m3/dan] [m3/dan] [m3/mesec] [m3/mesec] [m3/leto] [l/s] [l/s] [l/s] [l/s]

2012 22.910 3.688 3.908 110.654 117.252 1.347.643 4.790 5.076 143.707 152.275 1.741.617 55 59 67 76

2017 23.025 3.707 3.928 111.208 117.840 1.354.395 4.634 4.910 139.011 147.299 1.684.705 54 57 64 74

2022 23.140 3.726 3.948 111.766 118.430 1.361.180 4.657 4.935 139.707 148.037 1.693.145 54 57 65 74

2027 23.256 3.744 3.967 112.326 119.023 1.368.000 4.680 4.959 140.407 148.779 1.701.628 54 57 65 75

2032 23.372 3.763 3.987 112.888 119.620 1.374.854 4.704 4.984 141.110 149.524 1.710.153 54 58 65 75

2037 23.489 3.782 4.007 113.454 120.219 1.381.742 4.727 5.009 141.817 150.274 1.718.721 55 58 66 75

2042 23.607 3.801 4.027 114.022 120.821 1.388.664 4.751 5.034 142.528 151.026 1.727.332 55 58 66 76



2.2.4.2 Ilirskobistriški vodovod

Tabela št. 2/17: Izhodišča za napovedi porabe vode za Ilirskobistriški vodovod

število oskrbovanih prebivalcev v vodovodnem sistemu (leto 2010) 11.214


računska dnevna poraba vode na prebivalca v gospodinjske namene 115 računska dnevna poraba vode na prebivalca v industrijske namene 26

neprodana voda 35 % 2010 -

28 % 2015

faktor za izračun konične porabe vode (med vikendom) izven sezone 1,2




Tabela št. 2/18: Napoved porabe vode in potreb po vodi za Ilirskobistriški vodovod

PA

RA

ME

TE

R\L

ET

O

ŠT

. O

SK

RB

OV

AN

IH P

RE

B.

ILIR

SK

OB

IST

RIŠ

KE

GA

V

OD

OV

OD

A

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(IZ

VE

N

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(S

EZ

ON

A)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(IZ

VE

N

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(S

EZ

ON

A)

SK

UP

NA

PO

RA

BA

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E B

A (

IZV

EN

S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E (

IZV

EN

S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E(I

ZV

EN

S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E -

KO

NIC

A

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

E -

KO

NIC

A

(SE

ZO

NA

)

ENOTA [-] [m3/dan] [m3/dan] [m3/mesec] [m3/mesec] [m3/letoc] [m3/dan] [m3/dan] [m3/mesec] [m3/mesec] [m3/leto] [l/s] [l/s] [l/s] [l/s]

2012 11,236 1.584 1.714 47.530 51.407 581.991 2.365 2.558 70.941 76.726 862.858 27 30 33 38

2017 11,293 1.592 1.722 47.768 51.664 584.907 2.211 2.392 66.345 71.756 806.960 26 28 31 36

2022 11,349 1.600 1.731 48.008 51.923 587.838 2.223 2.404 66.677 72.115 811.003 26 28 31 36

2027 11,406 1.608 1.739 48.248 52.183 590.783 2.234 2.416 67.011 72.477 815.066 26 28 31 36

2032 11,463 1.616 1.748 48.490 52.445 593.742 2.245 2.428 67.347 72.840 819.149 26 28 31 37

2037 11,521 1.624 1.757 48.733 52.707 596.717 2.256 2.440 67.684 73.205 823.253 26 28 31 37

2042 11,578 1.633 1.766 48.977 52.971 599.707 2.267 2.452 68.023 73.572 827.378 26 28 31 37



2.2.4.3 Rižanski vodovod

Tabela št. 2/19: Izhodišča za napovedi porabe vode za Rižanski vodovod

število prebivalcev v vodovodnem sistemu (leto 2010) 85.777


računska dnevna poraba vode na prebivalca v gospodinjske namene 120 računska dnevna poraba vode na prebivalca/turista v industrijske namene (leto 2012 -42) 75

neprodana voda (leto 2012) 29

neprodana voda (leto 2042) 20

faktor za izračun konične porabe vode (med vikendom) izven sezone 1,1




Tabela št. 2/20: Napoved porabe vode in potreb po vodi za Rižanski vodovod

PA

RA

ME

TE

R\L

ET

O

ŠT

.OS

KR

BO

VA

NIH

PR

EB

. R

IŽA

NS

KE

GA

VO

DO

VO

DA

(U

PO

ŠT

EV

AJE

LE

TN

O R

AS

T P

RE

B.)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(S

EZ

ON

A)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

RA

BA

(S

EZ

ON

A)

SK

UP

NA

PO

RA

BA

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A

(IZ

VE

N S

EZ

ON

E)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

IZV

EN

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

IZV

EN

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A (

SE

ZO

NA

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A-K

ON

ICA

(IZ

VE

N

SE

ZO

NE

)

SK

UP

AJ

PO

TR

EB

A-K

ON

ICA

(S

EZ

ON

A)

ENOTA [-] [m3/dan] [m3/dan] [m3/mesec] [m3/mesec] [m3/leto] [m3/dan] [m3/dan] [m3/mesec] [m3/mesec] [m3/leto] [l/s] [l/s] [l/s] [l/s]

2012 86.982 16.875 18.945 506.236 568.341 6.261.144 23.576 26.468 707.266 794.033 8.660.722 273 306 300 429

2017 90.069 17.248 19.347 517.449 580.407 6.398.258 23.867 26.771 716.017 803.135 8.766.440 276 310 304 434

2022 93.266 17.627 19.754 528.820 592.614 6.537.218 24.161 27.075 724.819 812.258 8.872.708 280 313 308 439

2027 96.577 18.012 20.165 540.346 604.956 6.677.981 24.456 27.380 733.667 821.393 8.979.459 283 317 311 444

2032 100.004 18.401 20.581 552.024 617.427 6.820.502 24.752 27.684 742.555 830.532 9.086.618 286 320 315 449

2037 103.554 18.795 21.001 563.851 630.022 6.964.726 25.049 27.989 751.477 839.667 9.194.108 290 324 319 454

2042 107.229 19.194 21.424 575.822 642.733 7.110.597 25.348 28.293 760.427 848.789 9.301.845 293 327 323 458



V spodnji tabeli so povzete količinske potrebe po vodi in zagotovitev potreb z vodnimi viri čez 30 let (predpostavka kritični dan, suša) za celotno obravnavano območje. Tabela 2/21: Potrebe po vodi in zagotovitev potreb z vodnimi viri (predpostavka kritični dan, suša)

Vodovodni sistem

Potrebe Viri

(v l/s) Klariči Bistrica Rižana SKUPAJ Kraški vodovod 80 80 0 0 80 Ilirskobistriški vodovod 50 0 50 0 50 Rižanski vodovod 460 220 70 170 460 SKUPAJ 590 300 120 170 590



2.3 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNO STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE, USMERITVAMI SKUPNOSTI, PROSTORSKIMI AKTI TER DRUGIMI DOLGOROČNIMI RAZVOJNIMI PROGRAMI

2.3.1 Usklajenost z nacionalno politiko

Oblikovanje in izvajanje regionalne politike v Sloveniji temelji na naslednjih medsebojno usklajenih temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU in regionalnih ter območnih razvojnih programih.

Strategija razvoja Slovenije

Krovna nacionalna Strategija razvoja Slovenije izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih oblik. Vlada RS jo je sprejela 23. junija 2005, ter s tem postavila glavne razvojne cilje, ki so skladni s cilji lizbonske strategije, ter prednostne naloge za njihovo uresničenje. Je najvišji okvir za pripravo drugih nacionalnih razvojnih programov in opredeljuje vizijo ter cilje razvoja Slovenije. SRS se ne osredotoči samo na gospodarska vprašanja, ampak na celovito blaginjo državljanov. Zaradi takšne postavitve ciljev predstavlja SRS tudi strategijo trajnostnega razvoja Slovenije. SRS opredeljuje novo politično ekonomsko vizijo Slovenije, ki je socialno tržno gospodarstvo.

Strategija prostorskega razvoja Slovenije Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju državne in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, prostorska strategija uveljavlja smotrno rabo prostora in krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti. Cilji prostorske strategije je tudi ohranjanje narave in varstvo okolja. Strategiji regionalnega razvoja Slovenije je enako kot prostorska strategija temeljni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Državni razvojni program Za razliko od SRS, ki je »konceptualni dokument«, katerega poudarek je na oblikovanju vizije dolgoročnega razvoja države, je Državni razvojni program »izvedbeni dokument«, ki natančneje opredeli razvojno investicijske prioritete, potrebne za uspešno realizacijo SRS (SVLR, 2006). DRP je instrument za »prevedbo« strateških usmeritev, vsebovanih v SRS, v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne razvojne-investicijske programe. DRP je bil sprejet v marcu 2008. Z izvedbo DRP se bo investiralo v razvoj Slovenije. Iz državnega proračuna, proračuna EU, občinskih proračunov ter zasebnih in drugih virov bo povečan kapital in njegova učinkovitost ter s tem zagotovljena dolgoročna konkurenčnost ter obstanek na trgu. V tem smislu sta cilja DPR povečati gospodarski, okoljski in družbeni kapital ter povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov. Nacionalni program varstva okolja (NPVO) Razvojne usmeritve Republike Slovenije na področju okolja določa tudi Nacionalni program varstva okolja, ki ga je sprejel Državni zbor 24.11.2005. Nacionalni program varstva okolja je



osnovni strateški dokument na področju varstva okolja za obdobje od leta 2005-2012 (Uradni list RS, št. 83/89).

Cilj NPVO je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev.

Nacionalni program varstva okolja sledi usmeritvam, ki jih daje 6. okoljski akcijski program Evropske unije in Lizbonska strategija. Poleg tega je namenjen tudi doseganju okoljskih ciljev iz Direktive sveta ES 2000/60/EC o določitvi ukrepanja skupnosti na področju politike do voda, Direktive sveta ES 91/271/EGS o obdelavi komunalne odpadne vode, Direktive sveta S 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. Na podlagi NPVO je že sprejetih ali v pripravi vrsta operativnih programov na posameznih področjih varstva okolja:

• Ravnanje s komunalnimi odpadki • Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod • Oskrba s pitno vodo • Zmanjšanje škodljivega delovanja voda • Odprava posledic škodljivega delovanja voda • Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih izgub • Izgradnja manjših čistilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju • Varstvo območij kopalnih kad • Trajnostni razvoj parkov in Natura območij • Javni potniški promet v mestih

Tako NPVO določa tudi politiko upravljanja z vodami in pri tem zasleduje zlasti cilje, usmeritve in prioritete. Obsega operativne programe in načrte za dosego ciljev, določa roke za njihovo pripravo in izvedbo ter vire financiranja. Ministrstvo za okolje in prostor je nosilec priprave temeljnih instrumentov za izvajanje politike upravljanja z vodami, ki so:

• Nacionalni program upravljanja z vodami, kot del NPVO skupaj z operativnimi programi in ostalimi aktivnostmi;

• Načrt upravljanja z vodami za vodno območje Donave, skupaj s pripadajočima programoma ukrepov;

• Načrt upravljanja za vodno območje Jadranskih rek z morjem in pripadajoči program ukrepov;

• Podrobnejši načrti upravljanja z vodami za posamezna povodja, porečja, njihove dele ali posamezno problematiko, ter tudi nosilec procesa vključitve javnosti v proces upravljanja z vodami preko konferenc in svetov za vode na posameznem povodju oz. porečju znotraj vodnih območij.

Eden temeljnih dokumentov za doseganje ciljev iz NPVO na področju vodo oskrbe pa je Operativni program oskrbe s pitno vodo, katerega vsebina izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Uradni list RS, št. 2/06). Operativni program oskrbe s pitno vodo se nanaša na oskrbo prebivalstva s pitno vodo in oskrbo z vodo za druge, zlasti javne potrebe. Program vključuje nacionalno in lokalno regulativo ter strategijo, institucije na nacionalni in lokalni ravni upravljanja in časovni potek prednostnih investicij z opredelitvijo finančnih virov za njihovo izvedbo. Namenjen je prednostnemu zagotavljanju zdrave in stalne oskrbe prebivalcev Republike Slovenije s pitno vodo. V njem so predvideni tudi nujni ukrepi za izpolnjevanje tega cilja. Operativni program oskrbe s pitno vodo je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja tako, da bodo občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo.



Izboljšanje trenutnega stanja je predvideno s štirimi ključnimi investicijskimi ukrepi državnega pomena in štirimi ključnimi ukrepi regionalnega oz. občinskega pomena. Do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada EU so upravičeni tisti projekti, ki se skladajo s katerim od predvidenih ukrepov državnega pomena. Predvideni ukrepi obravnavanega projekta se skladajo v treh od štirih ukrepov:

� Povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire (povezava kraškega sistema z ilirsko-bistriškim in rižanskim sistemom),

� Zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih (oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev) in povezav,

� Sanacija nezadostnih vodnih virov (količina- zlasti Obala) ter obnova magistralnih vodovodov,

• Aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženimi vodami. Operativni program je usklajen z naslednjimi strateškimi dokumenti: • Direktiva Sveta 98/83/ES o kakovosti pitne vode, namenjene za prehrano ljudi; • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti

na področju vodne politike; • Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov; • Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, 4. oktober 2004; • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06); • Strategija razvoja Slovenije (Vlada RS, 23. junij 2005); • Nacionalni program reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije, 2005; • Podnebne spremembe in njihova razsežnost na področju voda v Evropi, 2004. Poleg tega pa predstavljajo naloge tega programa investicijske ukrepe, ki so del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), (Ljubljana, 2010), le – ta pa je sestavni del Državnega razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013. Obravnavani projekt je v OP ROPI z naslovom »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« uvrščen v indikativni seznam projektov prednostne usmeritve Oskrba s pitno vodo (točka 3.2.5.2), kar pomeni, da je predviden za kandidiranje za pridobitev nepovratnih sredstev s strani KS EU. Obravnavani projekt sledi tudi usmeritvam v: • Razvojnem programu podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje-

Kozina in Sežana za obdobje 2007 - 2013, ki za področje oskrbe s pitno vodo predvideva dva sklopa ukrepov in sicer:

• zagotovitev varnosti oskrbe naseljem, ki so že priključena na javni vodovodni sistem in • dograditev in obnova vodovodnega sistema za oskrbo s pitno vodo.

• Regionalnem razvojnem programu Južne Primorske 2007 – 2013, ki za področje s pitno vodo predvideva:

• ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo, • posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjšanje izgub, • zamenjava vodovodnega omrežja iz azbestnocementnih cevi.

2.3.2 Usklajenost s politiko Evropske skupnosti

Nacionalni program varstva okolja sledi usmeritvam, ki jih daje 6. okoljski akcijski program EU in Lizbonska strategija. Poleg tega je namenjen tudi doseganju okoljskih ciljev iz:

� Direktive sveta ES 2000/60/EC o določitvi ukrepanja skupnosti na področju politike do voda,

� Direktive sveta ES 91/271/EGS o obdelavi komunalne odpadne vode,



� Direktive sveta ES 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, � Direktive sveta ES 75/440/EGS o zahtevah glede kakovosti površinske vode za odvzem

pitne vode v državah članicah EU. Zaključimo lahko, da je obravnavani projekt širšega družbenega pomena, ki ga narekuje Nacionalni program varstva okolja (NVPO) ter je v skladu tako s politiko Evropske skupnosti, kot z nacionalnimi in nenazadnje z regionalnimi okoljskimi politikami.



3 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI, SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZ. S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN STORITEV

Z vidika povpraševanja in ustvarjanja prihodkov iz naslova projekta je potrebno upoštevati koristnike projekta. To so v največji meri prebivalci, turisti, ustanove in gospodarske enote na obravnavanem področju. Prihodke iz naslova investicije lahko delimo na:

- prihodke investitorja – predstavlja jih najemnina, ki jo bo investitor zaračunaval bodočemu upravljavcu (najemniku) za upravljanje s vodovodnim sistemom,

- prihodke upravljavca – prvič iz naslova količine porabljene pitne vode in cen vodarine, drugič iz naslova omrežnine vodovoda.

- Investitor bo sicer imel prihodke iz naslova najemnine, vendar bodo te vrednosti istočasno predstavljale odhodke za upravljavca - najemnika. V konsolidirani bilanci investitorja in upravljavca to pomeni izravnano ničlo iz segmenta najemnine, zato se najemnina v izračunih prihodkov ne upošteva. V nadaljevanju so predstavljeni podatki, ki vplivajo na višino prihodkov.

3.1 NAPOVEDI PORABE VODE

V nadaljevanju tega poglavja so prikazane napovedi porabljenih količin vode, ki bodo fakturirane uporabnikom. Gre za finančni vidik napovedi količin porabljene vode, ki vplivajo na oblikovanje cene vodarine ter na predvidene prihodke iz naslova opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Napovedi porabe vode so izhodišča za finančno analizo projekta, ki sledi v poglavju 9 tega dokumenta. V primerjavi z napovedmi potreb po vodi napovedi porabe vode:

• vsebujejo samo fakturirane količine vode, • v izračunih smo upoštevali letni naravni prirastek v višini 0,01% za območje Krasa in Ilirske

Bistrice ter 0,07% za območje Obale, • v izračunih smo upoštevali obstoječo povprečno porabo vode na prebivalca; upoštevano

povprečje za območje Krasa je 35,3 m3/leto, za območje Ilirske Bistrice je 41,99 m3/leto in za območje Obale je 43,8 m3/letno.

V nadaljevanju so po posameznem vodovodnem sistemu prikazane napovedi porabe vode za ekonomsko dobo projekta 30 let (analiza povpraševanja).



Tabela št. 3/1: Prikaz ocenjenih količin vode za območje Krasa v primeru z investicijo

Gospodarstvo Kras

Rižanski vodovod

Skupaj Centralni

vodovodni sistem

Število m3 m3 m3 m3 m3 m3Obstoječi priključeni

2010 22.337 788.446 522.964 502.470 1.813.880 90.133 1.904.013

Dodatni priključeni v okviru projekta 922 31.586 639 1.145.537 1.177.762 -8.929 1.168.833

Vsi priključeni

2016 23.399 825.929 522.964 1.648.007 2.996.900 81.385 3.078.285

2017 23.422 826.755 522.964 1.669.063 3.018.782 81.416 3.100.198

2018 23.446 827.582 522.964 1.690.281 3.040.827 81.446 3.122.273

2019 23.469 828.409 522.964 1.711.662 3.063.035 81.476 3.144.511

2020 23.493 829.238 522.964 1.733.206 3.085.407 81.507 3.166.914

2021 23.516 830.067 522.964 1.754.915 3.107.945 81.537 3.189.483

2022 23.540 830.897 522.964 1.776.789 3.130.650 81.568 3.212.218

2023 23.563 831.728 522.964 1.798.832 3.153.524 81.598 3.235.122

2024 23.587 832.560 522.964 1.821.043 3.176.567 81.629 3.258.196

2025 23.610 833.392 522.964 1.843.424 3.199.780 81.659 3.281.439

2026 23.634 834.226 522.964 1.865.975 3.223.165 81.690 3.304.855

2027 23.658 835.060 522.964 1.888.699 3.246.723 81.721 3.328.443

2028 23.681 835.895 522.964 1.911.596 3.270.455 81.751 3.352.206

2029 23.705 836.731 522.964 1.934.667 3.294.362 81.782 3.376.144

2030 23.729 837.568 522.964 1.957.915 3.318.446 81.813 3.400.259

2031 23.752 838.405 522.964 1.981.339 3.342.708 81.844 3.424.551

2032 23.776 839.244 522.964 2.004.942 3.367.149 81.874 3.449.023

2033 23.800 840.083 522.964 2.028.724 3.391.770 81.905 3.473.676

2034 23.824 840.923 522.964 2.052.687 3.416.574 81.936 3.498.510

2035 23.848 841.764 522.964 2.076.833 3.441.560 81.967 3.523.527

2036 23.871 842.606 522.964 2.101.162 3.466.731 81.998 3.548.729

2037 23.895 843.448 522.964 2.125.676 3.492.088 82.029 3.574.116

2038 23.919 844.292 522.964 2.150.376 3.517.631 82.060 3.599.691

2039 23.943 845.136 522.964 2.175.264 3.543.363 82.091 3.625.454

2040 23.967 845.981 522.964 2.199.688 3.568.633 82.122 3.650.755

SKUPAJ 592.046 20.897.918 13.074.093 47.902.764 81.874.774 2.043.804 83.918.578

Centralni vodovodni sistem

Ostali vodovodni

sistemiSkupaj KV

Prebivalci KrasLeto

V dodatnih priključenih prebivalcih v okviru projekta (922 prebivalcev) je vključenih 660 na novo priključenih prebivalcev na javni vodovod in 262 prebivalcev, ki so trenutno že priključeni na lokalne vodovoden sisteme in bodo po zaključku projekta priključeni na centralni vodovodni sitem (trenutno že plačujejo storitve vodooskrbe).



Tabela št. 3/2: Prikaz ocenjenih količin vode za območje Krasa v primeru brez investicije

Gospodarstvo Kras

Rižanski vodovod

Skupaj Centralni

vodovodni sistem

Število m3 m3 m3 m3 m3 m3Obstoječi priključeni

2010 22.337 788.446 522.964 502.470 1.311.410 90.133 1.401.543

2016 22.471 793.189 522.964 502.470 1.818.623 90.364 1.908.987

2017 22.494 793.982 522.964 502.470 1.819.416 90.403 1.909.818

2018 22.516 794.776 522.964 502.470 1.820.210 90.441 1.910.651

2019 22.539 795.571 522.964 502.470 1.821.004 90.480 1.911.485

2020 22.561 796.366 522.964 502.470 1.821.800 90.519 1.912.319

2021 22.584 797.163 522.964 502.470 1.822.596 90.558 1.913.154

2022 22.607 797.960 522.964 502.470 1.823.394 90.597 1.913.990

2023 22.629 798.758 522.964 502.470 1.824.192 90.636 1.914.827

2024 22.652 799.557 522.964 502.470 1.824.990 90.674 1.915.665

2025 22.674 800.356 522.964 502.470 1.825.790 90.713 1.916.503

2026 22.697 801.157 522.964 502.470 1.826.590 90.752 1.917.343

2027 22.720 801.958 522.964 502.470 1.827.391 90.792 1.918.183

2028 22.743 802.760 522.964 502.470 1.828.193 90.831 1.919.024

2029 22.765 803.562 522.964 502.470 1.828.996 90.870 1.919.866

2030 22.788 804.366 522.964 502.470 1.829.800 90.909 1.920.709

2031 22.811 805.170 522.964 502.470 1.830.604 90.948 1.921.552

2032 22.834 805.976 522.964 502.470 1.831.409 90.987 1.922.397

2033 22.856 806.781 522.964 502.470 1.832.215 91.027 1.923.242

2034 22.879 807.588 522.964 502.470 1.833.022 91.066 1.924.088

2035 22.902 808.396 522.964 502.470 1.833.830 91.105 1.924.935

2036 22.925 809.204 522.964 502.470 1.834.638 91.145 1.925.783

2037 22.948 810.013 522.964 502.470 1.835.447 91.184 1.926.631

2038 22.971 810.823 522.964 502.470 1.836.257 91.224 1.927.481

2039 22.994 811.634 522.964 502.470 1.837.068 91.263 1.928.331

2040 23.017 812.446 522.964 502.470 1.837.880 91.303 1.929.182

SKUPAJ 568.577 20.069.512 13.074.093 12.561.750 45.705.355 2.270.791 47.976.146

Centralni vodovodni sistemOstali

vodovodni sistemi

Skupaj KVPrebivalci KrasLeto

Tabela št. 3/3: Prikaz ocenjenih dodatnih količin vode za območje Krasa zaradi investicije

Gospodarstvo Kras

Rižanski vodovod

Skupaj Centralni

vodovodni sistem

Število m3 m3 m3 m3 m3 m3Dodatni priključeni v okviru projekta

2016 928 32.740 0 1.145.537 1.178.277 -8.979 1.169.298

2017 928 32.773 0 1.166.593 1.199.366 -8.987 1.190.380

2018 929 32.806 0 1.187.811 1.220.617 -8.995 1.211.622

2019 930 32.839 0 1.209.192 1.242.030 -9.004 1.233.027

2020 931 32.871 0 1.230.736 1.263.607 -9.012 1.254.595

2021 932 32.904 0 1.252.445 1.285.349 -9.020 1.276.329

2022 933 32.937 0 1.274.319 1.307.257 -9.029 1.298.228

2023 934 32.970 0 1.296.362 1.329.332 -9.037 1.320.295

2024 935 33.003 0 1.318.573 1.351.576 -9.046 1.342.531

2025 936 33.036 0 1.340.954 1.373.990 -9.054 1.364.936

2026 937 33.069 0 1.363.505 1.396.575 -9.062 1.387.512

2027 938 33.102 0 1.386.229 1.419.331 -9.071 1.410.260

2028 939 33.135 0 1.409.126 1.442.261 -9.079 1.433.182

2029 940 33.168 0 1.432.197 1.465.366 -9.088 1.456.278

2030 941 33.202 0 1.455.445 1.488.646 -9.096 1.479.550

2031 942 33.235 0 1.478.869 1.512.104 -9.105 1.502.999

2032 942 33.268 0 1.502.472 1.535.740 -9.113 1.526.627

2033 943 33.301 0 1.526.254 1.559.555 -9.122 1.550.434

2034 944 33.335 0 1.550.217 1.583.552 -9.130 1.574.422

2035 945 33.368 0 1.574.363 1.607.731 -9.139 1.598.592

2036 946 33.401 0 1.598.692 1.632.093 -9.147 1.622.946

2037 947 33.435 0 1.623.206 1.656.640 -9.156 1.647.485

2038 948 33.468 0 1.647.906 1.681.374 -9.164 1.672.210

2039 949 33.502 0 1.672.794 1.706.295 -9.173 1.697.123

2040 950 33.535 0 1.697.218 1.730.753 -9.181 1.721.572

SKUPAJ 23.469 828.405 0 35.341.014 36.169.419 -226.987 35.942.432


vodovodni sistemi

Skupaj KVPrebivalci KrasLeto



Tabela št. 3/4: Prikaz ocenjenih količin vode za območje Ilirske Bistrice v primeru z investicijo

Gospodarstvo IB

Rižanski vodovod

Kraški vodovod (obč.H-K)

Hrvaška

Skupaj Centralni

vodovodni sistem

Število m3 m3 m3 m3 m3 m3 m3 m3Obstoječi priključeni

2010 11.214 470.708 103.775 0 21.500 48.665 574.483 47.491 621.974

Dodatni priključeni v okviru projekta 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi priključeni

2016 11.281 473.539 103.775 524.366 21.629 0 1.123.309 47.777 1.171.086

2017 11.293 474.013 103.775 531.066 21.651 0 1.130.504 47.824 1.178.329

2018 11.304 474.487 103.775 537.817 21.673 0 1.137.751 47.872 1.185.623

2019 11.315 474.961 103.775 544.620 21.694 0 1.145.050 47.920 1.192.970

2020 11.327 475.436 103.775 551.475 21.716 0 1.152.402 47.968 1.200.370

2021 11.338 475.911 103.775 558.382 21.738 0 1.159.806 48.016 1.207.822

2022 11.349 476.387 103.775 565.342 21.759 0 1.167.264 48.064 1.215.328

2023 11.361 476.864 103.775 572.356 21.781 0 1.174.776 48.112 1.222.888

2024 11.372 477.341 103.775 579.423 21.803 0 1.182.341 48.160 1.230.502

2025 11.383 477.818 103.775 586.544 21.825 0 1.189.962 48.208 1.238.170

2026 11.395 478.296 103.775 593.719 21.847 0 1.197.637 48.257 1.245.893

2027 11.406 478.774 103.775 600.950 21.868 0 1.205.367 48.305 1.253.672

2028 11.418 479.253 103.775 608.235 21.890 0 1.213.153 48.353 1.261.506

2029 11.429 479.732 103.775 615.576 21.912 0 1.220.995 48.401 1.269.397

2030 11.440 480.212 103.775 622.973 21.934 0 1.228.894 48.450 1.277.344

2031 11.452 480.692 103.775 630.426 21.956 0 1.236.849 48.498 1.285.347

2032 11.463 481.173 103.775 637.936 21.978 0 1.244.862 48.547 1.293.408

2033 11.475 481.654 103.775 645.503 22.000 0 1.252.932 48.595 1.301.527

2034 11.486 482.136 103.775 653.128 22.022 0 1.261.060 48.644 1.309.704

2035 11.498 482.618 103.775 660.810 22.044 0 1.269.247 48.693 1.317.940

2036 11.509 483.100 103.775 668.551 22.066 0 1.277.493 48.741 1.326.234

2037 11.521 483.583 103.775 676.351 22.088 0 1.285.798 48.790 1.334.588

2038 11.532 484.067 103.775 684.211 22.110 0 1.294.163 48.839 1.343.002

2039 11.544 484.551 103.775 692.129 22.132 0 1.302.588 48.888 1.351.475

2040 11.555 485.036 103.775 699.901 22.154 0 1.310.866 48.937 1.359.802

SKUPAJ 11.981.631 2.594.375 15.241.789 547.272 0 30.365.066 1.208.860 31.573.926


Ostali vodovodni

sistemi

Skupaj Ilirska

BistricaPrebivalci IBLeto

Tabela št. 3/5: Prikaz ocenjenih količin vode za območje Ilirske Bistrice v primeru brez investicije

Gospodarstvo IB

Rižanski vodovod


Hrvaška

Skupaj Centralni

vodovodni sistem


2010 11.214 470.708 103.775 0 21.500 48.665 574.483 47.491 621.974

2016 11.281 473.539 103.775 0 21.629 0 577.314 47.777 625.091

2017 11.293 474.013 103.775 0 21.651 0 577.788 47.824 625.612

2018 11.304 474.487 103.775 0 21.673 0 578.262 47.872 626.134

2019 11.315 474.961 103.775 0 21.694 0 578.736 47.920 626.656

2020 11.327 475.436 103.775 0 21.716 0 579.211 47.968 627.179

2021 11.338 475.911 103.775 0 21.738 0 579.686 48.016 627.702

2022 11.349 476.387 103.775 0 21.759 0 580.162 48.064 628.226

2023 11.361 476.864 103.775 0 21.781 0 580.639 48.112 628.751

2024 11.372 477.341 103.775 0 21.803 0 581.116 48.160 629.276

2025 11.383 477.818 103.775 0 21.825 0 581.593 48.208 629.801

2026 11.395 478.296 103.775 0 21.847 0 582.071 48.257 630.327

2027 11.406 478.774 103.775 0 21.868 0 582.549 48.305 630.854

2028 11.418 479.253 103.775 0 21.890 0 583.028 48.353 631.381

2029 11.429 479.732 103.775 0 21.912 0 583.507 48.401 631.909

2030 11.440 480.212 103.775 0 21.934 0 583.987 48.450 632.437

2031 11.452 480.692 103.775 0 21.956 0 584.467 48.498 632.965

2032 11.463 481.173 103.775 0 21.978 0 584.948 48.547 633.495

2033 11.475 481.654 103.775 0 22.000 0 585.429 48.595 634.024

2034 11.486 482.136 103.775 0 22.022 0 585.911 48.644 634.554

2035 11.498 482.618 103.775 0 22.044 0 586.393 48.693 635.085

2036 11.509 483.100 103.775 0 22.066 0 586.875 48.741 635.617

2037 11.521 483.583 103.775 0 22.088 0 587.358 48.790 636.148

2038 11.532 484.067 103.775 0 22.110 0 587.842 48.839 636.681

2039 11.544 484.551 103.775 0 22.132 0 588.326 48.888 637.214

2040 11.555 485.036 103.775 0 22.154 0 588.811 48.937 637.747

SKUPAJ 11.981.631 2.594.375 0 547.272 0 14.576.006 1.208.860 15.784.866


vodovodni sistemi

Skupaj Ilirska

BistricaPrebivalci IBLeto



Tabela št. 3/6: Prikaz ocenjenih dodatnih količin vode za območje Ilirske Bistrice zaradi investicije

Gospodarstvo IB

Rižanski vodovod


Hrvaška

Skupaj Centralni

vodovodni sistem

Število m3 m3 m3 m3 m3 m3 m3 m3Dodatni priključeni v okviru projekta

2016 0 0 0 524.366 0 0 524.366 0 524.366

2017 0 0 0 531.066 0 0 531.066 0 531.066

2018 0 0 0 537.817 0 0 537.817 0 537.817

2019 0 0 0 544.620 0 0 544.620 0 544.620

2020 0 0 0 551.475 0 0 551.475 0 551.475

2021 0 0 0 558.382 0 0 558.382 0 558.382

2022 0 0 0 565.342 0 0 565.342 0 565.342

2023 0 0 0 572.356 0 0 572.356 0 572.356

2024 0 0 0 579.423 0 0 579.423 0 579.423

2025 0 0 0 586.544 0 0 586.544 0 586.544

2026 0 0 0 593.719 0 0 593.719 0 593.719

2027 0 0 0 600.950 0 0 600.950 0 600.950

2028 0 0 0 608.235 0 0 608.235 0 608.235

2029 0 0 0 615.576 0 0 615.576 0 615.576

2030 0 0 0 622.973 0 0 622.973 0 622.973

2031 0 0 0 630.426 0 0 630.426 0 630.426

2032 0 0 0 637.936 0 0 637.936 0 637.936

2033 0 0 0 645.503 0 0 645.503 0 645.503

2034 0 0 0 653.128 0 0 653.128 0 653.128

2035 0 0 0 660.810 0 0 660.810 0 660.810

2036 0 0 0 668.551 0 0 668.551 0 668.551

2037 0 0 0 676.351 0 0 676.351 0 676.351

2038 0 0 0 684.211 0 0 684.211 0 684.211

2039 0 0 0 692.129 0 0 692.129 0 692.129

2040 0 0 0 699.901 0 0 699.901 0 699.901

SKUPAJ 0 0 15.241.789 0 0 15.241.789 0 15.241.789

Ostali vodovodni

sistemi

Skupaj Ilirska

Bistrica


Prebivalci IBLeto

Tabela št. 3/7: Prikaz ocenjenih količin vode za območje Obale v primeru z investicijo

Gospodarstvo Obala

Skupaj


2010 85.777 3.580.972 2.409.663 5.990.635 2.517.063 8.507.698 7.440.308 1.067.390 0

Dodatni priključeni v okviru projekta 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi priključeni

2016 89.443 3.917.615 2.409.663 6.327.278 2.287.758 8.615.036 6.442.663 2.172.373 0

2017 90.069 3.945.039 2.409.663 6.354.702 2.288.091 8.642.792 6.442.663 2.200.129 0

2018 90.700 3.972.654 2.409.663 6.382.317 2.288.445 8.670.762 6.442.663 2.228.098 0

2019 91.335 4.000.462 2.409.663 6.410.125 2.288.819 8.698.945 6.442.663 2.256.281 0

2020 91.974 4.028.466 2.409.663 6.438.129 2.289.215 8.727.344 6.442.663 2.284.680 0

2021 92.618 4.056.665 2.409.663 6.466.328 2.289.632 8.755.960 6.442.663 2.313.297 0

2022 93.266 4.085.062 2.409.663 6.494.725 2.290.070 8.784.795 6.442.663 2.342.132 0

2023 93.919 4.113.657 2.409.663 6.523.320 2.290.531 8.813.851 6.442.663 2.371.188 0

2024 94.577 4.142.453 2.409.663 6.552.116 2.291.014 8.843.129 6.442.663 2.400.466 0

2025 95.239 4.171.450 2.409.663 6.581.113 2.291.518 8.872.631 6.442.663 2.429.968 0

2026 95.905 4.200.650 2.409.663 6.610.313 2.292.045 8.902.358 6.442.663 2.459.695 0

2027 96.577 4.230.055 2.409.663 6.639.718 2.292.595 8.932.312 6.442.663 2.489.649 0

2028 97.253 4.259.665 2.409.663 6.669.328 2.293.166 8.962.494 6.442.663 2.519.831 0

2029 97.933 4.289.483 2.409.663 6.699.146 2.293.761 8.992.907 6.442.663 2.550.243 0

2030 98.619 4.319.509 2.409.663 6.729.172 2.294.379 9.023.551 6.442.663 2.580.887 0

2031 99.309 4.349.745 2.409.663 6.759.408 2.295.020 9.054.428 6.442.663 2.611.765 0

2032 100.004 4.380.194 2.409.663 6.789.857 2.295.684 9.085.541 6.442.663 2.642.877 0

2033 100.704 4.410.855 2.409.663 6.820.518 2.296.372 9.116.890 6.442.663 2.674.227 0

2034 101.409 4.441.731 2.409.663 6.851.394 2.297.084 9.148.478 6.442.663 2.705.815 0

2035 102.119 4.472.823 2.409.663 6.882.486 2.297.820 9.180.306 6.442.663 2.737.643 0

2036 102.834 4.504.133 2.409.663 6.913.796 2.298.581 9.212.376 6.442.663 2.769.713 0

2037 103.554 4.535.662 2.409.663 6.945.325 2.299.365 9.244.690 6.442.663 2.802.027 0

2038 104.279 4.567.411 2.409.663 6.977.074 2.300.175 9.277.250 6.442.663 2.834.586 0

2039 105.009 4.599.383 2.409.663 7.009.046 2.301.010 9.310.056 6.442.663 2.867.393 0

2040 105.744 4.631.579 2.409.663 7.041.242 2.301.010 9.342.252 6.442.663 2.899.589 0

SKUPAJ 106.626.400 60.241.575 166.867.975 57.343.160 224.211.135 161.066.583 63.144.552 0

Nakup vode iz

HrvaškePrebivalci Obala

FAKTURIRANA PORABA VODE

Vodne izgube

Skupaj potreba po

vodi

Samooskrba - Vodni vir Rižana

Nakup vode iz Klariči +

BistricaLeto



Tabela št. 3/8: Prikaz ocenjenih količin vode za območje Obale v primeru brez investicije

Gospodarstvo

Skupaj


2010 85.777 3.580.972 2.409.663 5.990.635 2.517.063 8.507.698 7.440.308 502.470 564.920

2016 89.443 3.917.615 2.409.663 6.327.278 2.287.758 8.615.036 6.442.663 933.797 1.238.575

2017 90.069 3.945.039 2.409.663 6.354.702 2.288.091 8.642.792 6.442.663 957.563 1.242.566

2018 90.700 3.972.654 2.409.663 6.382.317 2.288.445 8.670.762 6.442.663 981.511 1.246.587

2019 91.335 4.000.462 2.409.663 6.410.125 2.288.819 8.698.945 6.442.663 1.005.643 1.250.639

2020 91.974 4.028.466 2.409.663 6.438.129 2.289.215 8.727.344 6.442.663 1.029.959 1.254.722

2021 92.618 4.056.665 2.409.663 6.466.328 2.289.632 8.755.960 6.442.663 1.054.461 1.258.836

2022 93.266 4.085.062 2.409.663 6.494.725 2.290.070 8.784.795 6.442.663 1.079.150 1.262.981

2023 93.919 4.113.657 2.409.663 6.523.320 2.290.531 8.813.851 6.442.663 1.104.029 1.267.159

2024 94.577 4.142.453 2.409.663 6.552.116 2.291.014 8.843.129 6.442.663 1.129.098 1.271.368

2025 95.239 4.171.450 2.409.663 6.581.113 2.291.518 8.872.631 6.442.663 1.154.358 1.275.610

2026 95.905 4.200.650 2.409.663 6.610.313 2.292.045 8.902.358 6.442.663 1.179.812 1.279.883

2027 96.577 4.230.055 2.409.663 6.639.718 2.292.595 8.932.312 6.442.663 1.205.459 1.284.190

2028 97.253 4.259.665 2.409.663 6.669.328 2.293.166 8.962.494 6.442.663 1.231.302 1.288.529

2029 97.933 4.289.483 2.409.663 6.699.146 2.293.761 8.992.907 6.442.663 1.257.342 1.292.901

2030 98.619 4.319.509 2.409.663 6.729.172 2.294.379 9.023.551 6.442.663 1.283.580 1.297.307

2031 99.309 4.349.745 2.409.663 6.759.408 2.295.020 9.054.428 6.442.663 1.310.019 1.301.746

2032 100.004 4.380.194 2.409.663 6.789.857 2.295.684 9.085.541 6.442.663 1.336.658 1.306.219

2033 100.704 4.410.855 2.409.663 6.820.518 2.296.372 9.116.890 6.442.663 1.363.500 1.310.726

2034 101.409 4.441.731 2.409.663 6.851.394 2.297.084 9.148.478 6.442.663 1.390.547 1.315.268

2035 102.119 4.472.823 2.409.663 6.882.486 2.297.820 9.180.306 6.442.663 1.417.799 1.319.844

2036 102.834 4.504.133 2.409.663 6.913.796 2.298.581 9.212.376 6.442.663 1.445.259 1.324.454

2037 103.554 4.535.662 2.409.663 6.945.325 2.299.365 9.244.690 6.442.663 1.472.927 1.329.100

2038 104.279 4.567.411 2.409.663 6.977.074 2.300.175 9.277.250 6.442.663 1.500.805 1.333.781

2039 105.009 4.599.383 2.409.663 7.009.046 2.301.010 9.310.056 6.442.663 1.528.895 1.338.498

2040 105.744 4.631.579 2.409.663 7.041.242 2.301.010 9.342.252 6.442.663 1.556.462 1.343.126

SKUPAJ 106.626.400 60.241.575 166.867.975 57.343.160 224.211.135 161.066.583 30.909.936 32.234.617

FAKTURIRANA PORABA VODEVodne izgube

Skupaj potreba po

vodi


Nakup vode iz Klaričev

Nakup vode iz

HrvaškePrebivalciLeto

Tabela št. 3/9: Prikaz ocenjenih dodatnih količin vode za območje Obale zaradi investicije

LetoGospodars

tvo


Nakup vode iz Klariči +

Bistrica

Nakup vode iz Hrvaške

Število m3 m3 m3 m3 m3Dodatni priključeni v okviru projekta

2016 0 0 0 0 1.238.575 -1.238.575

2017 0 0 0 0 1.242.566 -1.242.566

2018 0 0 0 0 1.246.587 -1.246.587

2019 0 0 0 0 1.250.639 -1.250.639

2020 0 0 0 0 1.254.722 -1.254.722

2021 0 0 0 0 1.258.836 -1.258.836

2022 0 0 0 0 1.262.981 -1.262.981

2023 0 0 0 0 1.267.159 -1.267.159

2024 0 0 0 0 1.271.368 -1.271.368

2025 0 0 0 0 1.275.610 -1.275.610

2026 0 0 0 0 1.279.883 -1.279.883

2027 0 0 0 0 1.284.190 -1.284.190

2028 0 0 0 0 1.288.529 -1.288.529

2029 0 0 0 0 1.292.901 -1.292.901

2030 0 0 0 0 1.297.307 -1.297.307

2031 0 0 0 0 1.301.746 -1.301.746

2032 0 0 0 0 1.306.219 -1.306.219

2033 0 0 0 0 1.310.726 -1.310.726

2034 0 0 0 0 1.315.268 -1.315.268

2035 0 0 0 0 1.319.844 -1.319.844

2036 0 0 0 0 1.324.454 -1.324.454

2037 0 0 0 0 1.329.100 -1.329.100

2038 0 0 0 0 1.333.781 -1.333.781

2039 0 0 0 0 1.338.498 -1.338.498

2040 0 0 0 0 1.343.126 -1.343.126

SKUPAJ 0 0 0 32.234.617 -32.234.617

Prebivalci



3.2 CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO

Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb. Trenutno je v veljavi Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.list RS, št. 63/2009). Trenutno veljavne skupne cene komunalnih storitev so sestavljene iz cene opravljanja komunalnih storitev in cene omrežnine. Vodarina se obračuna glede na m3 porabljene pitne vode, medtem ko se omrežnina obračuna glede na velikost uporabnikovega vodomera. V nadaljevanju so predstavljeni podatki o trenutnih cenah komunalnih storitev na področju obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo. Tabela št. 3/10: Trenutno veljavne cene vodarine brez DDV za občine v upravljanju Kraški vodovod Sežana d.o.o.

gospodinjstv o gospodarstv o gospodinjstv o gospodarstv o gospodinjstv o gospodarstv o gospodinjstv o gospodarstv o gospodinjstv o gospodarstv o gospodinjstv o gospodarstv o

voda EUR/m3 0,9100 1,3968 0,9100 1,3968 0,9100 1,3968 0,9100 1,3968 0,9100 1,3968 0,6620 0,6620

vodna povračila EUR/m4 0,0812 0,0812 0,0812 0,0812 0,0812 0,0812 0,0812 0,0812 0,0812 0,0815 0,0812 0,0812

Občina Miren - Kostanjevica

Mesto Sežana Občina Hrpelje - Kozina Občina KomenOstali kraji občine

SežanaObčina Divača

Postavka / občina

Tabela št. 3/11: Trenutno veljavne cene števčnine brez DDV za občine v upravljanju Kraški vodovod Sežana d.o.o. Dim. vodomera Naziv. pretokDN v mm Qn m3/h EUR/mesec15 (1/2") 1,5 1,862620 (3/4") 2,5 2,79425 (1") 3,5 3,725332 (5/4") 6 4,139240 (6/4") 10 6,519250 ali 50/20 15 11,175880 ali 80/20 40 18,6264100/25 60 27,9396150/40 150 46,566200/40 250 74,5056



Tabela št. 3/12: Trenutno veljavne cene omrežnine brez DDV za občine v upravljanju Kraški vodovod Sežana d.o.o.

