organizaija gradiŠČa ingng - gradbene norme giposs hea - jekleni h profil ipe - jekleni i profil...

Darko Debelak

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE

AGROTEH VRBEK V ŠENTJURJU

Diplomsko delo

Maribor, marec 2018

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN

TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE


Diplomsko delo

Študent: Darko Debelak

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: Operativno gradbeništvo

Mentor: izr. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž.

Somentor: asist. Zoran Pučko, univ. dipl. gosp. inž.

Lektorica: Ljudmila Kajtner, prof. slo.

Maribor, marec 2018

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Urošu Klanšku,

univ. dipl. gosp. inž., ter somentorju asist. Zoranu

Pučku, univ. dipl. gosp. inž., za pomoč in sodelovanje

pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se punci, staršem in vsem ostalim, ki so

pomagali pri diplomski nalogi.

III

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TERMINSKO PLANIRANJE GRADNJE HALE


Ključne besede: gradbeništvo, organizacija gradbišča, terminsko planiranje.

UDK: 69.05+658.513.4(043.2)

Povzetek

V diplomski nalogi je predstavljena organizacija gradbišča in terminsko planiranje hale

Agroteh Vrbek v Šentjurju. Najprej je podan opis lokacije, funkcionalne zasnove in tehničnih

značilnosti novega objekta. V drugem delu preučimo pogoje za gradnjo, kar zajema proučitev

dokumentacije o lokaciji, gradbenega dovoljenja, gradbene pogodbe, razpoložljiva delovna

sredstva, kadrovske možnosti, možnost nabave materiala ter organizacijske možnosti na

lokaciji gradbišča. Tretji del obravnava organizacijo gradbišča, ki zajema opis gradbišča,

dimenzioniranje začasnih objektov, deponij, inštalacij, popis pripravljalnih in zaključnih del ter

shemo organizacije gradbišča. Zadnji del predstavlja terminsko planiranje gradnje objekta v

obliki modificiranega gantograma in mrežnega diagrama.

IV

BUILDING SITE ORGANIZATION AND CONSTRUCTION TIME SCHEDULING FOR

FACILITY AGROTEH VRBEK IN ŠENTJUR

Key words: civil engineering, organization of the construction site, construction time scheduling. UDK: 69.05+658.513.4(043.2)

Abstract

The thesis presents the organization of construction site and a construction time scheduling

for hall Agroteh Vrbek in Šentjur. First is a description of the location, functional concept and

technical features of the new building. In the second part we are examing the condition for

the construction, which include examination the documentation of location, building permit,

construction contracts, available labor resources, possibility of human resources, possibility

of purchasing material and organization possibilities at the location of the construction site.

The third part deals with the organization of the construction site, which includes a

description of the site, design of temporary structures, depots, installation, list of preparation

and finishing works and site organization scheme. The last part represent construction time

scheduling of construction in the form of modified grantt chart and network diagram.

V

UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN

ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študent‐a/‐ke: Darko Debelak Študijski program: Gradbeništvo VS Naslov zaključnega dela: Organizacija gradbišča in terminsko planiranje gradnje hale Agroteh Vrbek v Šentjurju

Mentor: Uroš Klanšek Somentor: Zoran Pučko

Podpisan‐i/‐a študent/‐ka Darko Debelak izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a

ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in

avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno

prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

VI

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: __ BY‐NC‐ND___ (navedite obliko)

Začasna nedostopnost:

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika:

(naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

Temporary unavailability:

To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) of must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.

Datum in kraj: 27.3.2018, Maribor Podpis študent‐a/‐ke:

Podpis mentor‐ja/‐ice: (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

VII

VSEBINA

ZAHVALA .......................................................................................................................... II

POVZETEK ........................................................................................................................ III

ABSTRACT ........................................................................................................................ IV

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA

DELA ................................................................................................................................. V

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA................................................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................................... 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................................................. 2

1.4 METODE RAZISKOVANJA.................................................................................................... 3

2 OPIS OBJEKTA ........................................................................................................... 4

2.1 SPLOŠNO ....................................................................................................................... 4

2.2 LOKACIJA ....................................................................................................................... 5

2.3 FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA ..................................................................................... 7

2.4 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI .................................................................................................. 10

2.4.1 Konstrukcija .......................................................................................................... 10

2.4.2 Finalne obdelave .................................................................................................. 12

2.4.3 Kanalizacija ........................................................................................................... 14

2.4.4 Zunanja ureditev................................................................................................... 14

2.4.5 Odpadki ................................................................................................................ 15

2.4.6 Strojne inštalacije ................................................................................................. 16

2.4.7 Elektroinštalacije .................................................................................................. 17

2.4.8 Zasnova požarne varnosti .................................................................................... 18

2.5 OPIS PRIČAKOVANIH VPLIVOV OBJEKTA ............................................................................... 19

2.5.1 Pričakovani vplivi v času gradnje in uporabe ....................................................... 19

2.5.2 Ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov ................................. 20

3 PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO ......................................................................... 21

3.1 PROUČITEV DOKUMENTACIJE O LOKACIJI OBJEKTA ................................................................. 21

VIII

3.1.1 Lokacijska informacija .......................................................................................... 22

3.1.2 Katastrski načrt .................................................................................................... 23

3.1.3 Geodetski načrt .................................................................................................... 24

3.1.4 Zazidalna situacija s količbenimi podatki ............................................................. 25

3.1.5 Zemljiškoknjižni izpisek ......................................................................................... 26

3.2 PROUČITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA .............................................................................. 27

3.3 PROUČITEV GRADBENE POGODBE ...................................................................................... 28

3.4 PROUČITEV RAZPOLOŽLJIVIH DELOVNIH SREDSTEV................................................................. 29

3.5 PROUČITEV KADROVSKIH MOŽNOSTI .................................................................................. 30

3.6 PROUČITEV MOŽNOSTI NABAVE SUROVIN IN MATERIALA ........................................................ 31

3.7 PROUČITEV ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI NA LOKACIJI GRADBIŠČA ............................................ 33

3.7.1 Topografske razmere............................................................................................ 33

3.7.2 Geološko-geomehanske razmere ......................................................................... 34

3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere ........................................................................ 35

3.7.4 Hidrološke razmere .............................................................................................. 37

3.7.5 Prometne razmere ................................................................................................ 38

3.8 PROUČITEV TEHNOLOŠKEGA PROCESA GRAJENJA .................................................................. 39

3.8.1 Pripravljalna dela ................................................................................................. 39

3.8.2 Zemeljska dela ...................................................................................................... 39

3.8.3 Tesarska in betonska dela .................................................................................... 39

3.8.4 Montažna dela ..................................................................................................... 40

4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ..................................................................................... 41

4.1 OPIS GRADBIŠČA ............................................................................................................ 41

4.2 DOSTOP IN TRANSPORTNE POTI ........................................................................................ 41

4.3 VODI IN PRIKLJUČKI ........................................................................................................ 42

4.3.1 Elektrika ................................................................................................................ 42

4.3.2 Vodovod ................................................................................................................ 42

4.3.3 Telefon .................................................................................................................. 43

4.4 GRADBIŠČNA TABLA, OPOZORILNA TABLA IN OGRAJA ............................................................. 43

4.5 RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI ................................................................................... 45

4.6 DOBAVA MATERIALA, MEHANIZACIJE IN OPREME .................................................................. 46

IX

4.7 DELOVNA SILA ............................................................................................................... 48

4.8 TRANSPORT .................................................................................................................. 49

4.8.1 Zunanji transport .................................................................................................. 49

4.8.2 Notranji transport ................................................................................................ 49

4.9 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV, SKLADIŠČ IN INŠTALACIJ ............................................ 52

4.9.1 Dimenzioniranje pomožnih objektov .................................................................... 52

4.9.2 Dimenzioniranje deponij ....................................................................................... 54

4.9.3 Dimenzioniranje začasnih inštalacij ..................................................................... 57

4.10 POPIS PRIPRAVLJALNIH IN ZAKLJUČNIH DEL .......................................................................... 60

4.11 VARNOSTNE IN PROTIPOŽARNE ZAHTEVE ............................................................................ 61

4.11.1 Varnostne zahteve ............................................................................................ 61

4.11.2 Protipožarne zahteve........................................................................................ 62

4.12 ORGANIZACIJSKA SHEMA GRADBIŠČA ................................................................................. 63

5 TERMINSKO PLANIRANJE ......................................................................................... 65

5.1 TEHNIČNO POROČILO K TERMINSKEMU PLANIRANJU .............................................................. 65

5.1.1 Pripravljalna dela ................................................................................................. 66

5.1.2 Zemeljska dela, kanalizacija in vodovod .............................................................. 66

5.1.3 Temelji .................................................................................................................. 66

5.1.4 Drenaža ................................................................................................................ 67

5.1.5 Hala ...................................................................................................................... 68

5.1.6 Notranjost hale ..................................................................................................... 68

5.1.7 Nadstreška ............................................................................................................ 69

5.1.8 Zunanja dela ......................................................................................................... 69

5.1.9 Ostala dela ........................................................................................................... 69

5.2 MREŽNI DIAGRAM ......................................................................................................... 69

5.2.1 Analiza strukture .................................................................................................. 70

5.2.2 Analiza časa .......................................................................................................... 73

5.2.3 Vrstni red aktivnosti in povezave ......................................................................... 76

5.2.4 Terminiranje ......................................................................................................... 81

5.3 GANTOGRAM ................................................................................................................ 81

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 83

X

7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 85

8 PRILOGE .................................................................................................................. 89

8.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................................ 89

8.2 SEZNAM TABEL .............................................................................................................. 90

8.3 NASLOV ŠTUDENTA ........................................................................................................ 91

8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ...................................................................................................... 91

8.5 OSTALE PRILOGE ............................................................................................................ 91

XI

SEZNAM KRATIC

AB - Armirani beton

ALU - Aluminij

ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje

fi - Premer

GA - Gasilni aparat

GNG - Gradbene norme GIPOSS

HEA - Jekleni H profil

IPE - Jekleni I profil

JKP - Javno komunalno podjetje

k.o. - Katastrska občina

n.v. - Nadmorska višina

NK - Nekvalificirani

NN - Nizka napetost

OZS - Obrtna zbornica Slovenije

P - Pritličje

PE - Polietilen

PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PP - Omarica s prvo pomočjo

PVC - Polivinil klorid

PZI - Projekt za izvedbo

RA - Rebrasta armatura

RS - Republika Slovenija

RS - Republika Slovenija

SN - Srednjenapetostni

TP - Transformatorska postaja

WC - Sanitarije

XPS - Ekstrudirani polistiren

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

V diplomski nalogi bomo posvetili pozornost organizaciji gradbišča in terminskemu

planiranju, ki se opravita na podlagi predhodnih preučevanj pogojev gradnje in projektne

dokumentacije. Gradnja objekta je sestavljena iz štirih faz: zasnova, projektiranje,

neposredna priprava in gradnja. V fazo neposredne priprave na gradnjo spada projekt

organizacije gradbišče, ki jo bomo obdelali v naši diplomski nalogi. Terminsko planiranje je

sestavljeno iz sklopa aktivnosti, ki si morajo slediti v določenem vrstnem redu, da

dosežemo cilj.

Investitor Agroteh Vrbek d.o.o. bo investiral v izgradnjo poslovnega objekta v naselju

Šentjur. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje AB Objekt d.o.o., objekt pa bo

izgradilo izbrano gradbeno podjetje Mbah d.o.o. Objekt se bo nahajal v občini Šentjur, ob

glavni cesti Celje-Šmarje pri Jelšah. Poslovni objekt bo tlorisne površine 524,42 m2, z

dvema nadstreškoma velikosti 103,00 m2. Zasnovan je kot enoetažni objekt z naklonom

strehe 4º. V objektu se bosta izvajala servisiranje kmetijske mehanizacije ter prodaja

rezervnih delov.

Organizacija gradbišča bo zahtevna zaradi lokacijskih pogojev gradnje. Zemljišče je

prostorsko omejeno s sosednjimi stavbami in cesto. Zaradi majhnega prostora za

obračanje bo potrebna vzvratna vožnja večjih tovornih vozil. Delavec signalist bo usmerjal

vozila in po potrebi začasno zaustavil pešce in vozila na dvosmerni občinski cesti.

2

1.2 Namen in cilj diplomske naloge

Namen diplomskega naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča in terminski plan za

objekt hala Agroteh Vrbek. To bomo dosegli z proučitvijo projektne dokumentacije,

spletnih virov in pregledom dejanskega stanja na terenu. Proučili bomo pogoje za gradnjo,

dimenzionirali začasne prostore in deponije ter izdelali shemo organizacije gradbišča. Pri

terminskem planiranju bomo na podlagi popisa del in gradbenih norm izdelali modificiran

gantogram in strukturni mrežni diagram.

Cilj diplomske naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča ter s tem poglobiti in

pridobiti nova znanja za prihodnje delo v praksi. Dober načrt organizacije bo omogočal,

da bo gradnja kakovostna, hitra, varna, v skladu s projektom ter s čim manj zastoji.

1.3 Predpostavke in omejitve

Za kvalitetno izvedbo organizacije gradbišča je potrebno proučiti:1

gradbeno pogodbo,

dokumentacijo o lokaciji objekta,

projektno dokumentacijo za izvedbo objekta,

projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja,

možnost nabave potrebnih surovin in materialov,

razpoložljiva delovna sredstva in možnost njihove nabave,

organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča.

Poleg naštetih stvari moramo preučiti še informacijske vire s spleta in dejanske razmere

na bodočem gradbišču. Le s kvalitetnim proučevanjem bomo dobili potrebne podatke, ki

bodo osnova za izdelavo sheme organizacije gradbišča in tehničnega poročila. Po preučitvi

bomo dobili tudi podatke o razpoložljivih delovnih sredstvih in kadrovskih možnostih,

možnostih nabave surovin in materiala ter organizacijskih možnosti na bodočem

gradbišču. Pri izdelavi diplomske naloge lahko kot glavne omejitve pričakujemo dostop do

1 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

3

projektne dokumentacije, gradbenih pogodb, informacijskih virov in odgovornih oseb pri

projektu.

1.4 Metode raziskovanja

Za izdelavo diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu

strukture delovanja ali razvoja določenega procesa. S tem pristopom smo povezani s

prakso in dejanskim stanjem na gradbišču. Pri raziskovanju bomo uporabili predpise,

zakonodajo in norme s področja graditve objektov.

Projektno dokumentacijo bomo pridobili od izvajalca gradbenih del, po potrebi pa tudi od

investitorja objekta. Za pridobitev potrebnih informacij bomo preučili projektno

dokumentacijo in dejanske razmere na gradbišču, da bomo lahko primerjali dejanske

razmere s podatki v projektni dokumentaciji. Raziskali bomo tudi elaborate, soglasja,

pogodbe in dovoljenja. Pri terminskem planiranju pa bomo predvsem uporabljali

gradbene normative.

4

2 OPIS OBJEKTA

2.1 Splošno

Namen investitorja je zgraditi poslovni objekt, namenjen servisiranju kmetijskih strojev,

prodaji rezervnih delov in kmetijske mehanizacije. Objekt bo zgradilo podjetje Mbah

d.o.o. iz Podčetrtka po naročilu investitorja Agroteh Vrbek d.o.o. iz Šmarja pri Jelšah.

Zemljišče, na katerem je predviden nov objekt, se nahaja v naselju Šentjur, natančneje ob

glavni cesti Celje - Šmarje pri Jelšah. Spodnja tabela prikazuje osnovne podatke o objektu

in lokaciji gradnje objekta.

Tabela 1: Osnovni podatki o objektu in lokaciji2

Zahtevnost objekta Manj zahteven objekt

Klasifikacija celotnega objekta 12510 Industrijski del stavbe

Klacifikacija posameznih delov 42 % Industrijski del stavbe

18 % Drugi upravni in pisarniški deli stavbe

10 % Trgovski del stavbe

28 % Garaža

2 % Drug nestanovanjski del stavbe

Velikost objekta (zazidalna površina) Hala: 15,82 × 35,82 = 566,57 m2

Nadstrešek 1: 5,00 × 21,00 = 105,00 m2

Nadstrešek 2: 5,00 × 21,00 = 105,00 m2

Najvišja višina objekta 7,62 m

Lokacija Šentjur

Seznam zemljišč za nameravano gradnjo Parc. št. 641/2 k.o. Šentjur pri Celju

2 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

5

Zgradil se bo poslovni objekt in dva nadstreška, uredila se bo okolica z odvodnjavanjem,

zelenico in asfaltnim parkiriščem. Poslovni objekt je zasnovan kot enoetažni pritlični

objekt, tlorisno gledano bo razdeljen na 3 pravokotnike, servisno-prodajna hala velikosti

15,82 × 35,82 m in dve nadstrešnici velikosti 21 × 5 m. Hala bo vsebinska razdeljena na

servisno delavnico, prodajni salon, pisarno, kotlovnico ter sanitarije.

Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji, ki bodo povezani med seboj z gredami. Nosilna

konstrukcija hale bo izvedena iz jeklenih HEA profilov različnih dimenzij. Zunanji zidovi

bodo izvedeni iz sendvič panelov, ki bodo pritrjeni na kovinsko podkonstrukcijo. Vmesni

predelni zidovi bodo izvedeni iz mavčno kartonskih plošč. Objekt bo zaključen z ravno

streho, z naklonom 4º in krito s PVC siko folijo.

2.2 Lokacija

Objekt bo zgrajen v občini Šentjur, na zemljišču parcelne številke 641/23, katastrske

občine Šentjur pri Celju. Velikost gradbene parcele znaša 1962 m2 in je poligonalne oblike.

Zemljišče na južni strani omejuje glavna cesta Celje-Šentjur-Šmarje pri Jelšah, severno

lokalna zbirna cesta Drofenikova ulica, vzhodno ter zahodno pa sosednji parceli, kar

prikazuje naslednja slika.