Dimenzija vodomera / občina Občina Sežana Občina KomenObčina Hrpelje-

KozinaObčina Miren - Kostanjevica

Občina Divača

DN13 - 1/2" 2,0000 7,0586 2,0000 1,9948 1,9000DN20 - 3/4" 3,3400 11,7879 3,3400 3,3313 3,1730DN25 - 1" 5,0000 17,6465 5,0000 4,9870 4,7500DN32 - 5/4" 8,0000 28,2344 8,0000 7,9792 7,6000DN40 - 6/4" 13,3200 47,0103 13,3200 13,2854 12,6540DN50 20,0000 70,5860 20,0000 19,9480 19,0000DN80 66,6600 235,2631 66,6600 66,4867 63,3270DN100 100,0000 352,9300 100,0000 99,7400 95,0000DN150 200,0000 705,8600 200,0000 199,4800 190,0000 Tabela št. 3/13: Trenutno veljavne cene vodarine brez DDV za občino Ilirska Bistrica (v upravljanju

Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.)

EUR/m3

voda 1,4000

Tabela št. 3/14: Trenutno veljavne cene števčnine brez DDV za občino Ilirska Bistrica (v upravljanju Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.)

Dimenzija vodomera EUR/mesecDN13 1,2000DN20 2,0000DN25 3,0000DN30 4,8000DN40 8,0000DN50 12,0000DN80 40,0000DN100 60,0000 Tabela št. 3/15: Trenutno veljavne cene omrežnine brez DDV za občino Ilirska Bistrica (v upravljanju

Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.)

gospodinjstvo gospodarstvo

DN13 2,7350 5,4700DN20 4,5700 9,1400DN25 6,8350 13,6700DN30 10,9400 21,8800DN40 18,2450 63,4900DN50 27,3500 54,7000DN80 91,6600 182,3200DN100 136,7500 273,5000

EUR/mesecDimenzija vodomera



Tabela št. 3/16: Trenutno veljavne cene vodarine brez DDV za obalne občine (v upravljanju Rižanski vodovod Koper d.o.o.)

Voda Vodno povračilo Skupaj

MOK EUR/m3 EUR/m4

Gospodinjstvo - s kanalščino 0,8160 0,0922 0,9082 - brez kanalščine 0,8160 0,0922 0,9082 - z lastno ČN 0,8160 0,0922 0,9082

Ostalo (negospod. nameni) - s kanalščino 1,3803 0,0922 1,4725 - brez kanalščine 1,3803 0,0922 1,4725 - z lastno ČN 1,3803 0,0922 1,4725

IZOLA EUR/m3 EUR/m4



PIRAN EUR/m3 EUR/m4



Oskrba s pitno vodo

Tabela št. 3/17: Trenutno veljavne cene vzdrževalnine brez DDV za obalne občine (v upravljanju Rižanski vodovod Koper d.o.o.)

Dimenzija vodomera EUR/dan

DN13 0,1155DN20 0,1155DN25 0,4617DN32 0,4617DN40 0,7695DN50 1,1543DN80 1,5340DN100 2,3009DN150 5,7523

Vzdrževalnina

V naslednji tabeli so prikazane trenutne (povprečne) cene ter predvidene povprečne cene po zaključku investicije.



Tabela št. 3/18: Prikaz nove ocenjene povprečne cene opravljanja storitve oskrbe s pitno vodo po zaključku investicije, obstoječe (povprečne) cene in razlika

VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2

EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3 EUR/m3

Nova povprečna cena za ekonomsko dobo (2016-2040) brez amortizacije 1,0024 1,0024 1,5574 1,5574 0,4610 0,4610

Obstoječa (povprečna) cena1,1068 1,1068 1,4000 1,4000 0,5241 0,5241

Razlika nove (povprečne) cene in obstoječe povprečne cene -0,1044 -0,1044 0,1574 0,1574 -0,0632 -0,0632

Ilirska Bistrica Obala (nakup tuje vode)Kras

Izračuni novih povprečnih cen so prikazani v poglavju št. 4.3.4 oblikovanja novih cen.



4 ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI TER IZRAČUNI UČINKOVITOSTI ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE

4.1 OPIS VARIANT

4.1.1 Varianta »brez« investicije

Območje slovenske Istre in kraškega zaledja je pomembna razvojna regija Slovenije, ki se vseskozi sooča s problemom zagotavljanja zadostnih količin pitne vode. Problematika pomanjkanja pitne vode je posebej pereča v sušnih obdobjih, ki praviloma sovpadajo s turistično sezono, ko se potrebe po pitni vodi bistveno povečajo. Območje slovenske Istre in kraškega zaledja predstavlja največje vododeficitarno območje v Sloveniji. Trenutno se Obala precejšen del oskrbuje iz vodnega vira Gradole v R Hrvaški. Obstaja Pogodba o dobavi vode iz Hrvaške s komunalnim podjetjem Istarski vodovod, ki predvideva prodajo 200l/s, letno najmanj 500.000 m3, izjemoma manj). To je pogodba komercialne narave med dvema komunalnima podjetjema, ki ne zagotavlja dolgoročne oskrbe s pitno vodo, saj se tudi potrebe po vodi na območju hrvaške Istre povečujejo glede na razvoj turizma. Usmeritev Ministrstva za okolje in prostor RS je v zagotavljanju samoskrbe s pitno vodo iz vodnih virov na ozemlju Republike Slovenije. Situacija »brez« investicije bi pomenila odvisnost od druge države na enem od strateških področij, kot je oskrba s pitno vodo. Določena področja na obravnavanem območju še niso povezana na sistem javnega vodovoda, ampak se oskrbujejo izključno iz nezadostnih in zdravstveno neustreznih lokalnih vodnih virov, redko namenjenih več kot enemu naselju. (Vrhe, Brkini, kraj Senadolice). Zastarelost cevovodov povzroča precejšnje vodne izgube in s tem neracionalno rabo vodnih virov ter višje stroške upravljanja vodovodnih sistemov. Izbira variante »brez investicije« bi privedla do še bistvenega poslabšanja stanja, kar pa je nesprejemljivo za tamkajšnje prebivalce in turiste ter cilje obravnavanega področja po razvoju. Izgradnja ustrezne vodovodne infrastrukture na območju zalednega Krasa, Brkinov, Občine Ilirska Bistrica in Obale je širšega družbenega pomena, ki jo narekuje Nacionalni program varstva okolja (NPVO) ter ostali zakonski akti, ki urejajo varstvo okolja, in je v skladu z razvojno politiko Republike Slovenije. Lahko zaključimo, da je varianta »brez« investicije nesprejemljiva, saj bi pomenila nazadovanje območja v širšem družbenem pomenu.

4.1.2 Varianta »z« investicijo

4.1.2.1 Predhodno analizirane variante

Kot že v uvodu navedeno, so se z reševanjem problematike pomanjkanja vode na območju Obale začeli ukvarjati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat do danes je bilo zamišljenih in na različnih nivojih obdelanih kar 8 strateških variant, katerih rešitve so bile usmerjene predvsem v iskanje dodatnega vodnega vira za zagotavljanje dolgoročne varne oskrbe s pitno vodo območja Obale.



Obdelane so bile sledeče strateške variante:

• Varianta 1: Dovod vode iz vodnega vira Malni na Planinskem polju

• Varianta 2: Dovod vode iz vodnega vira Brestovice in Ilirska Bistrica

• Varianta 3: Dovod vode iz obstoječih akumulacij Mole in Klivnika

• Varianta 4: Akumulacija Kubed na Rižani

• Varianta 5: Akumulacija Pinjevec na Dragonji

• Varianta 6: Akumulacija Padež

• Varianta 7: Dovod vode iz Italije

• Varianta 8: Desalinizacija morske vode

Varianta 7 je bila zavržena zaradi premajhne razpoložljive količine vode, medtem ko je bila varianta 8 zavržena zato, ker bi bila taka varianta za Slovenijo predraga oziroma ekonomsko neupravičena, ker imamo na voljo dovolj virov sladke vode. Preostalih 6 variant je bilo v DIIP-u točkovanih glede na sledeča merila:

- finančna merila, - razvojna merila, - usklajenost z regulativo.

Investicijske vrednosti so bile povzete iz predhodno navedene dokumentacije za posamezno varianto in iz dokumentov, ki jih je posredoval Rižanski vodovod. Vendar je potrebno opozoriti, da so navedene variante obdelane na zelo različnih nivojih dokumentacije. Poleg tega so bile tudi predpostavke oziroma izhodišča za posamezno varianto precej različna, predvsem v smislu potrebnih količin vode za Obalo, saj so se predvidevanja po le-teh skozi različna časovna obdobja spreminjala, predvsem v smeri padanja porabe vode. Zaradi navedenih razlogov so na podlagi obstoječe dokumentacije variante med sabo težko primerljive. Za potrebe točkovanja so bile variante normirane na enako potrebno kapaciteto, to je 300l/s, zato je zanesljivost predstavljenih podatkov v rangu ± 30%. Razvojni kriteriji so bili ocenjeni na način:

• izboljšanje varnosti in zanesljivosti sistemov: 20 točk za variante, ki predvidevajo tri vodne vire za celotno obravnavano področje,

• ohranitev krajine in kulturne dediščine: 10 točk - izvir, 0 točk - akumulacija • ohranjanje vodnega režima: 0 točk za variante, ki povzročijo bistveno spremembo

hidrološkega režima v poletnih mesecih Pri kriteriju »usklajenost z regulativo« so bile z oznako »-» izločene variante, ki jih veljavna zakonodaja in podzakonski akti ne dovoljujejo.

Iz spodnje preglednice je razvidna primerjava variant s točkovanjem.



Tabela št. 4/1: Primerjava variant s točkovanjem

1 2 3 4 5 6

DELEŽ MalniBrestovica in Ilirska Bistrica

Klivnik Mola

Kubed Pinjevec Padež

I. Finančna merila 60%investicijska vrednost [mio €] 30% 40 16 35 25 48 38

št. točk 12 30 14 19 10 13

Investicjski in operativni stroški na enoto mere [€/l/s] 30% 104.000 53.333 90.000 79.360 127.400 86.250št. točk 15 30 18 20 13 19

II. Razvojna merila 40%izboljšanje varnosti in zasnesljivosti sistemov 20% 20 20 20 0 0 20

ohranitev krajine in kulturne dediščine 10% 10 10 0 0 0 0ohranjanje vodnega režima 10% 0 10 0 10 10 10

III. Usklajenost z regulativo * +/- - + - - - +

SKUPAJ ŠT. TOČK 57 100 51 49 33 61

VARIANTE

Merila

* V kolikor ima varianta -, se izloči in je pobarvana rumeno.

Tabela št. 4/2: Rangiranje variant

VARIANTA ŠT. TOČK RANG 2. Brestovica in Ilirska Bistrica 100 1 6. Padež 61 2 1. Malni 57 3 3. Klivnik Mola 51 4 4. Kubed 49 5 5. Pinjevec 33 6

Iz zgornjih tabel je razvidno: • da štiri od obravnavanih šestih variant odpadejo za nadaljnjo obravnavo, saj niso

usklajene z veljavnimi regulativami, poleg tega pa dosegajo nizko število točk v medsebojni primerjavi variant;

• da je daleč najustreznejša za nadaljnjo obdelavo varianta 2 - Brestovica in Ilirska Bistrica, ki za več kot 60% presega drugo uvrščeno varianto v skupnem številu točk.

Potrebno je poudariti, da gre pri vseh zgoraj opisanih variantah za strateške variante, katerih rešitve so usmerjene predvsem v iskanje dodatnega vodnega vira za zagotavljanje dolgoročne varne oskrbe s pitno vodo območja Obale. Sama po sebi pa nobena od zgoraj navedenih variant ne dosega vseh ciljev projekta, saj ne predvideva dograditve vodovodnega sistema na območja, ki še niso oskrbovana s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (Vrhe, Brkini - cca. 1.000 prebivalcev), in ne rešuje hidravličnih problemov na obstoječih cevovodih na območju Krasa in Ilirske Bistrice. Celovito rešitev za dosego vseh ciljev projekta ponuja strateška varianta 2 - Dovod vode iz vodnega vira Brestovice in Ilirska Bistrica (ki sama že rešuje tudi problematiko hidravlične neustreznosti na transportnih cevovodih), nadgrajena z investicijami v izgradnjo vodovoda za priključitev področji Vrhe in Brkini na javni vodovodni sistem in investicijami za izboljšanje hidravličnih razmer na najbolj neustreznih obstoječih primarnih in sekundarnih cevovodih na področju Krasa in Ilirske Bistrice. Nadgrajena strateška varianta 2 iz DIIP-a daje ustrezne rešitve ureditve varne in zanesljive vodooskrbe na področju Obale, Krasa in Ilirske Bistrice za obdobje vsaj naslednjih 30 let z



relativno nizkimi investicijskimi stroški, najmanjšim vplivom na okolje in je med vsemi primerjanimi variantami najhitreje izvedljiva. Nadgrajena strateška varianta 2 iz DIIP-a daje sledeče rezultate:

� povezavo treh vodnih sistemov v skupen oskrbovalni sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo ter s tem zagotovitev varne in trajnostne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in večje ekonomičnosti obratovanja,

� zagotovitev zadostnih količin neoporečne pitne vode za območje Obale tudi v hidrološko neugodnih pogojih za nadaljnjih 30 let,

� priključitev dodatnih 660 prebivalcev na javni vodovodni sistem, � hidravlično izboljšavo najbolj neustreznih obstoječih vodovodnih odsekov na kraškem in

ilirskobistriškem vodovodnem sistemu, � izkoriščenost obstoječih vodnih virov, objektov in cevovodov v največji možni meri, kar

med drugim pomeni, da bodo želeni rezultati doseženi najprej in predvsem z najnižjo investicijsko vrednostjo.

Navedena varianta dopušča tudi možnost razširitve z dodatnim vodnim virom v primeru, da se bo v prihodnosti izkazala potreba po tem.

4.1.2.2 Varianti 1 in 2, analizirani v tem dokumentu

Na podlagi vsega zgoraj predstavljenega je v nadaljevanju tega dokumenta podrobneje analizirana nadgrajena strateška varianta 2, ki je v tem dokumentu predstavljena kot varianta 2. Poleg variante 2 obravnava predinvesticijska zasnova tudi varianto 1, ki se v primerjavi z varianto 2 razlikuje le v tehnični rešitvi na odseku vodovoda Križ – Planina (1a-2-1). V nadaljevanju navajamo kratek opis investicij.

SPLOŠNO

Končni cilj tega projekta je zagotoviti izgradnjo novih vodovodov na območjih z lokalnimi vodovodi s priključitvijo dodatnih 660 prebivalcev na javni vodovod ter izvesti hidravlične izboljšave na obstoječem neustreznem primarnem in sekundarnem vodovodnem omrežju. Z nekaj povečavami dimenzij transportnega cevovoda in izgradnjo nekaterih objektov na njem bo nastala možnost za dovajanje Obali dodatne količine pitne vode. Predvideni ukrepi bodo zagotovili zadostne kapacitete za nadomestitev vodnega vira oziroma sedanje dodatne oskrbe s pitno vodo z območja Hrvaške.

Dodatne kapacitete vode za Obalo se zagotavlja iz dveh vodnih virov in sicer iz vodnega vira Klariči in vodnega vira Bistrica.

Vodni vir Klariči trenutno zagotavlja količino vode 205 l/s. Z inštalacijo dodatne nove črpalne opreme s kapaciteto 95 l/s, se bo zagotovila skupna kapaciteta 300 l/s. Sočasno je predvidena tudi delna obnova obstoječih transportnih cevovodov in spremljajočih objektov za transportiranje dodatnih količin pitne vode.

Vodni vir Bistrica zagotavlja količino vode 150 l/s. Z izgradnjo novega transportnega cevovoda vse do območja Rodika se poveča prenešena količina iz sedanjih 10 l/s na 70 l/s.

Obdelava projekta se zaključi pri vodohranu Rodik 2, kjer se združita cevovoda iz obeh vodnih virov. Od tu naprej se vodo proti Obali vodi po obstoječem cevovodu, ki ima zadostno kapaciteto.



Projekt torej vključuje posege na vodnih virih in transportnih cevovodih ter primarne in sekundarne cevovode na območju občin na področju Krasa in občine Ilirska Bistrica.

Obstoječi primarni in sekundarni vodovodi na območju Krasa in občine Ilirska Bistrica so na posameznih odsekih/območjih nezadostni in dotrajani, zato se pojavljajo velike izgube, ki vplivajo na zagotavljanje zadostne kapacitete vode.

Terenske razmere na obravnavanem območju ne dopuščajo razvijanja več variant poteka cevovodov. Variante so možne le odseku vodovoda na območju občine Sežana. Opomba: Kjer se v besedilu dokumenta pri opisu investicij (objektov) pojavlja izraz nadgradnja oz. rekonstrukcija, se izraz nanaša oziroma pomeni izboljšavo objekta v smislu spreminjanja tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanja spremenjenim potrebam zaradi hidravličnih izboljšav vodovodnih sistemov.

OPIS INVESTICIJ

• Izgradnja ali rekonstrukcija primarnih in sekundarnih cevovodov in objektov: A. Občina Sežana

A-6 Cevovod Križ – R Tomajski Govc – Medvejek – Križ – Tomaj – Dutovlje – Kopriva: Odcep Križ – vodohran tomajski Govc – vodovod za Vrhovlje Predvidena je novogradnja Cevovoda Križ – do vodohrana Tomajski Govc – vodovod za Vrhovlje, ki bo služil za oskrbo območja Križ – Dutovlje – Kopriva in Križ – Štorje ter bo dodatno preko obstoječega cevovoda Sežana – Vrhovlje zagotavljal tudi potencialno dodatno rezervno oskrbo mesta Sežana.

A-6-2: Vodovod Globoka dolina – VH Tomajski Govc Zaradi povečanja kapacitet transportnega cevovoda Klariči – Rodik in predvidenega vodohrana Tomajski Govc volumna 1.000 m3 na koti. 416,00m.n.v., je potrebno od transportnega cevovoda v Globoki dolini do VH Tomajski Govc položiti dvojni cevovod DN250. Cevovod bo napajal omenjeni vodohran, povratni cevovod bo napajal vasi v smereh Križ – Kopriva, Križ – Majcni – Štjak. Cevovod poteka preko gozdnih površin in v javni poti. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 250mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.600m.

A-6-3: VH Tomajski Govc – Cevovod za Vrhovlje Od odcepa za predvideni vodohran Tomajski Govc se v smeri proti Vrhoveljski cesti položi cevovod. Cevovod poteka v javni poti ter se zaključi z navezavo na obstoječi cevovod PE 160, ki služi za vodo oskrbo vasi Vrhovlje, Voglje in Dol pri Vogljah ter kamnoloma in separacije. Cevovod NL160 lahko služi tudi kot rezervo napajanje za mesto Sežana. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 700m.



A-7 Cevovod Križ – R Tomajski Govc – Medvejek – Križ – Tomaj – Dutovlje –Kopriva: Vodovod Križ – Tomaj - Dutovlje Gre za zamenjavo cevovoda Križ - Tomaj – Dutovlje, ki predstavlja hidravlično izboljšavo in prilagajanje spremenjenim in povečanim potrebam po vodooskrbi.

A-7-1: Križ –Tomaj – Dutovlje – Klepčič – Godnje V sklopu rekonstrukcije vodovoda v vasi Križ se izvede nov priključni jašek. Nov cevovod se od tukaj nadaljuje in poteka delno v makadamski cesti, delno v cesti Križ - Dutovlje. Trasa cevovoda poteka nato med vinogradi po makadamski poti proti naselju Tomaj. Na avtobusnem postajališču v naselju Tomaj se predvidi reducirna postaja »Tomaj 1«. V tej točki se ločita dve veji in sicer ena veja, katere tlak ni reduciran (kota Tomajski-Govc 416,00 m.n.v.), ki napaja višje ležeče dele vasi Tomaj, ter reducirana veja, ki napaja nižje ležeče dele vasi Tomaj. Zaradi ločitve tlačnih con v naselju Tomaj so potrebne tudi predelave razdelilnega omrežja. Od reducirne postaje »Tomaj 1« poteka cevovod v desnem smernem vozišču ceste Tomaj-Dutovlje, mimo pokopališča v Tomaju ter se nato ponovno spusti v cesto Tomaj – Dutovlje, mimo Godenj do Dutovelj, kjer se priključi na predviden odcep NL125 (A-7-2). Na trasi sta predvideni dve reducirni postaji in sicer postaja »Tomaj 2«, ki zagotavlja ustrezen tlak v višjih delih naselja Dutovlje, ter priključek za Godnje z reducirno postajo »Godnje«, ki zagotavlja ustrezen tlak za vasi Godnje in Kreplje. Zaradi spremenjenih tlačnih razmer se izvede dodatno reducirno postajo v vasi Kreplje, ki zagotavlja ustrezen tlak v vasi Kreplje. V Dutovljah je predvidena reducirna postaja »Dutovlje 1«, ki zagotavlja ustrezen tlak za nižje ležeče dele vasi Dutovlje v smeri proti Krepljam. Zaradi izključitve starega cevovoda iz omrežja je potrebno v vasi Dutovlje rekonstruirati posamezne dele vodovodnega omrežja, da lahko tako zagotovimo nemoteno vodooskrbo za objekte, ki so bili priključeni na staro omrežje. V trasah, kje potekajo predvideni novi cevovodi in delne rekonstrukcije omrežja, se obnovijo tudi vodovodni priključki. Trasa cevovoda poteka od trga v Dutovljah po cesti v smeri proti Komnu ter nato po makadamskih poteh do obstoječe reducirne postaje »Klepčič«. Nov cevovod NL150 prečka enotirno železnico Sežana – Nova Gorica. V Dutovljah je predvidena reducirna postaja »Dutovlje 2«, ki zagotavlja ustrezen tlak za nižje ležeče dele vasi Dutovlje oz. za odsek A-7-2 (Dutovlje – OŠ Dutovlje). Reducirna postaja »Dutovlje 2« je izvedena tako, da je možen by-pass mimo regulatorja tlaka in je tako omogočena zasilna vodooskrba do reducirne postaje »Tomaj 2«. Kot rezervno napajanje v primeru okvare se predvidi napajanje iz magistralnega cevovoda JE500. Na predvidenem odcepu se izvede odcepni jašek z reducirno postajo »Debela stena«, ki zagotavlja vodooskrbo na omrežju do reducirne postaje »Tomaj 2«. Cevovod se priključi na odsek »Dutovlje – Klepčič«. Ta odsek se uporabi kot rezervno napajanje in je izveden tako, da je možna izvedba dezinfekcije cevovoda pred uporabo brez posegov v ostale delujoče vodovodne sisteme. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 150 mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 5.120 m.

A-7-2: Dutovlje – OŠ Dutovlje Zaradi dotrajanosti in premajhne zmogljivosti obstoječega omrežja se predvidi delna rekonstrukcija ter izgradnja novega omrežja DN125 od reducirne postaje »Dutovlje 2« na



cevovodu A-7-1 do osnovne šole Dutovlje. Trasa cevovoda poteka v desnem smernem vozišču ceste Dutovlje-Štanjel. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 560 m. A-8 Cevovod Križ – R Tomajski Govc – Medvejek – Križ – Tomaj – Dutovlje – Kopriva:

Vodovod Kosovelje Gre za zamenjavo cevovoda, ki predstavlja hidravlično izboljšavo in prilagajanje spremenjenim in povečanim potrebam po vodooskrbi.

A-8-1: Odcep Kosovelje – Kosovelje Trasa novega cevovoda poteka preko javnih površin in ne sledi poteku obstoječega cevovoda. Cevovod se prične v že izvedenem odcepnem jašku na transportnem cevovodu JE500 lociranim ob dostopni cesti za Kosovelje, cca. 110m od križišča za naselje. Trasa nato sledi poteku ceste in se zaključi na trgu sredi naselja z navezavo na razdelilno omrežje preseka d=40-50mm iz polietilena. A-10 Vodovod RO Žirje Gre za zamenjavo cevovoda, ki predstavlja hidravlično izboljšavo in prilagajanje spremenjenim in povečanim potrebam po vodooskrbi.

A-10-1: RO Žirje Za glavni napajalni cevovod se predvidi vgradnja cevi iz nodularne litine (C40), preseka 100mm. Dolžina odseka je cca. 600m. Trasa novega napajalnega cevovoda poteka preko javnih površin in le deloma sledi poteku obstoječega cevovoda. Cevovod se prične v jašku na začetku vasi in poteka po obstoječi trasi skozi naselje. A-11 Cevovod Sežana – odcep Dane – Šmarje

Cevovod Sežana - odcep Dane + odcep Dane – Šmarje: Služi vodooskrbi naselij Dane in Šmarje, ki se bo zagotavljala preko obstoječih rezervoarskih kapacitet mesta Sežana, s čemer bo naseljema zagotovljena večja avtonomija ob izpadu transportnega cevovoda, na katerega sta sedaj neposredno priključena.



A-11-1: Sežana – odcep Dane + Dane – Šmarje Od obstoječega vodovoda NL DN 250mm na Trgu 28. avgusta v Sežani bo do odcepa za vas Dane pri Sežani vgrajena cev iz nodularne litine (C40) premera 150 mm, dolžine cca. 850 m in naprej do Šmarij pri Sežani premera 125 mm, dolžine cca. 1.180 m. Od obstoječega vodovodnega jaška v ulici Trg 28. Avgusta v Sežani (pri Veterinarski postaji) bo primarni cevovod iz NL150 vgrajen po opuščeni asfaltirani cesti. Od konca asfaltirane ceste bo cevovod speljan do regionalne ceste R2-446 Sežana - Divača. Na odseku od regionalne ceste R2-446 bo do novega AB jaška pri Šmarjah pri Sežani primarni cevovod potekal vzporedno s transportnim cevovodom (1a-2-1). A-12 Vodovod Senadole - Senadolice

Cevovod Senadole – Senadolice je nov priključni cevovod za 8 hiš naselja Senadolice, ki še nima vode.

A-12-1: Senadole – Senadolice Projekt obsega izgradnjo priključnega cevovoda PE 90 od vasi Senadole do vasi Senadolice. V vasi Senadole se cevovod priključi v jašku na obstoječi cevovod PE 90. Predvidena je vgradnja cevi iz polietilena PE80, PN 12,5bar. Dolžina odseka je cca. 3.320m. A-14 Vodovod Vrabče – Razguri – Sela - Stomaž

Cevovod R Vrabče - odcep Razguri - Razguri - Sela nadomešča lokalno vodooskrbo iz sistemov Razguri in Sela – Stomaž.

A-14-1: VH Vrabče – odcep Razguri – VH Razguri V okviru trenutne izgradnje vodovoda za Vrhe, je predvidena izgradnja tlačnega cevovoda NL100 od vodohrana Griže (395,00 m.n.v.) do vodohrana Veliko Polje (620,00 m.n.v.). Predviden vodohran Veliko Polje je izveden iz dveh vodnih celic in zagotavlja nemoteno oskrbo s sanitarno in požarno vodo večini vasi na oskrbovanem območju. Iz vodohrana Veliko Polje poteka cevovod NL125 do obstoječega vodohrana Vrabče. Projektirani cevovod (A-14-4) se naveže na obstoječi cevovod pred vodohranom Vrabče (532,55 m.n.v.), ki se opusti. Namesto njega se predvidi nov raztežilnik Vrabče volumna 4m3 (A-14-4) na koti 548,55 m.n.v. Nov raztežilnik zagotavlja ustrezen tlak za vas Vrabče. Od vasi Vrabče do križišča za vas Razguri poteka cevovod NL125 v bankini na desni strani vozišča gledano v smeri Vrabče - Štjak. Na križišču za Razguri se predvidi odcep do vodohrana Razguri ter odcep za Štjak. Od križišča za Razguri do vodohrana Razguri poteka cevovod v levem robu cestišča gledano v smeri proti vasi Razguri. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 2.430 m.



A-14-2: Vodohran Razguri Na trasi Križišče Razguri – Razguri je predviden vodohran volumna 60m3. Vodohran je izveden v AB izvedbi ter vkopan oz. zasut z drobnim materialom v debelini vsaj 60cm.

V vodohranu je predviden tudi prenos podatkov v centralni nadzorni sistem distributerja po specifikaciji distributerja. Vsa elektroinstalacije je izvedena s solarnim napajanjem. Protipožarno vodo se zagotavlja iz vodohranov Veliko Polje (200m3), Štjak (120m3) in Razguri (60m3). A-14-3: VH Razguri – Sela – Stomaž Iz vodohrana Razguri volumna 60m3, ki je na koti 538,44 m.n.v., poteka cevovod v levem robu cestišča skozi vas Razguri do raztežilnika Sela volumna 4m3 (A-14-5), ki je na koti 450,70 m.n.v.. Predvidena je delna rekonstrukcija razdelilnega omrežja in hišnih priključkov v vasi Razguri. Od raztežilnika Sela poteka cevovod NL100 v gozdni poti do križišča za Stomaž, tam je predviden jašek za bodoče nadaljevanje trase proti vasi Stomaž in od tu se nadaljuje po levem robu cestišča, preko mostu, do obstoječega vodohrana Sela-Stomaž. Na cesti se mimo vodohrana izvede priklop na omrežji za vas Sela in vas Stomaž. Vodohran Sela-Stomaž se opusti. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.650 m.

A-14-4: Raztežilnik Vrabče

Nad vasjo Vrabče je predviden raztežilnik volumna 4m3.

A-14-5: Raztežilnik Sela Nad vasjo Sela je predviden raztežilnik volumna 4m3. A-15 Vodovod odcep za Razguri – R Štjak

Cevovod Odcep za Razguri - R Štjak je nov priključni cevovod in poveže na javni vodovodni sistem še dva zaselka ter lokalni vodovodni sistem Štjak – Selo – Ravnje (87 novih priključkov).

A-15-1: Odcep Razguri – VH Štjak Na križišču za Razguri se iz cevovoda A-14-1: VH Vrabče – odcep Razguri – VH Razguri odcepi cevovod, ki vodi do vodohrana Štjak. Od križišča Razguri do vodohrana Štjak poteka cevovod NL100 v desnem robu cestišča. Na cesti pred vodohranom Štjak prečka cestišče ter se nadaljuje po kolovozu do vodohrana Štjak volumna 120m3 na koti 536,00 m.n.v. Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 2.990 m. V vodohranu Štjak se izvede rekonstrukcija vseh vodovodnih armatur. Prav tako se uredi prenos podatkov po specifikaciji distributerja vode.



A-15-2: Odcep Gradišče – Gradišče pri Štjaku

Na cevovodu Odcep Razguri – VH Štjak se predvidi odcep za naselje Gradišče pri Štjaku. Trasa sledi cestni povezavi v naselje. Predvidena je vgradnja cevi iz nodularne litine (C40) notranjega preseka 80mm. Dolžina odseka je cca. 100 m.

A-15-3: Hidropostaja Gradišče pri Štjaku Zaradi prenizkega tlaka v omrežju naselja Gradišče pri Štjaku, se postavi hidropostaja kapacitete 3 l/s. Tlak v omrežju naselja naj ne bo manjši od 3,5 bar. A-16 Vodovod R Štjak – Štjak

Do vasi Štjak bo zamenjan hidravlično poddimenzioniran priključni vodovod.

A-16-1: VH Štjak – Štjak Iz vodohrana Štjak vodi cevovod NL100 v smeri naselja Štjak. Na križišču za Dolenje se izvede priklop na obstoječi odcep DN80 za VH Dolenje. Nato cevovod NL100 poteka v levi bankini cestišča gledano v smeri proti Štjaku. Cevovod se naveže na obstoječ cevovod NL100 ob pokopališču na začetku naselja Štjak. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 400m.



Tabela št. 4/3: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih objektov oziroma cevovodov v Občini Sežana

Šifr

a

Ime

od

seka

mat

eria

l

ob

sto

ječe

količ

ina

ob

sto

ječe

l/s

ob

sto

ječe

mat

eria

l

pre

dvi

de

no

količ

ina

pre

dvi

de

no

l/s

pre

dvi

de

no

A-6-2 Globoka dolina - VH Tomajski Govc 0 0 NL 250 30

A-6-3 VH Tomajski Govc - cevovod za Vrhovlje 0 0 NL 200 20

A-7-1 Križ - Tomaj - Dutovlje - Klepčič - Godnje

JE 125 10 NL 150 20

A-7-2 Dutovlje - OŠ Dutovlje 0 0 NL 125 15

A-8-1 Odcep Kosovelje - Kosovelje PE 63 4 NL 100 10

A-10-1 RO Žirje PE 90 7 NL 100 10

A-11-1 Sežana - odcep Dane + Dane - Šmarje PVC 125 10 NL 150 12

PVC 125 10 NL 125 12

A-12-1 Senadole - Senadolice 0 0 PE 90 10

A-14-1 VH Vrabče - odcep Razguri - VH Razguri 0 0 NL 125 20

A-14-2 Vodohran Razguri 0 60

A-14-3 VH Razguri - Sela - Stomaž 0 0 NL 100 15

A-14-4 Raztežilnik Vrabče 0 4

A-14-5 Raztežilnik Sela 0 4

A-15-1 odcep Razguri - VH Štjak 0 0 NL 100 15

A-15-2 Odcep Gradišče - Gradišče pri Štjaku 0 0 NL 80 10

A-15-3 Hidropostaja Gradišče pri Štjaku 0 10

A-16-1 VH Štjak - Štjak AC 90 6 NL 100 10 B. Občina Komen

B-17 Vodovod Lipa 1 – RT Rubije - Komen

Vodovod R Lipa 1 - RT Rubije – Komen pomeni zamenjavo starega cevovoda za boljše hidravlične razmere sistema cevovoda do vasi Šibelje in Komna (vključno s sanacijo rezervoarja Lipa 1).

B-17-1: Vodohran Lipa I Zaradi predvidenih novih dotočnih in iztočnih cevi spremenjenega preseka se predvidi zamenjava vodovodnih armatur. Obnovi se tudi notranje in zunanje površine konstrukcije objekta ter uredi okolico vodohrana.

B-17-2: VH Lipa I – VH Lipa II Predvidi se vgradnja novih vodovodnih cevi notranjega preseka 200 mm iz vodohrana Lipa II do vodohrana Lipa I. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 160m.



Trasa novega cevovoda je predvidena na vzporednem poteku z obstoječim cevovodom.

B-17-3: VH Lipa 1 – RT Škrbina – RT Rubije Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 3.310 m. Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda. Na trasi je predviden odcep za raztežilnik Škrbina. Trasa se zaključi z navezavo na vodohran Rubije.

B-17-4: RT Rubije – Komen Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.910 m. Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda. B-18 Vodovod odcep za Sveto – Ivanji Grad – Zagrajec

Gre za zamenjavo starega, hidravljično nezadostnega cevovoda, ki se odcepi iz cevovoda Lipa 1 - Komen.

B-18-1: RT Rubije – Sveto – odcep Preserje Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.665 m. Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda.

B-18-2: Odcep Preserje – Ivanji Grad Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.855 m. Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda.

B-18-3: RO Sveto Zaradi spremembe trase novega cevovoda skozi naselje oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja naselja Sveto. Uporabi se cevi iz polietilena PE80, PN 12,5bar, d110. Dolžina odseka je cca. 380 m Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in sledi cestnim povezavam v naselju.



B-18-4: Raztežilnik Zagrajec Raztežilnik je namenjen zniževanju tlaka v naselju Zagrajec in deloma kot akumulacija za potrebe zagotavljanja požarne vode. Vodohran se locira na parceli 404, k.o. Ivanji Grad, severo-vzhodno od naselja Zagrajec. Predvidena kota preliva naj bo 344 m.n.v., kapaciteta vodohrana pa 30 m3. Dotok / iztok v vodohran se vrši preko cevovoda RT Zagrajec – Zagrajec (B-18-5).

B-18-5: RT Zagrajec – Zagrajec Predvidi se vgradnja cevi dotočnega in iztočnega cevovoda za vodohran Zagrajec. Dotočna cev je iz nodularne litine (C40), preseka 100 mm, za iztočno cev se uporabi cevi iz nodularne litine (C40), preseka 100 mm. Dolžina dotočnega cevovoda je cca. 135 m, dolžina iztočnega pa cca. 200 m. Trasa iztočnega cevovoda poteka v večji meri vzporedno z dotočnim. Trasa cevovoda poteka preko gozdnih površin. B-19 Vodovod Komen – Volčji Grad

Gre za zamenjavo hidravlično neustreznega (premajhna pretočnost) starega cevovoda.

B-19-1: Komen – Volčji Grad Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.700 m. Trasa novega cevovoda je predvidena večinoma v javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda.

B-19-2: Nadrožica – Gorjansko Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.610 m. Trasa novega cevovoda je predvidena večinoma v javnih površinah in v večji meri sledi poteku obstoječega cevovoda.

B-19-3: RO Volčji Grad Zaradi spremembe trase novega cevovoda skozi naselje oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja naselja Volčji Grad. Predvidena je vgradnja cevi iz polietilena PE80, PN 12,5bar, d110. Dolžina odseka je cca. 150m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in sledi cestnim povezavam v naselju.



B-19-4: RO Gorjansko Zaradi spremembe trase novega cevovoda skozi naselje oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja naselja Gorjansko. Predvidena je vgradnja cevi iz polietilena PE80, PN 12,5bar, d110. Dolžina odseka je cca. 400m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in sledi cestnim povezavam v naselju. B-20 Vodovod Branica

Gre za zamenjavo hidravlično neustreznega (premajhna pretočnost) starega cevovoda.

B-20-1: Večkoti – Dolanci Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.160m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda. B-21 Vodovod Brestovica pri Komnu: ČP Možci

Gre za ureditev hidravličnih razmer v gornjem delu Brestovice .

B-21-1: ČRP Možci Črpališče se locira v zaselku Mohorini na vzhodnem delu naselja Brestovica. Objekt se napaja iz cevovoda PE 63mm, ki se nadaljuje iz črpališča v smeri vzhoda. Črpališče je predvideno kapacitete 1 l/s pri tlaku 5,5 bara. B-22 Vodovod Brestovica pri Komnu: Povratni cevovod Sela - Brestovica

Gre za zamenjavo hidravlično nezadostnega starega priključnega cevovoda zaradi povečanja porabe vode.

B-22-1: Vodarna Sela – Brestovica V delu trase se obnovi cevovod iz vodarne Sela na Krasu proti vasi Brestovica. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 660m. Trasa novega cevovoda je predvidena vzporedno z obstoječim cevovodom. Na trasi sta za zniževanje tlaka v sistemu in hitrosti medija v cevovodu urejena dva raztežilnika (V= 4m3), ki ju je potrebno priključiti.



B-23 Vodovod stari Štanjel

Gre za gradnjo novega rezervoarja v starem naselju Štanjel za potrebe vasi Štanjel (stara vas) in vasi Kobdilj ter v nadaljevanju priključitve braniškega vodovodnega sistema.