Na parceli je postavljen montažni ALU šotor. Obstoječi teren je relativno raven, absolutna

kota terena znaša 257,40 n.v.4. Povprečni naklon terena znaša 0,9º, najnižja kota terena

znaša 256,80 n.v., najvišja pa 275,60 n.v.. Dostop na parcelo je predviden na severni

strani, preko Drofenikove ulice. Po namenski rabi je parcela kategorizirana kot druga

območja centralnih dejavnosti – zemljišče za gradnjo.5

3 Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št: 351.139/2014-224, Šentjur, 2014. 4 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014. 5 Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261).

6

Slika 1: Mikrolokacija bodočega gradbišča6

6 iObčina [online], citirano dne [8.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://gis.iobcina.si/gisapp/m/?a=Sentjur#a=Sentjur&zoom=8&lat=118996.88881&lon=530329.06185&laye

rs=B000000000TTTT.

7

2.3 Funkcionalna zasnova objekta

Objekt je zasnovan kot montažna hala s kovinsko podkonstrucijo in zidovi iz sendvič

panelov. Izveden bo v eni etaži (P) z ravno streho, maksimalne višine 7,62 m in tlorisne

površine 556,67 m2. Objekt je pravokotno oblikovan, tlorisne velikosti 15,82 × 35,82 m, z

dvema nadstreškoma velikosti 5,00 × 21,00 m na južni in severozahodni strani objekta.7 V

spodnji tabeli so prikazani predvideni prostori objekta ter njihove velikosti.

Tabela 2: Prostori in njihova velikost

Prostor Tla Površina

Delavnica Kvarc beton 303,80 m2

Vetrolov Kvarc beton 4,67 m2

Salon Kvarc beton 69,38 m2

Pisarna Tekstil 24,76 m2

Kotlovnica Kvarc beton 12,93 m2

Skladišče/trgovina Kvarc beton 74,38 m2

Hodnik Kvarc beton 6,10 m2

Sanitarije M Keramika 4,82 m2

Sanitarije Ž Keramika 4,66 m2

Čajna kuhinja Keramika 5,45 m2

Garderoba Keramika 13,47 m2

Skupaj 524,42 m2

Nadstrešek 1 Beton 103,00 m2

Nadstrešek 2 Asfalt 103,00 m2

Objekt je namenjen servisiranju kmetijske mehanizacije in prodaji rezervnih delov, zato je

razdeljen na del, namenjen obiskovalcem, in del, namenjen zaposlenim. Dostop za

obiskovalce je na jugozahodni strani objekta, kjer je tudi razstavni salon. Vhod za

zaposlene je na severni strani objekta, kjer vstopajo v delavnico, ki obsega več kot

7 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PGD, št. projekta 2014/004-A/PGD, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

8

polovico objekta. Ob delavnici so tudi garderoba in sanitarije, ki jih lahko uporabljajo tako

zaposleni kot obiskovalci. Objekt ima tudi skladišče/trgovino z rezervnimi deli, ki meji tako

na delavnico kot na salon. Pri salonu je vhod v pisarno. Kotlovnica je postavljena za

pisarno, vhod vanjo pa skozi skladišče/trgovino rezervnih delov in tudi skozi samostojen

vhod na jugovzhodni strani objekta.

Odprtine na zunanji fasadi so na vzhodni in zahodni strani objekta kjer je delavnica, da je

zagotovljeno prezračevanje in odvod dima. Odprtine oz. zastekljena stena je na jugu, kjer

je salon in pisarniški prostor. Severna stran ima selekcijska industrijska vrata, preko

katerih je prav tako možno zračenje. Poleg industrijskih vrat so na severu tudi vrata za

osebni prehod.

Poleg objekta sta postavljena dva nižja nadstreška. Prvi nadstrešek je postavljen na južni

strani objekta, drugi pa vzdolžno na severozahodni strani. Slika 2 prikazuje prečni prerez

delavnice, slika 3 pa tloris pritličja celotnega objekta.

HEA200

HEA160

IPE100 HEA

160

HEA160

HEA140 naklon 4° PVC FOLIJA

Fisher profiltrapez 40/183

75

65

51

01

51

13

41

5

14

01

80

13

04

10

± 0,00

+ 2,20

+ 3,50

30 730 30 730 30

- 0,50

- 1,00

- 0,02

75

65

51

01

51

95

14

04

20

13

01

70

10

07

60

c b a

41 187 187 188 188 188 188 187 187 41

1582

+ 4,60

+ 5,90

+ 5,50

T1

Z3

Slika 2: Prečni prerez8

8 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

9

HEA

14

0

NADSTREŠEK 2asfalt105,0 m2

DELAVNICAkvarc beton303,8 m2

GARDEROBAkeramika13,47 m2

VETROLOVpoliran beton4,67 m2

ČAJNAKUHINJA

WC Ž

WC M

HO

DN

IK

KO

TLO

VN

ICA

KO

MP

RE

SO

Rk

era

mik

a1

2,9

3 m

2

SALONpoliran beton69,38 m2

NADSTREŠEK 1beton105,20 m2

VH

OD

Z 3

14 13801480808080

471

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

80

24

48

08

08

01

74

80

14 21

50

25

20

52

05

02

1517 1520 17 15

867 100 35 582

1583

15

26

50

05

00

50

05

00

50

05

00

50

0

60

14

00

10

04

00

10

04

00

55

51

10

90

11

5

502 520 520 502

60

14

00

10

04

00

10

04

00

10

04

00

10

04

00

58

11

3 14

80

14

80

14

80

14

80

14

80

14

35

82

49

7

95 90 436 90 549 100 140

15

17

01

51

45

15

15

01

51

67

1511815

321275 119

292

201552015

10

09

02

10

11

5

100

105

2251552015

15

51

0

37810010010013010025525015715

V 0

9

250350

V 07

10

02

60

141414

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

14

HEA

14

0

V 08

50

04

50

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

O 0

3

400130

v.p

. = 4

60

cm

V 03

10

02

12

V 09

90

21

2

V 05

90

21

2

V 03

10

02

12

V 0

3

100212

V 0

3

100212

V 0

2

300225

V 0

4

80212

V 0

4V

04

80212

80212

O 0

1

3501011

v.p

. = 0

cm

O 02

35

07

66

v.p. = 0 cm

O 0410

03

40

v.p. = 10 cm

O 0410

03

40

v.p. = 10 cm

PISARNAtekstil24,76 m2

SPREJEM STRANKREZERVNI DELIkvarc beton74,38 m2

HEA

14

0

HEA

20

0

HEA

20

0

O 0

3

130400

O 0

3

130400

O 0

3

130400

v.p

. = 2

20

cmv

.p. =

22

0 cm

v.p

. = 2

20

cm

Slika 3: Tloris pritličja9


Celje, 2014.

10

2.4 Tehnične značilnosti

2.4.1 Konstrukcija

Temeljenje

Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji velikosti 1,50 × 1,50 m in globine 1,00 m.

Točkovni temelji bodo med seboj povezani z povezovalnimi gredami dimenzij 0,70 × 0,30

m. Nadstrešek bo temeljen s pasovnimi temelji dimenzij 0,40 × 0,50 m. Vsi temelji bodo

izdelani iz betona C 25/30 in armirani z betonskim jeklom B 500 A. Pod temelji se izdela

podložni beton debeline 10 cm in komprimirano gramozno tamponsko nasutje.10 Na

spodnji sliki je prikazan točkovni temelj osrednjih stebrov hale.

Slika 4: Točkovni temelj11

Talna plošča pod halo je debeline 0,71 m in je sestavljena iz naslednjih materialov:

impregnacijski premaz,

kvarčni posip,

mikroarmirana betonska plošča - 20 cm,

parna zapora PE,

toplotna izolacija XPS - 10 cm,

izravnalni sloj peska - 1 cm,

utrjeno nasutje - 40 cm.

10 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, PZI, št. projekta

2014/004-G/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014. 11 Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB objekt d.o.o.,

Celje, 2014.

11

Zidovi

Konstrukcija objekta bo sestavljena iz jeklenih HEA profilov, dimenzij HEA 200 in HEA 240,

ki bodo členkasto pritrjeni na točkovne temelje. Nadstreška bosta sestavljena iz profilov

HEA 140. Vse jeklo je kvalitete tipa S235. Profili so zaščiteni z alkidno temeljno barvo kot

osnovni antikorozivni premaz in 2 × barvani s končno mat barvo po izboru projektanta.

Zunanji zidovi bodo izvedeni iz sendvič panelov debeline 15 cm, ki bodo pritrjeni v

vertikalni smeri na jekleno podkonstrukcijo debeline 16 cm (prostor med jeklenimi stebri

in fasadnimi paneli). Izvede se armiranobetonski zid višine 0,40 m, ki je odporen na

udarce. Vmesni predelni zidovi znotraj objekta se izvedejo iz mavčno kartonskih plošč.

Strop

Strop je sestavljen iz HEA jeklenih profilov in trapezne pločevine. Izvede se tudi spuščen

strop iz mavčno kartonskih plošč, ki je pritrjen s posebnimi vešalkami na stropno

konstrukcijo. Spodnja stran trapezne pločevine bo vidna v delavnici. Strop nad

sanitarijami, garderobo in čajno kuhinjo je sestavljen iz HEA jeklenih profilov, na katerih je

nameščen spuščen strop iz mavčno kartonskih plošč na višini 2,50 m.12

Streha

Konstrukcija ostrešja nad halo je jekleno paličje, sestavljeno iz profilov HEA 160, IPE 100 in

2 × L 60/40/5 mm. Streha bo ravna in izvedena v naklonu 4°. Strešna kritina PVC (sika)

folija je položena na toplotno izolacijo, ki leži na trapezni pločevini. Trapezna pločevina se

pritrdi na sekundarno strešno konstrukcijo iz jeklenih profilov HEA 140. Odvodnjavanje se

izvede preko vtočnikov in ALU žlebov v peskolov. Streha je sestavljena iz naslednjih

materialov:

sika folija,

toplotna izolacija XPS - 15 cm,

fisher trapezna pločevina - 4 cm,

jekleni profili HEA 140 (vzdolžno) - 13,3 cm.


Celje, 2014.

12

Na spodnji sliki je prikazan prečni prerez strehe, na kateri vidimo palično konstrukcijo

ostrešja in svetlobne kupole v delavnici.

Slika 5: Prerez konstrukcije strehe13

2.4.2 Finalne obdelave

Tlaki

Finalna obdelava tal je beton s kvarčnim posipom, končni videz poliranega betona se

izvede v vetrolovu, salonu in hodniku. V mokrih prostorih (sanitarije, garderoba, kuhinja)

se položi keramika, ki se zafugira z fugirno maso v barvi keramike. V pisarniških prostorih

se položi tekstilna obloga. Vsi stiki talne obloge ali stenske obrobe morajo biti izvedene

tako, da je površina na stikih ravna, gladka ter v isti ravnini.

Zidovi

Parapetni armiranobetonski zid na obodu stavbe se prebeli. Mavčno kartonske plošče se

kitajo, brusijo in pobelijo v belo barvo. Barva se mora dobro sprijeti s podlago, lahko se

nanaša strojno ali ročno. Zidovi, ki mejijo na mokre prostore (sanitarije, čajna kuhinja), se

izvedejo iz impregniranih mavčno kartonskih plošč, na katere se položi keramika.

Stavbno pohištvo

Okna bodo iz PVC profilov z dvojno zasteklitvijo. Pri nakladalnih rampah se bodo izvedla

selekcijska industrijska vrata. Barva stavbnega pohištva se določi naknadno. Za

zagotovitev senčenja se izvedejo zunanje ALU žaluzije, širina lamel 80 mm, z tipskimi ALU

škatlami za zunanje žaluzije.


Celje, 2014.

13

Streha

Strešna kritina bo PVC (sika) folija, ki bo položena na izolacijo. Vsi pregibi folije se izvajajo

s topimi koti. Na koncu se izvede zaključni sloj atike iz ALU pločevine, širine 40 cm v barvi

fasade. Odvodnjavanje bo rešeno s tipskimi žlebovi proizvajalca strešne kritine, enako tudi

vsi zaključki in detajli.

Fasada

Fasada bo iz sendvič izolacijskih panelov, gorljivostnega razreda A214, kar pomeni da so

materiali negorljivi in ne prispevajo k razvoju požara. Predvidena debelina panelov je 15

cm in se lahko korigira glede na energetsko varčnost objekta. Paneli se montirajo v

vertikalni smeri na podkonstrukcijo. Fasada na nadstreških se izvede iz ALU pločevine z

dvojnim zgibom, pritrjene na leseno podkonstrukcijo. Na spodnji sliki so prikazane vse štiri

fasade objekta.

14 Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov, Uradni list RS, št. 77/2003.

14

FASADA SEVER FASADA JUG

FASADA VZHOD

FASADA ZAHOD

Slika 6: Fasade15

2.4.3 Kanalizacija

Fekalna kanalizacija se vodi preko vtočnih in zbirnih jaškov v javno kanalizacijo. Meteorna

voda s strešin se odvede preko peskolovov in meteornih jaškov v zadrževalnik vode. Prav

tako se v zadrževalnik vode vodijo meteorne vode s povoznih površin, ki se pred pritokom

prelijejo v lovilec olj. Odvečne meteorne vode se nato vodijo v obstoječ odprti jarek v

smeri jug, na parceli št. 1380/1 k.o. Šentjur pri Celju.

2.4.4 Zunanja ureditev

Dostop do objekta bo omogočen preko dveh asfaltiranih cestnih priključkov širine 5,00 m

in zavijalnih radijev 6,00 m. Povozne površine bodo asfaltirane, izvedla se bo tudi

betonska plošča, namenjena odlaganju težkih predmetov. Plošča bo dimenzij 12,50 ×

20,00 m. Preostale površine bodo zatravljene in bodo predstavljale 14 % celotne površine


Celje, 2014.

15

parcele z nameravano gradnjo. Na spodnji sliki je prikazana zunanja ureditev zemljišča, z

zeleno barvo so prikazane zatravljene površine, z rdečo pa objekti.

Slika 7: Zunanja ureditev16

Okoli parcele se bo izvedla žičnata ograja višine 2,00 m. Zagotovljeno bo parkiranje 19

osebnim vozilom. Parkirni prostori bodo dimenzij 5,00 × 2,50 m. Predvideno je tudi

parkirno mesto za invalide.

2.4.5 Odpadki

Odpadke bo uporabnik objekta zbiral in odlagal v predpisano posodo, postavljeno pri

uvozu na dvorišče. Odstranjevanje odpadkov bo urejeno na krajevni način, v skladu z

določili občinskega odloka.17

16 Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, PZI, št. projekta

2014/004-ZU/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014. 17 Odlok o ravnanju z komunalnimi odpadki v občini Šentjur pri Celju, Uradni list RS, št. 4/1998.

16

2.4.6 Strojne inštalacije

Ogrevanje

Objekt se nahaja v kraju Šentjur, za katerega znaša zunanja računska temperatura -13 °C.

Projektirano je ogrevanje po načinu talno gretje, ogrevalni sistem z nazivnim

maksimalnim temperaturnim režimom obratovanja 38/33 °C. Predviden je sistem talnega

ogrevanja s podometno omarico za vgradnjo razdelilca in zbiralca iz cevnih zank talnega

ogrevanja, kompleta ventilov, termometra, regulacijske armature, odzračevanja.

Predvidene dimenzije cevi za talno gretje so Ø17 × 2. Cevi se polagajo v izolacijsko ploščo

s predizdelanimi utori.18

Priprava toplote za ogrevanje

Za pokrivanje toplotnih izgub se v novi hali vgradi kotlovnica. Vanjo se vgradi notranja

enota toplotne črpalke za ogrevanje moči 40 kW. Ogrevalni medij je toplota okolja.

Zunanja enota toplotne črpalke se postavi na severno fasado objekta. Zagotovljena je

uporaba obnovljivih virov, kot določa 16. člen pravilnika o Učinkoviti rabi energije v

stavbah19, 100 % toplote dobimo iz naprav za pridobivanje energije iz okolja (toplotna

črpalka zrak – voda).

Hlajenje

Za hlajenje objekta uporabljamo klimo, notranja enota se montira v salon in pisarno.

Kondenz od notranjih naprav se vodi s PVC cevmi v zunanji peskolov. Cevi je potrebno

zaščititi proti rosenju z armaflex izolacijo debeline 6 mm. Pozoren je treba biti na

maksimalno razdaljo med notranjo in zunanjo enoto, ki znaša 20 m.

Komprimirani zrak

Glede na predvideno porabo komprimiranega zraka, se vgradi novi batni kompresor za

tlak komprimiranega zraka 8 bar in kapaciteto 985 l/min in tlačne posode prostornine 270

l z varnostnim ventilom DN 20 10 bar. Kompresor se postavi v kotlovnico, ki se nahaja v

18 Rozman M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, PZI, št. projekta REM-

114/2014, Rem projekt d.o.o., Celje, 2014. 19 Učinkovita raba energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/2010.

17

pritličju objekta. Dovod svežega zraka za porabo in hlajenje in odvod toplega zraka, se

izvede preko fasadno vgrajene rešetke.

2.4.7 Elektroinštalacije

Zaščita obstoječega SN kablovoda

Na mestu ureditve novih dovozov do objekta poteka obstoječ 20kV SN kablovod. Pred

posegom ureditve dovoza je potrebno pri Elektro Celje d.d. naročiti zakoličbo obstoječega

kablovoda. Izvede se sondiranje, po potrebi se ročno odkoplje, in če še ni mehansko

zaščiten, se zaščiti.20

Predvideno stanje

Nov NN priključni vod za halo se priključi na obstoječe NN omrežje v obstoječi

prostostoječi razvodni omarici (označena z RE), ki je postavljena v ograji sosednjega

objekta servis Horjak. Nov NN priključek se izvede z enim zemeljskim kablom tipa E-AY2Y-J

4×70 SM+1,5 RE mm2 0,6/1kV, ki se priključi na obstoječe rezervno varovalno podnožje.