B-23-1: Vodohran/hidropostaja Štanjel Zgraditi je potrebno vodohran Štanjel volumna 120m3 na koti 360 m.n.v.. Za zagotavljanje ustreznih tlačnih razmer v višjih delih Štanjela je v vodohranu predvidena hidropostaja. Tabela št. 4/4: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih objektov oziroma

cevovodov v Občini Komen

Šifr

a

Ime

od

seka

mat

eria

l

ob

sto

ječe

količ

ina

ob

sto

ječe

l/s

ob

sto

ječe

mat

eria

l

pre

dvi

de

no

količ

ina

pre

dvi

de

no

l/s

pre

dvi

den

o

B-17-1 Vodohran Lipa I 1000 1000

B-17-2 VH Lipa I – VH Lipa II JE 150 20 NL 200 30

B-17-3 VH Lipa I - RT Škrbina - RT Rubije AC 175 20 NL 200 30

B-17-4 RT Rubije - Komen PVC 175 20 NL 200 30

B-18-1 RT Rubije - Sveto - odcep Preserje AC 80 5 NL 125 15

B-18-2 Odcep Preserje - Ivanji Grad AC 80 5 NL 100 15

B-18-3 RO Sveto JE 25 1 PE 110 10

B-18-4 Raztežilnik Zagrajec 0 30

B-18-5 RT Zagrajec - Zagrajec 0 0 NL 100 10

B-19-1 Komen - Volčji Grad AC 80 5 NL 150 10

B-19-2 Nadrožica - Gorjansko AC 80 5 NL 125 10

B-19-3 RO Volčji Grad PC 50 2 PE 110 10

B-19-4 RO Gorjansko PE 80 3 PE 110 10

B-20-1 Večkoti - Dolanci AC 50 3 NL 100 10

B-21-1 ČRP Možci 0 0 1 10

B-22-1 Vodarna Sela - Brestovica PE 75 6 NL 100 10

B-23-1 Vodohran/hidropostaja Štanjel 0 0 1 10



C. Občina Divača

C-24 Vodovod Senožeče

Gre za dopolnitev vodooskrbnega sistema Senožeče z manjkajočim rezervoarjem ter zamenjavo delov obstoječega vodovodnega sistema zaradi poddimenzioniranosti starega vodovoda.

C-24-1: Vodohran Razdrto Z izgradnjo vodohrana se zmanjša dolžina tlačnega vodovoda iz črpališča Mlačevo proti vodohranu Senožeče in omogoča rezervne kapacitete za črpanje vode do VH laže (preko ČRP Laže). Predvidena kota preliva naj bo 664 m.n.v., kapaciteta vodohrana pa 250 m3. Dotok v vodohran se vrši preko navezave na obstoječi tlačni cevovod PE110, ki poteka poleg predvidene lokacije vodohrana iz smeri črpališča Mlačevo. Navezavo na obstoječi cevovod se izvede iz cevi notranjega preseka 100 in 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Za potrebe električnega napajanja objekta se predvidi fotovoltaično napajanje.

C-24-3: ČRP Laže – Laže Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.330m. Trasa novega cevovoda večinoma poteka preko zasebnih zemljišč in deloma sledi poteku obstoječega cevovoda. Med objektom črpališča Laže in vodohranom Laže se izvede tudi kabelska kanalizacija za optično povezavo.

C-24-4: Črpališče Laže V črpališču Laže se predvidi zamenjava dotrajanih vodovodnih armatur in črpalk. Predvidi se vgradnja dveh novih črpalk kapacitete 4 l/s. Črpalke morajo premagati višinsko razliko 140 m. Notranji presek izhodnega cevovoda naj bo 80mm. Črpališče se bo napajalo preko cevovoda VH Razdrto – ČRP Laže (C-24-2); NL150. Iztočni cevovod ima oznako C-24-3; NL80.

C-24-5: ČRP Senožeče – VH Senožeče + priključek Senožeče Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100 in 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka NL100 je cca. 260m, odseka NL150 pa cca. 100m. Trasa novega cevovoda poteka preko javnih zemljišč in sledi poteku obstoječega cevovoda.



Med objektom črpališča Senožeče in vodohranom Senožeče se izvede tudi kabelska kanalizacija za EE vod in optično povezavo.

C-24-6: Vodohran Senožeče V vodohranu Senožeče se predvidi rekonstrukcija vodovodnih armatur. Do vodohrana se iz črpališča Senožeče napelje kabelsko kanalizacijo za potrebe telemetrije in električnega napajanja.

Vodohran je potrebno urediti v skladu z zahtevami HACCP.

C-24-7: RO Senožeče Zaradi spremembe trase novega cevovoda skozi naselje oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja naselja Senožeče. Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 600m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in sledi cestnim povezavam v naselju.

C-24-8: Mlačevo – Sušet Predvidi se vgradnja polietilenskih cevi PE75. Cevi se uvleče v obstoječo cev AC150. Istočasno se uvleče še kable za ureditev optične povezave med objektom Mlačevo in objektom zbiralnika Sušet za potrebe telemetrije in električnega napajanja. Uporabi se cevi iz polietilena PE100, PN 16bar, d75. Dolžina odseka je cca. 470m C-25 Vodovod Brkini: Kozjane - Tatre

Gre za navezavo naselja Kozjane, ki se oskrbuje iz lokalnega vodovoda, na javno vodovodno omrežje na Tatrah.

C-25-1: Kozjane – Tatre Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja vodovodnih cevi notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (K9). Dolžina odseka je cca. 2.600m. Predvidena je tudi izgradnja novega raztežilnika RT Kozjane. Trasa novega cevovoda je v največji meri predvidena v javnih površinah. Nad naseljem Tatre se uredi hidropostaja za povečanje tlaka na razdelilnem omrežju naselja Tatre. Raztežilnik Kozjane je pretočnega tipa in je namenjen predvsem zniževanju tlaka v omrežju za potrebe naselja Kozjane. Raztežilnik se locira na parceli 929/2, k.o. Kozjane.



C-26 Vremska dolina - Divača

Gre za izgradnjo manjkajočega rezervoarja ter manjkajočih povezav v okolici Divače.

C-26-2: Dolnje Ležeče – Gradišče pri Divači Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 770m. Trasa novega cevovoda je v največji meri predvidena v javnih površinah.

C-26-3: Vodohran Gradišče pri Divači Zaradi zagotovitve kvalitetne vodne oskrbe in požarne varnosti je nad naseljem Gradišče pri Divači na lokaciji obstoječega raztežilnika predviden vodni rezervoar prostornine V=120m3. Lokacija rezervoarja je na parceli št. 874/1 k.o. Dolnje Ležeče na pobočju griča nad cerkvijo Sv. Helene. Projektiran je v celoti vkopan rezervoar koristne prostornine 120m3. Nahajal se bo na mestu obstoječega raztežilnika V=20m3, ki bo odstranjen.. Za praznjenje rezervoarja je predviden praznotok na koti 478.33m n.v. iz cevi PVC Ф300. Za dovod vode v rezervoar je predviden cevovod NL DN 150, ki vodi od spodnjega južnega vodovodnega jaška ob obstoječi hidropostaji, ki se prestavi v armaturno celico rezervoarja. Odvodna cevovoda iz rezervoarja sta profila DN 150mm in PE 110 (hidropostaja). C/D-30 Vodovod Brkini: Rožice - Artviže

Gre za povezavo lokalnih vodovodov na območju Brkinov na centralni vodo-oskrbni sistem v naselju Artviže.

C-30-1: VH Artviže – VH Vareje Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja vodovodnih cevi notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (K9). Dolžina odseka je cca. 1.230m. Trasa novega cevovoda je v največji meri predvidena v javnih površinah.

C-30-2: Odcep Misliče – VH Misliče Predvidi se vgradnja cevi iz polietilena PE100, PN 16bar, d63. Dolžina odseka je cca. 1.070m. Trasa novega cevovoda je v največji meri predvidena v javnih površinah.



Tabela št. 4/5: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih objektov oziroma cevovodov v Občini Divača

Šifr

a

Inve

stic

ija

mat

eria

l

ob

sto

ječe

količ

ina

ob

sto

ječe

l/s

ob

sto

ječe

mat

eria

l

pre

dvi

de

no

količ

ina

pre

dvi

de

no

l/s

pre

dvi

de

no

C-24-1 Vodohran Razdrto 0 250

C-24-3 ČRP Laže - Laže PC 63 6 NL 80 10

C-24-4 Črpališče Laže 1,6 4

C-24-5 ČRP Senožeče - VH Senožeče + priključek Senožeče AC 100 8 NL 150 12

AC 100 8 NL 100 10

C-24-6 Vodohran Senožeče 640 640

C-24-7 RO Senožeče 80 7 NL 100 12

C-24-8 Mlačevo - Sušet JE 125 8 PE 75 3

C-25-1 Kozjane - Tatre 0 0 NL 80 8

C-26-2 Dolnje Ležeče - Gradišče pri Divači AC 125 10 NL 150 15

C-26-3 Vodohran Gradišče pri Divači 20 120

C-30-1 VH Artviže - VH Vareje 0 0 NL 80 8

C-30-2 Odcep Misliče - VH Misliče 0 0 NL 80 8

D Občina Hrpelje – Kozina D-27 Vodovod Obrov

Gre za zamenjavo obstoječega vodovoda zaradi hidravlične poddimenzioniranosti obstoječega sistema in boljše vodooskrbe naselja.

D-27-1: Priključek Obrov + RO Obrov Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 895m.

Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda.

Na trasi cevovoda je predvidena ureditev jaškov za namestitev zračnikov in odcepov. V sklopu tega projekta se obdeluje tudi rekonstrukcija vodohrana Obrov. V vodohranu se predvidi obnova vodovodne armature.

Zaradi spremembe trase novega cevovoda skozi naselje oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja naselja Obrov.

Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40).

Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in sledi cestnim povezavam v naselju. D-28 Vodovod Markovščina – Hotična - Mrše



Gre za izgradnjo rezervoarja za vodno nabiro za osrednje Matarsko podolje ter navezavo lokalnih vodovodnih sistemov na centralni vodovod.

D-28-1: Markovščina – VH Slivje Na obravnavanih odsekih je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Cevovod tvori dotočna cev do vodohrana Hotična dolžine cca. 2.455m in povratna, napajalna cev iz VH Hotična nazaj do naselja Markovščina dolžine cca. 2.455m. Trasa novih cevovodov je v največji meri predvidena v javnih površinah. Cevovod se zaključi z navezavo na vodohran Slivje (D-28-3). Na napajalni trasi za naselje Markovščina sta predvidna dva odcepa: za naselje Hotična (D-28-2) in za naselje Slivje.

D-28-2: VH Slivje – Hotična Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 350m. Trasa novega cevovoda je v največji meri predvidena v javnih površinah in poteka preko gozdnih in cestnih površin.

D-28-3: Vodohran/Črpališče Slivje Z izgradnjo vodohrana se omogoča okoliškim vasem primerni tlak v omrežju in navezavo na vodovodno omrežje, saj se trenutno napajajo iz lokalnih vodnih zajetij. Dotok v vodohran se vrši preko cevi preseka DN100 (D-28-1) iz smeri Markovščina. Praznjenje vodohrana in preliv je omogočeno preko fazonskih komadov in odtočnega kanala. Iztoka iz VH sta dva: en iztočni cevovod je preseka DN100 in vodi kot napajalni cevovod za naselja Slivje, Hotična in Markovščina. Drugi iztočni cevovod je predviden v naslednji fazi za Mrše. V vodohranu se predvidi prostor za vgradnjo dveh črpalk kapacitete 2 l/s za črpanje v vodohran Mrše na koti 750 m.n.v..

D-28-8: Hidropostaja Tatre Zaradi nizkega tlaka v omrežju naselja Tatre se predvidi izgradnja hidropostaje Tatre in navezave na dotočni cevovod NL80, ki poteka od VH Tatre proti naselju Kozjane (C-25-1, načrt št. 11700-4) ter iztočnega cevovoda PE 110, ki napaja naselje Tatre. Z izgradnjo črpališča se poveča tlak v omrežju na zadostnih 3 bar. Predvidi se vgradnja regulirane hidro postaje kapacitete 5 l/s na koti 745 m.n.v.. Tlak na dotočnem cevovodu v črpališče je cca. 0,8 bara, tlak na izhodnem cevovodu naj bi bil 3 bar. Presek izhodnega cevovoda naj bo 110mm.



Hidropostaja se bo napajala preko cevovoda Kozjane – Tatre (C-25-1); NL80. Iztočni cevovod je PE110 in oskrbuje naselje Tatre s sanitarno in požarno vodo. Objekt sestavlja nadzemni prostor za namestitev črpalne opreme in spremljajoči del. D-29 Črpališče Finida (za Golac) Zaradi spremembe hidravličnih razmer bo prekinjena oskrba naselja Golac in Poljane, kar bo z izgradnjo novega črpališča odpravljeno.

D-29-1: Črpališče Finida Predvidi se črpališče in navezava na cevovod PE90, ki poteka od odcepa na prenosnem cevovod v naselju Obrov in poteka proti naselju Golac, kje se zaključi v vodohranu Golac. Črpališče se locira na parceli 1615, k.o. Obrov ob regionalni cesti R3-630, odsek 1070 Obrov – Golac. Predvidi se vgradnja črpalke kapacitete 1 l/s. Tlak na dotočnem cevovodu v črpališče je cca. 5 bara, tlak na izhodnem cevovodu naj bi bil cca. 7,5 bar. Črpališče bo povečevalo tlak v obstoječem cevovodu PE90 Obrov - Golac. Objekt sestavlja nadzemni prostor za namestitev črpalne opreme in spremljajoči del. C/D – 30 Vodovod Brkini: Rožice - Artviže

Gre za povezavo lokalnih vodovodov območja Brkinov na osrednji vodooskrbni sistem.

D-30-3: Raztežilnik Ostrovica Z izgradnjo raztežilnika se zmanjša tlak in izboljšajo hidravlične razmere v vodovodnem omrežju naselja Ostrovica. Raztežilnik se locira na parcelah 1336/7 in 1336/8, k.o. Artviže ob lokalni cest LC062034, ki vodi proti naselju Ostrovica in naprej proti Misličam. Predvidena kota preliva naj bo 743,78 m.n.v., kapaciteta raztežilnika pa 4 m3. Raztežilnik je armiranobetonski vkopani objekt z nadslojem zemljine. Objekt tvorita vodna celica in kontrolni prostor. V kontrolnem prostoru se nahajajo vodovodne armature. Kontrolni prostor je razmejen od vodne celice z okensko odprtino. Praznjenje vodohrana in preliv je omogočeno preko fazonskih komadov in odtočnega kanala. Navezavo na obstoječi cevovod PE 63 se izvede iz cevi preseka 63mm.

D-30-4: Odcep Rožice



Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 515m. Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda.

D-30-5: RO Rožice Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 240m. Na vstopu v naselje je reducirni ventil za napajanje vasi. Razdelilno omrežje naselja je iz cevi NL DN 100, vzporedno s tem cevovodom se skozi naselje položi tudi cevovod NL 80, ki vodi do VH/ČRP Brezovica. Trasa novega cevovoda sledi poteku obstoječega cevovoda.

D-30-6: Rožice – Brezovica pokopališče – VH Brezovica Na odseku Rožice – Brezovica pokopališče je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.130m. Trasa novega cevovoda je v največji meri predvidena v javnih površinah. Cevovod služi kot vodovodna povezava za napajanje vodohrana s črpališčem Brezovica (D-30-8), preko katerega se napajajo naselja Artviže, Gradišica, Ostrovica, Misliče, Vatovlje, Vareje in Barka. Na odseku Brezovica – VH Brezovica je predvidena vgradnja dvojnega cevovoda notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 205m. Cevovod služi kot vodovodna povezava za napajanje vodohrana Brezovica (D-30-8). Vzporedno je vgrajen povratni cevovod do naselja Brezovica.

D-30-7: VH Brezovica – Artviže Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 2.782m. Trasa novega cevovoda v največji meri poteka preko javnih površin in le deloma sledi poteku obstoječega cevovoda. Cevovod je tlačnega tipa. Črpališče je urejeno v vodohranu Brezovica (D-30-8) in črpa vodo do novega vodohrana Artviže. Vmes se preko cevovoda napaja tudi raztežilnik s kumulativo 10m3, preko katerega se oskrbuje naselje Gradišica. Omenjeni raztežilnik se napaja tudi preko vodohrana Artviže po istem cevovodu v obratni smeri. Ker je na tem področju poraba vode majhna, je s takim delovanjem pospešeno izmenjevanje vode v cevovodu in boljša požarna zaščita naselja Gradišica. Med objekti VH Brezovica, RT Gradišica in VH Artviže se izvede tudi kabelska kanalizacija za optično povezavo.



D-30-8: Vodohran/črpališče Brezovica Z izgradnjo vodohrana se omogoča naselju Brezovica primerni tlak v omrežju in zadostno požarno nabira, obenem pa se zagotavlja nabiro za potrebe višje ležečih vasi, za katere se preko črpališča v vodohranu črpa vodo do vodohrana Artviže (D-30-9). Vodohran se locira na parceli 2684/2, k.o. Brezovica, vzhodno od naselja Brezovica. Predvidena kota preliva je 560,8 m.n.v., kapaciteta vodohrana pa 60 m3. Vodohran je armiranobetonski vkopani objekt z nadslojem zemljine. Objekt tvorita dve vodni celici in armaturna celica. V armaturni celici se nahajajo vodovodne armature in vodne črpalke. Kontrolni prostor je razmejen od vodne celice z okensko odprtino. Dotok v vodohran se vrši preko cevi iz nodularne litine DN 80 iz smeri naselja Brezovica. Dotočna cev se napaja iz prenosnega cevovoda NL350 Ilirska Bistrica – Rodik. Praznjenje vodohrana in preliv je omogočeno preko fazonskih komadov in odtočnega kanala. Iztoka iz VH sta dva: en iztočni cevovod je NL 100 in služi kot napajalni cevovod za naselje Brezovica. Drugi iztočni cevovod je preseka DN80 (D-30-7) in preko črpalnega sistema, ki je lociran v vodohranu, napaja vodohran Artviže (D-30-9). V vodohranu se predvidi vgradnja dveh črpalk kapacitete 2 l/s. Tlak na izhodnem cevovodu naj bi bil cca. 27,5 bar. Notranji presek izhodnega cevovoda naj bo 80mm. Za potrebe električnega napajanja objekta se predvidi izvedbo električnega priključka iz vasi Brezovica na razdalji cca. 220m.

D-30-9: Vodohran/hidropostaja Artviže + EE priključek Z izgradnjo vodohrana se omogoča napajanje vodohrana Vareje na koti 662 m.n.v. in vodohrana Misliče na koti 665 m.n.v.. Sam vodohran leži nižje, trasa napajalnega cevovoda (C-30-2, Načrt št. 11700-4) pa poteka preko kote 806 m.n.v.. Vodohran se locira na parcelah 18/2, 18/7, k.o. Artviže, severno od naselja Artviže v bližini sakralnega objekta. Predvidena kota preliva je 812 m.n.v., kapaciteta vodohrana pa 120 m3. Vodohran je armiranobetonski vkopani objekt z nadslojem zemljine. Objekt tvorijo dve vodni celici in kontrolni prostor. V kontrolnem prostoru se nahajajo vodovodne armature. Kontrolni prostor je razmejen od vodne celice z okensko odprtino. Praznjenje vodohrana in preliv je omogočeno preko fazonskih komadov in odtočnega kanala. Dotok v vodohran se vrši preko tlačne cevi NL80 iz črpališča v vodohranu Brezovica. Iztoki iz VH so trije: en iztočni cevovod je NL80, ki poteka v smeri vodohrana Vareje (C-30-1). Drugi iztočni cevovod je PE110 in oskrbuje naselje Artviže. Tretji iztočni cevovod oskrbuje naselja Ostrovica (preko raztežilnika Ostrovica, D-30-3), Misliče in Vatovlje (preko vodohrana Misliče). RT Gradišica se povratno napaja preko tlačnega cevovoda. Za potrebe električnega napajanja objekta se predvidi izvedbo električnega priključka iz vasi Artviže na razdalji cca. 260m.



Zaradi nizkega tlaka v omrežju naselja Artviže se v vodohranu predvidi izgradnja hidropostaje. Predvidi se vgradnja regulirane hidro postaje kapacitete 2 l/s na koti 812 m.n.v.. Tlak na izhodnem cevovodu naj bi bil 3 bar. Presek izhodnega cevovoda naj bo 110mm.

D-30-10: Artviže – Odcep Misliče Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 80mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 375m. Trasa novega cevovodov je v največji meri predvidena v javnih površinah, delno tudi po zasebnih. Tabela št 4/6: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih objektov oziroma

cevovodov v Občini Hrpelje - Kozina

Šifr

a

Ime

od

seka

mat

eria

l

ob

sto

ječe

količ

ina

ob

sto

ječe

l/s

ob

sto

ječe

mat

eria

l

pre

dvi

de

no

količ

ina

pre

dvi

de

no

l/s

pre

dvi

den

o

D-27-1 Priključek Obrov + RO Obrov PE 100 8 NL 100 10

D-28-1 Markovščina - VH Hotična 0 0 NL 100 5

D-28-2 VH Hotična - Hotična 0 0 NL 100 5

D-28-3 Vodohran/črpališče Hotična 0 120

D-28-8 Hidropostaja Tatre 0 0 1 10

D-29-1 Črpališče Finida 0 0 1 3

D-30-3 Raztežilnik Ostrovica 0 4

D-30-4 Odcep Rožice PE 63 5 NL 100 10

D-30-5 RO Rožice PE 63 5 NL 100 10

PE 63 5 NL 80 8

D-30-6 Rožice - Brezovica pokopališče - VH Brezovica 0 4 NL 80 8

D-30-7 VH Brezovica - Artviže 0 0 NL 80 5

D-30-8 Vodohran/črpališče Brezovica 45 0 60 3

D-30-9 Vodohran/hidropostaja Artviže + EE priključek 0 0 120 10

D-30-10 Artviže - Odcep Misliče 0 0 NL 80 8



E Občina Miren – Kostanjevica E-31 Vodovod vodohran Lipa II – Kostanjevica na Krasu – Vojščica Gre za zamenjavo starega vodovoda, nezadostne pretočnosti in izboljšanje hidravličnih razmer.

E-31-1: Vodohran Lipa II Zaradi predvidenih novih dotočnih cevi spremenjenega preseka se predvidi zamenjava vodovodnih armatur. Obnovi se tudi notranje in zunanje površine konstrukcije objekta ter uredi okolico vodohrana. Vodohran mora zadostiti zahtevam HACCP.

E-31-2: VH Lipa II – VH Lipa III Predvidi se izgradnja novega cevovoda notranjega preseka 200 mm iz vodohrana Lipa III do vodohrana Lipa II in zamenjava obstoječih vodovodnih cevi z novimi notranjega preseka 200mm med dotočnim tlačnim cevovodom JE500 za vodohran Lipa III in vodohranom Lipa II. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina cevovodov je cca. 330m. Trasa novega cevovoda je predvidena na vzporednem poteku z obstoječim cevovodom. Vzporedno s cevovodom se položi tudi kabelska kanalizacija za potrebe signalnega kabla.

E-31-3: VH Lipa II – Lipa – Temnica Predvidi se vgradnja novih vodovodnih cevi notranjega preseka 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 3.370m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in ne sledi povsem poteku obstoječega cevovoda. V vodohranu Temnica se predvidi zamenjava vodovodnih armatur, obnova notranjih in zunanjih površin konstrukcije objekta ter ureditev zunanjega območja vodohrana.

E-31-4: Temnica – Vojščica Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 2.710m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda. Na trasi se predvidi izgradnja novega raztežilnika.

E-31-5: Temnica – Kostanjevica Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 3.450m.



Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda.

E-31-7: Vodohran Novelo Kapaciteta obstoječega vodohrana je premajhna, prav tako kota preliva leži prenizko, zato je vodohran predviden za opustitev. Nadomestni vodohran je predviden v bližini obstoječega. Nov vodohran Novelo bo lociran v bližini lokalne ceste Kostanjevica – Temnica, v stacionaži cca. 1.4+50.00. Predvidena kota preliva je 340 m.n.v., kapaciteta vodohrana pa 120 m3 (dve vodni celici po 60 m3). Praznjenje vodohrana in preliv je omogočeno preko fazonskih komadov in odtočnega kanala. Vodohran se polni in prazni preko cevovoda Temnica – Kostanjevica, NL125, ki se obdeluje pod oznako E-31-5. E-32 Vodovod križišče Opatje Selo – Opatje Selo – Lokvica, Nova vas

Gre za zamenjavo hidravlično neustreznega obstoječega cevovoda z novim priključnim cevovodom.

E-32-1: RO Lokvica Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka preseka NL80 je cca. 780m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah. Zaradi spremembe trase novega cevovoda oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja.

E-32-2: Črpališče Lokvica Črpališče se locira v območju naselja Lokvica in sicer na zemljišču – parcela št. 246 k.o. Opatje Selo. Objekt se napaja iz cevovoda z oznako preseka 80 mm, ki se nadaljuje kot tlačni vod iz črpališča v smeri severa. Črpališče je opremljeno s hidropostajo kapacitete 5 l/s z izhodnim tlakom cca. 15 barov (∆h=130m). Objekt sestavljajo nadzemni prostor za namestitev črpalne opreme .

E-32-3: Križišče Lokvica – Opatje Selo Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.350m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah.



E-32-4: Opatje Selo – Nova vas + RO Nova Vas Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.180m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih površinah in ne sledi poteku obstoječega cevovoda. Zaradi spremembe trase novega cevovoda oz. zaradi spremembe režima obratovanja se uredi tudi del razdelilnega omrežja. Tabela št. 4/7: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih objektov oziroma cevovodov v Občini Miren - Kostanjevica

Šifr

a

Ime

od

seka

mat

eria

l

ob

sto

ječe

količ

ina

ob

sto

ječe

l/s

ob

sto

ječe

mat

eria

l

pre

dvi

de

no

količ

ina

pre

dvi

de

no

l/s

pre

dvi

den

o

E-31-1 Vodohran Lipa II 200 30 200 30

E-31-2 VH Lipa II - VH Lipa III 0 0 NL 200 30

E-31-3 VH Lipa II - Lipa - Temnica AC 125 10 NL 150 15

E-31-4 Temnica - Vojščica PE 80 7 NL 125 10

E-31-5 Temnica - Kostanjevica AC 80 7 NL 125 10

E-31-7 Vodohran Novelo 120 NL 120

E-32-1 RO Lokvica PE 80 7 NL 80 10

E-32-2 Črpališče Lokvica 0 0 1 5

E-32-3 Križišče Lokvica - Opatje Selo PVC 150 10 NL 125 12

E-32-4 Opatje selo - Nova vas + RO Nova vas PE 100 8 NL 100 10



F Občina Ilirska Bistrica F-33 Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Vodovod Koseze

Gre za zamenjavo hidravlično nezadostnih in dotrajanih priključnih vodovodov do posameznih naselij.

F-33-1: Koseze Na obravnavanem območju je v skladu z izdelano hidravlično študijo vodovodnega sistema Ilirska Bistrica, v smeri juga predvidena trasa nove povezave med vodohranom Gradina in vodohranom Starod-S NL DN 350, ki poteka med naselji Koseze ter Zemonska Vaga. Na omenjeni vodovodni trasi je predvidena izdelava dveh odcepov, enega v smeri Kosez za oskrbo naselja Koseze ter drugega v smeri Zemonske Vage za oskrbo naselja Zemonska Vaga in Dolnji Zemon. Odcep v smeri Kosez se izvede na lokalni cestni povezavi med Kosezami in Malo Bukovico in poteka po omenjeni cesti do glavne ceste Ilirska Bistrica – Jelšane, do obstoječega vodovoda AC DN 150. Trasa nato poteka vzdolž glavne ceste do odcepa v smeri Velike Bukovice. Na območju glavne ceste, med odcepom proti Mali Bukovici in odcepom v smeri Velike Bukovice, se obstoječo dotrajano vodovodne cev AC DN 150 zamenja z novo cevjo NL DN 150. Na lokaciji prevezave na obstoječi vodovod se izvede še novi odcep NL DN 150 ki se ga poveže v cesto v smeri Velike Bukovice, kjer se ga na veže na obstoječi oskrbovalni vodovod AC 80. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1020m. F-34 Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Vodovod Zemonska Vaga in Dolnji Zemon


F-34-1: Koseze – Zemonska Vaga, Dolnji Zemon Odcep NL DN 150, v smeri Zemonske Vage je izveden pred glavno cesto Ilirska Bistrica – Jelšane in poteka po trasi obstoječega vodovod a PE d110, mimo objektov ob glavni cesti do Zemonske Vage. Obnova vodovoda se nadaljuje tudi skozi naselje Zemonska Vaga v smeri Mala Bukovica, kjer se obstoječi vodovod PE d90, ki napaja naselje Mala Bukovica, v območju naselja Zemonska Vaga, nadomesti z novim vodovodom NL DN 150. Na približno polovici trase novega vodovoda, od glavnega povezovalnega vodovoda VH Gradina – VH Starod do Zemonske Vage, je predviden odcep NL DN 150 v smeri Dolnji Zemon, ki nadomesti obstoječo vodovodno povezavo PE d110 do naselja Dolnji Zemon. Novi vodovod se v naselju Dolnji Zemon naveže na obstoječi vodovod za oskrbo vodohrana in črpališča Dolnji Zemon. Vse trase vodovoda so predvidene iz NL DN 150, ki zagotavlja ustrezne hidravlične pogoje za vodooskrbo predvidenega območja ter ustrezno požarno varnost na obravnavanem območju.



Predvidena je vgradnja cevi notranjega preseka 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka Koseze – Zemonska Vaga je cca. 1455m, odsek za Dolnji Zemon pa je dolžina cca. 700m. F-35 Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Povratni cevovod za Studeno Goro in Pavlico


F-35-1: Studena Gora, Pavlica Od VH Pavlica do naselja Studena Gora bo vzporedno s povezovalnim (Ø350) potekal lokalni cevovod (Ø100, L=650 m). Proti naselju Pavlica pa bo od VH Pavlica potekal vzporedno s povezovalnim (Ø350) lokalni cevovod (Ø100, L=240 m), ki se bo končal z nadzemnim hidrantom. Na obeh odsekih je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). F-36 Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Napajalni cevovodi do VH in povratni do naselij NL 80, 100 (Starod, Račice, Podgrad)


F-36-1: Napajalni cevovodi za Starod, Račice, Podgrad STAROD: Cevovod, ki bo oskrboval naselje Starod, poteka od VH Starod–S proti vrhu vzpetine Grmada nad vasjo Starod, kjer je lociran vodohran Starod 1 (775.6 m.n.m, V= 60 m3). Od tu se spusti v vas po makadamski cesti in se nadaljuje do konca vasi po lokalni asfaltni cesti. Drugi odsek cevovoda se naveže na drugega v vasi in poteka vzdolž slepe ceste do dvorišča na vzhodu vasi. Skupna dolžina vseh vodovodov znaša 1.925 m. Na vseh odsekih je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 100mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). RAČICE: Cevovod se naveže na tranzitni vodovod VH Starod-S – Finida in predstavlja tlačni vod. Poteka v smeri VH Račice (628 m.n.m, V= 700 m3). Vzporedno poteka povratni vod in poteka od VH Račice do naselja ter poteka okoli vasi Račice, tako da tvori zanko. Izvede se še dva odseka razdelilnega omrežja v smeri JZ in JV. Na vseh odsekih je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 80 mm in 100 mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Skupna dolžina vodovodov je 1780 m (630m+1150m). PODGRAD: Cevovod se naveže na tranzitni vodovod VH Starod-S – Finida in predstavlja tlačni vod. Poteka od mesta navezave pretežno v smeri proti S in se zaključi pred obstoječim jaškom lociranim pred VH Podgrad (621 m.n.m, V= 700 m3).



Predvidena je gradnja dela napajalnega vodovoda z vgradnjo cevi notranjega preseka 80 mm v dolžini 490 m. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). F-37 Vodovod VH Veliko Brdo – VH Jelšane Gre za izgradnjo nadomestnega napajalnega vodovoda od VH Veliko Brdo – Veliko Brdo – Dolenje - Jelšane – VH Jelšane zaradi opustitve starega povezovalnega cevovoda preko Hrvaške.

F-37-1: VH Veliko Brdo – Veliko Brdo Trasa od VH Veliko Brdo do vasi Veliko Brdo v dolžini 2.598 m zajema obnovitev obstoječega cevovoda. Cevovod se obnovi z cevmi iz nodularne litine (C40), notranjega preseka 150 mm.

F-37-2: Veliko Brdo – VH Jelšane Med vasjo Veliko Brdo in vodohranom Jelšane trasa poteka v gozdnih poteh, državni cesti Dolenje – Jelšane in dostopni cesti proti vodohranu Jelšane. Dolžina trase znaša cca. 7.174 m in je predviden iz cevi iz nodularne litine (C40), notranjega preseka 125 mm. F-38 Vodovod Bistrica in Brkinski vodovod

Gre za zamenjavo dotrajanih in hidravljično neustreznih cevi napajalnega vodovoda za območje Brkinov od Ilirske Bistrice do naselij Dobropolje, Harije, Tominje, Zajelšje, Pregarje, zamenjavo povratnih cevovodov do naselij ter zamenjavo črpališč.

F-38-1: Levstikova ulica Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 250mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 660m.

F-38-2: Križišče Blagovnica – tovarna Lesonit Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 250mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.640m.

F-38-3: Lesonit – ČRP Dobropolje Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.460m.



F-38-4: ČRP Dobropolje – VH Harije Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 3.470m.

F-38-5: ČRP Dobropolje Črpališče Dobro Polje je na koti 420 m n.m.. Vgradi se dve novi črpalki s karakteristikami Q = 50,4 l/s in H = 178 m. Novi črpalki sta opremljeni s hidravličnim protipovratnim ventilom in z ventilom za preprečevanje vodnega udara.

F-38-6: VH Harije – VH Tominje Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1.670m.

F-38-7: VH Tominje – ČRP Zajelšje Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 200mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 2.820m.

F-38-8: ČRP Zajelšje – VH Pregarje I Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 150mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 2.520m.

F-38-8: ČRP Zajelšje Črpališče Zajelšje ima rezervoar vode 10 m3, preliv pa je na koti 585,5 m.n.v.. Dotok je izveden iz cevi NL 250 in ima nameščen ventil s plovcem. V črpališču sta montirani dve črpalki s karakteristikami Q = 30,0 l/s in H = 193,00 m. Iz črpališča Zajelšje se voda črpa v vodohrana Pregarje I (prostornina 120 m3 in kota gladine 750 m.n.v.) in Pregarje II (prostornina 120 m3 in kota gladine 775 m.n.v.).



F-38-10: VH Pregarje I – VH Pregarje II Obstoječi cevovod je v slabem stanju in vzrok za velike vodne izgube. Trasa predvidenega vodovoda sledi trasi obstoječega vodovoda. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 125mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 350m.

F-38-11: Povratni cevovodi za Dobropolje, Harije, Tominje, Pregarje Trase povratnih cevovodov za naselja Dobropolje, Harije, Tominje in Pregarje sledijo trasi obstoječega vodovoda in potekajo vzporedno s trasami Brkinskega vodovoda. Namenjene so oskrbi naselij s pitno in požarno vodo. Trase se navezujejo na višje ležeče vodohrane. Trase povratnih vodovodov so predvidoma gradijo istočasno z primarnim vodovodom, z vgrajevanjem v ustrezen enotni gradbeni jarek. Povratni cevovod za Dobropolje je preseka 100 mm in 125 mm. Cevi so iz duktilne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 750 m. (570m+180m) Povratni cevovod za Harije je preseka 125mm. Cevi so iz duktilne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1210 m. Povratni cevovod za Tominje je preseka 100 mm in 125 mm. Cevi so iz duktilne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 441 m. (370m+70m) Povratni cevovod za Pregarje je preseka 100 mm. Cevi so iz duktilne litine (C40). Dolžina odseka je cca. 1180 m.



Tabela št. 4/8: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih objektov oziroma cevovodov v Občini – Ilirska Bistrica

Šifr

a

Ime

od

seka

mat

eria

l

ob

sto

ječe

količ

ina

ob

sto

ječe

l/s

ob

sto

ječe

mat

eria

l

pre

dvi

de

no

količ

ina

pre

dvi

de

no

l/s

pre

dvi

den

o

F-33-1 Koseze 125 4 NL 150 15

F-34-1 Koseze - Zemonska Vaga, Dolnji Zemon PE 90 2 NL 150 15

F-35-1 Studena Gora, Pavlica AC 60 1 NL 100 10

F-36-1 Napajalni in povratni za Starod, Račice, Podgrad JE 80 8 NL 100 12

JE 80 8 NL 80 10

F-37-1 VH Veliko Brdo - Veliko Brdo PE 110 1 NL 150 12

F-37-2 Veliko Brdo - VH Jelšane 0 0 NL 125 10

F-38-1 Levstikova ulica JE 200 20 NL 250 30

F-38-2 Križišče Blagovnica - Tovarna Lesonit AC 250 20 NL 250 30

F-38-3 Lesonit - ČRP Dobropolje AC 200 11 NL 200 20

F-38-4 ČRP Dobropolje - VH Harije JE 175 10 NL 200 20

F-38-5 ČRP Dobropolje 1 1

F-38-6 VH Harije - VH Tominje AC 175 10 NL 200 20

F-38-7 VH Tominje - ČRP Zajelšje AC 200 10 NL 200 20

F-38-8 ČRP Zajelšje - VH Pregarje I JE 125 5 NL 150 12

F-38-9 ČRP Zajelšje 1 1

F-38-10 VH Pregarje I - VH Pregarje II PE 110 2 NL 125 10

F-38-11 Povratni cevovodi za Dobropolje, Harije, Tominje PE 110 3 NL 125 10

in Pregarje PE 110 3 NL 100 10



• Izgradnja ali rekonstrukcija transportnih cevovodov in vodnih virov Novogradnje in rekonstrukcije (nadgradnje) na tem cevovodu služijo odpravi kritičnih odsekov z izgradnjo novih cevovodov in rekonstrukcijo oz. dograditvijo objektov za zanesljivejšo in povečano dobavo vode Obali iz Krasa in Ilirske Bistrice za skupaj cca 200 l/s. Z upoštevanjem obstoječih razpoložljivih kapacitet (90-100 l/s), navedenim povečanjem sposobnosti sistema ter predvideno dobavo iz Krasa in Ilirske Bistrice bi lahko zagotovili Obali količine vode okrog 290 l/s. Predvideni posegi obsegajo:

Območje 1. Kras – 1a Brestovica

1a-1-1: Črpališče Klariči Na lokaciji novega vodnjaka je predvidena izgradnja novega črpalnega objekta z varovalnimi elementi cevovoda. Vgradi se tudi nova potopna črpalka kapacitete 95 l/s.

1a-1-2: Klariči – Sela na Krasu Ker se s povečavo črpalnih kapacitet v črpališču Klariči poveča pretok vode po obstoječem cevovodu JE500, je predvidena rekonstrukcija cevovoda med črpališčem Klariči in vodarno Sela na Krasu ter vzporedna povezava z optičnimi vlakni za krmiljenje in nadzor črpališča. Nova trasa poteka ob obstoječem cevovodu cca. 5m po desni strani gledano iz smeri Klariči-Sela na Krasu. Cevovod se izvede iz jeklene cevi 600mm. Dolžina cevovoda je cca. 3100m. Na predvideni trasi cevovoda se predvidi tudi katodna zaščita cevovoda.

1a-1-3: Vodohran/črpališče Sela na Krasu Zaradi povečanja kapacitete črpanja in dotrajanosti delov opreme v obstoječem črpališču je v vodarni predvidena zamenjava črpalk ter povečava nabere oz. izgradnja novega vodohrana volumna 1.000m3. Obstoječe črpalke so predvidene za črpanje vode v vodohran Lipa III na koti 500 m.n.v. Zaradi izgradnje novega vodohrana Lipa IV na koti 530 m.n.v. je potrebna zamenjava črpalk z novimi z ustreznimi hidravličnimi karakteristikami, skupne kapacitete 300 l/s. Prav tako je predvidena izgradnja novega vodohrana poleg obstoječega volumna 1.000 m3. Zamenjajo se tudi dotrajani varovalni elementi cevovoda ter dotrajan nadzorni sistem Klariči – Sela – Lipa IV – Sežana – Rodik.

1a-1-4: Vodohran Lipa IV Da bi zagotovili ustrezno količino vode iz smeri Klariči – Sela na Krasu – Lipa IV – Sežana, je potrebno zgraditi nov vodohran Lipa IV na koti 530 m.n.v. volumna 1.500m3. Obstoječ vodohran Lipa III na koti 500 m.n.v. je glede na vodohran Planina 414 m.n.v. prenizko, da bi se po obstoječem sistemu lahko zagotovila projektirana količina vode (cca. 300l/s). Zaradi povišanja tlačne črte na tem odseku se predvidi izgradnja novega vodohrana Lipa IV, ki bo 30m višji od obstoječega vodohrana Lipa III in se tako poveča pretočnost obstoječega cevovoda. Vodohran Lipa IV bo obratoval ob konicah porabe. Ob manjšem odvzemu vode v smeri proti Sežani pa se bo zaradi obratovalnih stroškov lahko obratovalo preko vodohrana Lipa III. Predviden je tudi nov cevovod med vodohranoma Lipa III in novim vodohranom Lipa IV. Vodohran Lipa IV se opremi s sistemi za posredovanje telemetrijskih podatkov.



1a-1-5: VH Lipa III – VH Lipa IV Predviden je nov cevovod med vodohranoma Lipa III in novim vodohranom Lipa IV. Cevovod je sestavljen iz dotočne in iztočne cevi. Predvidi se vgradnja cevi notranjega preseka 600mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30). Dolžina odseka je cca. 130m.

1a-2-1: Križ – Planina Odsek Križ – Planina je predviden v dveh variantah, ki sta opisani v nadaljevanju. Varianta 1: Gradnja v celoti ob/po obstoječi trasi − dolžina trase 4.350 m

Trasa poteka od razcepa pri Križu do prečkanja AC Dane – Fernetiči in naprej do VH Tabor v dolžini 3.120 m po vzporedni trasi z obstoječo v oddaljenosti 4 m. Od VH Tabor do protiležnega VH/ČP Planina v dolžini 1.230 m poteka dvojni cevovod DN 500/400/250 po starem mestnem predelu z ozkimi ulicami, kjer zasedata obe cevi celotno širino vaške ceste. Vgradnja nove cevi DN 600 v isto traso zaradi preozke trase ni mogoča. Možna je le zamenjava cevi DN 500 z DN 600, kar pa pomeni, da med gradnjo vodovod ne bi mogel obratovati in bi bilo približno 7.800 prebivalcev Krasa in Brkinov od Sežane proti Divači in Kozini ter celotna Obala ves čas gradnje brez vodooskrbe. Strošek izvedbe je ocenjen na:

− trasa Križ – odcep za VH Tabor, dolžina 2.800 m 1.350.000 € − trasa odcep za VH Tabor – VH Tabor, dolžina 390 m 180.000 € − Trasa VH Tabor – VH/ČP Planina, dolžina 1.230 m 1.200.000 €

SKUPAJ 2.730.000 € V sklopu te variante je tudi zagotovitev vodne nabire za vasi Dane in Šmarje pri Sežani. Naselji Dane in Šmarje pri Sežani se oskrbujeta neposredno iz transportnega cevovoda Križ – Sežana – VH/ČRP Planina preko ločenih reducirnih postaj. Ker se naselji hitro večata – skupaj imata preko 800 prebivalcev – postaja nujno potrebna vodna nabira z vodohranom za potrebe vodooskrbe med izpadi transportnega cevovoda. Realizacija te točke je povezana s transportnim cevovodom Križ – (Sežana) – Planina. Ker sta naselji blizu eno drugemu, je smotrno predvideti skupni vodohran. V tej varianti je predviden VH 250 m3 s priključnim ter povezovalnim cevovodom do obeh vasi. Strošek izvedbe:

− VH Dane 250 m3 150.000 € − Povezovalni cevovod DN 150/125, dolžina 1.530 m 160.000 €

SKUPAJ 310.000 €

SKUPAJ Varianta 1 3.040.000 €



Varianta 2: Gradnja delno po novi trasi − dolžina trase 4.140 m

Trasa poteka do prečkanja AC Dane – Fernetiči enako kot Varianta 1, od tu dalje pa poteka po novi trasi ob vzhodnem delu mesta Sežana do R/ČP Planina. Strošek izvedbe se ocenjuje na:

− trasa Križ – odcep za VH Tabor, dolžina 2.800 m 1.350.000 € − trasa odcep za VH Tabor – VH/ČP Planina, dolžina 1340 m 800.000 €

SKUPAJ 2.150.000 € V sklopu te variante je za vasi Dane in Šmarje pri Sežani predvidena uporaba vodne nabire v obstoječih VH Tabor/Planina in priključnim cevovodom do obeh vasi. Strošek izvedbe:

− Priključni cevovod DN 150/125, dolžina 2.030 m, strošek izvedbe 190.000 €

SKUPAJ Varianta 2 2.340.000 € Prednost variante 2 z novo traso na vzhodnem robu mesta Sežana, je nižja investicijska vrednost, kar je posledica krajše trase in dejstva, da trasa poteka po zemljišču, ki je delno pašnik, delno gozd, kar pomeni tudi nižjo ceno gradnje. Ker bo cevovod potekal po povsem novi trasi, bo gradnja potekala neovirano glede na vodooskrbo.

1a-2-2: Vodohran / črpališče Planina Do novega VH+Č Planina bo položena dotočna cev NL DN 600 (C30), ki bo tik pred vstopom v novi objekt potekala pod obstoječim asfaltiranim dostopnim platojem. VH+Č bo imel zgrajeni dve pravokotni vodni celici, v spodnjem delu armaturne celice pa bo poleg cevne opreme še črpališče. V sklopu črpališča bodo nameščene štiri črpalke. Vsaka od vodnih celic bo opremljena z vtočno in iztočno cevjo, prelivom in talnim izpustom. Vstop dotočne cevi v objekt bo izveden v spodnjem delu armaturne celice. V celici bo dotočna cev DN 600 s T kosom razdeljena na dve dotočni cevi DN 450, ki bosta napajali posamezno vodno celico. Na obeh dotočnih ceveh bosta montirana igelna ventila DN 450 z elektromotornim pogonom, ki bosta omogočala uravnavanje dotoka vode v vodni celici. Nivo vode bo v vsaki vodni celici merjen z ultrazvočnim merilcem nivoja. Konec dotočne cevi bo zaključen z izlivnim kosom. Na odtočni cevi iz obeh vodnih celic bodo vgrajene tri črpalke s karakteristikami Q=100 l/s, H=210 m in P=315 kW in ena s karakteristikami Q=50 l/s, H=210 m in P=160 kW. Iz odtočne cevi bo še pred odcepi za črpalke izveden odcep DN 300 proti Sežani. Ta odcepna cev bo priključena na obstoječo odtočno cev DN 400 iz obstoječega VH Planina.

1a-2-3: TP Planina Zaradi povečanih zmogljivosti v črpališču Planina, je potrebno povečati tudi zmogljivosti transformatorske postaje Zidovnik na 1 MVA. Obnoviti je potrebno tudi EE povezave.



1a-2-4: Planina – Zidovnik I Na odseku Planina – Zidovnik I bo vgrajena cev iz nodularne litine (C30) premera 600 mm, dolžine 440 m. Cevovod bo tovarniško zaščiten s PE slojem, ki bo zagotavljal zaščito pred negativnimi vplivi blodečih tokov. Trasa bo od predvidenega VH + Č Planina do obstoječega VH Zidovnik I v celotni dolžini potekala vzporedno z obstoječim cevovodom JE Ø 400 mm na razdalji 5 m.

1a-2-5: Vodohran Zidovnik I Zaradi zamenjave dotočne cevi JE 400mm s cevjo NL 600, kar pomeni tudi povečan pretok, je potrebno ob vodohranu urediti nove povezave in hidravlično varovanje.

1a-2-6: Vodohran Rodik Na višini 553.85 m.n.v. bo zgrajen 1000 m3 VH Rodik, ki bo lociran tik ob obstoječem vodohranu Rodik in vezan vzporedno z njim. VH bo imel zgrajeni dve okrogli vodni celici. Vsaka bo opremljena z vtočno in iztočno cevjo, prelivom in talnim izpustom. Dotočna cev iz NL Ø500, ki bo pred novim VH priključena na obstoječo cev JE Ø500, bo vodila v spodnji del armaturne celice novega VH. V armaturni celici se bo cev razdelila na dva kraka. En krak cevi iz NL Ø500 bo vgrajen v AB pohodno kineto proti obstoječemu VH. Drug krak iz NL Ø500 pa bo vodo odvajal proti vodnima celicama novega VH. Zaradi povezave predvidenega novega VH Rodik z obstoječim VH Rodik bo potrebno preurediti obstoječe cevne povezave. Ustrezno bodo izvedene medsebojne povezave in priključitev vseh cevovodov v povezovalno kineto med obema vodohranoma.

1a-2-7: Nadzorni in upravljalni sistem Za sistem Kraškega vodovoda je predviden enoten sistem nadziranja z možnostjo enakovrednega upravljanja iz dveh nadzornih centrov »Sežana – sedež podjetja« ter »Sela na Krasu – Vodarna«. Sistem se izvede tako, da bo komunikacija vedno možna po dveh neodvisnih komunikacijskih sistemih: brezžično, GSM, optika… Območje 1. Kras – 1b Brkini

1b-3-1: Rodik – Kozina – Tublje – Markovščina – Obrov – Finida Zaradi dotrajanosti cevovoda in povečanja kapacitet cevovoda se na trasi Finida (Obrov) – VH Rodik predvidi rekonstrukcija obstoječega cevovoda JE125 z novim cevovodom NL350. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30). Dolžina odseka je cca. 18.850m. Trasa cevovoda poteka delno po trasi starega cevovoda delno pa v novih trasah. Vodovodni sistem je zasnovan tako, da omogoča pretok vode iz smeri VH Starod sistemski (680,00 m.n.v.) proti VH Rodik (550,00 m.n.v.) in obratno. S tem se zagotovi večja količina vode



do vodohrana RODIK predvidena maksimalna količina je cca. 70 l/s ter v obratni smeri možnost s pomočjo črpalk do cca. 50l/s. Projektiran cevovod se priključi na predvidene odcepe v vodohranu Rodik. Dotok v vodohran Rodik se regulira preko igličastega ventila z motornim pogonom in kontrolnega induktivnega vodomera. Instalacije do posameznih vodnih celic v vodohranu Rodik niso predmet tega projekta. Najnižja točka cevovoda je na koti (486,89 m.n.v.), kjer je pričakovan statični tlak okrog 19bar. Povprečna višina cevovoda je okrog 500,00 m.n.v. kjer je pričakovan statični tlak okrog 18 bar. Vse predvidene armature na transportnem cevovodu so tlačne stopnje NP25. Cevovod poteka po travnikih, gozdovih, poteh in asfaltiranih cestah. Območje 2. Ilirska Bistrica

2-4-1: Vodarna – VH Gradina Nov cevovod iz NL Ø350 bo priključen na obstoječo cev Ø300 izven objekta ČN. Predvidena trasa poteka od ČN do VH Gradina vzporedno z obstoječim cevovodom po strmem pobočju poraslim z gozdom. Na začetku prečka trasa betonsko korito pod zajezitvijo potoka Bistrica. Nato poteka vzporedno s potokom, se močneje zalomi v strmo pobočje poraslo z gozdom in po takem terenu poteka vse do VH Gradina. Na celotnem odseku poteka nova trasa zaradi pomanjkanja prostora na oddaljenosti 1 m od obstoječe cevi. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 350mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30). Dolžina odseka je cca. 150m.

2-4-2: VH Gradina – VH Kraljevi hrib Od VH Gradina do VH Kraljevi hrib bo potekal novi povezovalni cevovod iz NL Ø350. Trasa cevovoda bo potekala delno po raščenem terenu delno pa po asfaltnih in makadamskih cestah. Trasa bo prečkala reko Reko, potoke Sušec, Kozlek, Molja ter Pila, 4x asfaltno cesto in enkrat elektrificirano železniško progo. Trasa novega vodovoda ne sledi obstoječi, razen na zadnjem odseku pred VH Kraljevi Hrib. Na obravnavanem odseku je predvidena vgradnja cevi notranjega preseka 350mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30). Dolžina odseka je cca. 5.350m.

2-4-3: VH Kraljevi hrib – ČRP Kraljevi hrib Od VH Kraljevi hrib do Č Kraljevi hrib bo potrebno vgraditi nov povezovalni cevovod Ø350 v dolžini 40 m. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30). Trasa predvidenega cevovoda poteka vsporedno z obstoječim na razdalji približno 2m.

2-4-4: ČRP Kraljevi hrib – VH Starod-S Od ČRP Kraljevi hrib do VH Starod-S bo potekal novi povezovalni cevovod iz NL Ø350, dolžine 4.100 m. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30).



Trasa v glavnem poteka po gozdnih in zatravljenih površinah, deloma pa sledi cestnim povezavam in gozdnim potem. Na dobršnem delu trase poteka vzporedno z obstoječim cevovodom na razdalji 2m. V ČRP Kraljevi hrib bo potrebno zamenjati obstoječe dotrajane črpalke z novimi s skupno kapaciteto Q=83 l/s, H=261 m. Prav tako bo potrebna zamenjava obstoječega tlačnega kotla z novim enakih dimenzij.

2-4-5: Nadzorni in upravljalni sistem Za sistem Ilirsko-bistriškega vodovoda je predviden enoten sistem nadziranja z lokacijo upravljanja nadzornega centra »Ilirska Bistrica - sedež upravljalca vodovodnega sistema«.

2-4-6: VH Starod-S – Podgrad – Finida V času gradnje se izvede začasno razdelilno omrežje ter priključke ter se tako zagotovi dobavo vsaj minimalno količino sanitarne pitne vode porabnikom. Na obravnavanem odseku je predvidena zamenjava obstoječih vodovodnih cevi z novimi notranjega preseka 350mm. Uporabi se cevi iz nodularne litine (C30). Dolžina odseka je ca. 10.020m. Trasa novega cevovoda je predvidena v javnih in privatnih površinah, poteka od vodohrana Starod-S po novi predvideni trasi, od vasi Račice sledi poteku obstoječega cevovoda do razcepnega jaška Križata. Območje 3. Obala 3-5-1 Vodohran Brezje - zamenjava dotočnih cevi in armatur zaradi hidravličnih prilagoditev novim transportnim količinam

3-5-2 Razbremenilnik Črni Kal - povečava dotokov, armaturne celice, ureditev redukcijskega postrojenja zaradi hidravličnih prilagoditev novim transportnim količinam

3-5-3 Vodarna Rižana - ureditev odcepnega jaška, cevne povezave, redukcijskega postrojenja zaradi hidravličnih prilagoditev novim transportnim količinam

3-5-4 Nadgradnja nadzornega sistema in upravljanja SCADE



Tabela št. 4/9: Podatki o obstoječih in predvidenih kapacitetah obravnavanih transportnih cevovodov in vodnih virov

Šifra Investicija

enota mat. količina enota mat. količina

1a-1-1Izgradnja črpališča na novem vodnjaku ter povezava v sistem ter zamenjava obstoječe

črpalkel/s 205 l/s 300

1a-1-2 Cevovod JE DN 600 Klariči - Sela na Krasu mm JE 500 mm JE 600

1a-1-3 Povečava rezervoarja in črpališča ČP Sela za 1.000 m3 in zamenjava črpalk l/s 205 l/s 300

m3 1000 m3 2000

1a-1-4 Rezervoar Lipa IV 1.500 m3 m3 0 m3 1500

1a-1-5 Dvojni cevovod NL DN 2x600 Lipa III – LIPA IV mm 0 mm NL 600

1a-2-1 Cevovod NL DN 600 Križ - Planina mm JE 400 mm NL 600

1a-2-2 Povečava R/ČP Planina za 1.800 m3 + izgradnja novega črpališča za 250 l/s + tlačni kotel m3 1000 m3 2800

l/s 155 l/s 250

1a-2-3 Elektroenergetska povezava objekta z obstoječo TP MVA 0,5 MVA 1

1a-2-4 Cevovod NL DN 600 Planina - Zidovnik I mm JE 400 mm NL 600

1a-2-5 Ureditev povezav in hidravljičnih varovanj na lokaciji Zidovnik I mm JE 400 mm NL 600

1a-2-6 Izgradnja novega R Rodik za 1.000 m3 in povezava s starim rezervoarjem m3 450 m3 1450

1a-2-7 Nadzorni in upravljalni sistem (telemetrija). Obnova in dograditev. kos 0 kos 1

1b-3-1 Cevovod NL DN 350 Rodik – Kozina - Tublje - Markovščina - Obrov - Finida mm JE 125 mm NL 350

2-4-1 Tlačni vodovod NL 350 vodarna - VH Gradina mm LTŽ 200 mm NL 350

2-4-2 Vodovod NL 350 VH Gradina - VH Kraljevi hrib mm AC 250 mm NL 350

2-4-3

Povezovalni vodovod NL 350 VH - Č Kraljevi Hrib (100 m) + prilagoditev vodovodne

armature v VH in Č Kraljevi hrib + vgradnja novih črpalk + zamenjava tlačnega kotla oz.

dograditev objektov

mm AC 250 mm NL 350

2-4-4 Vodovod od Č Kraljevi hrib do VH Starod-S NL 350 + prevezave odcepov mm JE 250 mm NL 350

2-4-5 Naprave in oprema objektov za vodenje, nadzor in upravljanje vodovodnega sistema kos 0 kos 1

2-4-6 Transportni vodovod NL 350 VH Starod-S - Podgrad - Finida + prevezave obstoječih odcepov mm JE 200 mm NL 350

3-5-1 Vodohran Brezje - zamenjava dotočnih cevi in armatur kos 0 kos 1

3-5-2 Razbremenilnik Črni Kal (dotoki, armaturna celica, redukcijsko postrojenje) kos 0 kos 1

3-5-3 Vodrana Rižana (odcepni jašek, cevne povezave, redukcijsko postrojenje) kos 0 kos 1

3-5-4 Nadgradnja SCADE kos 0 kos 1

Obstoječe Predvideno

1 Območje 1. Kras - 1a. Brestovica: vodovod Klariči - vodohran Lipa IV

2 Območje 1. Kras - 1a. Brestovica: vodovod Križ - Sežana - vodohran Rodik

3 Območje 1. Kras - 1b. Brestovica: vodovod Finida - Markovščina - Kozina - Rodik

4 Območje 2. Ilirska Bistrica: vodovod Ilirska Bistrica - vodohran Starod-S

5 Območje 3. Obala



Tabela št. 4/10: Kumulativna specifikacija predvidenih investicij – varianta 1

Občina ME Količina

1 Občina Sežana

Novogradnja/rekonstrukcija cevovodov km 24,25

Novogradnja/rekonstrukcija/razširitev ob jektov kos 5,00

2 Občina Komen



3 Občina Divača



4 Občina Hrpelje - Kozina



5 Občina Miren - Kostanjevica



6 Občina Ilirska Bistrica



SKUPAJ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI



Območje ME Količina

1 Območje 1. Kras Brestovica (1a +1b)



Dograditev ob jektov za zajem in/ali pripravo pitne vode kos 1,00

2 Območje 2 Ilirska Bistrica




3 Območje 3 Obala




SKUPAJ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI




ME Količina

1 Novogradnja/rekonstrukcija cevovodov km 155,57

2 Novogradnja/rekonstrukcija/razširitev ob jektov kos 37,00

3 Dograditev ob jektov za zajem in/ali pripravo pitne vode kos 1,00

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI

VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI

SKUPAJ VODOOSKRBA OBALE IN KRASA



Tabela št. 4/11: Kumulativna specifikacija predvidenih investicij – varianta 2

Občina ME Količina

1 Občina Sežana


Novogradnja/rekonstrukcija/razširitev objektov kos 4,00

2 Občina Komen



3 Občina Divača



4 Občina Hrpelje - Kozina



5 Občina Miren - Kostanjevica



6 Občina Ilirska Bistrica



SKUPAJ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI



Območje ME Količina

1 Območje 1. Kras Brestovica (1a +1b)



Dograditev objektov za zajem in/ali pripravo pitne vode kos 1,00

2 Območje 2 Ilirska Bistrica




3 Območje 3 Obala




SKUPAJ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI




ME Količina

1 Novogradnja/rekonstrukcija cevovodov km 154,76

2 Novogradnja/rekonstrukcija/razširitev objektov kos 36,00

3 Dograditev objektov za zajem in/ali pripravo pitne vode kos 1,00


VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI

SKUPAJ VODOOSKRBA OBALE IN KRASA



4.2 ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV

Ocenjena investicijska vrednost projekta je prikazana v tabelah v nadaljevanju tega poglavja in sicer po stalnih cenah na nivoju cen oktober 2011 in tekočih cenah v EUR, v skladu s posredovanimi podatki s strani koordinatorja projekta Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.. Podlaga za oceno investicijske vrednosti je Idejna zasnova Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa, št. dokumenta 11700, avgust 2011 in trenutne tržne cene primerljivih investicij. Preračun na tekoče cene je bil opravljen na podlagi letnih stopenj inflacije, ki sta za leti 2012 in 2013 predvideni v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2011 (UMAR) in znašata 1,9%. Za leta 2014-2015 pa je privzeta predvidena stopnja za leto 2013, torej 1,9%. V tem poglavju so v nadaljevanju v tabelah od št. 4/12 do 4/30 navedeni nabori predvidenih investicij z ocenjenimi investicijskimi vrednostmi v tekočih cenah po posameznih občinah. Delitev vrednosti gradnje primarnih in sekundarnih cevovodov na posamezno občino je izdelana upoštevajoč teritorialni vidik (investicija na ozemlju obravnavane občine). Vrednosti izgradnje investicij transportnih cevovodov in vodnih virov pa se najprej razdelijo po posameznih vodovodnih sistemih v skladu z deleži, ki so jih občine dogovorile v Pogodbi o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa, nato pa se vrednosti znotraj posameznega vodovodnega sistema razdelijo po posameznih občinah v skladu z dogovorjenimi deleži med občinami. Ključ delitve in s tem financiranja je podrobneje predstavljen poglavju 8. V nadaljevanju je v tabeli št. 4/30 za obe varianti prikazana skupne investicijske vrednosti za celoten projekt po stalnih in tekočih cenah, ki poleg stroškov gradnje vključujejo tudi spremljajoče stroške investicije ter razliko med variantama. V tabeli št. 4/31 pa je ravno tako za obe varianti prikazana delitev investicije (gradnje in oprema) na primarne in sekundarne cevovode ter vodne vire in transportne cevovode po posameznih občinah investitorkah. Glede na to, da bo projekt predvidoma kandidiral za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, so stroški razdeljeni na predvidene upravičene in neupravičene stroške za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada EU in državnega proračuna. Kot upravičeni stroški za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in proračuna RS so predvideni naslednji stroški:

� stroški gradbeno obrtniških in instalacijskih del za vse predvidene investicije, � pripadajoči strokovni nadzor oz. inženiring, � stroški informiranja javnosti.

Kot neupravičeni stroški za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in proračuna RS so predvideni sledeči stroški:

� strošek DDV, ki pa je povračljiv in zato se vsebinsko ne obravnava kot strošek investicije, � stroški vse projektne, investicijske ter razpisne dokumentacije in stroški sklepanja pogodb

za služnostne pravice, odškodnin za služnosti, odkupa zemljišč.



Tabela št. 4/12: Obseg predvidenih investicij za Občino Sežana – varianta 1

oznaka OBČINA SEŽANA količina MEvrednost v

EUR v tekočih cenah

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI Cevovod Križ - R Tomajski Govc - Medvejek - Križ - Tomaj - Dutovlje - Kopriva: Odcep Križ - vodohran Tomajski Govc - vodovod za Vrhovlje

A-6-2 Cevovod dvojni NL DN 2x250 Globoka dolina - R Govc 3,20 km 619.200

A-6-3Cevovod NL DN 200 R Govc - cevovod za Vrhovlje (rezerva za Sežano)

0,70 km 110.600

Cevovod Križ - R Tomajski Govc - Medvejek - Križ - Tomaj - Dutovlje - Kopriva: Vodovod Križ - Tomaj - Dutovlje

A-7-1 Cevovod NL DN 150 Križ - Tomaj - Dutovlje - Klepčič - Godnje 5,12 km 1.269.760

A-7-2 Cevovod NL DN 125 Dutovlje - OŠ Dutovlje 0,56 km 127.120

Cevovod Križ - R Tomajski Govc - Medvejek - Križ - Tomaj - Dutovlje - Kopriva: Vodovod Kosovelje

A-8-1 Cevovod NL DN 100 odcep za Kosovelje - Kosovelje 0,65 km 108.360

Vodovod RO Žirje

A-10-1 Cevovod NL DN 100 - obnova RO Žirje 0,60 km 117.000

Cevovod Sežana - odcep Dane - Šmarje

A-11-1Cevovod NL DN 150 Sežana - odcep Dane + NL DN 125 Dane - Šmarje

1,53 km 154.860

A-11-2 Vodohran Dane 200 m3 1,00 kos 194.360 Vodovod Senadole - Senadolice

A-12-1 Cevovod PE 90 Senadole - Senadolice 3,32 km 285.520

Vodovod Vrabče - Razguri - Sela - Stomaž

A-14-1Cevovod NL DN 125: R Vrabče - odcep za Razguri (Sv. Ana) – R Razguri

2,43 km 439.830

A-14-2 Rezervoar Razguri V = 60 m3 1,00 kos 98.670

A-14-3 Cevovod NL DN 100: R Razguri - Sela - Stomaž 1,65 km 295.350

A-14-4 Raztežilnik Vrabče 4 m3 1,00 kos 36.850

A-14-5 Raztežilnik Sela 4 m3 1,00 kos 36.120

Vodovod odcep za Razguri - R Štjak

A-15-1 Cevovod NL DN 100: odcep za Razguri - R Štjak 2,99 km 451.490

A-15-2 Cevovod NL DN 80: Odcep za Gradišče - Gradišče pri Štjaku 0,10 km 24.200

A-15-3 Hidropostaja 3 l/s, 0-6 bar - Gradišče pri Štjaku 1,00 kos 31.450

Vodovod R Štjak - Štjak

A-16-1 Cevovod NL DN 100 R Štjak - Štjak 0,40 km 72.720

SKUPAJ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI 24,25 km 4.473.4605,00 kos

TRANSPORTNI CEVOVODI IN VODNI VIRIVrednost celotne

investicije

Delež sof inanciranja

investicije posamezne občine (%)

Vrednost investicije po obcini

Območje 1. Kras - 1a. Brestovica: vodovod Klariči - vodohran Lipa IV

1a-1-1Izgradnja črpališča na novem vodnjaku ter povezava v sistem ter zamenjava obstoječe črpalke

1,00 kpl 596.123 11,7975% 70.328

1a-1-2 Cevovod JE DN 600 Klariči - Sela na Krasu 3,10 km 1.374.186 11,7975% 162.120

1a-1-3Povečava rezervoarja in črpališča ČP Sela za 1.000 m3 in zamenjava črpalk

1,00 kos 827.106 11,7975% 97.578

1a-1-4 Rezervoar Lipa IV 1.500 m3 1,00 kos 368.400 11,7975% 43.462

1a-1-5 Dvojni cevovod NL DN 2x600 Lipa III – LIPA IV 0,13 km 121.940 11,7975% 14.386

Območje 1. Kras - 1a. Brestovica: vodovod Križ - Sežana - vodohran Rodik

1a-2-1 Cevovod NL DN 600 Križ - Planina 4,45 km 2.585.450 11,7975% 305.018

1a-2-2Povečava R/ČP Planina za 1.800 m3 + izgradnja novega črpališča za 250 l/s + tlačni kotel

1,00 kos 913.039 11,7975% 107.716

1a-2-3 Elektroenergetska povezava objekta z obstoječo TP 1,00 kpl 17.420 11,7975% 2.055

1a-2-4 Cevovod NL DN 600 Planina - Zidovnik I 0,44 km 187.880 11,7975% 22.165

1a-2-5 Ureditev povezav in hidravljičnih varovanj na lokaciji Zidovnik I 1,00 kpl 157.028 11,7975% 18.525

1a-2-6Izgradnja novega R Rodik za 1.000 m3 in povezava s starim rezervoarjem

1,00 kos 681.487 11,7975% 80.398

1a-2-7Nadzorni in upravljalni sistem (telemetrija). Obnova in dograditev.

1,00 kpl 346.800 11,7975% 40.914

Območje 1. Kras - 1b. Brestovica: vodovod Finida - Markovščina - Kozina - Rodik

1b-3-1Cevovod NL DN 350 Rodik – Kozina - Tublje - Markovščina - Obrov - Finida

18,85 km 4.260.100 11,7975% 502.585

SKUPAJ TRANSPORTNI CEVOVODI IN VODNI VIRI 1.467.250

SKUPAJ OBČINA SEŽANA - VARIANTA 1 5.940.710



Tabela št. 4/13: Obseg predvidenih investicij za Občino Sežana – varianta 2

oznaka OBČINA SEŽANA količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI Cevovod Križ - R Tomajski Govc - Medvejek - Križ - Tomaj - Dutovlje - Kopriva: Odcep Križ - vodohran Tomajski Govc - vodovod za Vrhovlje

A-6-2 Cevovod dvojni NL DN 2x250 Globoka dolina - R Govc 3,20 km 619.200

A-6-3Cevovod NL DN 200 R Govc - cevovod za Vrhovlje (rezerva za Sežano)

0,70 km 110.600

Cevovod Križ - R Tomajski Govc - Medvejek - Križ - Tomaj - Dutovlje - Kopriva: Vodovod Križ - Tomaj - Dutovlje

A-7-1 Cevovod NL DN 150 Križ - Tomaj - Dutovlje - Klepčič - Godnje 5,12 km 1.269.760

A-7-2 Cevovod NL DN 125 Dutovlje - OŠ Dutovlje 0,56 km 127.120

Cevovod Križ - R Tomajski Govc - Medvejek - Križ - Tomaj - Dutovlje - Kopriva: Vodovod Kosovelje

A-8-1 Cevovod NL DN 100 odcep za Kosovelje - Kosovelje 0,65 km 108.360

Vodovod RO Žirje

A-10-1 Cevovod NL DN 100 - obnova RO Žirje 0,60 km 117.000

Cevovod Sežana - odcep Dane - Šmarje

A-11-1Cevovod NL DN 150 Sežana - odcep Dane + NL DN 125 Dane - Šmarje

2,03 km 217.210

A-11-2 Vodohran Dane 0,00 kos 0 Vodovod Senadole - Senadolice

A-12-1 Cevovod PE 90 Senadole - Senadolice 3,32 km 285.520

Vodovod Vrabče - Razguri - Sela - Stomaž

A-14-1Cevovod NL DN 125: R Vrabče - odcep za Razguri (Sv. Ana) – R Razguri

2,43 km 439.830

A-14-2 Rezervoar Razguri V = 60 m3 1,00 kos 98.670

A-14-3 Cevovod NL DN 100: R Razguri - Sela - Stomaž 1,65 km 295.350

A-14-4 Raztežilnik Vrabče 4 m3 1,00 kos 36.850

A-14-5 Raztežilnik Sela 4 m3 1,00 kos 36.120

Vodovod odcep za Razguri - R Štjak

A-15-1 Cevovod NL DN 100: odcep za Razguri - R Štjak 2,99 km 451.490

A-15-2 Cevovod NL DN 80: Odcep za Gradišče - Gradišče pri Štjaku 0,10 km 24.200

A-15-3 Hidropostaja 3 l/s, 0-6 bar - Gradišče pri Štjaku 1,00 kos 31.450

Vodovod R Štjak - Štjak

A-16-1 Cevovod NL DN 100 R Štjak - Štjak 0,40 km 72.720



investicije

Delež sofinanciranja





1,00 kpl 596.123 11,7975% 70.328



1,00 kos 827.106 11,7975% 97.578






1,00 kos 913.039 11,7975% 107.716





1,00 kos 681.487 11,7975% 80.398


1,00 kpl 346.800 11,7975% 40.914



18,85 km 4.260.100 11,7975% 502.585


SKUPAJ OBČINA SEŽANA - VARIANTA 2 5.787.452



Tabela št. 4/14: Obseg predvidenih investicij za Občino Komen – varianta 1

oznaka OBČINA KOMEN količina MEvrednost v


PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIVodovod Lipa 1 - RT Rubije - Komen

B-17-1 Rezervoar Lipa I 1.000 m3 - ureditev vodnih celic in dograditev 1,00 kos 72.523

B-17-2 Povezovalni cevovod NL DN 200 Lipa I – Lipa II 0,16 km 38.080

B-17-3 Cevovod NL DN 200 Lipa I - odcep RT Škrbina - RT (R) Rubije 3,31 km 582.560

B-17-4 Cevovod NL DN 200 RT (R) Rubije - Komen 1,91 km 339.980

Vodovod odcep za Sveto - Ivanji Grad - Zagrajec

B-18-1 Cevovod NL DN 125 RT Rubije - Sveto - odcep za Preserje 1,67 km 294.705

B-18-2 Cevovod NL DN 100 odcep za Preserje - Ivanji Grad 1,86 km 283.815

B-18-3 Rekonstrukcija RO Sveto - zagotovitev hidravličnih razmer 0,38 km 68.625

B-18-4 Raztežilnik Zagrajec 30 m3 1,00 kos 71.459

B-18-5 Cevovod dvojni NL DN 100 odcep za RT Zagrajec 0,34 km 37.800

Vodovod Komen - Volčji Grad

B-19-1 Cevovod NL DN 150 Komen - Volčji Grad 1,70 km 296.496

B-19-2 Cevovod NL DN 125 Nadrožica - Gorjansko 1,61 km 312.340

B-19-3 Rekonstrukcija razdelilnega omrežja Volčji Grad 0,15 km 45.600

B-19-4 Rekonstrukcija razdelilnega omrežja Gorjansko 0,40 km 108.000

Vodovod Branica

B-20-1 Vodovod NL DN 100 Večkoti - Dolanci 1,16 km 223.880

Vodovod Brestovica pri Komnu: ČP Mošci

B-21-1 Črpališče Mošci 1,00 kos 32.250

Vodovod Brestovica pri Komnu: Povratni cevovod Sela - Brestovica

B-22-1Povratni cevovod Vodarna Sela - Brestovica PEHD F 110 z navezavo na raztežilnike ter rekonstrukcijo RT

0,66 km 56.760

Vodovod stari Štanjel

B-23-1 Rezervoar Štanjel 120 m3 s hidropostajo 1,00 kos 183.956



investicije






1,00 kpl 596.123 3,7100% 22.116



1,00 kos 827.106 3,7100% 30.686






1,00 kos 913.039 3,7100% 33.874

1a-2-3 Elektroenergetska povezava objekta z obstoječo TP 1,00 kpl 17.420 3,7100% 646




1,00 kos 681.487 3,7100% 25.283


1,00 kpl 346.800 3,7100% 12.866



18,85 km 4.260.100 3,7100% 158.050

SKUPAJ TRANSPORTNI CEVOVODI IN VODNI VIRI 461.411

SKUPAJ OBČINA KOMEN - VARIANTA 1 3.510.240



Tabela št. 4/15: Obseg predvidenih investicij za Občino Komen – varianta 2

oznaka OBČINA KOMEN količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIVodovod Lipa 1 - RT Rubije - Komen

B-17-1 Rezervoar Lipa I 1.000 m3 - ureditev vodnih celic in dograditev 1,00 kos 72.523

B-17-2 Povezovalni cevovod NL DN 200 Lipa I – Lipa II 0,16 km 38.080

B-17-3 Cevovod NL DN 200 Lipa I - odcep RT Škrbina - RT (R) Rubije 3,31 km 582.560

B-17-4 Cevovod NL DN 200 RT (R) Rubije - Komen 1,91 km 339.980

Vodovod odcep za Sveto - Ivanji Grad - Zagrajec

B-18-1 Cevovod NL DN 125 RT Rubije - Sveto - odcep za Preserje 1,67 km 294.705

B-18-2 Cevovod NL DN 100 odcep za Preserje - Ivanji Grad 1,86 km 283.815

B-18-3 Rekonstrukcija RO Sveto - zagotovitev hidravličnih razmer 0,38 km 68.625

B-18-4 Raztežilnik Zagrajec 30 m3 1,00 kos 71.459

B-18-5 Cevovod dvojni NL DN 100 odcep za RT Zagrajec 0,34 km 37.800

Vodovod Komen - Volčji Grad

B-19-1 Cevovod NL DN 150 Komen - Volčji Grad 1,70 km 296.496

B-19-2 Cevovod NL DN 125 Nadrožica - Gorjansko 1,61 km 312.340

B-19-3 Rekonstrukcija razdelilnega omrežja Volčji Grad 0,15 km 45.600

B-19-4 Rekonstrukcija razdelilnega omrežja Gorjansko 0,40 km 108.000

Vodovod Branica

B-20-1 Vodovod NL DN 100 Večkoti - Dolanci 1,16 km 223.880

Vodovod Brestovica pri Komnu: ČP Mošci

B-21-1 Črpališče Mošci 1,00 kos 32.250

Vodovod Brestovica pri Komnu: Povratni cevovod Sela - Brestovica

B-22-1Povratni cevovod Vodarna Sela - Brestovica PEHD F 110 z navezavo na raztežilnike ter rekonstrukcijo RT

0,66 km 56.760

Vodovod stari Štanjel

B-23-1 Rezervoar Štanjel 120 m3 s hidropostajo 1,00 kos 183.956



investicije






1,00 kpl 596.123 3,7100% 22.116



1,00 kos 827.106 3,7100% 30.686






1,00 kos 913.039 3,7100% 33.874





1,00 kos 681.487 3,7100% 25.283


1,00 kpl 346.800 3,7100% 12.866



18,85 km 4.260.100 3,7100% 158.050


SKUPAJ OBČINA KOMEN - VARIANTA 2 3.503.558



Tabela št. 4/16: Obseg predvidenih investicij za Občino Divača – varianta 1

oznaka OBČINA DIVAČA količina MEvrednost v


PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI Vodovod Senožeče

C-24-1Rezervoar Razdrto 250 m3 s priključnim cevovodom NL DN 100+150 ter ureditev telemetrije in regulacije

1,00 kos 182.450

C-24-3 Cevovod NL DN 80 ČP Laže - Laže - rekonstrukcija 1,33 km 144.425

C-24-4 ČP Laže 2x4 l/s, h= 140 m - povečava črpalnih kapacitet 1,00 kos 40.959

C-24-5Cevovod NL DN 100/150 ČP Senožeče - R Senožeče in priklj. cevovod za Senožeče

0,36 km 69.120

C-24-6 R Senožeče 700 m3 - ureditev po HACCP zahtevah 1,00 kos 74.524

C-24-7 Ureditev hidravličnih razmer v RO Senožeče NL DN 100 0,60 km 202.800

C-24-8 Cevovod PE F 75 Mlačevo - Sušet + el. + sign. kabel 0,47 km 35.250

Vodovod Brkini: Kozjane - Tatre

C-25-1 Vodovod NL DN 80 Kozjane - Tatre 2,60 km 335.400

Vremska dolina - Divača

C-26-2 Vodovod NL DN 150 Dolnje Ležeče - Gradišče pri Divači 0,77 km 141.680

C-26-3 Rezervoar Gradišče pri Divači V=120 m3 1,00 kos 128.695

Vodovod Brkini: Rožice - Artviže

C-30-1 Cevovod NL DN 80 odcep R Artviže - R Vareje 1,23 km 123.725

C-30-2 Cevovod NL DN 80 odcep Misliče - R Misliče 1,07 km 97.198



investicije






1,00 kpl 596.123 3,7475% 22.340



1,00 kos 827.106 3,7475% 30.996






1,00 kos 913.039 3,7475% 34.216





1,00 kos 681.487 3,7475% 25.539


1,00 kpl 346.800 3,7475% 12.996



18,85 km 4.260.100 3,7475% 159.647


SKUPAJ OBČINA DIVAČA - VARIANTA 1 2.042.301



Tabela št. 4/17: Obseg predvidenih investicij za Občino Divača – varianta 2

oznaka OBČINA DIVAČA količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI Vodovod Senožeče

C-24-1Rezervoar Razdrto 250 m3 s priključnim cevovodom NL DN 100+150 ter ureditev telemetrije in regulacije

1,00 kos 182.450

C-24-3 Cevovod NL DN 80 ČP Laže - Laže - rekonstrukcija 1,33 km 144.425

C-24-4 ČP Laže 2x4 l/s, h= 140 m - povečava črpalnih kapacitet 1,00 kos 40.959

C-24-5Cevovod NL DN 100/150 ČP Senožeče - R Senožeče in priklj. cevovod za Senožeče

0,36 km 69.120

C-24-6 R Senožeče 700 m3 - ureditev po HACCP zahtevah 1,00 kos 74.524

C-24-7 Ureditev hidravličnih razmer v RO Senožeče NL DN 100 0,60 km 202.800

C-24-8 Cevovod PE F 75 Mlačevo - Sušet + el. + sign. kabel 0,47 km 35.250

Vodovod Brkini: Kozjane - Tatre

C-25-1 Vodovod NL DN 80 Kozjane - Tatre 2,60 km 335.400

Vremska dolina - Divača

C-26-2 Vodovod NL DN 150 Dolnje Ležeče - Gradišče pri Divači 0,77 km 141.680

C-26-3 Rezervoar Gradišče pri Divači V=120 m3 1,00 kos 128.695


C-30-1 Cevovod NL DN 80 odcep R Artviže - R Vareje 1,23 km 123.725

C-30-2 Cevovod NL DN 80 odcep Misliče - R Misliče 1,07 km 97.198



investicije






1,00 kpl 596.123 3,7475% 22.340



1,00 kos 827.106 3,7475% 30.996






1,00 kos 913.039 3,7475% 34.216





1,00 kos 681.487 3,7475% 25.539


1,00 kpl 346.800 3,7475% 12.996



18,85 km 4.260.100 3,7475% 159.647


SKUPAJ OBČINA DIVAČA - VARIANTA 2 2.035.551



Tabela št. 4/18: Obseg predvidenih investicij za Občino Hrpelje – Kozina – varianta 1

oznaka OBČINA HRPELJE - KOZINA količina MEvrednost v


PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIVodovod Obrov

D-27-1 Priključni vodovod PV in RO Obrov 2xNL DN 100 0,90 km 165.575,00

Vodovod Markovščina - Hotična - Mrše

D-28-1 Cevovod dvojni NL DN 100 Markovščina - VH Slivje 4,91 km 473.815,00

D-28-2 Cevovod NL DN 100 VH Slivje - Hotična 0,35 km 44.450,00

D-28-3 Rezervoar HVH Slivje 120 m3 1,00 kos 119.876,00

D-28-8 Hidropostaja Tatre 5 l/s 1,00 kos 54.883,00

Črpališče Finida (za Golac)

D-29-1 Črpališče Finida 1l/s 1,00 kos 66.277,00


D-30-3 Raztežilnik Ostrovica 4m3 1,00 kos 37.814,00

D-30-4 Cevovod NL DN 100 - Odcep za Rožice 0,52 km 75.705,00

D-30-5 Cevovod dvojni NL DN 100/80 - RO Rožice 0,37 km 38.640,00

D-30-6 Cevovod NL DN 80 Rožice - Brezovica pokopališče - R Brezovica

1,34 km 153.525,00

D-30-7 Cevovod ductil NL DN 80 R Brezovica - Artviže 2,78 km 336.380,00

D-30-8 R Brezovica 60 m3 s črpališčem Brezovica (za Artviže) 2 l/s, h = 260 m

1,00 kos 131.841,00

D-30-9 Rezervoar Artviže 120 m3 s hidropostajo in elektropriključkom 1,00 kos 149.265,00

D-30-10 Cevovod NL DN 80 Artviže - odcep za Misliče 0,38 km 58.875,00



investicije






1,00 kpl 596.123 4,0975% 24.426



1,00 kos 827.106 4,0975% 33.891






1,00 kos 913.039 4,0975% 37.412





1,00 kos 681.487 4,0975% 27.924


1,00 kpl 346.800 4,0975% 14.210



18,85 km 4.260.100 4,0975% 174.558


SKUPAJ OBČINA HRPELJE - KOZINA - VARIANTA 1 2.416.525



Tabela št. 4/19: Obseg predvidenih investicij za Občino Hrpelje – Kozina – varianta 2

oznaka OBČINA HRPELJE - KOZINA količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIVodovod Obrov

D-27-1 Priključni vodovod PV in RO Obrov 2xNL DN 100 0,90 km 165.575,00

Vodovod Markovščina - Hotična - Mrše

D-28-1 Cevovod dvojni NL DN 100 + 125 Markovščina - R Hotična 4,91 km 473.815,00

D-28-2 Cevovod NL DN 100 VH Slivje - Hotična 0,35 km 44.450,00

D-28-3 Rezervoar Slivje 120 m3 1,00 kos 119.876,00

D-28-8 Hidropostaja Tatre 5 l/s 1,00 kos 54.883,00

Črpališče Finida (za Golac)