Obstoječa prostostoječa omarica

Za priključno merilno omarico se uporabi prostostoječa omarica tip A/FK 4, dimenzij

590,00 × 850,00 mm, ki se opremi z opremo za priključitev na distribucijsko omrežje in

merjenje porabe električne energije. Na spodnji sliki sta prikazani obstoječa na levi strani

in nova elektro omarica na desni strani. Potrebna oprema za priključitev:

varovalo NV podnožje, ki se opremi z varovalnimi vložki 3 × 40 A,

direktni trifazni IDIS univerzalni števec delovne energije s stikalno napravo -

odklopnikom,

odvodniki prednapetosti, tip PROTEC BS 25/320V,

priključne sponke za kable.

20 Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št. projekta 92/2014-E,

Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014.

18

Slika 8: Obstoječa in nova elektro omarica21

Ivedba NN priključnega kabla

Ker poteka trasa NN priključka pod obstoječo cesto se nov priključni kabel tipa E-AY2Y-J

4×70 SM+1,5 RE mm2 od obstoječe prostostoječe elektro omarice do nove elektro

omarice položi v zaščitno cev. Zaradi zagotavljanja ustrezne mehanske zaščite je

predvideno podvrtavanje obstoječe ceste in namestitev kovinske zaščitne cevi. Izdelati je

potrebno ozemljitev z pocinkanim valjancem FeZn 25 × 4 mm. Upornost ozemljitve sme

znašati največ 5 ohmov, kar se zadostno zagotovi z povezovanjem z obstoječim sistemom

in ozemlitvijo hale.

2.4.8 Zasnova požarne varnosti

V skladu s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti22 se objekt uvršča med

požarno manj zahtevne stavbe. V zasnovi požarne varnosti23 se določijo ukrepi, ki jih je

potrebno izvesti, da bodo prostori izpolnjevali gradbene zahteve za zagotovitev požarne

21 Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št. projekta 92/2014-E,

Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014. 22 Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/2013. 23 Hudernik A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Zasnova požarne varnosti, PGD, št. projekta ZPV 612-2014, Požarna

varnost, projektiranje in svetovanje, Aleš Hudernik s.p., Celje, 2014.

19

varnosti. Zasnova požarne varnosti obsega naslednje ukrepe: preprečeno mora biti

širjenje požara na sosednje objekte, zagotovljena mora biti ustrezna nosilnost

konstrukcije in preprečeno širjenje požara po stavbi, zagotovljene evakuacijske poti in

sistem za javljanje požara, zagotovljeno zadostno število naprav za gašenje.

Cilj požarne varnosti je omejiti ogrožanje ljudi in premoženja v stavbi. Prostori

obravnavanega objekta predstavljajo majhno požarno nevarnost, kar pomeni, da so

prisotne snovi z majhno gorljivostjo, prostorske in obratovalne razmere predstavljajo

majhne možnosti za nastanek požara. Začetni požar se v takih prostorih širi počasi.

Nevarnosti za vžig in širjenje požara so naslednje:

okvare električnih inštalacij in naprav, nepravilnosti pri varjenju,

nespoštovanje zahtev po redu in čistoči,

uporaba odprtega plamena in orodij, ki iskri,

slaba izvedba ozemljitve in strelovoda,

namerni vžig,

nespoštovanje prepovedi kajenja v objektu.

Za zagotovitev zahtev glede gasilnega sistema in naprav v objekt namestimo notranji

hidrant in 11 gasilnih aparatov, od tega 9 ročnih gasilnikov na prašek - 6 kg in 2 na CO2 - 5

kg.

2.5 Opis pričakovanih vplivov objekta

2.5.1 Pričakovani vplivi v času gradnje in uporabe

V času gradnje in uporabe objekta ne pričakujemo vplivov nameravane gradnje v zvezi z

mehansko odpornostjo in stabilnostjo. Ob upoštevanju ukrepov in predpisov ne

pričakujemo porušitev celote ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, večjih

deformacij od dopustnih in škode na delih objekta v okolici nameravane gradnje.

V zvezi z varnostjo pred požarom pričakujemo osnovne nevarnosti požara zaradi

nepravilne uporabe odprtega ognja, nepravilne uporabe električnih naprav in napeljav,

vnašanja vnetljivih snovi, malomarnosti in neupoštevanja navodil požarnega reda.

Pričakovani vplivi v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito: v času gradnje lahko

20

pričakujemo izliv olja iz gradbenih strojev, prah in gradbene odpadke. V času uporabe pa

lahko pričakujemo vpliv odpadnih voda, komunalne odpadke in osenčenje objekta. V času

gradnje in uporabe ne bo prihajalo do uhajanja strupenih vplivov, nevarnih delcev in

sevanja. V zvezi z varnostjo pri delu pričakujemo tveganja, kot so nezgoda pri delu, zdrs in

padec. V zvezi s hrupom v času gradnje pričakujemo hrup delovnih strojev in naprav, v

času uporabe pa hrup prometa in hrup pri uporabi ter vzdrževanju objekta.

2.5.2 Ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje pričakovanih vplivov

V času gradnje in uporabe objekta ne pričakujemo negativnih vplivov na okolico v zvezi z

mehansko odpornostjo in stabilnostjo, zato ne predvidimo posebnih ukrepov. Požarna

varnost objekta je zasnovana z ukrepi za preprečitev oz. zmanjšanje vplivov v zvezi z

varnostjo pred požarom. V primeru požara izpolnjuje naslednje zahteve: konstrukcija

objekta zagotavlja nosilnost za določen čas, omejen je nastanek in širjenje ognja in dima

po objektu, omogočena je varna evakuacija iz objekta, upoštevana je varnost gasilcev in

reševalcev.

V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje ukrepe v zvezi s higiensko in zdravstveno

zaščito: delovni stroji morajo biti redno pregledani in vzdrževani, gradbena dela je

potrebno izvajati tako, da je emitiranje prahu minimalno, gradbene odpadke je potrebno

ustrezno deponirati in odvažati. V času uporabe objekta je potrebno fekalije voditi v

obstoječo fekalno kanalizacijo, meteorne vode se bodo preko zadrževalnika vod speljale v

odprti jarek, vode s povoznih površin se pretočijo še skozi lovilec olj. Ukrepi v zvezi z

varnostjo pri delu so: upoštevanje določila zakonodaje v zvezi z varnostjo pri delu,

čiščenje pohodnih površin za preprečitev padca ali zdrsa. Glede na to, da ne pričakujemo

prekoračitve dovoljene meje hrupa, ne predvidimo posebnih ukrepov za preprečitev oz.

zmanjšanje negativnih vplivov na okolico v zvezi z hrupom.24


Celje, 2014.

21

3 PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO

Gradnja objekta je zahteven in dolgotrajen proces, zato je potrebno pred začetkom

gradnje gradbišče pripraviti, zavarovati in organizirati. Da lahko organiziramo gradnjo, ki

bo varna, učinkovita in brez zapletov, moramo predhodno natančno preučiti pogoje za

gradnjo. Preučiti moramo dokumentacijo v papirnati in elektronski obliki, spletne vire in

dejanske razmere na terenu. Projektna dokumentacija zajema gradbeno pogodbo,

gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, katastrski in geodetski načrt ter situacijo

komunalne infrastrukture. Poznati moramo razpoložljiva delovna sredstva lastnega

podjetja in podizvajalskih podjetij. Preučiti je potrebno tudi možnosti nabave surovin in

potrebnega materiala.

Na podlagi preučitve vseh pogojev za gradnjo se izvede dimenzioniranje začasnih

objektov, deponij, skladišč, napeljav in naprav ter organizira delo na gradbišču. Potrebno

je pripraviti plan oskrbovanja gradbišča z gradbenimi materiali, pri čemer imajo prednost

lokalna nahajališča in podjetja, da je oskrbovanje čim bolj racionalno.

3.1 Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta

Dokumentacija o lokaciji objekta je del projektne dokumentacije PGD, v kateri je grafično

prikazana lega, velikost ter oblika parcele, na kateri gradimo. Lokacija objekta je

predvidena v občini Šentjur, na območju trgovskih dejavnosti oz. v neposredni bližini

glavne ceste Celje-Šmarje pri Jelšah. Objekt je načrtovan na zemljiški parceli številka

641/2, katastrska občina 1138 Šentjur pri Celju. Spodnji dve sliki prikazujeta dejansko

stanje oz. razmere na bodočem gradbišču. Na sliki je tlorisni prikaz lege obstoječega

montažnega objekta ter obris novega objekta.

22

Slika 9: Stanje gradbišča pred gradnjo25

3.1.1 Lokacijska informacija

Lokacija objekta pomembno vpliva na organizacijo gradbišča. Zato je potrebno pred

izvedbo organizacije gradbišča proučiti lokacijsko informacijo, kjer pridobimo informacije

o namenski rabi zemljišča, varovalnih pasovih, varstvenih območjih in aktih, ki določajo

merila in pogoje nove gradnje. Iz lokacijske informacije26 ugotovimo, da je območje, na

katerem leži naša parcela s parcelno številko 641/2, k.o. Šentjur pri Celju, namenjena kot

druga območja centralnih dejavnosti - zemljišče za gradnjo. Za to območje veljata

prostorska odloka, in sicer Strateški prostorski načrt27 in Izvedbeni prostorski načrt28.