D-29-1 Črpališče Finida 1l/s 1,00 kos 66.277,00


D-30-3 Raztežilnik Ostrovica 4m3 1,00 kos 37.814,00

D-30-4 Cevovod NL DN 100 - Odcep za Rožice 0,52 km 75.705,00

D-30-5 Cevovod dvojni NL DN 100/80 - RO Rožice 0,37 km 38.640,00

D-30-6 Cevovod NL DN 80 Rožice - Brezovica pokopališče - R Brezovica

1,34 km 153.525,00

D-30-7 Cevovod ductil NL DN 80 R Brezovica - Artviže 2,78 km 336.380,00

D-30-8 R Brezovica 60 m3 s črpališčem Brezovica (za Artviže) 2 l/s, h = 260 m

1,00 kos 131.841,00

D-30-9 Rezervoar Artviže 120 m3 s hidropostajo in elektropriključkom 1,00 kos 149.265,00

D-30-10 Cevovod NL DN 80 Artviže - odcep za Misliče 0,38 km 58.875,00



investicije






1,00 kpl 596.123 4,0975% 24.426



1,00 kos 827.106 4,0975% 33.891






1,00 kos 913.039 4,0975% 37.412





1,00 kos 681.487 4,0975% 27.924


1,00 kpl 346.800 4,0975% 14.210



18,85 km 4.260.100 4,0975% 174.558


SKUPAJ OBČINA HRPELJE - KOZINA - VARIANTA 2 2.409.145



Tabela št. 4/20: Obseg predvidenih investicij za Občino Miren - Kostanjevica – varianta 1

oznaka OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA količina MEvrednost v


PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI Vodovod vodohran Lipa II - Kostanjevica na Krasu - Vojščica

E-31-1 Rezervoar Lipa 2 – ureditev skladno z zahtevami HACCP 1,00 kos 109.637

E-31-2 Cevovod NL DN 200 R Lipa II – R Lipa III 0,33 km 49.170

E-31-3 Cevovod NL DN 150 R Lipa 2 - Lipa - Temnica 3,37 km 518.980

E-31-4 Cevovod NL DN 125 Temnica - Vojščica 2,71 km 384.820

E-31-5 Cevovod NL DN 125 Temnica - Kostanjevica 3,45 km 479.550

E-31-7 R Novelo 120 m3 1,00 kos 91.158

Vodovod križišče Opatje Selo - Opatje Selo - Lokvica, Nova Vas

E-32-1 RO Lokvica NL DN 80 0,78 km 94.743

E-32-2 Črpališče Lokvica 5 l/s, h = 130m 1,00 kos 38.217

E-32-3 Cevovod NL DN 125 križišče Lokvica - Opatje Selo 1,35 km 271.350

E-32-4 Cevovod NL DN 100 Opatje selo - Nova vas + RO Nova vas 1,18 km 212.760



investicije






1,00 kpl 596.123 1,6475% 9.821



1,00 kos 827.106 1,6475% 13.627






1,00 kos 913.039 1,6475% 15.042





1,00 kos 681.487 1,6475% 11.227


1,00 kpl 346.800 1,6475% 5.714



18,85 km 4.260.100 1,6475% 70.185


SKUPAJ OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA - VARIANTA 1 2.455.284



Tabela št. 4/21: Obseg predvidenih investicij za Občino Miren - Kostanjevica – varianta 2

oznaka OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI Vodovod vodohran Lipa II - Kostanjevica na Krasu - Vojščica

E-31-1 Rezervoar Lipa 2 – ureditev skladno z zahtevami HACCP 1,00 kos 109.637

E-31-2 Cevovod NL DN 200 R Lipa II – R Lipa III 0,33 km 49.170

E-31-3 Cevovod NL DN 150 R Lipa 2 - Lipa - Temnica 3,37 km 518.980

E-31-4 Cevovod NL DN 125 Temnica - Vojščica 2,71 km 384.820

E-31-5 Cevovod NL DN 125 Temnica - Kostanjevica 3,45 km 479.550

E-31-7 R Novelo 120 m3 1,00 kos 91.158

Vodovod križišče Opatje Selo - Opatje Selo - Lokvica, Nova Vas

E-32-1 RO Lokvica NL DN 80 0,78 km 94.743

E-32-2 Črpališče Lokvica 5 l/s, h = 130m 1,00 kos 38.217

E-32-3 Cevovod NL DN 125 križišče Lokvica - Opatje Selo 1,35 km 271.350

E-32-4 Cevovod NL DN 100 Opatje selo - Nova vas + RO Nova vas 1,18 km 212.760



investicije






1,00 kpl 596.123 1,6475% 9.821



1,00 kos 827.106 1,6475% 13.627






1,00 kos 913.039 1,6475% 15.042





1,00 kos 681.487 1,6475% 11.227


1,00 kpl 346.800 1,6475% 5.714



18,85 km 4.260.100 1,6475% 70.185


SKUPAJ OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA - VARIANTA 2 2.452.317



Tabela št. 4/22: Obseg predvidenih investicij za Občino Ilirska Bistrica – varianta 1

oznaka OBČINA ILIRSKA BISTRICA količina MEvrednost v



Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Vodovod Koseze

E-33-1Nov povezovalni cevovod za vodooskrbo naselja Koseze NL 150 mm

1,02 km 164.220

Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Vodovod Zemonska Vaga in Dolnji Zemon

E-34-1Napajalni cevovod od odcepa od Kosez do Zemonske Vage in Dol. Zemona NL 150 mm

2,16 km 318.940

Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Povratni cevovod za Studeno Goro in Pavlico

E-35-1 Povratni cevovodi NL 100 za Studeno goro in Pavlico 0,89 km 76.659

Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Napajalni cevovodi do VH in povratni do naselij NL 80, 100, 125

E-36-1Napajalni cevovodi do VH in povratni do naselij NL 80, 100 (Starod, Račice, podgrad-delno)

4,20 km 571.960

Vodovod VH Veliko Brdo - VH Jelšane - Nova Vas

E-37-1Cevovod NL DN 150 mm od VH Veliko Brdo do konca naselja Veliko Brdo

2,60 km 557.020

E-37-2 Cevovod NL DN 125 mm od naselja Veliko Brdo - VH Jelšane 7,17 km 1.009.920

Vodovod Bistrica in Brkinski vodovod

E-38-1 Cevovod v Levstikovi ulici NL 250 (od VH Gradina) 0,66 km 149.820

E-38-2 Cevovod križišče Blagovnica (KP) - tovarna Lesonit NL 250 1,64 km 362.440

E-38-3 Cevovod Lesonit - Č Dobropolje NL 200 1,46 km 267.180

E-38-4 Č Dobropolje - VH Harije NL 200 3,47 km 541.320

E-38-5 rekonstrukcija Č Dobropolje 1,00 kpl 62.419

E-38-6 VH Harije - VH Tominje NL 200 1,67 km 325.650

E-38-7 VH Tominje - Č Zajelšje NL 200 2,82 km 606.300

E-38-8 Č Zajelšje - VH Pregarje I NL 150 2,52 km 451.080

E-38-9 rekonstukcija Č Zajelšje 1,00 kpl 67.110

E-38-10 VH Pregarje I - VH Pregarje II NL 125 0,35 km 60.200

E-38-11Povratni cevovodi NL 100, 125 za Dobropolje, Harije, Tominje in Pregarje

3,68 km 345.223



investicije




Izgradnja novega R Rodik za 1.000 m3 in povezava s starim rezervoarjem


18,85 km 4.260.100 10,0000% 426.010

Območje 2. Ilirska Bistrica: vodovod Ilirska Bistrica - vodohran Starod-S

2-4-1 Tlačni vodovod NL 350 vodarna - VH Gradina 0,15 km 55.050 25,0000% 13.763

2-4-2 Vodovod NL 350 VH Gradina - VH Kraljevi hrib 5,35 km 1.284.000 25,0000% 321.000

2-4-3

Povezovalni vodovod NL 350 VH - Č Kraljevi Hrib (100 m) + prilagoditev vodovodne armature v VH in Č Kraljevi hrib + vgradnja novih črpalk + zamenjava tlačnega kotla oz. dograditev objektov

1,00 kpl 264.950 25,0000% 66.238

2-4-4Vodovod od Č Kraljevi hrib do VH Starod-S NL 350 + prevezave odcepov

4,10 km 955.300 25,0000% 238.825

2-4-5Naprave in oprema objektov za vodenje, nadzor in upravljanje vodovodnega sistema

1,00 kpl 203.200 25,0000% 50.800

2-4-6Transportni vodovod NL 350 VH Starod-S - Podgrad - Finida + prevezave obstoječih odcepov

10,02 km 2.615.220 25,0000% 653.805


SKUPAJ OBČINA ILIRSKA BISTRICA - VARIANTA 1 7.707.901



Tabela št. 4/23: Obseg predvidenih investicij za Občino Ilirska Bistrica – varianta 2

oznaka OBČINA ILIRSKA BISTRICA količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah


Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Vodovod Koseze

E-33-1Nov povezovalni cevovod za vodooskrbo naselja Koseze NL 150 mm

1,02 km 164.220

Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Vodovod Zemonska Vaga in Dolnji Zemon

E-34-1Napajalni cevovod od odcepa od Kosez do Zemonske Vage in Dol. Zemona NL 150 mm

2,16 km 318.940

Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Povratni cevovod za Studeno Goro in Pavlico

E-35-1 Povratni cevovodi NL 100 za Studeno goro in Pavlico 0,89 km 76.659

Vodovod Bistrica in vodovod Visoki Kras: Napajalni cevovodi do VH in povratni do naselij NL 80, 100, 125

E-36-1Napajalni cevovodi do VH in povratni do naselij NL 80, 100 (Starod, Račice, podgrad-delno)

4,20 km 571.960

Vodovod VH Veliko Brdo - VH Jelšane - Nova Vas

E-37-1Cevovod NL DN 150 mm od VH Veliko Brdo do konca naselja Veliko Brdo

2,60 km 557.020

E-37-2 Cevovod NL DN 125 mm od naselja Veliko Brdo - VH Jelšane 7,17 km 1.009.920

Vodovod Bistrica in Brkinski vodovod

E-38-1 Cevovod v Levstikovi ulici NL 250 (od VH Gradina) 0,66 km 149.820

E-38-2 Cevovod križišče Blagovnica (KP) - tovarna Lesonit NL 250 1,64 km 362.440

E-38-3 Cevovod Lesonit - Č Dobropolje NL 200 1,46 km 267.180

E-38-4 Č Dobropolje - VH Harije NL 200 3,47 km 541.320

E-38-5 rekonstrukcija Č Dobropolje 1,00 kpl 62.419

E-38-6 VH Harije - VH Tominje NL 200 1,67 km 325.650

E-38-7 VH Tominje - Č Zajelšje NL 200 2,82 km 606.300

E-38-8 Č Zajelšje - VH Pregarje I NL 150 2,52 km 451.080

E-38-9 rekonstukcija Č Zajelšje 1,00 kpl 67.110

E-38-10 VH Pregarje I - VH Pregarje II NL 125 0,35 km 60.200

E-38-11Povratni cevovodi NL 100, 125 za Dobropolje, Harije, Tominje in Pregarje

3,68 km 345.223



investicije




Izgradnja novega R Rodik za 1.000 m3 in povezava s starim rezervoarjem


18,85 km 4.260.100 10,0000% 426.010




2-4-3


1,00 kpl 264.950 25,0000% 66.238


4,10 km 955.300 25,0000% 238.825


1,00 kpl 203.200 25,0000% 50.800


10,02 km 2.615.220 25,0000% 653.805


SKUPAJ OBČINA ILIRSKA BISTRICA - VARIANTA 2 7.707.901



Tabela št. 4/24: Obseg predvidenih investicij za Občino Koper – varianta 1

oznaka MESTNA OBČINA KOPER količina MEvrednost v



investicije






1,00 kpl 596.123 38,9025% 231.907



1,00 kos 827.106 38,9025% 321.765




1a-2-1 Cevovod NL DN 600 Križ - Planina 4,45 km 2.585.450 38,9025% 1.005.805


1,00 kos 913.039 38,9025% 355.195





1,00 kos 681.487 38,9025% 265.115


1,00 kpl 346.800 38,9025% 134.914



18,85 km 4.260.100 33,7155% 1.436.314




2-4-3


1,00 kpl 264.950 38,9025% 103.072

2-4-4 Vodovod od Č Kraljevi hrib do VH Starod-S NL 350 + prevezave odcepov

4,10 km 955.300 38,9025% 371.636


1,00 kpl 203.200 38,9025% 79.050


10,02 km 2.615.220 38,9025% 1.017.386

Območje 3. Obala3-5-1 Vodohran Brezje - zamenjava dotočnih cevi in armatur 1,00 kpl 33.000 51,8700% 17.117

3-5-2Razbremenilnik Črni Kal (dotoki, armaturna celica, redukcijsko postrojenje)

1,00 kpl 82.500 51,8700% 42.793

3-5-3Vodrana Rižana (odcepni jašek, cevne povezave, redukcijsko postrojenje)

1,00 kpl 99.000 51,8700% 51.351

3-5-4 Nadgradnja SCADE 1,00 kpl 22.000 51,8700% 11.411SKUPAJ TRANSPORTNI CEVOVODI IN VODNI VIRI 6.832.057

SKUPAJ MESTNA OBČINA KOPER - VARIANTA 1 6.832.057



Tabela št. 4/25: Obseg predvidenih investicij za Občino Koper – varianta 2

oznaka MESTNA OBČINA KOPER količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah


investicije






1,00 kpl 596.123 38,9025% 231.907



1,00 kos 827.106 38,9025% 321.765






1,00 kos 913.039 38,9025% 355.195





1,00 kos 681.487 38,9025% 265.115


1,00 kpl 346.800 38,9025% 134.914



18,85 km 4.260.100 33,7155% 1.436.314




2-4-3


1,00 kpl 264.950 38,9025% 103.072

2-4-4 Vodovod od Č Kraljevi hrib do VH Starod-S NL 350 + prevezave odcepov

4,10 km 955.300 38,9025% 371.636


1,00 kpl 203.200 38,9025% 79.050


10,02 km 2.615.220 38,9025% 1.017.386



1,00 kpl 82.500 51,8700% 42.793


1,00 kpl 99.000 51,8700% 51.351


SKUPAJ MESTNA OBČINA KOPER - VARIANTA 2 6.761.989



Tabela št. 4/26: Obseg predvidenih investicij za Občino Izola – varianta 1

oznaka OBČINA IZOLA količina MEvrednost v



investicije






1,00 kpl 596.123 15,1650% 90.402



1,00 kos 827.106 15,1650% 125.431

1a-1-4 Rezervoar Lipa IV 1.500 m3 1,00 kos 368.400 15,1650% 55.8681a-1-5 Dvojni cevovod NL DN 2x600 Lipa III – LIPA IV 0,13 km 121.940 15,1650% 18.492




1,00 kos 913.039 15,1650% 138.462

1a-2-3 Elektroenergetska povezava objekta z obstoječo TP 1,00 kpl 17.420 15,1650% 2.6421a-2-4 Cevovod NL DN 600 Planina - Zidovnik I 0,44 km 187.880 15,1650% 28.4921a-2-5 Ureditev povezav in hidravljičnih varovanj na lokaciji Zidovnik I 1,00 kpl 157.028 15,1650% 23.813


1,00 kos 681.487 15,1650% 103.348


1,00 kpl 346.800 15,1650% 52.592



18,85 km 4.260.100 13,1430% 559.905


2-4-1 Tlačni vodovod NL 350 vodarna - VH Gradina 0,15 km 55.050 15,1650% 8.3482-4-2 Vodovod NL 350 VH Gradina - VH Kraljevi hrib 5,35 km 1.284.000 15,1650% 194.719

2-4-3


1,00 kpl 264.950 15,1650% 40.180


4,10 km 955.300 15,1650% 144.871


1,00 kpl 203.200 15,1650% 30.815


10,02 km 2.615.220 15,1650% 396.598



1,00 kpl 82.500 20,2200% 16.682


1,00 kpl 99.000 20,2200% 20.018


SKUPAJ OBČINA IZOLA - VARIANTA 1 2.663.277



Tabela št. 4/27: Obseg predvidenih investicij za Občino Izola – varianta 2

oznaka OBČINA IZOLA količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah


investicije






1,00 kpl 596.123 15,1650% 90.402



1,00 kos 827.106 15,1650% 125.431





1,00 kos 913.039 15,1650% 138.462



1,00 kos 681.487 15,1650% 103.348


1,00 kpl 346.800 15,1650% 52.592



18,85 km 4.260.100 13,1430% 559.905



2-4-3


1,00 kpl 264.950 15,1650% 40.180


4,10 km 955.300 15,1650% 144.871


1,00 kpl 203.200 15,1650% 30.815


10,02 km 2.615.220 15,1650% 396.598



1,00 kpl 82.500 20,2200% 16.682


1,00 kpl 99.000 20,2200% 20.018


SKUPAJ OBČINA IZOLA - VARIANTA 2 2.635.963



Tabela št. 4/28: Obseg predvidenih investicij za Občino Piran – varianta 1

oznaka OBČINA PIRAN količina MEvrednost v



investicije






1,00 kpl 596.123 20,9325% 124.783



1,00 kos 827.106 20,9325% 173.134





1,00 kos 913.039 20,9325% 191.122



1,00 kos 681.487 20,9325% 142.652


1,00 kpl 346.800 20,9325% 72.594



18,85 km 4.260.100 18,1415% 772.846



2-4-3


1,00 kpl 264.950 20,9325% 55.461


4,10 km 955.300 20,9325% 199.968


1,00 kpl 203.200 20,9325% 42.535


10,02 km 2.615.220 20,9325% 547.431



1,00 kpl 82.500 27,9100% 23.026


1,00 kpl 99.000 27,9100% 27.631


SKUPAJ OBČINA PIRAN - VARIANTA 1 3.676.165



Tabela št. 4/29: Obseg predvidenih investicij za Občino Piran – varianta 2

oznaka OBČINA PIRAN količina MEvrednost v EUR v

tekočih cenah


investicije






1,00 kpl 596.123 20,9325% 124.783



1,00 kos 827.106 20,9325% 173.134





1,00 kos 913.039 20,9325% 191.122



1,00 kos 681.487 20,9325% 142.652


1,00 kpl 346.800 20,9325% 72.594



18,85 km 4.260.100 18,1415% 772.846



2-4-3


1,00 kpl 264.950 20,9325% 55.461


4,10 km 955.300 20,9325% 199.968


1,00 kpl 203.200 20,9325% 42.535


10,02 km 2.615.220 20,9325% 547.431



1,00 kpl 82.500 27,9100% 23.026


1,00 kpl 99.000 27,9100% 27.631


SKUPAJ OBČINA PIRAN - VARIANTA 2 3.638.464



V tabeli št. 4/30 je za posamezno varianto predstavljena ocenjena investicijska vrednost celotnega projekta v stalnih in tekočih cenah. Tabela št. 4/30: Ocenjena investicijska vrednost variante 1 in variante 2 v stalnih in tekočih cenah ter razlika

med variantama

Vrsta stroškaRazlika med variantama v

tekočih cenah

VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 (V1-V2)I/ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI

A1 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 18.183.532 18.058.467 19.193.282 19.061.272 132.0101.1. - gradnja 17.910.532 17.799.895 18.905.122 18.788.342 116.7801.2. - oprema 273.000 258.571 288.160 272.930 15.2302. Strokovni in gradbeni nadzor 309.120 306.994 326.286 324.042 2.2443. Informiranje in obveščanje javnosti 49.103 49.103 51.611 51.611 0

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 18.541.755 18.414.564 19.571.179 19.436.925 134.254

B1 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 1.173.394 1.170.403 1.192.428 1.189.348 3.0814.1. - investicijska in razpisna 323.473 323.842 328.248 328.621 -3744.2. - projektna 849.922 846.561 864.181 860.726 3.4555. Zemljišča (odkupi in služnosti) 348.773 348.773 355.400 355.400 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 1.522.168 1.519.176 1.547.828 1.544.748 3.081

C1 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 3.963.246 3.937.209 4.173.321 4.145.854 27.467B1+C1 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 5.485.413 5.456.386 5.721.150 5.690.602 30.548

A1+B1+C1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 24.027.168 23.870.949 25.292.329 25.127.527 164.802A1+B1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 20.063.922 19.933.740 21.119.007 20.981.672 137.335

II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 17.145.664 16.974.589 18.051.179 17.871.069 180.1101.1. - gradnja 15.754.653 15.583.578 16.586.704 16.406.594 180.1101.2. - oprema 1.391.011 1.391.011 1.464.475 1.464.475 02. Strokovni in gradbeni nadzor 291.476 288.568 306.870 303.808 3.0623. Informiranje in obveščanje javnosti 46.037 46.037 48.389 48.389 0

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 17.483.177 17.309.194 18.406.438 18.223.266 183.172

B2 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 1.064.239 1.060.272 1.082.195 1.077.004 5.1914.1. - investicijska in razpisna 310.565 310.586 315.397 315.023 3744.2. - projektna 753.674 749.686 766.798 761.981 4.8175. Zemljišča (odkupi in služnosti) 473.013 473.740 482.000 482.000 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 1.537.252 1.534.012 1.564.195 1.559.004 5.191

C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 3.742.261 3.706.816 3.931.126 3.893.454 37.672B2+C2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 5.279.512 5.240.828 5.495.321 5.452.458 42.863

A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 22.762.690 22.550.022 23.901.759 23.675.724 226.035A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 19.020.429 18.843.206 19.970.632 19.782.270 188.362

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 36.024.932 35.723.758 37.977.617 37.660.191 317.426B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 3.059.420 3.053.188 3.112.023 3.103.752 8.271C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 7.705.506 7.644.025 8.104.448 8.039.308 65.139

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 46.789.858 46.420.971 49.194.088 48.803.251 390.837A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 39.084.352 38.776.946 41.089.640 40.763.942 325.697

Ocenjena vrednost v stalnih cenah

Ocenjena vrednost v tekočih cenah

Iz zgornje tabele je razvidno, da je investicijsko ugodnejša varianta 2 za 325.697 EUR brez DDV.



V postavki 4 je vključena vsa dokumentacija, ki ni upravičen strošek za sofinanciranje: • kompletna investicijska dokumentacija in strokovnimi podlagami ter vključno s potrebno

dokumentacijo za vlogo za pridobitev sredstev KS,

• razpisne dokumentacije in vodenje razpisnih postopkov za izbore izvajalcev projektne in ostale dokumentacije ter gradnje, nadzora in obveščanja javnosti,

• projektna dokumentacija (idejne študije oz. strokovne podlage, idejne zasnove, idejni projekt, PGD/PZI, recenzija),

• vsa okoljska dokumentacija.

Pri postavki C – Povratni DDV je prikaz DDV-ja zmanjšanj za delež DDV-ja, ki odpade na del Postavke 5 Zemljišča (DDV ni obračunan za strošek odškodnin). Specifikacija investicij po občinah in njihovih ocenjenih vrednosti (postavka »Gradnja in oprema«) je navedena v tabeli v nadaljevanju. Tabela št. 4/31: Ocenjena investicijska vrednost izvedbe projekta po posameznih občinah glede na primarne in sekundarne cevovode oziroma vodne vire in transportne cevovode za varianto 1 in varianto 2 v tekočih cenah brez DDV v EUR

Stroški gradnje po območjih:

Gradnje Oprema Skupaj Gradnje Oprema Skupaj

1. PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI

Občina Sežana 4.441.980 31.480 4.473.460 4.325.200 16.250 4.341.450

Občina Komen 3.007.719 41.110 3.048.829 3.007.719 41.110 3.048.829

Občina Divača 1.547.276 28.950 1.576.226 1.547.276 28.950 1.576.226

Občina Hrpelje-Kozina 1.820.201 86.720 1.906.921 1.820.201 86.720 1.906.921

Občina Miren-Kostanjevica 2.237.785 12.600 2.250.385 2.237.785 12.600 2.250.385

Občina Ilirska Bistrica 5.850.161 87.300 5.937.461 5.850.161 87.300 5.937.461

Mestna občina Koper 0 0 0 0 0 0

Občina Izola 0 0 0 0 0 0

Občina Piran 0 0 0 0 0 0

Skupaj primarni in sekundarni cevovodi 18.905.122 288.160 19.193.282 18.788.342 272.930 19.061.272

2. VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI

Območje 1. Kras - 1a Brestovica 7.126.419 1.050.440 8.176.859 6.946.309 1.050.440 7.996.749

Območje 1. Kras - 1b Brestovica 4.260.100 0 4.260.100 4.260.100 0 4.260.100

Območje 2. Ilirska Bistrica 5.027.685 350.035 5.377.720 5.027.685 350.035 5.377.720

Območje 3. Obala 172.500 64.000 236.500 172.500 64.000 236.500

Skupaj vodni viri in transportni cevovodi 16.586.704 1.464.475 18.051.179 16.406.594 1.464.475 17.871.069

Skupaj investicije 35.491.826 1.752.635 37.244.461 35.194.936 1.737.405 36.932.341

VARIANTA 2VARIANTA 1

Delitev vrednosti primarnih in sekundarnih cevovodov na posamezno občino je izdelana upoštevajoč teritorialni vidik (investicija na ozemlju obravnavane občine). Vrednosti investicij v transportne cevovode in vodne vire pa se najprej razdelijo po posameznih vodovodnih sistemih v skladu z deleži, ki so jih občine dogovorile v »Pogodbi o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa«, nato pa se vrednosti znotraj posameznega vodovodnega sistema razdelijo po posameznih občinah v skladu z dogovorjenimi deleži med občinami. Kot že predhodno navedeno so ključi delitve prikazani v poglavju 8.



4.3 IZRAČUNI UČINKOVITOSTI ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE

4.3.1 Predvideni operativni stroški v prvem letu obratovanja investicije

Operativni stroški so bili izračunani na osnovi naslednjih podlag:

� dejanskih stroškov obratovanja vodovodnih sistemov v letu 2010, ki se nanašajo na celotno območje vodooskrbe posameznega upravljavca (podatki posredovani s strani upravljavcev),

� korelacijskih koeficientov (predvideni dolžini novih cevovodov na območju Krasa in Ilirske Bistrice v primerjavi z dolžinami obstoječih cevovodov na istih območjih), s katerimi smo prevrednotili posamezne kategorije stroškov z nivoja celotnih vodovodnih sistemov na konkretni projekt (za novogradnje),

� stroške električne energije in dodatno zaposlenih smo ocenili na podlagi tržnih cen za tovrstne stroške (podatki posredovani s strani upravljavcev).

Tabela št. 4/32: Ocenjeni dodatni letni operativni stroški vodovoda za varianto 1 in varianto 2 za območje

upravljanja Kraški vodovod Sežana d.o.o.

Primarni in sekundarni cevovodi

Transportni cevovodi in vodni viri

SkupajPrimarni in sekundarni cevovodi


Skupaj

KRASVariabilni stroški 25.094 539.870 564.964 25.094 539.870 564.964

Stroški materiala 6.186 501.214 507.400 6.186 501.214 507.400Stroški storitev 11.844 0 11.844 11.844 0 11.844Stroški dela 7.064 38.656 45.720 7.064 38.656 45.720

Fiksni stroški 8.193 0 8.193 8.193 0 8.193Stroški uprave 8.193 0 8.193 8.193 0 8.193

Skupaj 33.287 539.870 573.157 33.287 539.870 573.157

Dodatni operativni stroški leto 2016 - VARIANTA 2

LETNI STROŠKI


Tabela št. 4/33: Ocenjeni dodatni letni operativni stroški vodovoda za varianto 1 in varianto 2 za območje

upravljanja Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.



SkupajPrimarni in sekundarni cevovodi


Skupaj

ILIRSKA BISTRICAVariabilni stroški 21.361 255.610 276.970 21.361 255.610 276.970

Stroški materiala 3.692 0 3.692 3.692 0 3.692elektrika 0 248.458 248.458 0 248.458 248.458Stroški storitev 9.813 0 9.813 9.813 0 9.813Stroški dela 7.152 7.152 14.304 7.152 7.152 14.304Ostali stroški 703 0 703 703 0 703

Fiksi stroški 7.786 0 7.786 7.786 0 7.786Stroški uprave 7.786 0 7.786 7.786 0 7.786

Skupaj 29.147 255.610 284.757 29.147 255.610 284.757

LETNI STROŠKI





Tabela št. 4/34: Ocenjeni dodatni operativni stroški nakupa vode za varianto 1 in varianto 2 za območje Obale

VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2

Predvideni stroški brez investicije - upoštevani stroški nakupa vode iz Hrvaške in Klaričev (trenutni odjem)

Količina vode Hrvaška 1.238.575 1.238.575 32.234.617 32.234.617Količina vode Klariči 933.797 933.797 30.909.936 30.909.936Skupaj količina vode 2.172.373 2.172.373 63.144.552 63.144.552

Obstoječa cena Klariči 0,5300 0,5300 0,5300 0,5300Obstoječa cena Hrvaška 0,5180 0,5180 0,5180 0,5180Povprečna obstoječa cena Klariči in Hrvaška 0,5241 0,5241 0,5241 0,5241

Strošek Hrvaška 656.445 656.445 17.084.347 17.084.347Strošek Klariči 483.707 483.707 16.011.347 16.011.347Skupni strošek brez investicije 1.140.152 1.140.152 33.095.694 33.095.694

Predvideni stroški z investicijo - upoštevani stroški nakupa vode iz Klaričev in IB

Količina vode Rodik 2.172.373 2.172.373 63.144.552 63.144.552

Cena vode Rodik 0,4610 0,4610 0,4610 0,4610

Strošek z investicijo 1.001.397 1.001.397 29.107.688 29.107.688

Dodatni stroški -138.755 -138.755 -3.988.005 -3.988.005Dodatna cena -0,0632 -0,0632 -0,0632 -0,0632

Operativni stroški v ekonomski dobi (2016-2040)

Operativni stroški leto 2016

V zgornjih stroških za Obalo so vključeni samo stroški nakupa vode, ki jo oz. jo bo Obala potrebovala poleg kapacitet vode iz samooskrbe. Dodatni operativni stroški za Obalo so izračunani na podlagi razlike v stroških nakupa vode iz Rodika, kjer se združita vodi iz vodnega vira Klariči in Bistrica, v primerjavi z obstoječimi pogoji nakupa vode iz Hrvaške in Klaričev.



4.3.2 Predvideni stroški amortizacije Tabela št. 4/35: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Sežana za varianto 1 in varianto 2

Investicijska vrednost

Življenjska doba v letih

Amort.stopnjaLetni znesek amortizacije




Občina SežanaPrimarni in sekundarni

- gradbeni del 4.208.289 50 2,00% 84.166 4.097.653 50 2,00% 81.953- oprema 29.824 10 10,00% 2.982 15.395 10 10,00% 1.540

SKUPAJ 4.238.113 87.148 4.113.048 83.493- dokumentacija 289.843 50 2,00% 5.797 284.664 50 2,00% 5.693- nadzor 72.048 50 2,00% 1.441 69.922 50 2,00% 1.398- obveščanje 11.184 50 2,00% 224 11.184 50 2,00% 224

SKUPAJ 373.074 7.461 365.770 7.315SKUPAJ PRIMARNI IN SEKUNDARNI 4.611.188 94.610 4.478.818 90.808

Transportni in vodni viri- gradbeni del 1.275.938 50 2,00% 25.519 1.255.756 50 2,00% 25.115- oprema 117.709 10 10,00% 11.771 117.709 10 10,00% 11.771

SKUPAJ 1.393.647 37.290 1.373.465 36.886- dokumentacija 86.504 50 2,00% 1.730 86.794 50 2,00% 1.736- nadzor 23.692 50 2,00% 474 23.349 50 2,00% 467- obveščanje 3.725 50 2,00% 74 3.725 50 2,00% 74

SKUPAJ 113.921 2.278 113.868 2.277SKUPAJ TRANSPORTNI IN VODNI VIRI 1.507.569 39.568 1.487.332 39.163SKUPAJ 6.118.756 134.178 5.966.151 129.971

VARIANTA 1 VARIANTA 2

Občina Sežana

Tabela št. 4/36: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Komen za varianto 1 in varianto 2







Primarni in sekundarni- gradbeni del 2.849.484 50 2,00% 56.990 2.849.484 50 2,00% 56.990- oprema 38.947 10 10,00% 3.895 38.947 10 10,00% 3.895



Transportni in vodni viri- gradbeni del 401.249 50 2,00% 8.025 394.902 50 2,00% 7.898- oprema 37.016 10 10,00% 3.702 37.016 10 10,00% 3.702

SKUPAJ 438.265 11.727 431.918 11.600- dokumentacija 27.203 50 2,00% 544 26.951 50 2,00% 539- nadzor 7.451 50 2,00% 149 7.343 50 2,00% 147- obveščanje 1.171 50 2,00% 23 1.171 50 2,00% 23

SKUPAJ 35.825 717 35.465 709SKUPAJ TRANSPORTNI IN VODNI VIRI 474.090 12.443 467.383 12.309SKUPAJ 3.601.975 78.117 3.595.721 77.992

Občina Komen




Tabela št. 4/37: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Divača za varianto 1 in varianto 2














Občina Divača

Tabela št. 4/38: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Hrpelje – Kozina za varianto 1 in varianto 2













VARIANTA 2

Občina Hrpelje - Kozina

VARIANTA 1

Tabela št. 4/39: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Miren - Kostanjevica za varianto 1 in varianto 2











SKUPAJ 194.620 5.207 191.802 5.151- dokumentacija 12.080 50 2,00% 242 11.968 50 2,00% 239- nadzor 3.309 50 2,00% 66 3.261 50 2,00% 65- obveščanje 520 50 2,00% 10 520 50 2,00% 10


VARIANTA 2

Občina Miren - Kostanjevica

VARIANTA 1



Tabela št. 4/40: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Ilirska Bistrica za varianto 1 in varianto 2














Občina Ilirska Bistrica

Tabela št. 4/41: Prikaz stroškov amortizacije za Mestno občino Koper za varianto 1 in varianto 2







Primarni in sekundarni- gradbeni del 0 50 2,00% 0 0 50 2,00% 0- oprema 0 10 10,00% 0 0 10 10,00% 0

SKUPAJ 0 0 0 0- dokumentacija 0 50 2,00% 0 0 50 2,00% 0- nadzor 0 50 2,00% 0 0 50 2,00% 0- obveščanje 0 50 2,00% 0 0 50 2,00% 0

SKUPAJ 0 0 0 0SKUPAJ PRIMARNI IN SEKUNDARNI 0 0 0 0





Mestna občina Koper

Tabela št. 4/42: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Izola za varianto 1 in varianto 2














Občina Izola



Tabela št. 4/43: Prikaz stroškov amortizacije za Občino Piran za varianto 1 in varianto 2














Občina Piran

Tabela št. 4/44: Prikaz stroškov amortizacije za celotno investicijo za varianto 1 in varianto 2







Primarni in sekundarni- gradbeni del 17.910.532 50 2,00% 358.211 17.799.895 50 2,00% 355.998- oprema 273.000 10 10,00% 27.300 258.571 10 10,00% 25.857SKUPAJ 18.183.532 385.511 18.058.467 381.855 - dokumentacija 1.173.394 50 2,00% 23.468 1.170.403 50 2,00% 23.408 - nadzor 309.120 50 2,00% 6.182 306.994 50 2,00% 6.140 - informiranje javnosti 49.103 50 2,00% 982 49.103 50 2,00% 982

SKUPAJ 19.715.149 416.143 19.584.967 412.385

Transportni in vodni viri- gradbeni del 15.754.653 50 2,00% 315.093 15.583.578 50 2,00% 311.672- oprema 1.391.011 10 10,00% 139.101 1.391.011 10 10,00% 139.101SKUPAJ 17.145.664 454.194 16.974.589 450.773 - dokumentacija 1.064.239 50 2,00% 21.285 1.060.272 50 2,00% 21.205 - nadzor 291.476 50 2,00% 5.830 288.568 50 2,00% 5.771 - informiranje javnosti 46.037 50 2,00% 921 46.037 50 2,00% 921

SKUPAJ 18.547.417 482.229 18.369.466 478.670SKUPAJ INVESTICIJA 38.262.566 898.372 37.954.433 891.055


INVESTICIJA



4.3.3 Povzetek dodatnih stroškov v prvem letu obratovanja investicije (2016) in v ekonomski dobi (2016-2040) Tabela št. 4/45: Povzetek dodatnih operativnih stroškov in stroškov amortizacije v letu 2016 in v ekonomski dobi (2016-2040) za varianti 1 in 2









Dodatni operativni stroški brez amortizacije skupaj 62.434 656.724 62.434 656.724 1.560.857 15.898.984 1.560.857 15.898.984

Strošek amortizacije skupaj416.143 482.229 412.385 478.670 9.994.075 9.969.214 9.921.769 9.880.239

SKUPAJ VSI STROŠKI 478.577 1.138.954 474.819 1.135.395 11.554.931 25.868.198 11.482.626 25.779.222

VARIANTA 2

STROŠKI V EKONOMSKI DOBI (2016-2040)

VRSTA STROŠKA VARIANTA 1

STROŠKI LETO 2016




4.3.4 Oblikovanje nove cene

Nove cene vodarine in omrežnine smo izračunali po posameznih območjih (Kras, Ilirska Bistrica, Obala), kot povprečje za vse občine na posameznem območju. Cene so enotne za gospodinjstva in gospodarstvo (pridobitne dejavnosti). Pri izračunu povprečnih cen vodarine smo upoštevali vse obratovalne stroške v ekonomski dobi projekta, ki smo jih razdelili na celotno količino prodane vode v ekonomski dobi. Podrobnejši prikaz ocen količin prodane vode v ekonomski dobi je za vsako posamezno območje razviden iz poglavja 3.1. Cene omrežnin smo izračunali za vsako območje posebej (Kras, Ilirska Bistrica, Obala). Upoštevali smo skupaj za vse občine znotraj posameznega območja stroške amortizacije in jih razdelili na ocenjene količine prodane vode v ekonomski dobi skupaj za vse občine znotraj posameznega območja. Podrobnejši prikaz ocen količin prodane vode v ekonomski dobi je za vsako posamezno območje razviden iz poglavja 3.1 Zaradi poenostavite smo cene omrežnine izračunali v povprečni vrednosti na m3 prodane vode in ne na posamezen vodomer. Tabela št. 4/46: Izračun povprečne cene vodarine za oskrbovane prebivalce na območju Krasa za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene za oskrbo Krasa EUR/m3


Skupni operativni stroški brez amortizacije v ekonomski dobi (2016-2040) za Kras 36.102.222 36.102.222

Skupna predvidena količina vode v ekonomski dobi (2016-2040) za Kras 36.015.814 36.015.814

Nova povprečna cena za ekonomsko dobo (2016-2040) brez amortizacije 1,0024 1,0024

Tabela št. 4/47: Izračun povprečne cene vodarine za oskrbovane prebivalce na območju Ilirske Bistrice za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene za oskrbo Ilirske Bistrice EUR/m3


Vsi operativni stroški brez amortizacije v ekonomski dobi (2016-2040) za Ilirsko Bistrico 25.434.988 25.434.988

Skupna predvidena količina vode v ekonomski dobi (2016-2040) za Ilirsko Bistrico 16.332.138 16.332.138




Tabela št. 4/48: Izračun povprečne cene vodarine za oskrbo Obale s strani Krasa (transportni cevovodi) za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene za oskrbo Obale EUR/m3


Vsi operativni stroški brez amortizacije v ekonomski dobi (2016-2040) za Obalo 23.022.896 23.022.896

Skupna predvidena količina vode v ekonomski dobi (2016-2040) za Obalo 47.902.764 47.902.764


Tabela št. 4/49: Izračun povprečne cene vodarine za oskrbo Obale s strani Ilirske Bistrice (transportni cevovodi) za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene za oskrbo Obale EUR/m3


Vsi operativni stroški brez amortizacije v ekonomski dobi (2016-2040) za Obalo 6.930.707 6.930.707

Skupna predvidena količina vode v ekonomski dobi (2016-2040) za Obalo 15.241.789 15.241.789


Tabela št. 4/50: Izračun omrežnine za oskrbovane prebivalce na območju Krasa za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene omrežnine za Kras EUR/m3


Skupna amortizacijska vrednost investicije v ekonomski dobi (2016-2040) 8.647.558 8.552.759

Skupna predvidena količina vode v ekonomski dobi (2016-2040) 36.015.814 36.015.814

Poprečna vrednost omrežnine 0,2401 0,2375

Tabela št. 4/51: Izračun omrežnine za oskrbovane prebivalce na območju Ilirske Bistrice za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene omrežnine za Ilirsko Bistrico EUR/m3







Tabela št. 4/52: Izračun omrežnine za oskrbovane prebivalce na območju Obale za varianto 1 in 2 (cene brez DDV)

Cene omrežnine za Obalo EUR/m3





Iz zgornjih tabel je razvidno da je povprečna cena vodarine:

� za oskrbo z vodo na območju Krasa enaka v obeh variantah, � za oskrbo z vodo na območju Ilirske Bistrice enaka v obeh variantah, � za oskrbo z vodo na območju Obale enaka v obeh variantah (povprečna cena na

Rodiku). Iz zgornjih tabel je razvidno da je cena omrežnine:

� za oskrbo z vodo na območju Krasa za ugodnejša varianta 2, � za oskrbo z vodo na območju Ilirske Bistrice za ugodnejša varianta 1, � za oskrbo z vodo na območju Obale je enaka v obeh variantah.

Glede na te rezultate in ob upoštevanju vidika investicijske vrednosti posamezne variante je privzeto, da je bolj ugodna varianta 2.

4.3.5 Skupni prihodki v ekonomski dobi projekta

Ocenjeni letni prihodki za finančno analizo so za vsako območje posebej izračunani na podlagi:

- novo izračunanih cen vodarine in omrežnine (v cenah ni upoštevan davek na dodano vrednost in vodno povračilo, ker to nista prihodka lastnikov ali upravljavcev infrastrukture, marveč ga je potrebno odvesti državi),

- predvidenih letnih količin prodane pitne vode na obravnavanih območjih. Uporabljena je inkrementalna metoda, kar pomeni, da so upoštevani so samo dodatni prihodki, ki bodo posledica implementacije investicije. V skladu s časovnim načrtom začnejo prihodki nastajati v letu 2016.



Tabela št. 4/53: Prikaz količin, ki so osnova za računanje dodatnih prihodkov zaradi investicije na območju Krasa

Leto

Količina

vode, kot

osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

vodarine

(dodatni

priključeni

Kras)

Količina

vode, kot

osnova za

računaje

znižanih

prihodkov iz

vodarine

(zmanjšanje

uporabnikov

na

lok.vod.sist.)

Količina

vode, kot

osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

prodaje

Riž.vod. -

dodatni

odjem

Količina

vode, kot

osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

prodaje

Riž.vod. -

obstoječi

odjem

Količina

vode, kot

osnova za

računanje

dodatnih

prihodkov iz

povišanja

cene

vodarine

(obstoječi

priključeni)

Količina vode,

kot osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

omrežnine

2016 32.740 -8.979 1.145.537 502.470 1.406.517 1.430.278

2017 32.773 -8.987 1.166.593 502.470 1.407.348 1.431.135

2018 32.806 -8.995 1.187.811 502.470 1.408.181 1.431.992

2019 32.839 -9.004 1.209.192 502.470 1.409.015 1.432.850

2020 32.871 -9.012 1.230.736 502.470 1.409.849 1.433.708

2021 32.904 -9.020 1.252.445 502.470 1.410.684 1.434.568

2022 32.937 -9.029 1.274.319 502.470 1.411.520 1.435.429

2023 32.970 -9.037 1.296.362 502.470 1.412.357 1.436.290

2024 33.003 -9.046 1.318.573 502.470 1.413.195 1.437.152

2025 33.036 -9.054 1.340.954 502.470 1.414.033 1.438.015

2026 33.069 -9.062 1.363.505 502.470 1.414.873 1.438.879

2027 33.102 -9.071 1.386.229 502.470 1.415.713 1.439.744

2028 33.135 -9.079 1.409.126 502.470 1.416.554 1.440.610

2029 33.168 -9.088 1.432.197 502.470 1.417.396 1.441.477

2030 33.202 -9.096 1.455.445 502.470 1.418.239 1.442.344

2031 33.235 -9.105 1.478.869 502.470 1.419.082 1.443.212

2032 33.268 -9.113 1.502.472 502.470 1.419.927 1.444.082

2033 33.301 -9.122 1.526.254 502.470 1.420.772 1.444.952

2034 33.335 -9.130 1.550.217 502.470 1.421.618 1.445.823

2035 33.368 -9.139 1.574.363 502.470 1.422.465 1.446.694

2036 33.401 -9.147 1.598.692 502.470 1.423.313 1.447.567

2037 33.435 -9.156 1.623.206 502.470 1.424.161 1.448.441

2038 33.468 -9.164 1.647.906 502.470 1.425.011 1.449.315

2039 33.502 -9.173 1.672.794 502.470 1.425.861 1.450.190

2040 33.535 -9.181 1.697.218 502.470 1.425.011 1.451.067

SKUPAJ 828.405 -226.987 35.341.014 12.561.750 35.412.694 36.015.814



Tabela št. 4/54: Prihodki projekta na območju Krasa

Dodatni

prihodkov iz

vodarine

(dodatni

priključeni

Kras)

Znižani

prihodki iz

vodarine

(zmanjšanje

uporabnikov

na

lok.vod.sist.

)

Dodatni

prihodki iz

prodaje

Riž.vod. -

dodatni

odjem

Dodatni

prihodki iz

prodaje

Riž.vod. -

obstoječi

odjem

Dodatni

prihodki iz

povišanja

cene

vodarine

(obstoječi

priključeni)

Dodatni

prihodki iz

omrežnine

SKUPAJ

Dodatni

prihodkov iz

vodarine

(dodatni

priključeni

Kras)

Znižani

prihodki iz

vodarine

(zmanjšanje

uporabnikov

na

lok.vod.sist.)

Dodatni

prihodki iz

prodaje

Riž.vod. -

dodatni

odjem

Dodatni

prihodki iz

prodaje

Riž.vod. -

obstoječi

odjem

Dodatni

prihodki iz

povišanja

cene

vodarine

(obstoječi

priključeni)

Dodatni

prihodki iz

omrežnine

SKUPAJ

2016 32.819 937 550.565 -31.734 -146.786 343.416 749.216 32.819 937 550.565 -31.734 -146.786 339.651 745.4512017 32.852 938 560.685 -31.734 -146.873 343.622 759.489 32.852 938 560.685 -31.734 -146.873 339.855 755.7222018 32.885 939 570.883 -31.734 -146.960 343.828 769.839 32.885 939 570.883 -31.734 -146.960 340.058 766.0702019 32.917 940 581.158 -31.734 -147.047 344.034 780.268 32.917 940 581.158 -31.734 -147.047 340.262 776.4962020 32.950 941 591.513 -31.734 -147.134 344.240 790.775 32.950 941 591.513 -31.734 -147.134 340.466 787.0012021 32.983 941 601.947 -31.734 -147.221 344.446 801.362 32.983 941 601.947 -31.734 -147.221 340.670 797.5862022 33.016 942 612.460 -31.734 -147.309 344.653 812.028 33.016 942 612.460 -31.734 -147.309 340.875 808.2502023 33.049 943 623.054 -31.734 -147.396 344.860 822.776 33.049 943 623.054 -31.734 -147.396 341.079 818.9952024 33.082 944 633.729 -31.734 -147.483 345.067 833.604 33.082 944 633.729 -31.734 -147.483 341.284 829.8222025 33.115 945 644.486 -31.734 -147.571 345.274 844.515 33.115 945 644.486 -31.734 -147.571 341.489 840.7302026 33.149 946 655.324 -31.734 -147.658 345.481 855.507 33.149 946 655.324 -31.734 -147.658 341.694 851.7202027 33.182 947 666.246 -31.734 -147.746 345.689 866.582 33.182 947 666.246 -31.734 -147.746 341.899 862.7932028 33.215 948 677.250 -31.734 -147.834 345.897 877.741 33.215 948 677.250 -31.734 -147.834 342.105 873.9492029 33.248 948 688.339 -31.734 -147.922 346.105 888.984 33.248 948 688.339 -31.734 -147.922 342.311 885.1902030 33.281 949 699.512 -31.734 -148.010 346.313 900.312 33.281 949 699.512 -31.734 -148.010 342.517 896.5152031 33.315 950 710.770 -31.734 -148.098 346.522 911.724 33.315 950 710.770 -31.734 -148.098 342.723 907.9262032 33.348 951 722.114 -31.734 -148.186 346.730 923.223 33.348 951 722.114 -31.734 -148.186 342.929 919.4222033 33.381 952 733.544 -31.734 -148.274 346.939 934.808 33.381 952 733.544 -31.734 -148.274 343.136 931.0052034 33.415 953 745.061 -31.734 -148.362 347.148 946.480 33.415 953 745.061 -31.734 -148.362 343.343 942.6752035 33.448 954 756.666 -31.734 -148.451 347.358 958.240 33.448 954 756.666 -31.734 -148.451 343.550 954.4322036 33.482 955 768.359 -31.734 -148.539 347.567 970.089 33.482 955 768.359 -31.734 -148.539 343.757 966.2782037 33.515 955 780.141 -31.734 -148.628 347.777 982.026 33.515 955 780.141 -31.734 -148.628 343.965 978.2142038 33.548 956 792.012 -31.734 -148.716 347.987 994.053 33.548 956 792.012 -31.734 -148.716 344.172 990.2382039 33.582 957 803.974 -31.734 -148.805 348.197 1.006.170 33.582 957 803.974 -31.734 -148.805 344.380 1.002.3532040 33.616 958 815.712 -31.734 -148.716 348.408 1.018.243 33.616 958 815.712 -31.734 -148.716 344.588 1.014.423

SKUPAJ 830.393 23.689 16.985.502 -793.359 -3.695.727 8.647.558 21.998.055 830.393 23.689 16.985.502 -793.359 -3.695.727 8.552.759 21.903.256

PRIHODKI - VARIANTA 1 PRIHODKI - VARIANTA 2

Leto



Tabela št. 4/55: Prikaz količin, ki so osnova za računanje dodatnih prihodkov zaradi investicije in prihodki projekta na območju Ilirske Bistrice

Dodatni

prihodki iz

prodaje

Riž.vod.

Dodatni

prihodki iz

povišanja

cene

vodarine

(obstoječi

priključeni)

Dodatni

prihodki iz

omrežnine

SKUPAJ

Dodatni

prihodki iz

prodaje

Riž.vod.

Dodatni

prihodki iz

povišanja

cene

vodarine

(obstoječi

priključeni)

Dodatni

prihodki iz

omrežnine

SKUPAJ

2016 524.366 625.091 646.720 238.438 98.363 159.173 495.974 238.438 98.363 159.201 496.002

2017 531.066 625.612 647.263 241.485 98.445 159.306 499.236 241.485 98.445 159.335 499.264

2018 537.817 626.134 647.806 244.555 98.527 159.440 502.522 244.555 98.527 159.468 502.5502019 544.620 626.656 648.350 247.648 98.609 159.574 505.831 247.648 98.609 159.602 505.860

2020 551.475 627.179 648.895 250.765 98.692 159.708 509.165 250.765 98.692 159.736 509.193

2021 558.382 627.702 649.440 253.906 98.774 159.842 512.522 253.906 98.774 159.871 512.5512022 565.342 628.226 649.986 257.071 98.857 159.976 515.904 257.071 98.857 160.005 515.932

2023 572.356 628.751 650.532 260.260 98.939 160.111 519.310 260.260 98.939 160.139 519.338

2024 579.423 629.276 651.079 263.474 99.022 160.245 522.741 263.474 99.022 160.274 522.769

2025 586.544 629.801 651.626 266.712 99.104 160.380 526.196 266.712 99.104 160.409 526.2252026 593.719 630.327 652.174 269.975 99.187 160.515 529.677 269.975 99.187 160.543 529.705

2027 600.950 630.854 652.722 273.262 99.270 160.650 533.182 273.262 99.270 160.678 533.211

2028 608.235 631.381 653.271 276.575 99.353 160.785 536.713 276.575 99.353 160.814 536.742

2029 615.576 631.909 653.821 279.913 99.436 160.920 540.269 279.913 99.436 160.949 540.2982030 622.973 632.437 654.371 283.277 99.519 161.056 543.851 283.277 99.519 161.084 543.880

2031 630.426 632.965 654.921 286.666 99.602 161.191 547.459 286.666 99.602 161.220 547.488

2032 637.936 633.495 655.473 290.081 99.686 161.327 551.093 290.081 99.686 161.355 551.1222033 645.503 634.024 656.024 293.521 99.769 161.463 554.753 293.521 99.769 161.491 554.782

2034 653.128 634.554 656.576 296.989 99.852 161.598 558.439 296.989 99.852 161.627 558.468

2035 660.810 635.085 657.129 300.482 99.936 161.735 562.152 300.482 99.936 161.763 562.181

2036 668.551 635.617 657.683 304.002 100.019 161.871 565.892 304.002 100.019 161.900 565.9212037 676.351 636.148 658.237 307.549 100.103 162.007 569.659 307.549 100.103 162.036 569.688

2038 684.211 636.681 658.791 311.122 100.187 162.143 573.453 311.122 100.187 162.172 573.482

2039 692.129 637.214 659.346 314.723 100.271 162.280 577.274 314.723 100.271 162.309 577.303

2040 699.901 637.747 659.902 318.257 100.355 162.417 581.029 318.257 100.355 162.446 581.058

SKUPAJ 15.241.789 15.784.866 16.332.138 6.930.707 2.483.877 4.019.712 13.434.296 6.930.707 2.483.877 4.020.428 13.435.012

Leto

PRIHODKI - VARIANTA 1 PRIHODKI - VARIANTA 2Količina

vode, kot

osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

omrežnine

Količina

vode, kot

osnova za

računanje

dodatnih

prihodkov iz

povišanja

cene

vodarine

Količina

vode, kot

osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

prodaje

Riž.vod.



Tabela št. 4/56: Prikaz količin, ki so osnova za računanje dodatnih prihodkov zaradi investicije in prihodki projekta na območju Obale

m3 m3

2016 2.172.373 6.327.278 -137.200 276.650 139.450 -137.200 274.101 136.9012017 2.200.129 6.354.702 -138.953 277.849 138.896 -138.953 275.289 136.3362018 2.228.098 6.382.317 -140.719 279.056 138.337 -140.719 276.486 135.7662019 2.256.281 6.410.125 -142.499 280.272 137.772 -142.499 277.690 135.1912020 2.284.680 6.438.129 -144.293 281.496 137.203 -144.293 278.904 134.6112021 2.313.297 6.466.328 -146.100 282.729 136.629 -146.100 280.125 134.0252022 2.342.132 6.494.725 -147.921 283.971 136.049 -147.921 281.355 133.4342023 2.371.188 6.523.320 -149.757 285.221 135.465 -149.757 282.594 132.8382024 2.400.466 6.552.116 -151.606 286.480 134.874 -151.606 283.842 132.2362025 2.429.968 6.581.113 -153.469 287.748 134.279 -153.469 285.098 131.6292026 2.459.695 6.610.313 -155.346 289.025 133.678 -155.346 286.363 131.0162027 2.489.649 6.639.718 -157.238 290.310 133.072 -157.238 287.637 130.3982028 2.519.831 6.669.328 -159.144 291.605 132.461 -159.144 288.919 129.7752029 2.550.243 6.699.146 -161.065 292.909 131.844 -161.065 290.211 129.1462030 2.580.887 6.729.172 -163.000 294.222 131.221 -163.000 291.512 128.5112031 2.611.765 6.759.408 -164.951 295.544 130.593 -164.951 292.822 127.8712032 2.642.877 6.789.857 -166.916 296.875 129.959 -166.916 294.141 127.2252033 2.674.227 6.820.518 -168.895 298.216 129.320 -168.895 295.469 126.5732034 2.705.815 6.851.394 -170.890 299.566 128.675 -170.890 296.807 125.9162035 2.737.643 6.882.486 -172.901 300.925 128.024 -172.901 298.153 125.2532036 2.769.713 6.913.796 -174.926 302.294 127.368 -174.926 299.510 124.5842037 2.802.027 6.945.325 -176.967 303.673 126.706 -176.967 300.876 123.9092038 2.834.586 6.977.074 -179.023 305.061 126.037 -179.023 302.251 123.2282039 2.867.393 7.009.046 -181.095 306.459 125.363 -181.095 303.636 122.5412040 2.899.589 7.041.242 -183.129 307.866 124.738 -183.129 305.031 121.902

SKUPAJ 63.144.552 166.867.975 -3.988.005 7.296.019 3.308.014 -3.988.005 7.228.821 3.240.816

Količina

vode, kot

osnova za

računaje

dodatnih

prihodkov iz

omrežnine

Količina

vode, kot

osnova za

računanje

dodatnih

prihodkov iz

povišanja

cene vode

oz. vodarine

Rodik

Leto

PRIHODKI - VARIANTA 1 PRIHODKI - VARIANTA 2

Dodatni

prihodki iz

povišanja

cene vode

oz. vodarine

Rodik

Dodatni

prihodki iz

omrežnine

SKUPAJ

Dodatni

prihodki iz

povišanja

cene vode

oz. vodarine

Rodik

Dodatni

prihodki iz

omrežnine

SKUPAJ



5 ANALIZA VPLIVOV Z OPISOM POMEMBNEJŠIH VPLIVOV INVESTICIJE Z VIDIKA OKOLJSKE SPREMENLJIVOSTI, ZAGOTAVLJANJA UČINKOVITE RABE PROSTORA IN SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA TER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE

5.1 VPLIVI INVESTICIJE NA OKOLJE

Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) (ZVO-1-UPB1) (Ur. l. RS, št. 39/06, 66/06, 112/06, 33/07) določa oskrbo s pitno vodo kot obvezno lokalno javno službo. Podrobneje način izvajanja javne službe določajo občine, ki v ta namen izdajajo občinske odloke o oskrbi s pitno vodo. Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) pa predpisuje ugotavljanje in oceno varnosti oskrbe s pitno vodo. Določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki kakršnegakoli onesnaženja. Projekt je skladen s cilji 174. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in cilji oz. temami Petega okoljskega akcijskega programa, in sicer z vidika:

• ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja; • varovanje zdravja ljudi; z rekonstrukcijo vodovodnega sistema se bo izboljšala varnost

distribucijskega sistema z vodotesnimi cevmi, kar bo preprečilo onesnaževanje vode na poti do uporabnikov. S podaljšanjem vodooskrbnega sistema bo več ljudi uživalo neoporečno pitno vodo,

• preudarna in racionalna uporaba vodnih virov; uporabljalo se bo manj energije za črpanje pitne vode, saj bo z odpravljenimi izgubami potrebno črpati manj vode za isto število uporabnikov,

• izboljšanje javnega zdravja in varnost; z obnovo vodovodnega sistema se bo izboljšala varnost vodooskrbe, saj voda na poti do uporabnikov zaradi nepropustnih cevi ne bo izpostavljena onesnaženju. Z izgradnjo dodatnih rezervoarjev, cevovodov in črpalnih postaj bo več ljudi varno oskrbljenih s pitno vodo, povečala pa se bo tudi varnost delovanja vodovodnega sistema;

• upravljanje z vodnimi viri; s predvidenimi deli na vodovodnem sistemu do vodnih izgub ne bo več prihajalo, manj bo potrebe po črpanju, kar je pozitivno za rabo naravnih virov. Pitna voda je naravno bogastvo, ki je prisotno le v omejenih količinah, predmetna intervencija pa bo pomembno pripomogla k trajnostnemu razvoju za varovanje naravnih virov.

Za vse investicije v okviru projekta je bilo v septembru 2011 izdelano Poročilo o vplivih na okolje (PVO), iz katerega v nadaljevanju povzemamo bistvene elemente. Na osnovi znanih podatkov o posegu in ocene obstoječega stanja okolja na obravnavanem območju, je bila analizirana in ocenjena sprejemljivost nameravanega posega z vidika vseh dejanskih in možnih obremenitev okolja in glede vseh predvidljivih posledic za okolje kot celoto in za njegove posamezne sestavine, vključno z vplivom na zdravje človeka in človekovo nepremično premoženje. Pri tem so bili upoštevani vsi relevantni zakoni in podzakonski akti ter referenčni dokumenti EU, ki določajo standarde in normative, pravila ravnanja in najboljše razpoložlive tehnike. Pod predpostavko, da bodo v celoti upoštevani vsi predvideni in v PVO dodatno predlagani zaščitni ukrepi, je bilo ugotovljeno, da:

• poseg bo lahko vplival na kvalitete tal le v času gradnje vodovoda zaradi odstranitve sloja prsti in možnosti površinske erozije, v času obratovanja vodovoda pa bo omejena uporaba tal za potrebe kmetijske dejavnosti;



• glede na naravo posega se lahko pričakuje njegov vpliv na vodni režim površinskih vodotokov le med samo gradnjo, takrat bo mestoma prišlo tudi do odstranitve površinskega pokrova (obvodna drevesna in grmovna vegetacija);

• izvedba vodovoda ob upoštevanju varovalnih ukrepov ne poslabšuje odtočnih in poplavnih razmer na območju poteka vodovoda;

• v času gradnje je pričakovati hrup zaradi gradbene mehanizacije in transporta, ponekod bodo presežene mejne vrednosti hrupa za dnevni čas. poseg, zaradi geološke sestave na trasi vodovoda, ne bo pomemben vir vibracij;

• poseg ne bo pomemben vir svetlobnega onesnaževanja; • v času gradnje vodovoda bodo nastali predvsem gradbeni odpadki, ki se bodo v večji

meri porabili pri vgradnji vodovoda (zemeljski izkop) oz. se oddali zbiralcu/predelovalcu gradbenih odpadkov. Pri izvedbi predmetnega vodovoda ni pričakovati nevarnih gradbenih odpadkov. V času obratovanja se bo kot odpadek pojavljal zeleni odrez (biomasa), kot posledica čiščenja trase oz. periodičnega odstranjevanja podrasti, ter v minimalnih količinah odpadek v obliki prahu in kondenzata;

• ker je v bližini trase večje število arheoloških najdišč, obstaja določena verjetnost, da bi med gradnjo lahko prišlo do poškodb ali celo uničenja arheološke dediščine, vpliv vodovoda na kulturno dediščino je zato v času gradnje ocenjen kot zmeren, enako je ocenjen tudi vpliv na krajino;

• poseg bo vplival na prosto živeče rastline in živali ter njihove življenjske prostore v okolici in na varovana območja narave. Skupni vpliv na območja varstva narave bo med gradnjo vodovoda velik (3), v času obratovanja pa zmeren;

• poseg ne bo pomembno vplival na človekovo zdravje ali na človekovo nepremično premoženje v okolici, pričakuje pa se določen vpliv na sami trasi oz. v delovnem in služnostnem pasu;

• poseg ne bo vplival na okolje na območju sosednjih držav; • v času opustitve posega in po njej bo imel poseg v majhni meri vpliv le na določeno

količino odpadkov in hrup. Z vidika vplivov investicij na okolje ni bistvenih razlik med posameznima variantama.

5.2 PRIMERJAVA VARIANT Z VIDIKA ZAGOTAVLJANJA UČINKOVITE RABE PROSTORA

Z vidika učinkovite rabe prostora ni razlik med variantama. Minimalno ugodnejšo bi sicer lahko opredelili varianto 2, ki je predvidoma za 880 m krajšo traso, vendar je razlika zanemarljiva.

5.3 PRIMERJAVA VARIANT Z VIDIKA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA TER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE

Varianta »z« investicijo kot edina sprejemljiva omogoča skladen regionalni razvoj ter trajnostni razvoj družbe, saj omogoča razvoj gospodarstva, kmetijstva in turistične dejavnosti na obravnavanem območju, povečuje kakovost življenja prebivalcev na obravnavanem področju. Projekt uresničuje usmeritve Razvojnega programa podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007 – 2013 in Regionalnega razvojnega programa Južne Primorske 2007 – 2013. Med analiziranima variantama ni razlik z vidika skladnega regionalnega razvoja ter trajnostnega razvoja družbe.



6 ANALIZA ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH VARIANTAH TER VPLIV NA ZAPOSLOVANJE Z VIDIKA EKONOMSKE IN SOCIALNE STRUKTURE DRUŽBE

Za upravljanje in vzdrževanje predvidenih linijskih objektov (cevovodi) in pripadajočih točkovnih objektov (vodohrani, črpališča,…) kot posledico izvedbe projekta, je za varianto 1 in varianto 2 predvideno naslednje število dodatnih zaposlitev (zaposlitve za polni delovni čas): Tabela št. 6/1: Predvidene dodatne zaposlitve po posameznih območjih

Predvidene dodatne zaposlitve zaradi investicije Št. zaposlenih St. izobrazbe

Upravljalnje na Območju Krasa 1,50 III.-IV. Upravljalnje na Ilirske Bistrice 1,00 III.-IV. Upravljalnje na Obali 0,00 -

Skupaj 2,50



7 OKVIRNI ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Z DINAMIKO INVESTIRANJA PO VARIANTAH

7.1 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE

Spodaj predstavljen časovni načrt izvedbe projekta je okviren načrt, ki se bo tekom izvedbe prilagajal trenutnim razmeram. Pripravljen je ob naslednjih predpostavkah:

• da bo investitor kandidiral za pridobitev nepovratnih sredstev s strani Kohezijskega sklada EU in državnega proračuna,

• da bo postopek javnega razpisa za izbor izvajalca gradenj izveden v skladu z ZJN-2 in mednarodnimi pravili FIDIC - »Nove rdeče knjige«.

V spodnji tabeli so navedene aktivnosti, ki so bile že izvedene, v nadaljevanju pa je predstavljen okvirni časovni načrt nadaljnjih aktivnosti. Tabela št. 7/1: Do sedaj izvedene naslednje aktivnosti pri pripravi projekta 1 SPLOŠNO

> Podpisana Pogodba o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa (podpisana med občinami in MOP-om 2.2.2011)

> Pogodba o pripravi, izgradnji, financiranju, obratovanju in upravljanju (podpisana med občinami 7.7.2011)

> Izveden črpalni preizkus na vodnem viru Klariči > Izdelani hidravlični študiji za območje Krasa in Ilirske Bistrice > Izdelana Preliminarna študija v dveh variantah 2 INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA > Izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta > Izdelana Novelacija Dokumenta identifikacije investicijskega projekta 3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA in SLUŽNOSTNE PRAVICE > Izdelana Idejna zasnova za celoten projekt > Izdelani Idejni projekti za vse odseke 4 OKOLJSKA DOKUMENTACIJA IN POSTOPKI > Pridobljeno vodno dovoljenje za vodni vir Klariči > Izdelano Poročilo o vplivih na okolje > Vložena vloga za pridobitev okoljevarstvenega soglasja na ARSO

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 7/2: Časovni načrt izvajanja nadaljnjih aktivnosti priprave in izvedbe projekta

Ja F M AMaj

J Ju Av S O N D Ja F M AMaj



J Ju Av S O N D

Aktivnost

A PROJEKTNA DOKUMENTACIJA PGD, PZIA.1 transportni vodovodni sistem

izbor projektanta

usklajevanje RD z MOP-om

izvedba razpisa

izbor izvajalca

izdelava PGD, PZI proj.dokumentacije

izbor recezenta

priprava RD

izvedba razpisa za izbor recezenta

recenzija projektne dokumentacije

uskladitev PGD, PZI z recenzijskim poročilom

A.2. prim. in sekundarni vodovodni sistemi po občinah

priprava RD

izvedba razpisov in izbor izvajalcev

izdelava PGD, PZI proj.dokumentacije

izbor recezenta

priprava RD

izvedba razpisa za izbor recezenta

recenzija projektne dokumentacije

uskladitev PGD, PZI z recenzijskim poročilom

B UPRAVNI POSTOPEKB.1. PRIDOBIVANJE SLUŽNOSTNIH PRAVIC

B.1.1. transportni vodovodni sistem

izbor izvajalca pridobivanja služnsotnih pravic:

usklajevanje RD z MOP-om

izvedba razpisa

izbor izvajalca

Pridobivanje služnostnih pravic

B.1.2. prim. in sekundarni vodovodni sistemi po občinah

priprava 6 RD

izvedba 6 razpisov

izbor izvajalcev

Pridobivanje služnostnih pravic

B.2. GRADBENA DOVOLJENJA (GD)

transportni vodovodni sistem

Pridobitev soglasij

Vloga za GD

Pridobitev gradbenih dovoljenj za transportne cevovode

prim. in sekundarni vodovodni sistemi po občinah

Pridobitev soglasij

Vloge za GD

Pridobitev gradbenih dovoljenj za primarne in sekundarne cevovode

C OKOLJSKA DOKUMENTACIJAC.1 POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE IN OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE

Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja oz. odločbe, da le-to ni potrebnoC.2 VODNA DOVOLJENJA

Pridobitev dodatnega vodnega dovoljenja za vodni vir Bistrica

2015

OKTOBER NOVEMBER DECEMBEROKVIRNI TERMINSKI PLAN IZVAJANJA AKTIVNOSTI PRI PRIPRAVI PROJEKT

"Oskrba prebivalcev s pitno vodo Obale in Krasa"

2011 2012 2013 2014



Ja F M AMaj




J Ju Av S O N D

D INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJAD.1 IZDELAVA IN PREVOD ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI Z ASK

Izdelava študije izvedljivosti z analizo stroškov in koristi

Prevod študije izvedljivosti z analizo stroškov in koristi in predaja JASPERS-u

D.2 PRIDOBITEV IZJAVE NATURE 2000

Priprava dokumentacije za vlogo za izjavo NATURA 2000

Vloga za izjavo NATURE 2000

Pridobitev izjave NATURE 2000

D.3 VLOGA ZA PRIDOBITEV SREDSTEV KS IN PRIDOBITEV ODLOČBE

Priprava osnutka vloge za pridobitev sredstev (KS) in oddaja na MOP

Usklajevanje vloge za pridobitev sredstev KS

Pridobitev odločbe o sofinanciranju projekta

D.4 IZDELAVA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

E RAZPISNE DOKUMENTACIJE

E.1PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA INFORMIRANJE JAVNOSTI

Izbor razpisovalca (priprava RD, postopek JN, pogodba z razpisovalcem)

Razpisni postopek za izbor izvajalca informiranja javnosti

priprava RD

usklajevanje RD z MOP-om in SVRL

izvedba razpisa

izbor izvajalca informiranja javnosti

E.2 PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA NADZOR


Razpisni postopek za izbor izvajalca nadzora

priprava RD


izvedba razpisa

izbor izvajalca nadzora

E.3PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA GRADNJE - TRANSPORTNI CEVOVOD


Razpisni postopek za izbor izvajalca del

priprava RD


izvedba razpisa

izbor izvajalca gradnje transportnih cevovodov

E.4PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA GRADNJE - PRIMARNI IN SEKUNDARNI VODOVOD PO OBČINAH


Razpisni postopek za izbor izvajalca del

priprava RD


izvedba razpisa

izbor izvajalca

F IZVAJANJE DELF.1 GRADNJA TRANSPORTNIH CEVOVODOV

F.2 GRADNJA PRIMARNIH IN SEKUNDARNIH VODOVODOV

F.3 NADZOR

F.4 INFORMIRANJE JAVNOSTI

OKVIRNI TERMINSKI PLAN IZVAJANJA AKTIVNOSTI PRI PRIPRAVI PROJEKT "Oskrba prebivalcev s pitno vodo Obale in Krasa"

2011 2012 2013 2014 2015

OKTOBER NOVEMBER DECEMBER



7.2 DINAMIKA INVESTIRANJA PO VARIANTAH

V nadaljevanju je za varianto 1 v tabelah št. od 7/3 do 7/24 oziroma za varianto 2 v tabelah št. od 7/25 do 7/46 zajeta predvidena dinamika vlaganj, ki sledi časovnemu načrtu iz predhodnega poglavja 7.1 in veljavnim plačilnim rokom. Prikaz je ločen po vrstah cen (stalne oz. tekoče). Tabela št. 7/3: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – CELOTEN PROJEKT

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - CELOTEN PROJEKT

Ocenjeni investicijski

stroški v stalnih cenah

2011 2012 2013 2014 2015

I/ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIA1 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 18.183.532 0 0 5.545.263 7.255.823 5.382.4461.1. - gradnja 17.910.532 0 0 5.462.008 7.146.887 5.301.6361.2. - oprema 273.000 0 0 83.254 108.936 80.8102. Strokovni in gradbeni nadzor 309.120 0 0 94.269 123.349 91.5023. Informiranje in obveščanje javnosti 49.103 0 5.065 17.397 9.756 16.886

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 18.541.755 0 5.065 5.656.929 7.388.928 5.490.833

B1 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 1.173.394 436.158 582.448 72.640 47.163 34.9864.1. - investicijska in razpisna 323.473 109.458 177.419 36.596 0 04.2. - projektna 849.922 326.700 405.029 36.044 47.163 34.9865. Zemljišča (odkupi in služnosti) 348.773 0 348.773 0 0 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 1.522.168 436.158 931.221 72.640 47.163 34.986

C1 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 3.963.246 87.232 137.718 1.145.914 1.487.218 1.105.164B1+C1 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 5.485.413 523.389 1.068.939 1.218.554 1.534.381 1.140.150

A1+B1+C1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 24.027.168 523.389 1.074.004 6.875.483 8.923.309 6.630.983A1+B1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 20.063.922 436.158 936.286 5.729.569 7.436.090 5.525.819

II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 17.145.664 0 0 6.084.505 8.530.078 2.531.0811.1. - gradnja 15.754.653 0 0 5.590.875 7.838.041 2.325.7371.2. - oprema 1.391.011 0 0 493.630 692.037 205.3442. Strokovni in gradbeni nadzor 291.476 0 0 103.437 145.011 43.0283. Informiranje in obveščanje javnosti 46.037 0 4.749 16.310 9.146 15.831



SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 1.537.252 354.839 1.034.370 76.145 55.446 16.452

C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 3.742.261 70.968 145.998 1.256.079 1.747.936 521.279B2+C2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 5.279.512 425.807 1.180.368 1.332.225 1.803.382 537.731

A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 22.762.690 425.807 1.185.117 7.536.477 10.487.618 3.127.671A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 19.020.429 354.839 1.039.118 6.280.397 8.739.682 2.606.393

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 36.024.932 0 9.814 11.861.181 16.073.164 8.080.774B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 3.059.420 790.997 1.965.591 148.786 102.608 51.438C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 7.705.506 158.199 283.717 2.401.993 3.235.154 1.626.442

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 46.789.858 949.197 2.259.121 14.411.960 19.410.927 9.758.654A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 39.084.352 790.997 1.975.404 12.009.967 16.175.772 8.132.212



Tabela št. 7/4: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Sežana

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Sežana



2011 2012 2013 2014 2015



B1 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 289.843 118.012 135.754 16.931 10.992 8.1544.1. - investicijska in razpisna 75.393 25.512 41.352 8.530 0 04.2. - projektna 214.450 92.500 94.402 8.401 10.992 8.1545. Zemljišča (odkupi in služnosti) 24.534 0 24.534 0 0 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 314.377 118.012 160.287 16.931 10.992 8.154

C1 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 924.004 23.602 29.148 267.065 346.622 257.567B1+C1 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 1.238.381 141.614 189.435 283.995 357.614 265.722

A1+B1+C1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 5.559.725 141.614 190.589 1.602.387 2.079.731 1.545.404A1+B1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 4.635.721 118.012 161.441 1.335.323 1.733.109 1.287.837

II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 1.393.647 0 0 494.566 693.349 205.7331.1. - gradnja 1.275.938 0 0 452.794 634.788 188.3571.2. - oprema 117.709 0 0 41.772 58.561 17.3762. Strokovni in gradbeni nadzor 23.692 0 0 8.408 11.787 3.4973. Informiranje in obveščanje javnosti 3.725 0 384 1.320 740 1.281

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 1.421.064 0 384 504.293 705.876 210.512



C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 304.178 5.768 11.867 102.096 142.076 42.370B2+C2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 429.130 34.611 95.943 108.286 146.583 43.707

A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 1.850.195 34.611 96.327 612.579 852.459 254.219A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 1.546.017 28.842 84.461 510.482 710.382 211.849

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 5.742.409 0 1.538 1.822.685 2.427.993 1.490.194B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 439.329 146.854 244.364 23.120 15.499 9.492C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 1.228.182 29.371 41.015 369.161 488.698 299.937

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 7.409.920 176.225 286.916 2.214.966 2.932.190 1.799.623A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 6.181.738 146.854 245.902 1.845.805 2.443.492 1.499.686



Tabela št. 7/5: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Komen

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Komen



2011 2012 2013 2014 2015

I/ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIA1 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 2.888.431 0 0 880.858 1.152.578 854.9951.1. - gradnja 2.849.484 0 0 868.981 1.137.037 843.4661.2. - oprema 38.947 0 0 11.877 15.541 11.5292. Strokovni in gradbeni nadzor 49.103 0 0 14.975 19.594 14.5353. Informiranje in obveščanje javnosti 7.854 0 810 2.783 1.560 2.701

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 2.945.389 0 810 898.615 1.173.733 872.231




A1+B1+C1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 3.792.716 78.465 151.252 1.092.185 1.417.469 1.053.346A1+B1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 3.165.177 65.387 130.623 910.154 1.181.224 877.788

II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 438.265 0 0 155.528 218.040 64.6981.1. - gradnja 401.249 0 0 142.392 199.624 59.2331.2. - oprema 37.016 0 0 13.136 18.416 5.4642. Strokovni in gradbeni nadzor 7.451 0 0 2.644 3.707 1.1003. Informiranje in obveščanje javnosti 1.171 0 121 415 233 403

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 446.887 0 121 158.587 221.979 66.200

B2 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 27.203 9.070 14.349 1.946 1.417 4214.1. - investicijska in razpisna 7.938 2.391 4.612 935 0 04.2. - projektna 19.265 6.679 9.737 1.011 1.417 4215. Zemljišča (odkupi in služnosti) 12.091 0 12.091 0 0 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 39.294 9.070 26.440 1.946 1.417 421


A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 581.837 10.884 30.292 192.640 268.076 79.945A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 486.181 9.070 26.561 160.533 223.396 66.621

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 3.392.276 0 931 1.057.202 1.395.712 938.431B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 259.082 74.457 156.252 13.485 8.909 5.978C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 723.196 14.891 24.361 214.137 280.924 188.882

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 4.374.553 89.349 181.544 1.284.825 1.685.545 1.133.291A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 3.651.358 74.457 157.183 1.070.687 1.404.621 944.409



Tabela št. 7/6: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Divača

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Divača



2011 2012 2013 2014 2015

I/ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIA1 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 1.493.301 0 0 455.398 595.876 442.0271.1. - gradnja 1.465.874 0 0 447.034 584.932 433.9091.2. - oprema 27.427 0 0 8.364 10.944 8.1192. Strokovni in gradbeni nadzor 25.386 0 0 7.742 10.130 7.5143. Informiranje in obveščanje javnosti 4.060 0 419 1.439 807 1.396












A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 1.974.152 0 541 624.768 831.035 517.807B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 194.864 58.451 119.878 7.932 5.305 3.298C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 426.083 11.690 16.364 126.540 167.268 104.221

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 2.595.099 70.141 136.783 759.240 1.003.608 625.326A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 2.169.016 58.451 120.419 632.700 836.340 521.105



Tabela št. 7/7: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Hrpelje - Kozina

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Hrpelje - Kozina



2011 2012 2013 2014 2015









B2 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 30.045 10.018 15.848 2.150 1.565 4644.1. - investicijska in razpisna 8.768 2.641 5.094 1.033 0 04.2. - projektna 21.277 7.377 10.754 1.117 1.565 4645. Zemljišča (odkupi in služnosti) 13.354 0 13.354 0 0 0








Tabela št. 7/8: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Miren - Kostanjevica

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Miren - Kostanjevica



2011 2012 2013 2014 2015

I/ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIA1 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 2.131.993 0 0 650.174 850.735 631.0841.1. - gradnja 2.120.056 0 0 646.534 845.972 627.5511.2. - oprema 11.937 0 0 3.640 4.763 3.5332. Strokovni in gradbeni nadzor 36.244 0 0 11.053 14.462 10.7283. Informiranje in obveščanje javnosti 5.797 0 598 2.054 1.152 1.994





A1+B1+C1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 2.811.191 89.201 92.088 806.158 1.046.255 777.490A1+B1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 2.343.836 74.334 77.918 671.798 871.879 647.908

II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 194.620 0 0 69.065 96.825 28.7301.1. - gradnja 178.183 0 0 63.232 88.647 26.3041.2. - oprema 16.438 0 0 5.833 8.178 2.4272. Strokovni in gradbeni nadzor 3.309 0 0 1.174 1.646 4883. Informiranje in obveščanje javnosti 520 0 54 184 103 179


B2 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 12.080 4.028 6.372 864 629 1874.1. - investicijska in razpisna 3.525 1.062 2.048 415 0 04.2. - projektna 8.555 2.966 4.324 449 629 1875. Zemljišča (odkupi in služnosti) 5.369 0 5.369 0 0 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 17.449 4.028 11.741 864 629 187

C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 42.478 806 1.657 14.258 19.841 5.917B2+C2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 59.927 4.833 13.398 15.122 20.470 6.104






Tabela št. 7/9: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Ilirska Bistrica

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Ilirska Bistrica



2011 2012 2013 2014 2015





C1 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 1.222.665 18.072 48.128 354.497 460.077 341.891B1+C1 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 1.747.175 108.433 434.393 376.968 474.666 352.714












Tabela št. 7/10: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Mestna občina Koper

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Mestna občina Koper



2011 2012 2013 2014 2015

I/ PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODIA1 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 0 0 0 0 0 01.1. - gradnja 0 0 0 0 0 01.2. - oprema 0 0 0 0 0 02. Strokovni in gradbeni nadzor 0 0 0 0 0 03. Informiranje in obveščanje javnosti 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 0 0 0 0 0 0

B1 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 0 0 0 0 0 04.1. - investicijska in razpisna 0 0 0 0 0 04.2. - projektna 0 0 0 0 0 05. Zemljišča (odkupi in služnosti) 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 0 0 0 0 0 0

C1 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 0 0 0 0 0 0B1+C1 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 0 0 0 0 0 0

A1+B1+C1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 0 0 0 0 0 0A1+B1 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 0 0 0 0 0 0

II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 6.489.335 0 0 2.302.879 3.228.486 957.9701.1. - gradnja 5.940.314 0 0 2.108.047 2.955.344 876.9221.2. - oprema 549.021 0 0 194.832 273.142 81.0482. Strokovni in gradbeni nadzor 110.319 0 0 39.149 54.884 16.2853. Informiranje in obveščanje javnosti 17.419 0 1.797 6.171 3.461 5.990

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 6.617.073 0 1.797 2.348.199 3.286.831 980.246




A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 8.615.276 161.161 448.545 2.852.423 3.969.379 1.183.767A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 7.198.896 134.301 393.288 2.377.019 3.307.816 986.473

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 6.617.073 0 1.797 2.348.199 3.286.831 980.246B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 581.823 134.301 391.491 28.820 20.985 6.227C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 1.416.379 26.860 55.258 475.404 661.563 197.295




Tabela št. 7/11: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Izola

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Izola



2011 2012 2013 2014 2015







II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 2.529.677 0 0 897.710 1.258.531 373.4371.1. - gradnja 2.315.657 0 0 821.760 1.152.054 341.8421.2. - oprema 214.020 0 0 75.949 106.476 31.5942. Strokovni in gradbeni nadzor 43.005 0 0 15.261 21.395 6.3483. Informiranje in obveščanje javnosti 6.790 0 700 2.406 1.349 2.335





A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 3.358.413 62.824 174.852 1.111.934 1.547.346 461.457A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 2.806.279 52.353 153.312 926.611 1.289.455 384.547

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 2.579.472 0 700 915.377 1.281.275 382.120B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 226.807 52.353 152.611 11.235 8.180 2.427C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 552.134 10.471 21.541 185.322 257.891 76.909

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 3.358.413 62.824 174.852 1.111.934 1.547.346 461.457A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 2.806.279 52.353 153.312 926.611 1.289.455 384.547



Tabela št. 7/12: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 1 – Občina Piran

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - Občina Piran



2011 2012 2013 2014 2015







II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 3.491.755 0 0 1.239.124 1.737.171 515.4611.1. - gradnja 3.196.340 0 0 1.134.290 1.590.200 471.8511.2. - oprema 295.415 0 0 104.834 146.971 43.6102. Strokovni in gradbeni nadzor 59.360 0 0 21.065 29.532 8.7633. Informiranje in obveščanje javnosti 9.373 0 967 3.321 1.862 3.223

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 3.560.488 0 967 1.263.510 1.768.565 527.447




A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 4.635.673 86.717 241.351 1.534.820 2.135.828 636.957A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 3.873.553 72.264 211.619 1.279.017 1.779.856 530.797


A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 4.635.673 86.717 241.351 1.534.820 2.135.828 636.957A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 3.873.553 72.264 211.619 1.279.017 1.779.856 530.797



Tabela št. 7/13: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – MOP RS

OCENJENI INVESTICIJSKI STROŠKI - MOP RS



2011 2012 2013 2014 2015







II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 0 0 0 0 0 01.1. - gradnja 0 0 0 0 0 01.2. - oprema 0 0 0 0 0 02. Strokovni in gradbeni nadzor 0 0 0 0 0 03. Informiranje in obveščanje javnosti 0 0 0 0 0 0


B2 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 494.307 1.305 456.406 36.596 0 04.1. - investicijska in razpisna 113.380 1.305 75.479 36.596 0 04.2. - projektna 380.927 0 380.927 0 0 05. Zemljišča (odkupi in služnosti) 473.013 0 473.013 0 0 0

SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 967.320 1.305 929.419 36.596 0 0

C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 131.639 261 124.059 7.319 0 0B2+C2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 1.098.959 1.566 1.053.478 43.915 0 0

A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 1.098.959 1.566 1.053.478 43.915 0 0A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 967.320 1.305 929.419 36.596 0 0

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 0 0 0 0 0 0B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 967.320 1.305 929.419 36.596 0 0C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 131.639 261 124.059 7.319 0 0

A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 1.098.959 1.566 1.053.478 43.915 0 0A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 967.320 1.305 929.419 36.596 0 0

V nadaljevanju je za varianto 1 v tabelah št. od 7/14 do 7/24 v tekočih cenah zajeta predvidena dinamika vlaganj za celoten projekt, za posamezno občino in za MOP – Vodni sklad.