Odmik nove stavbe mora biti takšen, da ni motena sosednja posest, da je možno

opravljati vzdrževalna dela in uporabljati objekte. Novi zahtevni objekti morajo biti

oddaljeni od sosednjih zemljišč vsaj 6,00 m, manj zahtevni objekti vsaj 4,00 m, nezahtevni

in enostavni objekti pa 1,50 m. Višina nove stavbe lahko znaša največ 12,00 m nad koto

urejenega terena. Naš objekt spada med manj zahtevne objekte, najvišja točka objekta bo

7,62 m, odmik od sosednjih parcel pa bo 4,00 m ali več. Objekt bo na severni strani od

parcele 640/2 oddaljen 24,98 m in odparcele 643/5 oddaljen 25,08 m. Na vzhodni strani


http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=sentjur. 26 Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261). 27 Odlok o strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013. 28 Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013.

23

bo oddaljen 4,00 m od parcele 642/2, na zahodni strani 5,87 m od parcele 639/5 in 6,11 m

od parcele 638 na južni strani. Vse parcele spadajo pod k.o. Šentjur pri Celju.

Občinski prostorski načrt zahteva minimalno 10 % zelenih površin na gradbeni parceli.

Naša parcela bo imela 14 % zelenih površin. Maksimalni faktor zazidanosti gradbene

parcele znaša 0,30, kar je skladno z našo gradnjo. Prostorski načrt govori tudi o obveznosti

gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih in obvezni priključitvi objektov na

omrežje javne infrastrukture. Objekt bo priključen na vodovodno omrežje na parceli

številka 641/2, k.o. Šentjur pri Celju. Vodomerni jašek se uredi na severni meji parcele.

Fekalna kanalizacija se vodi v obstoječ fekalni revizijski jašek na parceli št. 638. Meteorne

vode se speljejo preko požiralnikov in lovilcev olj in peskolovov v odprti jarek na parceli št.

1380/1. Na parceli se uredi zadrževalnik vode, ki preprečuje hipno odvajanje vode.

Objekt bo priključen na električno omrežje na parcelni št. 643/9, k.o. Šentjur pri Celju, na

severni strani v ograji sosednje parcele. Objekt bo imel dva utrjena cestna priključka širine

5,00 m z zavijalnimi radiji 6,00 m. Priključka ne bosta imela ovir, ki bi zmanjševale

preglednost pri vključevanju na občinsko cesto ter s tem prometno varnost.

Za potrebe organizacije gradbišča smo ugotovili namembnost zemljišča ter da je objekt

odmaknjen od sosednjih parcel več kot 4,00 m, kar pomeni, da bo dovolj prostora za

dostop okrog objekta.

3.1.2 Katastrski načrt

S katastrskim načrtom pridobimo informacije o mejah gradbenih parcel. Obravnavano

gradbišče se nahaja na parceli številka 641/2. Parcela meji na parcele št. 639/5 (zahod),

643/5 (sever), 642/2 (vzhod) in 638 (jug). Iz katastrskega načrta smo ugotovili lego, obliko

in velikost naše parcele. Ugotovili smo, da na parceli ni vidnega zelenja in da nas objekti

na sosednjih parcelah ne bodo omejevali pri gradnji. Okrog obstoječega objekta imamo

dovolj prostora za organizacijo gradbišča. Območje ureditve gradbišča je prikazano z

rumenim kvadratom na sliki spodaj.

24

Slika 10: Digitalni katastrski načrt29

3.1.3 Geodetski načrt

Na geodetskem načrtu je v pomanjšanem merilu prikazano zemeljsko površje, gre za

prikaz dejanskega stanja terena. Geodetski načrt je namenjen za pripravo projektne

dokumentacije za graditev objekta, sestavljen iz certifikata in grafičnega dela. Na

grafičnem delu so podatki o reliefu, vodah, stavbah, geodetskih točkah in komunalnih

vodih.

29 Prostorski portal RS, Javni vpogled v nepremičnine [online], citirano dne [16.9.2015], dostopno na

spletnem naslovu: http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9721201462386425#.

25

Slika 11: Geodetski načrt30

Iz geodetskega načrta je razvidno, da preko severnega dela parcele poteka trasa

obstoječega kablovoda, označena z rdečo barvo. Prav tako so razvidne lokacije vodovodne

cevi (modra barva), plina (rumena barva) in kanalizacijskega omrežja (rjava barva). Načrt

vsebuje tudi višinske kote terena zemljišča, kar nam pove da je zemljišče pretežno

ravninsko. Za potrebe organizacije gradbišča so pomembne višinske kote terena in

lokacija vodovodnega in električnega omrežja, na katerega se izvede začasni priključek ter

potek 20 kV kablovoda, ki ga je potrebno, če še ni, pred gradnjo mehansko zaščititi.

3.1.4 Zazidalna situacija s količbenimi podatki

Zazidalna situacija je geodetski načrt s podatki za zakoličbo bodočega objekta. Dobimo

podatke o točni lokaciji objekta na parceli in kje se nahajajo zakoličbene točke. Na spodnji

sliki je prikazana zazidalna situacija.

30 Jančič B., idr., Geodetski načrt, št. načrta: NIVO-10/12/2013, Nivo, gradnje in ekologija d.d., Celje.

26

Slika 12: Zazidalna situacija31

Iz zakoličbene situacije vidimo zakoličbene točke objekta, potek zakoličbe in odmik od

parcelnih mej. Odmik od mej znaša več kot 4,00 m, kar pomeni da niso potrebna soglasja

lastnikov sosednjih zemljišč. Ugotovili smo, da je na zemljišču nameravane gradnje dovolj

prostora za organizacijo gradbišča ter postavitev začasnih gradbiščnih prostorov in

deponij.

3.1.5 Zemljiškoknjižni izpisek

Zemljiškoknjižni izpisek32 vsebuje podatke o tipu nepremičnine, viru ID znaka, ID znak ter

številko parcele.. Izvemo tudi podrobne podatke o plombah, prepovedih, pravicah in

zaznambah, če so seveda so vpisane v zemljiško knjigo.

V našem primeru gre za tip nepremičnine zemljiška parcela, katere vir ID znaka je zemljiški

kataster. Podjetje Agroteh Vrbek, storitve - trgovina d.o.o. ima vknjiženo lastninsko

pravico zemljiške parcele št. 641/2, katastrske občine 1138 – Šentjur pri Celju. Vknjižena

je neprava stvarna služnost pravice hoje, voženj in ostalih nujnih posegov glede

vzdrževanja in popravil elektroenergetskega objekta SN kablovod 20 kV (TP Avtobusna


Celje, 2014. 32 Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Informacijski sistem eZK, Sestavljen izpis za parcelo iz zemljiške

knjige in zemljiškega katastra, čas izpisa 15.6.2016.

27

postaja – TP Ljubljanska) in NN električni vod 1. Imetnik služnosti je podjetje za

distribucijo električne energije Elektro Celje d.o.o..

3.2 Proučitev gradbenega dovoljenja

Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je

nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo objekt izpolnjeval

bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna

korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, jih je treba pri gradnji

upoštevati.33

Upravna enota Šentjur pri Celju je izdalo gradbeno dovoljenje34 investitorju Agroteh

Vrbek d.o.o. za gradnjo servisno-prodajne hale. Gradbeno dovoljenje sestavljajo splošni

podatki o objektu, način, kako bo objekt komunalno oskrbovan, izdana soglasja, splošni

pogoji gradnje ter priloge (načrti in elaborati). Upravna enota je v postopku ugotovila, da

je gradnja skladna z prostorskim izvedbenim aktom, da so bila pridobljena vsa predpisana

soglasja, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba in da je projekt izdelala pravna

ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje.

Izdana so bila soglasja za:

cestno omrežje – Direkcija RS za ceste, sektor za upravljanje cest, območje Celje35,

elektro omrežje – Elektro Celje d.o.o., Celje36,

vodovodno omrežje – JKP Šentjur d.o.o., Šentjur37,

vodno soglasje – Agencija RS za okolje38.

Pred izdajo gradbenega dovoljenja je upravni organ po uradni dolžnosti vpogledal v

zemljiško knjigo, iz katere je razvidno, da ima investitor pravico graditi na navedeni

33 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002. 34 Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št: 351.139/2014-224, Šentjur, 2014. 35 Republika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Sektor

upravljanja cest, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 37167-579/2014/5 (1503), Celje, 2014. 36 Elektro Celje d.o.o., Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št: 554692, Celje, 2014. 37 JKP Šentjur d.o.o., Šentjur, Soglasje k projektivnim rešitvam, št: 15/14-PP, Šentjur, 2014. 38 Agencija RS za okolje, Oddelek območja Savinje, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 35506-

4154/2014-3, Celje, 2014.

28

parceli. Iz gradbenega dovoljenja je razvidno, da upravna enota Šentjur pri Celju na

podlagi zahtevka investitorja Agroteh Vrbek d.o.o. izda gradbeno dovoljenje za objekt na

zemljišču s parcelno št. 641/2, k.o. Šentjur pri Celju. Za objekt so pridobljena vsa potrebna

soglasja, služnostne pravice in plačan komunalni prispevek.

3.3 Proučitev gradbene pogodbe

V gradbeni pogodbi je potrebno proučiti pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca,

obseg pogodbenih del ter rok končanja del. Izvajalec se z gradbeno pogodbo39 zavezuje da

bo skladno z projektno dokumentacijo in v dogovorjenem roku zgradil objekt na

določenem zemljišču. Izvedel bo vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela ter uredil

okolico objekta. Investitor se je obvezal, da izroči vso potrebno dokumentacijo izvajalcu

pred pričetkom izvajanja del. Potrebno dokumentacijo sestavljajo: podpisana pogodba s

priloženim predračunom, projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Investitor oz.

naročnik bo na lastne stroške organiziral strokovni nadzor na gradbišču, ki bo preverjal, ali

se dela izvajajo po projektni dokumentaciji.

Zadnji rok končanja del se lahko podaljša oz. lahko izvajalec zamuja z gradnjo zaradi

sprememb pri izvedbi del po zahtevi investitorja, zaradi neskladnosti s pogoji gradbenih

uzanc ali zamude pri uvedbi izvajalca v posel. Če bo rok končanja del zamujen po krivdi

izvajalca, lahko investitor oz. naročnik zahteva plačilo pogodbene kazni. Višina pogodbene

kazni je določena v gradbeni pogodbi, določena je za vsak dan zamude in je odvisna od

skupne vrednosti del.

Investitor se s pogodbo obveže, da bo v času gradnje objekta dovolil uporabo obstoječih

lastnih prostorov – montažni skladišči šotor. Z gradbenimi deli bo izvajalec pričel v

februarju 2015 in predvidoma končal v januarju 2016. Glavni izvajalec lahko sklepa posle s

podizvajalci z aneksom k pogodbi. Izbira podizvajalcev poteka v skladu s pogodbenim

predračunom. Glavni izvajalec je odgovoren za sodelovanje s podizvajalci v skladu z

gradbeno pogodbo.

39 Gradbena pogodba med izvajalcem Mbah d.o.o. in investitorjem Agroteh Vrbek d.o.o., št. BAH/AGR -

2015.

29

Glavni izvajalec podjetje Mbah d.o.o., Gostinca 4, 3254 Podčetrtek, bo izvajal le del

gradbenih del, in sicer ključavničarska dela, krovsko-kleparska dela ter vsa pripravljalna in

zaključna dela. Ostala dela bodo izvajala naslednja podizvajalska podjetja:

elektroinštalacije: Elektro Selič d.o.o., Ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur40,

strojne inštalacije: Adepo inštalacijske storitve d.o.o., Hruševec 37, 3230 Šentjur41,

steklena fasada: Kristalglas d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 21, 3230 Šentjur42,

tesarska, betonska in zidarska dela: Moškon d.o.o., Zagaj 16, 3256 Bistrica ob Sotli43,

zemeljska dela in zunanja ureditev: Janko Orač s.p., Rogaška cesta 56, 3240 Šmarje pri

Jelšah44,

asfaltna dela: Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47a, 3225 Planina pri Sevnici45.

Po proučitvi gradbene pogodbe smo ugotovili, kdaj bo začetek gradnje in rok dokončanja

del, kakšne so obveznosti izvajalca del do naročnika oz. investitorja in kaj sledi v primeru

neupoštevanja pogodbe. Prav tako smo ugotovili, katera dela bo izvajal glavni izvajalec del

in katera podizvajalska podjetja. Za potrebe organizacije gradbišča smo poizvedeli, s

katerimi poizvajalskimi podjetji bo potrebno sodelovati pri dimenzioniranju deponij in

inštalacij, glede na dostavo in količino materiala ter uporabljeno mehanizacijo in orodje.

Za zagotovitev sanitarnih razmer bo pomembno poznati število delavcev na gradbišču.

3.4 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev

S proučitvijo razpoložljivih delovnih sredstev ugotovimo, ali imamo dovolj lastnih sredstev

ali pa je zaradi majhnosti podjetja, zahtevnosti objekta ali večjega števila gradbišč

potrebno najeti delovna sredstva. Potrebna delovna sredstva se določijo na podlagi

40 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Elektro Selič d.o.o. , št. BAH/ELE -

2015. 41 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Adepo strojne inštalacije d.o.o. , št.

BAH/ADE - 2015. 42 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Kristalglas d.o.o., št. BAH/KRI - 2015. 43 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Moškon d.o.o., št. BAH/MOŠ - 2015. 44 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Janko Orač s.p., št. BAH/ORA - 2015. 45 Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Asfalti Kovač d.o.o., št. BAH/ASF -

2015.

30

projekta tehnološkega procesa gradnje. Med delovna sredstva štejemo gradbeno

mehanizacijo, naprave, opremo in orodja.

Pri popisu strojnega parka, opreme in orodja vidimo, ali je potreba bo najemu dodatnih

delovnih sredstev. Glavni izvajalec podjetje Mbah d.o.o. ima v lasti naslednja delovna

sredstva:

kamion z dvigalko,

dostavno vozilo,

drobno mehanizacijo,

ročno orodje.

Podizvajalsko podjetje, ki bo izvajalo tesarska, betonska in zidarska dela, bo iz lastnih

sredstev zagotovilo drobno mehanizacijo, kot so valjar, kompresor, krožna žaga, motorna

žaga, vibratorski komplet, samokolnice ter ročna orodja. Podizvajalsko podjetje, ki bo

izvajalo zemeljska dela (izkop), urejanje okolice in zazelenitev, bo iz lastnih sredstev

zagotovilo rovokopač, kamion in valjar.

Po proučitvi ugotovimo, da glavni izvajalec del nima dovolj lastnih delovnih sredstev, zato

bo potreben najem dodatnih delovnih sredstev. Potreben bo najem sredstev za dvig

bremen (avtodvigalo) in dvig delavcev (dvižna ploščad, teleskopska košara). Če

podizvajalci nimajo v lasti dovolj delovnih sredstev za izvedbo del, bodo te sami najeli pri

ponudnikih mehanizacije.

3.5 Proučitev kadrovskih možnosti

Na podlagi popisa del preračunamo, koliko in kakšne delavce bomo potrebovali za

izgradnjo novega objekta. Pomagamo si lahko s pomočjo gradbenih normativov in

preteklih izkušenj. Podjetje Mbah d.o.o. se ukvarja s krovskimi, kleparskimi in tesarskimi

storitvami, kot so: izdelava ostrešij, pokrivanje ostrešij, montaža žlebov, obrob, svetlobnih

kupol, montaža lesenih in jeklenih objektov itd. Kadrovska struktura podjetja je

sestavljena iz enega gradbenega delovodja, sedmih monterjev, dveh nekvalificiranih

delavcev, enega strojnika in enega voznika.

31

Po proučitvi ugotovimo, da ima podjetje dovolj delavcev za potrebna dela. Potreben bo le

najem podjetja ali fizične osebe za mesto odgovornega vodje gradbišča. To bomo storili

pri ponudniku storitev vodenja gradbišča. Dela na gradbišču se bodo izvajala 5 dni na

teden, ob nepredvidenih dogodkih izjemoma v soboto. Predvidimo enoizmenski 10-urni

delavnik.

3.6 Proučitev možnosti nabave surovin in materiala

Nabava surovin in materialov vpliva na velikost skladišč in deponij na gradbišču.

Upoštevati moramo tudi zanesljivost, velikost proizvodnih kapacitet in dobavne roke

dobaviteljev. Potrebne surovine in gradbene materiale si lahko priskrbimo:46

iz lastnih proizvodnih obratov,

iz podizvajalskih proizvodnih obratov,

iz trgovskih podjetij,

iz surovinskih virov na gradbišču ob predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja.

Glavni izvajalec nima lastnih proizvodnih obratov, zato je vse materiale in surovine

potrebno priskrbeti iz trgovskih podjetij in podizvajalskih proizvodnih obratov. V spodnji

tabeli je seznam materiala s količinami, ki ga bo vgradil izvajalec del.