Tabela št. 7/14: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – CELOTEN PROJEKT



stroški v tekočih cenah

2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/15: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Sežana




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/16: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Komen




2011 2012 2013 2014 2015













A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 3.579.401 0 949 1.097.757 1.476.789 1.003.906B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 263.503 74.457 159.221 14.003 9.427 6.395C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 761.370 14.891 24.824 222.352 297.243 202.060




Tabela št. 7/17: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Divača




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/18: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Hrpelje - Kozina




2011 2012 2013 2014 2015














A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 3.173.263 58.551 133.873 930.245 1.251.346 799.248A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 2.649.202 48.793 116.376 775.204 1.042.788 666.040



Tabela št. 7/19: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Miren - Kostanjevica




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/20: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Ilirska Bistrica




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/21: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Mestna občina Koper




2011 2012 2013 2014 2015







II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 6.832.057 0 0 2.391.220 3.416.028 1.024.8081.1. - gradnja 6.254.040 0 0 2.188.914 3.127.020 938.1061.2. - oprema 578.017 0 0 202.306 289.008 86.7022. Strokovni in gradbeni nadzor 116.145 0 0 40.651 58.072 17.4223. Informiranje in obveščanje javnosti 18.309 0 1.831 6.408 3.662 6.408










Tabela št. 7/22: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Izola




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/23: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – Občina Piran




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/24: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 1 – MOP




2011 2012 2013 2014 2015















V nadaljevanju je za varianto 2 v tabelah št. od 7/25 do 7/35 v stalnih cenah zajeta predvidena dinamika vlaganj za celoten projekt, za posamezno občino in za MOP – Vodni sklad.



Tabela št. 7/25: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – CELOTEN PROJEKT




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/26: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Sežana




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/27: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Komen




2011 2012 2013 2014 2015









B2 NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV4. Dokumentacija: 26.951 9.025 14.187 1.927 1.397 4144.1. - investicijska in razpisna 7.893 2.376 4.585 931 0 04.2. - projektna 19.058 6.649 9.602 996 1.397 4145. Zemljišča (odkupi in služnosti) 12.036 0 12.036 0 0 0








Tabela št. 7/28: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Divača




2011 2012 2013 2014 2015














A+B+C SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 2.587.190 70.176 136.694 756.465 999.691 624.164

A+B SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 2.162.419 58.480 120.339 630.388 833.076 520.137



Tabela št. 7/29: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Hrpelje - Kozina




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/30: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Miren - Kostanjevica




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/31: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Ilirska Bistrica




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/32: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Mestna občina Koper




2011 2012 2013 2014 2015







II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 6.422.783 0 0 2.279.262 3.195.376 948.1451.1. - gradnja 5.873.762 0 0 2.084.430 2.922.234 867.0981.2. - oprema 549.021 0 0 194.832 273.142 81.0482. Strokovni in gradbeni nadzor 109.187 0 0 38.747 54.321 16.1183. Informiranje in obveščanje javnosti 17.419 0 1.797 6.171 3.461 5.990

SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 6.549.389 0 1.797 2.324.180 3.253.158 970.254




A2+B2+C2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST 8.531.568 161.047 446.696 2.823.411 3.928.713 1.171.700A2+B2 SKUPAJ INVESTICIJSKA VREDNOST brez DDV 7.129.134 134.206 391.741 2.352.843 3.273.928 976.417

A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 6.549.389 0 1.797 2.324.180 3.253.158 970.254B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 579.745 134.206 389.944 28.662 20.770 6.163C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 1.402.434 26.841 54.955 470.569 654.786 195.283




Tabela št. 7/33: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Izola




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/34: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – Občina Piran




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/35: Dinamika vlaganj po stalnih cenah v EUR varianta 2 – MOP RS




2011 2012 2013 2014 2015















V nadaljevanju je za varianto 2 v tabelah št. od 7/36 do 7/46 v tekočih cenah zajeta predvidena dinamika vlaganj za celoten projekt, za posamezno občino in za MOP – Vodni sklad.



Tabela št. 7/36: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – CELOTEN PROJEKT




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/37: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Sežana




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/38: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Komen




2011 2012 2013 2014 2015













A1+A2 SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 3.572.605 0 949 1.095.379 1.473.391 1.002.887B1+B2 SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI brez DDV 263.648 74.557 159.273 14.025 9.405 6.389C1+C2 POVRATNI DDV - NEUPRAVIČEN STROŠEK 760.048 14.911 24.841 221.881 296.559 201.855




Tabela št. 7/39: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Divača




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/40: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Hrpelje - Kozina




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/41: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Miren - Kostanjevica




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/42: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Ilirska Bistrica




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/43: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Mestna občina Koper




2011 2012 2013 2014 2015







II/ VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODIA2 UPRAVIČENI STROŠKI1. Gradnja in oprema: 6.761.989 0 0 2.366.696 3.380.995 1.014.2981.1. - gradnja 6.183.973 0 0 2.164.390 3.091.986 927.5961.2. - oprema 578.017 0 0 202.306 289.008 86.7022. Strokovni in gradbeni nadzor 114.954 0 0 40.234 57.477 17.2433. Informiranje in obveščanje javnosti 18.309 0 1.831 6.408 3.662 6.408










Tabela št. 7/44: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Izola




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/45: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – Občina Piran




2011 2012 2013 2014 2015

















Tabela št. 7/46: Dinamika vlaganj po tekočih cenah v EUR varianta 2 – MOP




2011 2012 2013 2014 2015

















8 OKVIRNA FINANČNA KONSTRUKCIJA POSAMEZNIH VARIANT Z ANALIZO O SMISELNOSTI VKLJUČITVE JAVNO - ZASEBNEGA PARTNERSTVA

Kot že navedeno, je obravnavani projekt del skupine projektov, ki je z naslovom »Oskrba s pitno vodo obale in krasa« uvrščen v indikativni seznam projektov prednostne usmeritve Oskrba s pitno vodo v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007 – 2013, točka 3.2.5.2, kar pomeni, da je predviden za kandidiranje za pridobitev nepovratnih sredstev s strani KS EU. Glede na to, da imajo občine investitorke vse možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev s strani Kohezijskega sklada EU za obravnavani projekt, ni smiselna vključitev javno-zasebnega partnerstva, ki bi po vsej verjetnosti pomenila višje cene opravljanja storitev za uporabnike (v ceni vključen tudi donos na sredstva zasebnega partnerja). Tako naj bi se projekt predvidoma financiral iz naslednjih virov:

• Proračun Republike Slovenije: o Kohezijski sklad (KS) EU, o Lastna udeležba RS o Vodni sklad

• proračuni občin soinvestitork. Na podlagi rezultatov finančne analize, ki je prikazana v poglavju 9 tega dokumenta, in pravil o sofinanciranju kohezijskih projektov, smo izračunali najvišji možen delež sofinanciranja s strani KS EU in proračuna RS. Na podlagi izračunanega primanjkljaja v financiranju, ki znaša po varianti 1 73,09%, po varianti 2 pa 73,10%, smo pri pripravi finančne konstrukcije upoštevali sledeče predpostavke:

• da bodo občine uspešne pri kandidiranju za pridobitev sredstev KS EU in proračuna RS, • da bo delež nepovratnih kohezijskih sredstev znašal 62,13% (varianta 1) oz. 62,14%

(varianta 2) upravičenih stroškov investicije oziroma 57,42% (varianta 1) oz. 57,40% (varianta 2) skupnih stroškov investicije,

• da bo delež nepovratnih sredstev proračuna RS znašal 6,81% (varianta 1) oz. 6,81% (varianta 2) upravičenih stroškov investicije oziroma 6,30% (varianta 1) oz. 6,29% (varianta 2) skupnih stroškov investicije,

• da bo delež nepovratnih sredstev proračuna RS (vodni sklad) znašal 31,70% (varianta 1) oz. 31,66% (varianta 2) neupravičenih stroškov investicije oziroma 2,40% (varianta 1) oz. 2,41% (varianta 2) skupnih stroškov investicije,

• da bo razliko do celote upravičenih stroškov krila občina same iz občinskega proračuna, • da bo vse neupravičene stroške investicije (brez DDV) krila občina v celoti iz občinskega

proračuna, • da je davek na dodano vrednost povračljiv, kar pomeni, da si ga občina poračuna v skladu

z Zakonom o DDV in zato ni predmet zapiranja finančne konstrukcije. Občine so dne 02.02.2011 podpisale »Pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa«, na podlagi katere je bil s strani Ministrstva za okolje in prostor izdan »Sklep o sofinanciranju priprave projekta«, ki opredeljuje, da je MOP RS financer priprave transportnih vodov in vodnih virov v višini upravičenih stroškov priprave investicije (razen DDV), kar zajema stroške pridobivanja potrebne prostorske, okoljske, projektne, investicijske in razpisne dokumentacije, pridobitev soglasij, dovoljenj za gradnjo in uporabnih dovoljenj. Skladno z dodatnimi navodili MOP-a niso upravičeni za financiranje iz Vodnega sklada stroški za storitve (dokumentacija), ki niso bile naročene s strani občin upravičenk.



Skupaj s podpisom Pogodbe so občine (in MOP) podpisale tudi Dogovor o deležih financiranja vodnih virov in transportnih cevovodov, opredeljenih v pogodbi. V nadaljevanju so v tabeli št. 8/1 prikazani deleži občin, ki so bili uporabljeni za razdelitev financiranja skupnih investicij (vodni viri in transportni cevovodi) po posameznih občinah investitorkah (ključ razdelitve) in so bili povzeti iz predhodno navedene priloge k Pogodbi. Tabela št. 8/1: Ključ razdelitev oziroma financiranja investicij (vodni viri in transportni cevovodi) po posameznih občinah znotraj posameznih območij

Kras Ilirska Bistrica Obala

% od dela, ki odpade na

posamezen vodni sistem

% od celote



% od celote



% od celote

I. Območje 1. Kras - 1a Brestovica 25% 0% 75%

A 1 Občina Sežana 47,1900% 11,7975% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 2 Občina Komen 14,8400% 3,7100% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 3 Občina Divača 14,9900% 3,7475% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 4 Občina Hrpelje - Kozina 16,3900% 4,0975% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 5 Občina Miren - Kostanjevica 6,5900% 1,6475% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% B 6 Občina Ilirska Bistrica 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% C 7 Mestna občina Koper 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 51,8700% 38,9025% 8 Občina Izola 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 20,2200% 15,1650% 9 Občina Piran 0,0000% 0,0000% 0,0000% 0,0000% 27,9100% 20,9325% Skupaj 100,0000% 25,0000% 0,0000% 0,0000% 100,0000% 75,0000%

II. Območje 1. Kras - 1b Brestovica 25% 10% 65%


III. Območje 2. Ilirska Bistrica 0% 25% 75%




IV. Območje 3. Obala 0% 0% 100%


Tabela št. 8/2: Deleža investicijskih stroškov, ki odpadejo na vodne vire in transportne cevovode ter

investicijskih stroškov, ki odpadejo na primarne in sekundarne cevovode glede na celotno investicijsko vrednost za varianto 2

Investicije Delež v % EUR

Vodni viri in transportni cevovodi 48,39% 17.871.069Primarni in sekundarni cevovodi 51,61% 19.061.272

Skupaj 100,00% 36.932.341 Tabela št. 8/3: Ključ razdelitve oziroma financiranja stroškov priprave projekta za vodne vire in transportne

cevovode po posameznih občinah za varianto 2

TRANSPORTNI VODOVODI IN VODNI VIRI - deleži po posameznih občinah

Delež v % EUR

Občina Sežana 8,09% 1.446.002

Občina Komen 2,54% 454.729

Občina Divača 2,57% 459.325

Občina Hrpelje-Kozina 2,81% 502.224

Občina Miren-Kostanjevica 1,13% 201.932

Občina Ilirska Bistrica 9,91% 1.770.440

Mestna občina Koper 37,84% 6.761.989

Občina Izola 14,75% 2.635.963

Občina Piran 20,36% 3.638.464

Skupaj 100,00% 17.871.069 V tabeli št. 8/4 so prikazani deleži občin, ki so bili uporabljeni za razdelitev financiranja skupnih investicijskih stroškov za primarne in sekundarne cevovode po posameznih občinah investitorkah (ključ razdelitve) in so bili izračunani na osnovi vrednosti investicij posamezne občine glede na celotno vrednost investicije za primarne in sekundarne cevovode.



Tabela št. 8/4: Ključ razdelitev oziroma financiranja skupnih investicijskih stroškov za primarne in sekundarne cevovode po posameznih občinah za varianto 2

PRIMARNI IN SEKUNDARNI CEVOVODI - deleži po posameznih občinah

Delež v % EUR

Občina Sežana 22,78% 4.341.450

Občina Komen 15,99% 3.048.829

Občina Divača 8,27% 1.576.226

Občina Hrpelje-Kozina 10,00% 1.906.921

Občina Miren-Kostanjevica 11,81% 2.250.385

Občina Ilirska Bistrica 31,15% 5.937.461

Mestna občina Koper 0,00% 0

Občina Izola 0,00% 0

Občina Piran 0,00% 0

Skupaj 100,00% 19.061.272 Iz tabel v nadaljevanju, ki prikazujejo predvidene vire financiranja, je razvidno, da je za investitorje ugodnejša varianta 2, saj predvideva nižje investicijske vrednosti za posameznega investitorja kot varianta 1.

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/5: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – CELOTEN PROJEKT

VIRI FINANCIRANJA - CELOTEN PROJEKT SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 6.213 0,31% 7.651.616 61,36% 10.565.762 61,73% 5.370.574 61,73% 23.594.164 57,42%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 681 0,03% 838.885 6,73% 1.158.377 6,77% 588.803 6,77% 2.586.746 6,30%RS MOP - vodni sklad 1.305 0,16% 947.078 47,05% 38.000 0,30% 0 0,00% 0 0,00% 986.383 2,40%OBČINSKI PRORAČUNI 789.692 99,84% 1.058.965 52,61% 3.942.180 31,61% 5.391.282 31,50% 2.740.228 31,50% 13.922.346 33,88%

Upravičeni stroški 0 0,00% 3.106 0,29% 3.825.686 97,04% 5.282.713 97,99% 2.685.201 97,99% 11.796.707 84,73%Neupravičeni stroški 789.692 100,00% 1.055.859 99,71% 116.493 2,96% 108.569 2,01% 55.027 2,01% 2.125.640 15,27%

SKUPAJ 790.997 100,00% 2.012.937 100,00% 12.470.681 100,00% 17.115.421 100,00% 8.699.604 100,00% 41.089.640 100,00%% 1,93% 4,90% 30,35% 41,65% 21,17% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/6: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – CELOTEN PROJEKT

VIRI FINANCIRANJA - CELOTEN PROJEKT SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 10.000 0,50% 12.316.188 98,76% 17.006.852 99,37% 8.644.578 99,37% 37.977.617 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 6.213 62,13% 7.651.616 62,13% 10.565.762 62,13% 5.370.574 62,13% 23.594.164 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 681 6,81% 838.885 6,81% 1.158.377 6,81% 588.803 6,81% 2.586.746 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 3.106 31,06% 3.825.686 31,06% 5.282.713 31,06% 2.685.201 31,06% 11.796.707 31,06%

Neupravičeni stroški 790.997 100,00% 2.002.937 99,50% 154.493 1,24% 108.569 0,63% 55.027 0,63% 3.112.023 100,00%RS MOP - vodni sklad 1.305 0,16% 947.078 47,28% 38.000 24,60% 0 0,00% 0 0,00% 986.383 31,70%OBČINSKI PRORAČUNI 789.692 99,84% 1.055.859 52,72% 116.493 75,40% 108.569 100,00% 55.027 100,00% 2.125.640 68,30%

SKUPAJ 790.997 2.012.937 12.470.681 17.115.421 8.699.604 41.089.640

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/7: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Sežana

VIRI FINANCIRANJA - Občina Sežana SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 974 0,39% 1.175.809 61,35% 1.596.051 61,73% 990.400 61,73% 3.763.234 57,86%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 107 0,04% 128.910 6,73% 174.983 6,77% 108.582 6,77% 412.582 6,34%RS MOP - vodni sklad 106 0,07% 76.981 30,72% 3.089 0,16% 0 0,00% 0 0,00% 80.176 1,23%OBČINSKI PRORAČUNI 146.748 99,93% 172.512 68,85% 608.804 31,76% 814.400 31,50% 505.338 31,50% 2.247.802 34,56%

Upravičeni stroški 0 0,00% 487 0,28% 587.886 96,56% 798.000 97,99% 495.184 97,99% 1.881.557 83,71%Neupravičeni stroški 146.748 100,00% 172.026 99,72% 20.918 3,44% 16.400 2,01% 10.154 2,01% 366.245 16,29%

SKUPAJ 146.854 100,00% 250.574 100,00% 1.916.612 100,00% 2.585.434 100,00% 1.604.320 100,00% 6.503.794 100,00%% 2,26% 3,85% 29,47% 39,75% 24,67% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/8: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Sežana

VIRI FINANCIRANJA - Občina Sežana SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 1.567 100,00% 1.892.605 100,00% 2.569.034 100,00% 1.594.166 100,00% 6.057.373 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 974 62,13% 1.175.809 62,13% 1.596.051 62,13% 990.400 62,13% 3.763.234 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 107 6,81% 128.910 6,81% 174.983 6,81% 108.582 6,81% 412.582 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 487 31,06% 587.886 31,06% 798.000 31,06% 495.184 31,06% 1.881.557 31,06%

Neupravičeni stroški 146.854 100,00% 249.007 100,00% 24.007 100,00% 16.400 100,00% 10.154 100,00% 446.421 100,00%RS MOP - vodni sklad 106 0,07% 76.981 30,92% 3.089 12,87% 0,00% 0,00% 80.176 17,96%OBČINSKI PRORAČUNI 146.748 99,93% 172.026 69,08% 20.918 87,13% 16.400 100,00% 10.154 100,00% 366.245 82,04%

SKUPAJ 146.854 250.574 1.916.612 2.585.434 1.604.320 6.503.794

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/9: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Komen

VIRI FINANCIRANJA - Občina Komen SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 589 0,37% 681.998 61,34% 917.477 61,73% 623.692 61,73% 2.223.756 57,87%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 65 0,04% 74.771 6,73% 100.588 6,77% 68.378 6,77% 243.802 6,34%RS MOP - vodni sklad 33 0,04% 24.209 15,11% 971 0,09% 0 0,00% 0 0,00% 25.213 0,66%OBČINSKI PRORAČUNI 74.424 99,96% 135.307 84,48% 354.019 31,84% 468.150 31,50% 318.231 31,50% 1.350.132 35,13%


SKUPAJ 74.457 100,00% 160.170 100,00% 1.111.760 100,00% 1.486.215 100,00% 1.010.301 100,00% 3.842.903 100,00%% 1,94% 4,17% 28,93% 38,67% 26,29% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/10: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Komen

VIRI FINANCIRANJA - Občina Komen SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 949 100,00% 1.097.757 100,00% 1.476.789 100,00% 1.003.906 100,00% 3.579.401 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 589 62,13% 681.998 62,13% 917.477 62,13% 623.692 62,13% 2.223.756 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 65 6,81% 74.771 6,81% 100.588 6,81% 68.378 6,81% 243.802 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 295 31,06% 340.988 31,06% 458.724 31,06% 311.836 31,06% 1.111.843 31,06%

Neupravičeni stroški 74.457 100,00% 159.221 100,00% 14.003 100,00% 9.427 100,00% 6.395 100,00% 263.503 100,00%RS MOP - vodni sklad 33 0,04% 24.209 15,20% 971 6,94% 0 0,00% 0 0,00% 25.213 9,57%OBČINSKI PRORAČUNI 74.424 99,96% 135.013 84,80% 13.031 93,06% 9.427 100,00% 6.395 100,00% 238.289 90,43%

SKUPAJ 74.457 160.170 1.111.760 1.486.215 1.010.301 3.842.903

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/11: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Divača

VIRI FINANCIRANJA - Občina Divača SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 342 0,28% 403.036 61,35% 546.285 61,73% 344.141 61,73% 1.293.804 56,73%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 38 0,03% 44.187 6,73% 59.892 6,77% 37.730 6,77% 141.846 6,22%RS MOP - vodni sklad 34 0,06% 24.453 19,93% 981 0,15% 0 0,00% 0 0,00% 25.468 1,12%OBČINSKI PRORAČUNI 58.417 99,94% 97.874 79,76% 208.766 31,78% 278.747 31,50% 175.593 31,50% 819.397 35,93%

Upravičeni stroški 0 0,00% 171 0,17% 201.512 96,52% 273.134 97,99% 172.065 97,99% 646.881 78,95%Neupravičeni stroški 58.417 100,00% 97.703 99,83% 7.255 3,48% 5.613 2,01% 3.528 2,01% 172.516 21,05%

SKUPAJ 58.451 100,00% 122.707 100,00% 656.971 100,00% 884.923 100,00% 557.463 100,00% 2.280.516 100,00%% 2,56% 5,38% 28,81% 38,80% 24,44% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/12: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Divača

VIRI FINANCIRANJA - Občina Divača SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 551 100,00% 648.735 100,00% 879.310 100,00% 553.935 100,00% 2.082.532 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 342 62,13% 403.036 62,13% 546.285 62,13% 344.141 62,13% 1.293.804 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 38 6,81% 44.187 6,81% 59.892 6,81% 37.730 6,81% 141.846 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 171 31,06% 201.512 31,06% 273.134 31,06% 172.065 31,06% 646.881 31,06%


SKUPAJ 58.451 122.707 656.971 884.923 557.463 2.280.516

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/13: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Hrpelje - Kozina

VIRI FINANCIRANJA - Občina Hrpelje - Kozina SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 405 0,35% 475.565 61,35% 643.739 61,73% 411.169 61,73% 1.530.877 57,79%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 44 0,04% 52.139 6,73% 70.576 6,77% 45.078 6,77% 167.838 6,34%RS MOP - vodni sklad 37 0,08% 26.737 22,97% 1.073 0,14% 0 0,00% 0 0,00% 27.847 1,05%OBČINSKI PRORAČUNI 48.756 99,92% 89.190 76,64% 246.428 31,79% 328.473 31,50% 209.793 31,50% 922.640 34,83%


SKUPAJ 48.793 100,00% 116.376 100,00% 775.204 100,00% 1.042.788 100,00% 666.040 100,00% 2.649.202 100,00%% 1,84% 4,39% 29,26% 39,36% 25,14% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/14: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Hrpelje - Kozina

VIRI FINANCIRANJA - Občina Hrpelje - Kozina SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 652 100,00% 765.478 100,00% 1.036.174 100,00% 661.825 100,00% 2.464.129 100,00%


Neupravičeni stroški 48.793 100,00% 115.724 100,00% 9.726 100,00% 6.614 100,00% 4.215 100,00% 185.072 100,00%RS MOP - vodni sklad 37 0,08% 26.737 23,10% 1.073 11,03% 0 0,00% 0 0,00% 27.847 15,05%OBČINSKI PRORAČUNI 48.756 99,92% 88.987 76,90% 8.653 88,97% 6.614 100,00% 4.215 100,00% 157.225 84,95%

SKUPAJ 48.793 116.376 775.204 1.042.788 666.040 2.649.202

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/15: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Miren - Kostanjevica

VIRI FINANCIRANJA - Občina Miren - Kostanjevica SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 413 0,45% 473.311 61,34% 634.296 61,73% 447.419 61,73% 1.555.439 57,75%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 45 0,05% 51.891 6,73% 69.541 6,77% 49.053 6,77% 170.531 6,33%RS MOP - vodni sklad 15 0,02% 10.750 11,76% 431 0,06% 0 0,00% 0 0,00% 11.196 0,42%OBČINSKI PRORAČUNI 78.347 99,98% 80.209 87,74% 245.958 31,88% 323.655 31,50% 228.290 31,50% 956.459 35,51%


SKUPAJ 78.362 100,00% 91.417 100,00% 771.591 100,00% 1.027.493 100,00% 724.762 100,00% 2.693.624 100,00%% 2,91% 3,39% 28,65% 38,15% 26,91% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/16: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Miren - Kostanjevica

VIRI FINANCIRANJA - Občina Miren - Kostanjevica SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 664 100,00% 761.850 100,00% 1.020.976 100,00% 720.174 100,00% 2.503.664 100,00%



SKUPAJ 78.362 91.417 771.591 1.027.493 724.762 2.693.624

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/17: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Ilirska Bistrica

VIRI FINANCIRANJA - Občina Ilirska Bistrica SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.297 0,26% 1.521.485 61,35% 2.062.477 61,73% 1.297.763 61,73% 4.883.022 57,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 142 0,03% 166.808 6,73% 226.120 6,77% 142.280 6,77% 535.350 6,26%RS MOP - vodni sklad 128 0,10% 92.888 18,61% 3.727 0,15% 0 0,00% 0 0,00% 96.743 1,13%OBČINSKI PRORAČUNI 125.035 99,90% 404.741 81,10% 788.080 31,78% 1.052.397 31,50% 662.165 31,50% 3.032.418 35,48%

Upravičeni stroški 0 0,00% 648 0,16% 760.719 96,53% 1.031.206 97,99% 648.861 97,99% 2.441.433 80,51%Neupravičeni stroški 125.035 100,00% 404.093 99,84% 27.361 3,47% 21.191 2,01% 13.304 2,01% 590.985 19,49%

SKUPAJ 125.163 100,00% 499.069 100,00% 2.480.100 100,00% 3.340.993 100,00% 2.102.209 100,00% 8.547.534 100,00%% 1,46% 5,84% 29,02% 39,09% 24,59% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/18: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Ilirska Bistrica

VIRI FINANCIRANJA - Občina Ilirska Bistrica SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 2.087 100,00% 2.449.012 100,00% 3.319.802 100,00% 2.088.905 100,00% 7.859.806 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.297 62,13% 1.521.485 62,13% 2.062.477 62,13% 1.297.763 62,13% 4.883.022 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 142 6,81% 166.808 6,81% 226.120 6,81% 142.280 6,81% 535.350 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 648 31,06% 760.719 31,06% 1.031.206 31,06% 648.861 31,06% 2.441.433 31,06%


SKUPAJ 125.163 499.069 2.480.100 3.340.993 2.102.209 8.547.534

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/19: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Mestna občina Koper

VIRI FINANCIRANJA - Mestna občina Koper SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.137 0,28% 1.514.817 61,37% 2.160.612 61,73% 651.482 61,73% 4.328.049 57,26%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 125 0,03% 166.077 6,73% 236.879 6,77% 71.425 6,77% 474.506 6,28%RS MOP - vodni sklad 494 0,37% 358.453 89,44% 14.382 0,58% 0 0,00% 0 0,00% 373.329 4,94%OBČINSKI PRORAČUNI 133.807 99,63% 41.045 10,24% 772.927 31,32% 1.102.476 31,50% 332.392 31,50% 2.382.647 31,52%


SKUPAJ 134.301 100,00% 400.760 100,00% 2.468.204 100,00% 3.499.967 100,00% 1.055.300 100,00% 7.558.531 100,00%% 1,78% 5,30% 32,65% 46,30% 13,96% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/20: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Mestna občina Koper

VIRI FINANCIRANJA - Mestna občina Koper SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 1.831 100,00% 2.438.279 100,00% 3.477.763 100,00% 1.048.638 100,00% 6.966.511 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.137 62,13% 1.514.817 62,13% 2.160.612 62,13% 651.482 62,13% 4.328.049 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 125 6,81% 166.077 6,81% 236.879 6,81% 71.425 6,81% 474.506 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 569 31,06% 757.385 31,06% 1.080.272 31,06% 325.731 31,06% 2.163.956 31,06%


SKUPAJ 134.301 400.760 2.468.204 3.499.967 1.055.300 7.558.531

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/21: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Izola

VIRI FINANCIRANJA - Občina Izola SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 443 0,28% 590.507 61,37% 842.251 61,73% 253.961 61,73% 1.687.163 57,26%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 49 0,03% 64.740 6,73% 92.340 6,77% 27.843 6,77% 184.972 6,28%RS MOP - vodni sklad 193 0,37% 139.732 89,44% 5.607 0,58% 0 0,00% 0 0,00% 145.531 4,94%OBČINSKI PRORAČUNI 52.161 99,63% 16.000 10,24% 301.303 31,32% 429.768 31,50% 129.573 31,50% 928.805 31,52%


SKUPAJ 52.353 100,00% 156.225 100,00% 962.157 100,00% 1.364.360 100,00% 411.378 100,00% 2.946.472 100,00%% 1,78% 5,30% 32,65% 46,30% 13,96% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/22: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Izola

VIRI FINANCIRANJA - Občina Izola SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 714 100,00% 950.492 100,00% 1.355.704 100,00% 408.781 100,00% 2.715.690 100,00%



SKUPAJ 52.353 156.225 962.157 1.364.360 411.378 2.946.472

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/23: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Piran

VIRI FINANCIRANJA - Občina Piran SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 612 0,28% 815.087 61,37% 1.162.573 61,73% 350.547 61,73% 2.328.819 57,26%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 67 0,03% 89.362 6,73% 127.459 6,77% 38.432 6,77% 255.320 6,28%RS MOP - vodni sklad 266 0,37% 192.875 89,44% 7.739 0,58% 0 0,00% 0 0,00% 200.879 4,94%OBČINSKI PRORAČUNI 71.998 99,63% 22.085 10,24% 415.894 31,32% 593.216 31,50% 178.852 31,50% 1.282.045 31,52%


SKUPAJ 72.264 100,00% 215.639 100,00% 1.328.081 100,00% 1.883.248 100,00% 567.831 100,00% 4.067.064 100,00%% 1,78% 5,30% 32,65% 46,30% 13,96% 100,00%

20152011 2012 2013 2014

Tabela št. 8/24: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 1 – Občina Piran

VIRI FINANCIRANJA - Občina Piran SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 985 100,00% 1.311.979 100,00% 1.871.300 100,00% 564.247 100,00% 3.748.512 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 612 62,13% 815.087 62,13% 1.162.573 62,13% 350.547 62,13% 2.328.819 62,13%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 67 6,81% 89.362 6,81% 127.459 6,81% 38.432 6,81% 255.320 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 306 31,06% 407.530 31,06% 581.268 31,06% 175.268 31,06% 1.164.373 31,06%


SKUPAJ 72.264 215.639 1.328.081 1.883.248 567.831 4.067.064

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/25: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – CELOTEN PROJEKT

VIRI FINANCIRANJA DDV - CELOTEN PROJEKT SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 6.214 0,31% 7.587.803 61,36% 10.476.933 61,74% 5.329.211 61,74% 23.400.160 57,40%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 681 0,03% 832.003 6,73% 1.148.796 6,77% 584.348 6,77% 2.565.827 6,29%RS MOP - vodni sklad 1.303 0,16% 943.381 47,01% 38.000 0,31% 0 0,00% 0 0,00% 982.684 2,41%OBČINSKI PRORAČUNI 789.694 99,84% 1.056.418 52,64% 3.907.822 31,60% 5.343.476 31,49% 2.717.861 31,49% 13.815.271 33,89%

Upravičeni stroški 0 0,00% 3.105 0,29% 3.791.996 97,04% 5.235.836 97,99% 2.663.267 97,99% 11.694.204 84,65%Neupravičeni stroški 789.694 100,00% 1.053.313 99,71% 115.826 2,96% 107.640 2,01% 54.594 2,01% 2.121.068 15,35%

SKUPAJ 790.997 100,00% 2.006.694 100,00% 12.365.627 100,00% 16.969.204 100,00% 8.631.419 100,00% 40.763.942 100,00%% 1,94% 4,92% 30,33% 41,63% 21,17% 100,00%

2011 2014 20152012 2013

Tabela št. 8/26: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – CELOTEN PROJEKT

VIRI FINANCIRANJA DDV - CELOTEN PROJEKT SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 10.000 0,50% 12.211.801 98,76% 16.861.564 99,37% 8.576.826 99,37% 37.660.191 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 6.214 62,14% 7.587.803 62,14% 10.476.933 62,14% 5.329.211 62,14% 23.400.160 62,14%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 681 6,81% 832.003 6,81% 1.148.796 6,81% 584.348 6,81% 2.565.827 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 3.105 31,05% 3.791.996 31,05% 5.235.836 31,05% 2.663.267 31,05% 11.694.204 31,05%

Neupravičeni stroški 790.997 100,00% 1.996.694 99,50% 153.826 1,24% 107.640 0,63% 54.594 0,63% 3.103.752 100,00%RS MOP - vodni sklad 1.303 0,16% 943.381 47,25% 38.000 24,70% 0 0,00% 0 0,00% 982.684 31,66%OBČINSKI PRORAČUNI 789.694 99,84% 1.053.313 52,75% 115.826 75,30% 107.640 100,00% 54.594 100,00% 2.121.068 68,34%

SKUPAJ 790.997 2.006.694 12.365.627 16.969.204 8.631.419 40.763.942

2011 2014 20152012 2013

Tabela št. 8/27: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Sežana

VIRI FINANCIRANJA DDV - Občina Sežana SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 974 0,40% 1.146.245 61,35% 1.556.188 61,74% 963.496 61,74% 3.666.903 57,82%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 107 0,04% 125.686 6,73% 170.636 6,77% 105.647 6,77% 402.076 6,34%RS MOP - vodni sklad 105 0,07% 76.332 31,01% 3.075 0,16% 0 0,00% 0 0,00% 79.512 1,25%OBČINSKI PRORAČUNI 146.058 99,93% 168.766 68,55% 593.245 31,75% 793.691 31,49% 491.381 31,49% 2.193.141 34,58%


SKUPAJ 146.164 100,00% 246.178 100,00% 1.868.251 100,00% 2.520.515 100,00% 1.560.524 100,00% 6.341.632 100,00%% 2,30% 3,88% 29,46% 39,75% 24,61% 100,00%

2013 20142012 20152011

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/28: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Sežana

VIRI FINANCIRANJA DDV - Občina Sežana SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 1.567 100,00% 1.844.765 100,00% 2.504.528 100,00% 1.550.649 100,00% 5.901.509 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 974 62,14% 1.146.245 62,14% 1.556.188 62,14% 963.496 62,14% 3.666.903 62,14%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 107 6,81% 125.686 6,81% 170.636 6,81% 105.647 6,81% 402.076 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 487 31,05% 572.835 31,05% 777.703 31,05% 481.506 31,05% 1.832.530 31,05%


SKUPAJ 146.164 246.178 1.868.251 2.520.515 1.560.524 6.341.632

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/29: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Komen

VIRI FINANCIRANJA - Občina Komen SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 589 0,37% 680.614 61,35% 915.491 61,74% 623.144 61,74% 2.219.838 57,86%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 65 0,04% 74.629 6,73% 100.384 6,77% 68.328 6,77% 243.405 6,34%RS MOP - vodni sklad 33 0,04% 24.004 14,98% 967 0,09% 0 0,00% 0 0,00% 25.004 0,65%OBČINSKI PRORAČUNI 74.524 99,96% 135.564 84,61% 353.194 31,84% 466.921 31,49% 317.804 31,49% 1.348.006 35,14%


SKUPAJ 74.557 100,00% 160.222 100,00% 1.109.403 100,00% 1.482.795 100,00% 1.009.275 100,00% 3.836.253 100,00%% 1,94% 4,18% 28,92% 38,65% 26,31% 100,00%

2011 2014 20152012 2013

Tabela št. 8/30: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Komen

VIRI FINANCIRANJA - Občina Komen SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 949 100,00% 1.095.379 100,00% 1.473.391 100,00% 1.002.887 100,00% 3.572.605 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 589 62,14% 680.614 62,14% 915.491 62,14% 623.144 62,14% 2.219.838 62,14%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 65 6,81% 74.629 6,81% 100.384 6,81% 68.328 6,81% 243.405 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 295 31,05% 340.136 31,05% 457.516 31,05% 311.415 31,05% 1.109.362 31,05%


SKUPAJ 74.557 160.222 1.109.403 1.482.795 1.009.275 3.836.253

2014 20152011 2012 2013

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/31: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Divača

VIRI FINANCIRANJA - občina Divača SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 342 0,28% 401.599 61,35% 544.227 61,74% 343.548 61,74% 1.289.716 56,73%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 38 0,03% 44.035 6,73% 59.674 6,77% 37.670 6,77% 141.417 6,22%RS MOP - vodni sklad 33 0,06% 24.247 19,77% 977 0,15% 0 0,00% 0 0,00% 25.257 1,11%OBČINSKI PRORAČUNI 58.447 99,94% 97.998 79,92% 207.959 31,77% 277.568 31,49% 175.209 31,49% 817.181 35,94%


SKUPAJ 58.480 100,00% 122.625 100,00% 654.570 100,00% 881.469 100,00% 556.427 100,00% 2.273.572 100,00%% 2,57% 5,39% 28,79% 38,77% 24,47% 100,00%

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/32: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Divača

VIRI FINANCIRANJA - občina Divača SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 551 100,00% 646.332 100,00% 875.878 100,00% 552.906 100,00% 2.075.667 100,00%



SKUPAJ 58.480 122.625 654.570 881.469 556.427 2.273.572

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/33: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Hrpelje - Kozina

VIRI FINANCIRANJA - Občina Hrpelje - Kozina SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 405 0,35% 473.998 61,35% 641.495 61,74% 410.525 61,74% 1.526.423 57,78%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 44 0,04% 51.974 6,73% 70.340 6,77% 45.014 6,77% 167.372 6,34%RS MOP - vodni sklad 37 0,07% 26.512 22,80% 1.068 0,14% 0 0,00% 0 0,00% 27.616 1,05%OBČINSKI PRORAČUNI 48.796 99,93% 89.342 76,82% 245.542 31,78% 327.177 31,49% 209.368 31,49% 920.225 34,84%


SKUPAJ 48.833 100,00% 116.303 100,00% 772.582 100,00% 1.039.011 100,00% 664.907 100,00% 2.641.637 100,00%% 1,85% 4,40% 29,25% 39,33% 25,17% 100,00%

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/34: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Hrpelje - Kozina

VIRI FINANCIRANJA - Občina Hrpelje - Kozina SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 652 100,00% 762.851 100,00% 1.032.421 100,00% 660.699 100,00% 2.456.624 100,00%



SKUPAJ 48.833 116.303 772.582 1.039.011 664.907 2.641.637

2012 2013 2014 20152011

Tabela št. 8/35: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Miren - Kostanjevica

VIRI FINANCIRANJA - Občina Miren - Kostanjevica SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 413 0,45% 472.719 61,35% 633.446 61,74% 447.199 61,74% 1.553.776 57,74%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 45 0,05% 51.834 6,73% 69.457 6,77% 49.035 6,77% 170.372 6,33%RS MOP - vodni sklad 15 0,02% 10.660 11,65% 429 0,06% 0 0,00% 0 0,00% 11.104 0,41%OBČINSKI PRORAČUNI 78.433 99,98% 80.403 87,85% 245.575 31,87% 323.071 31,49% 228.072 31,49% 955.555 35,51%


SKUPAJ 78.448 100,00% 91.521 100,00% 770.557 100,00% 1.025.974 100,00% 724.306 100,00% 2.690.806 100,00%% 2,92% 3,40% 28,64% 38,13% 26,92% 100,00%

2014 20152011 2012 2013

Tabela št. 8/36: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Miren - Kostanjevica

VIRI FINANCIRANJA - Občina Miren - Kostanjevica SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 664 100,00% 760.794 100,00% 1.019.467 100,00% 719.721 100,00% 2.500.646 100,00%



SKUPAJ 78.448 91.521 770.557 1.025.974 724.306 2.690.806

2014 20152011 2012 2013

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/37: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Ilirska Bistrica

VIRI FINANCIRANJA -Občina Ilirska Bistrica SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.297 0,26% 1.521.694 61,35% 2.062.759 61,74% 1.297.941 61,74% 4.883.690 57,12%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 142 0,03% 166.854 6,73% 226.182 6,77% 142.319 6,77% 535.497 6,26%RS MOP - vodni sklad 129 0,10% 93.458 18,68% 3.765 0,15% 0 0,00% 0 0,00% 97.352 1,14%OBČINSKI PRORAČUNI 125.651 99,90% 405.362 81,03% 787.907 31,77% 1.052.053 31,49% 661.949 31,49% 3.032.922 35,48%


SKUPAJ 125.780 100,00% 500.259 100,00% 2.480.219 100,00% 3.340.993 100,00% 2.102.209 100,00% 8.549.461 100,00%% 1,47% 5,85% 29,01% 39,08% 24,59% 100,00%

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/38: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Ilirska Bistrica

VIRI FINANCIRANJA -Občina Ilirska Bistrica SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 2.087 100,00% 2.449.012 100,00% 3.319.802 100,00% 2.088.905 100,00% 7.859.806 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.297 62,14% 1.521.694 62,14% 2.062.759 62,14% 1.297.941 62,14% 4.883.690 62,14%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 142 6,81% 166.854 6,81% 226.182 6,81% 142.319 6,81% 535.497 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 648 31,05% 760.465 31,05% 1.030.861 31,05% 648.645 31,05% 2.440.619 31,05%


SKUPAJ 125.780 500.259 2.480.219 3.340.993 2.102.209 8.549.461

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/39: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Mestna občina Koper

VIRI FINANCIRANJA - Mestna občina Koper SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.138 0,28% 1.499.528 61,38% 2.138.770 61,74% 644.930 61,74% 4.284.365 57,24%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 125 0,03% 164.423 6,73% 234.516 6,77% 70.717 6,77% 469.781 6,28%RS MOP - vodni sklad 493 0,37% 356.953 89,42% 14.378 0,59% 0 0,00% 0 0,00% 371.824 4,97%OBČINSKI PRORAČUNI 133.713 99,63% 40.969 10,26% 764.771 31,30% 1.090.824 31,49% 328.896 31,49% 2.359.173 31,52%


SKUPAJ 134.206 100,00% 399.184 100,00% 2.443.100 100,00% 3.464.110 100,00% 1.044.543 100,00% 7.485.143 100,00%% 1,79% 5,33% 32,64% 46,28% 13,95% 100,00%

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/40: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Mestna občina Koper

VIRI FINANCIRANJA - Mestna občina Koper SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 1.831 100,00% 2.413.338 100,00% 3.442.133 100,00% 1.037.950 100,00% 6.895.252 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 1.138 62,14% 1.499.528 62,14% 2.138.770 62,14% 644.930 62,14% 4.284.365 62,14%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 125 6,81% 164.423 6,81% 234.516 6,81% 70.717 6,81% 469.781 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 569 31,05% 749.387 31,05% 1.068.848 31,05% 322.303 31,05% 2.141.107 31,05%


SKUPAJ 134.206 399.184 2.443.100 3.464.110 1.044.543 7.485.143

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/41: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Izola

VIRI FINANCIRANJA - Občina Izola SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 443 0,28% 584.547 61,38% 833.737 61,74% 251.407 61,74% 1.670.134 57,24%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 49 0,03% 64.096 6,73% 91.419 6,77% 27.567 6,77% 183.130 6,28%RS MOP - vodni sklad 192 0,37% 139.148 89,42% 5.605 0,59% 0 0,00% 0 0,00% 144.945 4,97%OBČINSKI PRORAČUNI 52.124 99,63% 15.970 10,26% 298.124 31,30% 425.226 31,49% 128.210 31,49% 919.654 31,52%


SKUPAJ 52.316 100,00% 155.610 100,00% 952.371 100,00% 1.350.382 100,00% 407.184 100,00% 2.917.864 100,00%% 1,79% 5,33% 32,64% 46,28% 13,95% 100,00%

2011 2012 2013 2014 2015

Tabela št. 8/42: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Izola

VIRI FINANCIRANJA - Občina Izola SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 714 100,00% 940.769 100,00% 1.341.815 100,00% 404.614 100,00% 2.687.912 100,00%



SKUPAJ 52.316 155.610 952.371 1.350.382 407.184 2.917.864

2011 2012 2013 2014 2015

N O V A G O R I C A

d.d.


Tabela št. 8/43: Predvideni viri financiranja glede na nepovratna in lastna sredstva ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Piran

VIRI FINANCIRANJA - Občina Piran SKUPAJ %KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 612 0,28% 806.860 61,38% 1.150.821 61,74% 347.021 61,74% 2.305.314 57,24%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 67 0,03% 88.472 6,73% 126.187 6,77% 38.051 6,77% 252.778 6,28%RS MOP - vodni sklad 265 0,37% 192.068 89,42% 7.737 0,59% 0 0,00% 0 0,00% 200.070 4,97%OBČINSKI PRORAČUNI 71.948 99,63% 22.044 10,26% 411.505 31,30% 586.946 31,49% 176.971 31,49% 1.269.414 31,52%


SKUPAJ 72.213 100,00% 214.791 100,00% 1.314.573 100,00% 1.863.954 100,00% 562.043 100,00% 4.027.575 100,00%% 1,79% 5,33% 32,64% 46,28% 13,95% 100,00%

2014 20152011 2012 2013

Tabela št. 8/44: Predvideni viri financiranja glede na upravičene in neupravičene stroške ter dinamiko financiranja za varianto 2 – Občina Piran

VIRI FINANCIRANJA - Občina Piran SKUPAJ %Upravičeni stroški 0 0,00% 985 100,00% 1.298.559 100,00% 1.852.129 100,00% 558.496 100,00% 3.710.170 100,00%

KOHEZIJSKI SKLAD EU 0 0,00% 612 62,14% 806.860 62,14% 1.150.821 62,14% 347.021 62,14% 2.305.314 62,14%RS MOP - lastna udeležba 0 0,00% 67 6,81% 88.472 6,81% 126.187 6,81% 38.051 6,81% 252.778 6,81%OBČINSKI PRORAČUNI 0 0,00% 306 31,05% 403.227 31,05% 575.121 31,05% 173.424 31,05% 1.152.078 31,05%


SKUPAJ 72.213 214.791 1.314.573 1.863.954 562.043 4.027.575

2014 20152011 2012 2013



9 IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV

Presoja upravičenosti investicijskega projekta je izdelana na podlagi izračuna finančnih in ekonomskih kazalcev investicije.

9.1 IZRAČUN FINANČNIH KAZALCEV UČINKOVITOSTI INVESTICIJE ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE – FINANČNA ANALIZA

9.1.1 Finančna neto sedanja vrednost in finančna interna stopnja donosnosti investicije

Finančno donosnost naložbe smo ocenili z oceno finančne neto sedanje vrednosti in finančne interne stopnje donosnosti investicije (FNPV/C in FRR/C). Ta kazalnika kažeta, kako se lahko z neto prihodki povrnejo stroški naložbe, ne glede na to, kako se ti financirajo. Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke naložbe. Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna. Interna stopnja donosnosti je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosnosti višja od relevantne diskontne stopnje. Pri izračunu zgoraj navedenih kazalcev smo upoštevali naslednje:

• investicijski stroški ne vključujejo DDV (ker je v celoti povratni), • tako prihodki kot operativni stroški so upoštevani brez DDV- ja, • rok izvedbe investicij je 2011-2015, • ekonomska doba projekta je 30 let (2011-2040), • v zadnjem letu ekonomske dobe je upoštevan tudi preostanek vrednosti

infrastrukture (še ne zamortiziran del infrastrukture), • uporabljena osnovna finančna diskontna stopnja za izračun sedanje vrednosti

projekta je znašala 7%. Diskontna stopnja je opredeljena v skladu s slovensko zakonodajo (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list Republike Slovenije, št. 60/2006, 54/2010).

• uporabljena je inkrementalna metoda, kar pomeni, da so upoštevani dodatni prihodki in stroški, ki bodo nastali zaradi implementacije investicije.

Tabeli št. 9/1 in 9/2 v nadaljevanju prikazujeta izračun finančnih kazalcev za varianto 1, v tabeli 9/3 pa so navedeni rezultati izračuna za varianto 1. Tabeli št. 9/4 in 9/5 prikazujeta izračun finančnih kazalcev za varianto 2, v tabeli 9/6 pa so navedeni rezultati izračuna za varianto 2.



Tabela št. 9/1: Denarni tok investicije za varianto 1

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijski stroški

Operativni stroški in

zamenjava iztrošene opreme

Prihodki Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

0 2011 790.997 -790.997 1 2012 1.975.404 -1.975.404 2 2013 12.009.967 -12.009.967 3 2014 16.175.772 -16.175.772 4 2015 8.132.212 -8.132.212 5 2016 719.159 1.384.639 665.481 6 2017 718.961 1.397.620 678.660 7 2018 717.194 1.410.697 693.503 8 2019 715.414 1.423.871 708.457 9 2020 713.621 1.437.143 723.522 10 2021 711.814 1.450.513 738.699 11 2022 709.992 1.463.981 753.989 12 2023 708.157 1.477.550 769.393 13 2024 706.308 1.491.220 784.911 14 2025 704.445 1.504.990 800.545 15 2026 2.366.579 1.518.862 -847.717 16 2027 700.676 1.532.837 832.161 17 2028 698.769 1.546.915 848.145 18 2029 696.849 1.561.097 864.248 19 2030 694.913 1.575.384 880.471 20 2031 692.963 1.589.776 896.813 21 2032 690.998 1.604.275 913.277 22 2033 689.018 1.618.881 929.863 23 2034 687.023 1.633.595 946.571 24 2035 685.013 1.648.417 963.404 25 2036 2.346.999 1.663.349 -683.651 26 2037 680.947 1.678.391 997.444 27 2038 678.891 1.693.543 1.014.653 28 2039 676.819 1.708.808 1.031.989 29 2040 674.785 1.724.009 18.299.277 19.348.501

Skupaj 39.084.352 20.786.308 38.740.364 18.299.277 -2.831.018



Tabela št 9/2: Diskontirani denarni tok investicije za varianto 1

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 7%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)





Neto denarni tok

0 2011 790.997 0 0 0 -790.997 1 2012 1.846.172 0 0 0 -1.846.172 2 2013 10.489.970 0 0 0 -10.489.970 3 2014 13.204.248 0 0 0 -13.204.248 4 2015 6.204.025 0 0 0 -6.204.025 5 2016 0 512.750 987.229 0 474.479 6 2017 0 479.074 931.293 0 452.220 7 2018 0 446.633 878.511 0 431.879 8 2019 0 416.378 828.706 0 412.328 9 2020 0 388.162 781.711 0 393.548

10 2021 0 361.850 737.367 0 375.517 11 2022 0 337.312 695.527 0 358.215 12 2023 0 314.430 656.050 0 341.620 13 2024 0 293.093 618.803 0 325.710 14 2025 0 273.196 583.661 0 310.465 15 2026 0 857.757 550.506 0 -307.252 16 2027 0 237.343 519.225 0 281.882 17 2028 0 221.213 489.714 0 268.501 18 2029 0 206.172 461.872 0 255.700 19 2030 0 192.149 435.607 0 243.457 20 2031 0 179.075 410.828 0 231.754 21 2032 0 166.885 387.453 0 220.568 22 2033 0 155.521 365.403 0 209.882 23 2034 0 144.925 344.602 0 199.676 24 2035 0 135.048 324.980 0 189.932 25 2036 0 432.433 306.471 0 -125.962 26 2037 0 117.256 289.011 0 171.755 27 2038 0 109.254 272.543 0 163.288 28 2039 0 101.795 257.009 0 155.213 29 2040 0 94.850 242.332 2.572.198 2.719.680

Skupaj 32.535.413 7.174.554 13.356.413 2.572.198 -23.781.356 Iz zgornje tabele je razvidno, da investicija ustvarja neto prihodke v njeni ekonomski dobi. Diskontirani neto prihodki po varianti 1 znašajo 8.754.057 EUR. Tabela št 9/3: Povzetek finančnih kazalcev investicije za varianto 1

NETO SEDANJA VREDNOST INVESTICIJE (NSV) -23.781.356 EUR

INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE (ISD) -0,36%

RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST INVESTICIJE (RNSV) -0,73



Tabela št. 9/4: Denarni tok investicije za varianto 2

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)





Neto denarni tok

0 2011 790.997 -790.997 1 2012 1.970.862 -1.970.862 2 2013 11.909.029 -11.909.029 3 2014 16.037.583 -16.037.583 4 2015 8.068.474 -8.068.474 5 2016 719.159 1.378.355 659.197 6 2017 718.961 1.391.323 672.362 7 2018 717.194 1.404.386 687.192 8 2019 715.414 1.417.547 702.133 9 2020 713.621 1.430.805 717.184 10 2021 711.814 1.444.161 732.348 11 2022 709.992 1.457.616 747.624 12 2023 708.157 1.471.171 763.014 13 2024 706.308 1.484.827 778.519 14 2025 704.445 1.498.583 794.138 15 2026 2.352.150 1.512.441 -839.709 16 2027 700.676 1.526.402 825.726 17 2028 698.769 1.540.466 841.696 18 2029 696.849 1.554.634 857.785 19 2030 694.913 1.568.906 873.993 20 2031 692.963 1.583.284 890.321 21 2032 690.998 1.597.769 906.770 22 2033 689.018 1.612.360 923.341 23 2034 687.023 1.627.059 940.035 24 2035 685.013 1.641.866 956.853 25 2036 2.332.570 1.656.783 -675.787 26 2037 680.947 1.671.810 990.863 27 2038 678.891 1.686.948 1.008.057 28 2039 676.819 1.702.197 1.025.379 29 2040 674.785 1.717.383 18.152.425 19.195.023

Skupaj 38.776.946 20.757.450 38.579.084 18.152.425 -2.802.888



Tabela št 9/5: Diskontirani denarni tok investicije za varianto 2

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 7%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)





Neto denarni tok

0 2011 790.997 0 0 0 -790.997 1 2012 1.841.927 0 0 0 -1.841.927 2 2013 10.401.807 0 0 0 -10.401.807 3 2014 13.091.445 0 0 0 -13.091.445 4 2015 6.155.400 0 0 0 -6.155.400 5 2016 0 512.750 982.748 0 469.998 6 2017 0 479.074 927.097 0 448.023 7 2018 0 446.633 874.581 0 427.949 8 2019 0 416.378 825.025 0 408.648 9 2020 0 388.162 778.263 0 390.101

10 2021 0 361.850 734.138 0 372.288 11 2022 0 337.312 692.503 0 355.191 12 2023 0 314.430 653.218 0 338.787 13 2024 0 293.093 616.150 0 323.058 14 2025 0 273.196 581.176 0 307.981 15 2026 0 852.527 548.178 0 -304.349 16 2027 0 237.343 517.045 0 279.702 17 2028 0 221.213 487.672 0 266.460 18 2029 0 206.172 459.960 0 253.788 19 2030 0 192.149 433.816 0 241.666 20 2031 0 179.075 409.151 0 230.076 21 2032 0 166.885 385.882 0 218.997 22 2033 0 155.521 363.931 0 208.410 23 2034 0 144.925 343.223 0 198.298 24 2035 0 135.048 323.688 0 188.640 25 2036 0 429.774 305.261 0 -124.513 26 2037 0 117.256 287.878 0 170.622 27 2038 0 109.254 271.481 0 162.227 28 2039 0 101.795 256.014 0 154.219 29 2040 0 94.850 241.400 2.551.556 2.698.106

Skupaj 32.281.577 7.166.666 13.299.482 2.551.556 -23.597.205

Iz zgornje tabele je razvidno, da investicija ustvarja neto prihodke v njeni ekonomski dobi. Diskontirani neto prihodki po varianti 2 znašajo 8.684.372 EUR. Tabela št 9/6: Povzetek finančnih kazalcev investicije za varianto 2

NETO SEDANJA VREDNOST INVESTICIJE (NSV) -23.597.205 EUR

INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI INVESTICIJE (ISD) -0,36%

RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST INVESTICIJE (RNSV) -1,81



Na podlagi rezultatov finančne analize lahko ugotovimo za obe varianti, da je z vidika finančnih kazalcev investicija upravičena do sofinanciranja s strani evropskih skladov, saj izpolnjuje naslednje kriterije:

• kazalec finančne neto sedanje vrednosti negativen, • kazalec finančne interne stopnje donosnosti je nižji od diskontne stopnje, uporabljene za

analizo (7%). V nadaljevanju je predstavljen izračun najvišjega zneska pomoči za vsako od variant.

9.2 ZNESEK NEPOVRATNE POMOČI EU

Znesek sredstev EU se določi v skladu z določbami člena 55 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 oz. z metodologijo, ki je opredeljena v Delovnem dokumentu 4. Člen 55.(2) ohranja metodo finančne vrzeli kot podlago za izračun nepovratnih sredstev EU pri projektih, ki ustvarjajo prihodek, pri čemer določa, da upravičeni izdatki ne smejo preseči sedanje vrednosti investicijskih stroškov, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov investicije v določeni ekonomski dobi, ki ustreza vrsti določene investicije. Določitev ravni pomoči Skupnosti torej temelji na stopnji »finančne vrzeli« projekta, t.j. na deležu diskontiranih stroškov začetne investicije, ki ni pokrit z diskontiranimi neto prihodki projekta. Opredelitev upravičenih izdatkov na podlagi člena 55. (2) zagotavlja, da je za izvedbo projekta na voljo dovolj finančnih virov, hkrati pa preprečuje odobritev neupravičene koristi prejemniku pomoči, t.j. prekomerno financiranje projekta. V tabelah št. 9/7 in 9/8 je prikazan izračun najvišjega zneska sredstev EU v skladu s členom 55 za varianto 1 in 2.



Tabela št. 9/7: Izračun najvišjega zneska sredstev EU za varianto 1

1

Skupni naložbeni stroški brez nepredvidenih stroškov (v EUR, nediskontirani)

39.084.351,71

2 Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) 32.535.412,97

3

Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) 18.299.277,09

4 Preostala vrednost (v EUR, diskontirana)

2.572.197,91

5 Prihodki (v EUR, diskontirani) 13.356.412,58

6 Operativni stroški (v EUR, diskontirani) 7.174.553,78

Izračun primanjkljaja v financiranju

7

Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) = (5) – (6) + (4)

8.754.056,70

8

Naložbeni stroški – čisti prihodek (v EUR, diskontiran) = (2) – (7) (člen 55(2))

23.781.356,28

9

Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (8)/(2)

73,09%

Vrednost

10 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) 37.977.616,84

11 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 73,09%

12

Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (10) * (11).

27.757.840,15

13 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85,00%

14 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (12) * (13) 23.594.164,12



Tabela št. 9/8: Izračun najvišjega zneska sredstev EU za varianto 2

1

Skupni naložbeni stroški brez nepredvidenih stroškov (v EUR, nediskontirani)

38.776.945,86

2 Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) 32.281.577,17

3

Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) 18.152.424,95

4 Preostala vrednost (v EUR, diskontirana)

2.551.555,96

5 Prihodki (v EUR, diskontirani) 13.299.481,56

6 Operativni stroški (v EUR, diskontirani) 7.166.665,65

Izračun primanjkljaja v financiranju

7

Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) = (5) – (6) + (4)

8.684.371,86

8

Naložbeni stroški – čisti prihodek (v EUR, diskontiran) = (2) – (7) (člen 55(2))

23.597.205,30

9

Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (8)/(2)

73,10%

Vrednost

10 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) 37.660.190,80

11 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 73,10%

12

Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (10) * (11).

27.529.599,47

13 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85,00%

14 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (12) * (13) 23.400.159,55



9.3 IZRAČUN EKONOMSKIH KAZALCEV UČINKOVITOSTI INVESTICIJE ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE – EKONOMSKA ANALIZA

9.3.1 Splošno

Ekonomska analiza se izvede z vidika celotne družbe in ne le z vidika lastnika oz. upravljavca infrastrukture. Namen ekonomske analize je analiziranje in ovrednotenje stroškov in koristi, ki bi jih imela družba (občina, država) zaradi izvedbe projekta v primerjavi s trenutno situacijo. Bisvo ekonomske analize je dokazati, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično upravičen do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada EU. Projekt ima pozitivne neto koristi za družbo, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

• ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna, • ekonomska interna stopnja donosnosti je višja od diskontne stopnje, ki je bila

uporabljena za izračun ekonomske neto sedanje vrednosti (višja od 5%), • razmerje med koristmi in stroški je večje od 1.

9.3.2 Predpostavke, upoštevane pri analizi stroškov in koristi

Temeljne predpostavke, ki smo jih upoštevali pri ovrednotenju stroškov in koristi obravnavane investicije, so naslednje:

• ekonomska doba investicije je 30 let (2011-2040), • družbena diskontna stopnja je 5%,

• upoštevani so investicijski stroški brez DDV, ki nastajajo v obdobju 2011-2015 in so

naslednji (v stalnih cenah): Tabela št. 9/9: Delitev investicijskih stroškov na delo in material, varianta 1 Investicijski stroški delež 2011 2012 2013 2014 2015 skupajDelo 43,96% 790.997 1.975.404 4.799.511 6.388.513 3.225.825 17.180.250

Gradnja 38,00% 0 0 4.419.312 5.998.643 3.007.140 13.425.094Ostali stroški 790.997 1.975.404 380.199 389.871 218.685 3.755.156

Oprema - material 56,04% 0 0 7.210.456 9.787.259 4.906.387 21.904.101Gradnja 62,00% 0 0 7.210.456 9.787.259 4.906.387 21.904.101

Skupaj investicijski stroški brez DDV 100,00% 790.997 1.975.404 12.009.967 16.175.772 8.132.212 39.084.352DDV 20% 20,00% 158.199 283.717 2.401.993 3.235.154 1.626.442 7.705.506Skupaj investicijski stroški z DDV 120,00% 949.197 2.259.121 14.411.960 19.410.927 9.758.654 46.789.858

Tabela št. 9/10: Delitev investicijskih stroškov na delo in material, varianta 2 Investicijski stroški delež 2011 2012 2013 2014 2015 skupajDelo 43,99% 790.997 1.970.862 4.759.860 6.334.034 3.200.698 17.056.451

Gradnja 38,00% 0 0 4.381.749 5.947.337 2.983.476 13.312.561Ostali stroški 790.997 1.970.862 378.111 386.698 217.222 3.743.890

Oprema - material 56,01% 0 0 7.149.169 9.703.549 4.867.776 21.720.495Gradnja 62,00% 0 0 7.149.169 9.703.549 4.867.776 21.720.495

Skupaj investicijski stroški brez DDV 100,00% 790.997 1.970.862 11.909.029 16.037.583 8.068.474 38.776.946DDV 20% 20,00% 158.199 282.808 2.381.806 3.207.517 1.613.695 7.644.025Skupaj investicijski stroški z DDV 120,00% 949.197 2.253.671 14.290.835 19.245.100 9.682.169 46.420.971



• Fiktivna plača (fiktivna plača za konkurenčni trg dela)

Glede na Navodila o metodologiji za izvajanje analize stroškov in koristi smo predpostavljali, da je fiktivna plača za konkurenčne trge dela enaka finančni plači. Predpostavka je narejena za kvalificirane delavce in “razseljene” nekvalificirane delavce (to so nekvalificirani delavci, ki so bili prej zaposleni v podobni dejavnosti).

• Za obračunske cene smo uporabili konverzijski faktor 1, kar pomeni, da smo uporabili cene iz finančne analize.

Pri ekonomski analizi smo upoštevali naslednje vplive investicije na družbo:

• neposredne vplive, ki se bodo pokazali v času izvajanja projekta: o neposredni investicijski stroški (brez DDV in prispevkov in davkov na plače in iz

plač), • neposredne vplive, ki se bodo pokazali v času obratovanja investicije (v ekonomski

dobi): o neto prihodki investicije v ekonomski dobi investicije, ki so v konkretnem primeru

pozitivni in torej predstavljajo korist investicije, • zunanje vplive, ki se bodo pokazali v času obratovanja investicije (v ekonomski dobi):

o izboljšanje dostopnosti do pitne vode.

9.3.3 Vrednotenje stroškov in koristi

• Neposredni stroški v času izvajanja projekta (investicijski stroški)

Celotna investicijska vrednost z vključenim DDV je po stalnih cenah ocenjena na 46.789.858 EUR (varianta1) oz. 46.420.971 EUR (varianta 2). Vlaganja so predvidena v obdobju od leta 2011 do leta 2015. Pri upoštevanju investicijskih stroškov smo odbili DDV in vse prispevke in davke na plače in iz plač. Ob predpostavki, da v celotni strukturi investicijske vrednosti delo - gradnja in ostali stroški predstavlja 43,96% (varianta 1) oz. 43,99% (varianta 2) in ob upoštevanju 5% družbene diskontne stopnje znaša neto sedanja vrednost investicijskih stroškov 52.160.272 EUR (varianta 1) oz. 52.345.916 EUR (varianta 2).

• Neposredne koristi v času obratovanja investicije (v ekonomski dobi)

Neposredni koristi v času obratovanja investicije so posledica pozitivnega denarnega toka, ki ga bo imela investicija v času obratovanja, saj prihodki iz naslova opravljanja dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda presegajo operativne stroške investicije. Upoštevani so neto prihodki iz finančne analize.

• Zunanje koristi v času obratovanja investicije (v ekonomski dobi)

V času obratovanja investicije smo upoštevali naslednje zunanje koristi projekta, ki so enake v primeru obeh variant:

o Koristi boljše dostopnosti do pitne vode se izražajo v tem, da je končnim porabnikom na voljo več kvalitetne pitne vode ne glede na to ali preko izboljšanja pokritosti na sistemu vodooskrbe ali pa preko povečanja porabe pitne vode na račun izboljšanja na sistemu oskrbe s pitno vodo (hidravlična izboljšava, zadostna količina vode,...). Za ovrednotenje koristi je bil upoštevan podatek, povzet po Guidelines for the Cost-Benefit Analysis of



Water and Wastewater Projects«, December 2008, Jaspers, ki se nanaša na število gospodinjstev na predmetnem območju. Zaradi primerljivosti projekta je bila korist ovrednotena v vrednosti 148 EUR na gospodinjstvo na leto; upoštevana so bila gospodinjstva, ki bodo deležna boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo.



9.3.4 Ekonomska analiza

Tabela št. 9/13: Analiza stroškov in koristi v ekonomski dobi investicije za varianto 1

Korelacijski faktor SV VSOTA 2011 2012 2013 2014 2015

Neposredni stroški v času izvajanja investicije(investicijski stroški brez DDV in prispevkov indavkov)

Delo skupaj 54,00% 427.138 1.066.718 2.591.736 3.449.797 1.741.946Oprema -material 100,00% 0 0 7.210.456 9.787.259 4.906.387

SKUPAJ NEPOSREDNI STROŠKI V ČASU IZVAJANJA INVESTICIJE 27.238.203 31.181.437 427.138 1.066.718 9.802.192 13.237.056 6.648.332

Neposredne koristi v času obratovanjainvesticije

SKUPAJ NETO PRIHODKI 3.927.071 8.754.057

Zunanje koristi v času obratovanja investicijeKoristi boljše dostopnosti do pitne vode

SKUPAJ ZUNANJE KORISTI V ČASU OBRATOVANJA 75.471.404 162.722.300

Neto koristi stroški 52.160.272 140.294.920 -427.138 -1.066.718 -9.802.192 -13.237.056 -6.648.332

2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023Neposredni stroški v času izvajanja investicije(investicijski stroški brez DDV in prispevkov indavkov)

Delo skupajOprema -material

SKUPAJ NEPOSREDNI STROŠKI V ČASU IZVAJANJA INVESTICIJE


SKUPAJ NETO PRIHODKI 474.479 452.220 431.879 412.328 393.548 375.517 358.215 341.620

Zunanje koristi v času obratovanja investicijeKoristi boljše dostopnosti do pitne vode 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892

SKUPAJ ZUNANJE KORISTI V ČASU OBRATOVANJA 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892

Neto koristi stroški 6.983.371 6.961.112 6.940.771 6.921.220 6.902.440 6.884.409 6.867.107 6.850.512

2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031Neposredni stroški v času izvajanja investicije(investicijski stroški brez DDV in prispevkov indavkov)




SKUPAJ NETO PRIHODKI 325.710 310.465 -307.252 281.882 268.501 255.700 243.457 231.754






2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040Neposredni stroški v času izvajanjainvesticije (investicijski stroški brez DDV inprispevkov in davkov)

Delo skupajOprema -materialSKUPAJ NEPOSREDNI STROŠKI V ČASU IZVAJANJA INVESTICIJE


SKUPAJ NETO PRIHODKI 220.568 209.882 199.676 189.932 -125.962 171.755 163.288 155.213 2.719.680

Zunanje koristi v času obratovanja investicijeKoristi boljše dostopnosti do pitne vode 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892

SKUPAJ ZUNANJE KORISTI V ČASU OBRATOVANJA 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892

Neto koristi stroški 6.729.460 6.718.774 6.708.568 6.698.824 6.382.930 6.680.647 6.672.180 6.664.105 9.228.572



Tabela št. 9/14 : Analiza stroškov in koristi v ekonomski dobi investicije za varianto 2

Korelacijski faktor SV VSOTA 2011 2012 2013 2014 2015

Neposredni stroški v času izvajanja investicije(investicijski stroški brez DDV in prispevkovin davkov)

Delo skupaj 54,00% 427.138 1.064.266 2.570.324 3.420.379 1.728.377Oprema -material 100,00% 0 0 7.149.169 9.703.549 4.867.776SKUPAJ NEPOSREDNI STROŠKI V ČASU IZVAJANJA INVESTICIJE 27.020.205 30.930.978 427.138 1.064.266 9.719.494 13.123.928 6.596.153


SKUPAJ NETO PRIHODKI 3.894.718 8.684.372

Zunanje koristi v času obratovanja investicijeKoristi boljše dostopnosti do pitne vode

SKUPAJ ZUNANJE KORISTI V ČASU OBRATOVANJA 75.471.404 162.722.300

Neto koristi stroški 52.345.916 140.475.694 -427.138 -1.064.266 -9.719.494 -13.123.928 -6.596.153

2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023Neposredni stroški v času izvajanja investicije(investicijski stroški brez DDV in prispevkovin davkov)

Delo skupajOprema -materialSKUPAJ NEPOSREDNI STROŠKI V ČASU IZVAJANJA INVESTICIJE


SKUPAJ NETO PRIHODKI 469.998 448.023 427.949 408.648 390.101 372.288 355.191 338.787




2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031Neposredni stroški v času izvajanja investicije(investicijski stroški brez DDV in prispevkovin davkov)




SKUPAJ NETO PRIHODKI 323.058 307.981 -304.349 279.702 266.460 253.788 241.666 230.076






2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040Neposredni stroški v času izvajanjainvesticije (investicijski stroški brez DDV inprispevkov in davkov)




SKUPAJ NETO PRIHODKI 218.997 208.410 198.298 188.640 -124.513 170.622 162.227 154.219 2.698.106

Zunanje koristi v času obratovanja investicijeKoristi boljše dostopnosti do pitne vode 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892

SKUPAJ ZUNANJE KORISTI V ČASU OBRATOVANJA 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892 6.508.892

Neto koristi stroški 6.727.889 6.717.302 6.707.190 6.697.532 6.384.379 6.679.514 6.671.119 6.663.111 9.206.998



9.3.5 Rezultati analize

Varianta 1

• Stroški Tabela št. 9/15: Diskontirani stroški investicije v ekonomski dobi za varianto 1

Neposredni stroški v času izvajanja investicije (investicijski stroški brez DDV in prispevkov in davkov)

27.238.203 100%

SKUPAJ DISKONTIRANI STROŠKI 27.238.203 100%

• Koristi

Tabela št. 9/16: Diskontirane koristi investicije v ekonomski dobi za varianto 1 Neposredne koristi v času izvajanja investicije 0 0,00%

Neposredne koristi v času obratovanja investicije 3.927.071 4,95%

Zunanje koristi v času obratovanja investicije 75.471.404 95,05%

SKUPAJ DISKONTIRANE KORISTI 79.398.475 100,00%

• Razmerje korist/strošek, ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna

stopnja donosnosti Tabela št. 9/17: Rezultati ekonomske analize KOEFICINT KORISTI / STROŠKI 2,91 EKONOMSKA NETO SEDANJA VREDNOST 52.160.272 EKONOMSKA INTERNA STOPNJA DONOSA 17,63%

Varianta 2

• Stroški Tabela št. 9/9: Diskontirani stroški investicije v ekonomski dobi za varianto 2

Neposredni stroški v času izvajanja investicije (investicijski stroški brez DDV in prispevkov in davkov) 27.020.205 100%

SKUPAJ DISKONTIRANI STROŠKI 27.020.205 100%

• Koristi

Tabela št. 9/10: Diskontirane koristi investicije v ekonomski dobi za varianto 2 Neposredne koristi v času izvajanja investicije 0 0,00%

Neposredne koristi v času obratovanja investicije 3.894.718 4,91%

Zunanje koristi v času obratovanja investicije 75.471.404 95,09%

SKUPAJ DISKONTIRANE KORISTI 79.366.122 100,00%



• Razmerje korist/strošek, ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti

Tabela št. 9/11 Rezultati ekonomske analize za varianto 2 KOEFICINT KORISTI / STROŠKI 2,94 EKONOMSKA NETO SEDANJA VREDNOST 52.345.916 EKONOMSKA INTERNA STOPNJA DONOSA 17,75%

Vsi trije ključni pokazatelji upravičenosti investicije nam pokažejo, da je investicija z vidika prispevka k družbenim koristim in z vidika upravičenosti za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada EU v obeh variantah upravičena, saj je razmerje korist/strošek večje od 1, ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna, istočasno pa je ekonomska interna stopnja donosa večja od uporabljene družbene diskontne stopnje (večja od 5%).

9.3.6 Učinki, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem

Projekt ima pozitiven vpliv tudi na:

• povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem področju kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo ustrezne pokritosti s pitno vodo;

• ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje prebivalcev;

• z implementacijo projekta se pričakuje večji razvoj turizma, predvsem na obalnem področju, medtem ko je na zalednem kraškem območju možnost pospeševanja podeželskega turizma.



10 ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ZA VSAKO VARIANTO

Analiza občutljivosti in tveganja je potrebna za obravnavanje negotovosti, ki je vedno prisotna pri naložbenih projektih. Izvesti je treba dva glavna ukrepa: 1. Analizo občutljivosti: njen cilj je opredelitev kritičnih spremenljivk projekta. To se izvede s spreminjanjem spremenljivk projekta glede na določeno odstotno spremembo in nato z opazovanjem sprememb kazalnikov finančnih dosežkov in ekonomskega učinka, ki so jih povzročile spremembe spremenljivk. Spremenljivke je treba spreminjati vsako posebej, medtem ko ostali parametri ostanejo nespremenjeni. Kot kritične se obravnavajo tiste spremenljivke, pri katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti NSV. 2. Analizo tveganja: ocena vpliva določenih odstotnih sprememb spremenljivke na podlagi kazalnikov učinkovitosti projekta ne pokaže, kakšna je verjetnost, da se lahko ta sprememba zgodi. To obravnava analiza tveganja. Z dodelitvijo ustreznih razporeditev verjetnosti kritičnim spremenljivkam se lahko ocenijo razporeditve verjetnosti za kazalnike finančnih dosežkov in ekonomskih učinkov. Analiza občutljivosti za vsako od variant je bila izračunana z upoštevanjem sledečih spremenljivk:

• povečanje oziroma zmanjšanje predvidenih prihodkov za 1%, • povečanje oziroma zmanjšanje operativnih stroškov investicije za 1%, • povečanje oziroma zmanjšanje investicijskih stroškov za 1%.

Izračunali smo vpliv vsake od spremenljivk na obstoječi finančni kazalnik – na finančno neto sedanjo vrednost. Rezultate izračunov za vsako izmed variant prikazuje naslednji tabeli. Tabela št. 10/1: Spremembe neto sedanje vrednosti glede na spremembe spremenljivk za varianto 1

Spremembe Vpliv na FNPV

Verjetnost nastopa

Indeks odstopanja

-1% 0 +1% Indeks

odstopanja Verjetnost nastopa

Sprememba prihodkov 0,40 1,006 -23.914.920 -23.781.356 -23.647.792 0,994 0,30

Sprememba investicijskih stroškov 0,40 0,986 -23.456.002 -23.781.356 -24.106.710 1,014 0,40

Sprememba operativnih stroškov 0,50 0,997 -23.709.611 -23.781.356 -23.853.102 1,003 0,25

Tabela št. 10/2: Spremembe neto sedanje vrednosti glede na spremembe spremenljivk za varianto 2

Spremembe Vpliv na FNPV

Verjetnost nastopa

Indeks odstopanja

-1% 0 +1% Indeks

odstopanja Verjetnost nastopa

Sprememba prihodkov 0,40 1,006 -23.730.200 -23.597.205 -23.464.210 0,994 0,30

Sprememba investicijskih stroškov 0,40 0,986 -23.274.390 -23.597.205 -23.920.021 1,014 0,40

Sprememba operativnih stroškov 0,50 0,997 -23.525.539 -23.597.205 -23.668.872 1,003 0,25

Na podlagi zgornje tabele št. 10/1 oz. 10/2 lahko ugotovimo, da nobena od spremenljivk ni kritična, saj sprememba nobene od spremenljivk za 1% ne povzroči spremembe finančnega kazalca NSV za 5%.



Pri ocenjevanju vpliva spremembe danega odstotka v spremenljivki na kazalnike uspešnosti projekta je samo navedena verjetnost, ki velja za morebitni pojav te spremembe, obsežna analiza tveganja pa ni bila izdelana. Analizo tveganja bi bilo potrebno izdelati, če bi bil vpliv na finančno neto sedanjo vrednost večji od 5% pri spremembi parametrov med -1% in +1% (glede na usmeritve v Navodilih o metodologiji za izvedbo analize stroškov in koristi in tudi v skladu s Priročnikom o zgradbi analize stroškov in koristi pri investicijskih projektih).



11 OPIS MERIL IN UTEŽI ZA IZBIRO OPTIMALNE VARIANTE

Za ocenjevanje variant so bila v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ smiselno uporabljena naslednja merila, katerim smo pripisali sledeče uteži (1% pomeni 1 točko): 1. Finančna merila - 40%

• Finančna neto sedanja vrednost – 13,33% • Finančna interna stopnja donosnosti – 13,33% • Finančna relativna neto sedanja vrednost – 13,33%

Za vse tri finančne kazalce velja, da smo varianti z najugodnejšim kazalcem pripisali maksimalno število točk, drugi varianti pa sorazmerno z rezultatom kazalca manj točk. 2. Ekonomska merila – 40%

• Ekonomska neto sedanja vrednost – 13,33% • Ekonomska interna stopnja donosnosti – 13,33% • Ekonomski količnik relativne koristnosti – 13,33%

Za vse tri ekonomske kazalce velja, da smo varianti z najugodnejšim kazalcem pripisali maksimalno število točk, drugi varianti pa sorazmerno z rezultatom kazalca manj točk.

3. Razvojna merila - 15%

• Izboljšanje zadostnosti, kakovosti in zanesljivosti sistema obratovanja – 5% Pri varianti 1 zaradi preozke trase ne bi bila mogoča vgradnja nove cevi DN 600 v isto traso, zamenjava cevi DN 500 z DN 600 pa bi pomenila, da med gradnjo vodovod ne bi mogel obratovati in bi bilo približno 7.800 prebivalcev Krasa in Brkinov od Sežane proti Divači in Kozini ter celotna Obala ves čas gradnje brez vodooskrbe. Iz tega naslova smo varianti 1 pripisali 0 točk, varianti 2 pa 5 točk.

• Ohranitev identitete krajine – 5% Pri varianti 2 ni potrebe po izgradnji novega vodohrana Planina, kar pomeni, da se izognemo dodatnemu posegu v kraško krajino, zato smo varianti 2 pripisali 5 točk, varianti 1 pa 0 točk.

• Zmanjšanje škode na kmetijskih pridelkih in v gozdu – 5% Trasa variante 2 poteka po kmetijskih zemljiščih, medtem ko poteka trasa variante 1 večinoma v cesti in torej ne povzroča škode na kmetijskih pridelkih in gozdu, zato smo varianti 1 dodelili 5 točk, varianti 2 pa 0 točk. 4. Merila za usklajenost z normami, standardi in stroški na enoto učinka – 5%

• Skupni stroški investicije na uporabnika vodovodnega sistema – 5% Varianti z najugodnejšim kazalcem smo pripisali 5 točk, drugi varianti pa sorazmerno z rezultatom kazalca manj točk. Primerjalna analiza s točkovanjem je prikazana v naslednjem poglavju.



12 PRIMERJAVA VARIANT S PREDLOGOM IN UTEMELJITVIJO IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE

V spodnji tabeli je razvidna dodelitev točk posamezni varianti glede na analizirana merila. Tabela št. 12/1: Točkovanje variante 1 in variante 2

MERILA UTEŽ VARIANTA 1 VARIANTA 2

vrednost št.

točk vrednost št.

točk 1. FINANČNA MERILA 40,00% Finančna neto sedanja vrednost (FNPV/C) 13,33% -23.781.356 13,23 -23.597.205 13,33

Finančna interna stopnja donosnosti (FRR/C) 13,33% -0,362% 13,30 -0,361% 13,33 Finančna relativna neto sedanja vrednost 13,33% -0,731 13,33 -0,731 13,33 2. EKONOMSKA MERILA 40,00%

Ekonomska neto sedanja vrednost projekta v EUR (ENPV) 13,33% 52.160.272 13,29 52.345.916 13,33 Ekonomska interna stopnja donosnosti (ERR) 13,33% 17,63% 13,25 17,75% 13,33 Ekonomski količnik relativne koristnosti (B/C) 13,33% 2,91 13,23 2,94 13,33 3. RAZVOJNA MERILA 15,00%

Izboljšanje zadostnosti, kakovosti in zanesljivosti sistema obratovanja 5,00% 0 5 Ohranitev identitete krajine 5,00% 0 5 Zmanjšanje škode na kmetijskih pridelkih in v gozdu 5,00% 5 0

4. MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI, STANDARDI IN STROŠKI NA ENOTO UČINKA 5,00%

Skupni stroški investicije na uporabnika vodovodnega sistema 5,00% 317,32 4,96 314,81 5,00

SKUPNO ŠTEVILO TOČK 89,59 95,00 Točkovanje variant kaže, da je ugodnejša varianta 2, zato predlagamo, da se varianta 2 izbere kot najustreznejša rešitev.



13 VIRI • Idejna zasnova Oskrba s pitno vodo Obale In Krasa, št. projekta 11700, Projekt d.d. Nova

Gorica, Avgust 2011;

• Dokument identifikacije investicijskega projekta Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa, št. projekta 9851-1, Projekt d.d. Nova Gorica, Julij 2011;

• Strateške variante - Strokovne podlage za DIIP za projekt »Sistem oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa«, IEI, dr. Uroš Krajnc, april 2011;

• Pismo o nameri dne 30. marca 2007, ki je bilo podpisano s strani občine Sežana, Divača, Miren – Kostanjevica, Komen in Hrpelje – Kozina;

• Pogodba o realizaciji projekta »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo Slovenske Istre in zalednega Kraškega območja« podpisana med občinami Sežana, Divača, Miren– Kostanjevica, Komen in Hrpelje–Kozina z dne 01.03.2010;

• Pogodba o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa

• Sklep o sofinanciranju priprave projekta;

• Spletni portal Statističnega urada RS (http.www.stat.si);

• Podatki s strani obstoječih upravljavcev;

• Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007 – 2013;

• Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, 60/2006, 54/2010);

• Delovni dokument 4 – Navodilo za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi za novo programsko obdobje 2007-2013, 2008;

• Guidelines for the Cost-Benefit Analysis of Water and Wastewater Projects«, December 2008, Jaspers.



14 GRAFIČNE PRILOGE

• Pregledna situacija celotnega projekta

oskrba s pitno vodo obale in krasa

Documents