Tabela 3: Seznam materiala

Material EM Količina

Jekleni profil HEA 140, kvaliteta S235, skupna dolžina 463,70 m kg 12026,06




Jekleni profil HEA 200, kvaliteta S235, skupna dolžina 3×5,50 m kg 732,85


Jekleni profil 2×L 60/40/5, kvaliteta S235, skupna dolžina 99,00 m kg 134,10

Fasadni paneli m2 665,44


32

Podkonstrukcija za montažo fasadnih panelov kg 5323,52

ALU pločevina – zaključek atike, širine 40 cm m1 103,50

Fisher pločevina 40/183 m2 580,32

XPS termoizolacija, debelina 15 cm m2 580,63

Filc m2 617,50

PVC folija - sika m2 617,50

Vtočnik za odvodnjavanje s strehe kos 4,00

PE cevi za odvodnjavanje m1 73,60

Izolacija cevi - armaflex m2 30,00

Pravokotni ALU žlebovi m1 42,72

Špirovec 14/18/1233 mm m3 6,45

Steber 14/18/380 mm m3 2,24

Steber 14/10/370 mm m3 0,73

Smrekove deske, debeline 2 cm m2 126,62

Fasadna ALU pločevina – sistem dvojnega zgiba, 30 cm m2 126,62

ALU pločevina – zaključek atike, širine 40 cm m1 82,00

PVC folija - sika m2 213,60

Okrogli ALU žlebovi m1 8,00

PVC okna kos 8,00

Vrata kos 12,00

Podan je le seznam materiala, ki ga bomo vgradili kot glavni izvajalec del. Podizvajalci si

bodo potreben material naročali sami in ga deponirali na gradbišču v skladu z načrtom

organizacije gradbišča ter v sodelovanju z vodjo gradbišča. Večina materialov se lahko

naroči na lokalnem področju, saj s tem zmanjšamo potrebno deponirano količino in hiter

odzivni čas dobavitelja. Jeklene profile bo potrebno predhodno naročiti pri podizvajalski

proizvodni delavnici. Fasadne izolacijske panele naročimo v znanem podjetju, ki se ukvarja

s proizvodnjo fasadnih sistemov. Ostali material, kot so termoizolacija, odtočne cevi,

žlebovi, PVC folija, lahko naročimo pri proizvajalcu materialov ali trgovskem podjetju.

33

3.7 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji gradbišča

Za izdelavo projekta organizacije gradbišča je potrebno na terenu proučiti naslednje

razmere:47

topografske razmere,

geološko-geomehanske razmere,

klimatsko-meteorološke razmere,

hidrološke razmere,

prometne razmere.

Proučitev naštetih razmer je pomembna za izdelavo projekta organizacije gradbišča. Bolje

kot preučimo razmere na bodočem gradbišču, boljši plan organizacije lahko izdelamo.

3.7.1 Topografske razmere

Topografske razmere je potrebno proučiti, da analiziramo možnost dostopa in dovoza na

gradbišče. Spodnja slika z rdečo piko prikazuje lokacijo bodočega gradbišča na topografski

karti.

Slika 13: Topografska karta48

47 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009. 48 Geopedia [online], citirano dne [13.8.2015], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.geopedia.si/#T105_x530483_y119267_s15_b4.

34

Ugotovili smo, da je obravnavano območje ravninsko. Dostop je omogočen po lokalni

zbirni cesti, ki poteka severno od objekta. Obstoječa dvosmerna asfaltna cesta je širine 6

m, med gradbiščem in cesto poteka pločnik za pešce. Za dostop na gradbišče ni

predvidena večja ureditev prometnic. Iz topografskih razmer je razvidno, da je gradbišče

dostopno z vsemi vozili.

Zdravstveni dom Šentjur je od gradbišča oddaljen 700 m. Ker uporabljamo mehanizacijo

in opremo na fosilna goriva, preučimo lokacijo bencinskih črpalk. V bližini sta dve

bencinski črpalki, prva v oddaljenosti 600 m, druga pa 1100 m. V bližini gradbišča se

nahajata dve okrepčevalnici, prva v oddaljenosti 700 m in druga 1000 m, v bližini se

nahajajo tudi trije trgovski centri. Najbližja trgovina z gradbenim materialom se nahaja

250 m od gradbišča, druga pa v oddaljenosti 1900 m.

3.7.2 Geološko-geomehanske razmere

Večji del pokrajine sestavljajo terciarne usedline, raznovrstni laporji, apnenci s primesmi

peska ter gline. Glede na klasifikacijo po osnovni geološki karti se na območju gradnje

nahaja pesek in peščenjak z vložki peščenega laporja.

35

Slika 14: Osnovna geološka karta49

Geotehnično poročilo posebej za to zemljišče ni bilo izdelano, glede na geološke podatke

v okolici je zemljišče sestavljeno iz naslednjih plasti: umetno nasuti material - drobljenec,

peščeno glinasti sedimenti, peščeno glinasti sedimenti s kosi laporja in grušča. Glede na

podatke in pregled stanja na gradbišču je zemljišče dovolj stabilno za vso predvideno

uporabljeno mehanizacijo. Zemljišče je nasuto z drobljencem in komprimirano, saj se je

parcela predhodno uporabljala kot parkirišče za tovorna vozila.

3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere

Za to območje je značilno zmerno celinsko podnebje. Ker v neposredni bližini ni merilnega

mesta, kjer bi dnevno beležili temperaturo zraka, smo vzeli podatke iz najbližje postaje

Celje50. Povprečna letna temperatura znaša + 9,1 °C, povprečna temperatura v mesecu

januarju znaša -1,8 °C, v mesecu juniju pa +19,1 °C. Absolutno najnižja in najvišja

temperatura, izmerjeni na tem območju, znašata -28,6 °C in +39,7 °C. Letno povprečje

49 Geološki zavod Slovenije – osnovna geološka karta Slovenije [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno

na spletnem naslovu: http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm. 50 Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Državna

meteorološka služba, Meteorološka postaja Celje.

36

padavin za občino Šentjur znaša 1138,4 mm, mesečno povprečje pa 94,8 mm. Največ

padavin pade v obdobju od junija do septembra, povprečno 123,6 mm mesečno.51

Spodnji graf prikazuje povprečne mesečne padavine.

Slika 15: Povprečne mesečne padavine

Najbližja postaja, ki meri hitrost vetra, je meteorološka postaja Celje. Povprečna letna

hitrost vetra znaša 1,75 m/s. Spodnji graf prikazuje povprečno mesečno hitrost vetra.

Slika 16: Povprečna mesečna hitrost vetra

51 Agencija Republike Slovenije za okolje – vremenski portal [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno na

spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/.

37

Gradnja se prične pozimi, zato lahko pričakujemo temperature pod 0 ºC. Zaradi zmrzali in

snega je pričakovan izpad delovnih dni. V mesecu marcu, ko se bodo izvajala betonska

dela – mokri postopki, lahko pričakujemo izgubo dveh delovnih dni zaradi padavin. Med

obdobjem junij–oktober, ko pade največ padavin, so predvidena zunanja dela urejanje

okolice, pričakujemo izpad dveh delovnih dni. Vpliv vetra je pričakovan pri postavitvi

jeklene konstrukcije in fasadnih panelov v mesecu aprilu, ko je najvišja povprečna

mesečna hitrost vetra. Zaradi vpliva vetra lahko izgubimo dva delovna dneva.

3.7.4 Hidrološke razmere

V bližini zemljišča poteka odprti jarek za meteorne vode, ki je od južnega roba oddaljen

okrog 6 m in poteka med zemljiščem in glavno cesto. Najbližja tekoča voda oz. reka se

nahaja v oddaljenosti 200 m od gradbišča - reka Voglajna. Na spodnji sliki je prikazana

opozorilna karta poplav na območju gradbišča, ki je označeno z rdečim kvadratkom.

Slika 17: Poplavno območje52

Glede na klasifikacijo ARSO skoraj celotno oz. 88,82 % zemljišča spada v kategorijo redkih

poplav, ki se pojavijo vsakih 10 do 20 let. Ocenjena je s stopnjo zanesljivosti 9, kar

pomeni: dobro poznavanje območja, dobri podatki o poplavljanju - zabeležba dogodkov in

dobri hidrološki podatki. Za potrebe organizacije gradbišča ne pričakujemo večjega vpliva

poplav na samo gradnjo, vsa meteorna voda med gradnjo se bo vodila v odprti jarek.

52 Geopedia [online], citirano dne [14.9.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L6329_x530295_y118

887_s17_b2

38

3.7.5 Prometne razmere

Zaradi racionalne organizacije transporta na gradbišče in z njega je potrebno proučiti

prometne razmere. Proučimo predvsem zavijalne radije, število pasov in širino cestne

povezave. Gradbišče je dostopno z Drofenikove ulice. Gre za dvosmerno javno cesto, ki je

v celoti asfaltirana in je širine 6 m. Ob cesti je urejen pločnik, namenjen pešcem in

kolesarjem. Večjih posegov ob vhodu na gradbišče ne predvidevamo, saj je že urejen

dovoz na parcelo. Prav tako ne predvidevamo zapore javnih površin.

V oddaljenosti 600 m od gradbišča se nahaja železniška postaja, vendar se uporablja le za

javni potniški promet. Gradbišče je od avtoceste oddaljeno 7 km. Glede na velikost

gradbišča in prometne povezave se bo transport do gradbišča izvajal s tovornjaki in

avtomešalniki. Spodnja slika prikazuje najboljšo prometno povezavo med sedežem

podjetja in gradbiščem. Sedež podjetja se nahaja v Podčetrtku, pot poteka preko Loke pri

Žusmu, Gorice pri Slivnici do Šentjurja, kjer se nahaja gradbišče.

Slika 18: Prometna povezava sedež podjetja - gradbišče53

53 Google zemljevidi [online], citirano dne [14.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

https://www.google.si/maps/dir/Mbah+Proizvodnja,+Trgovina,+Storitve+D.O.O.,+Gostinca+4,+3254+Pod%

C4%8Detrtek/46.2146678,15.3882872/@46.1726398,15.4204563,26046m/data=!3m1!1e3!4m9!4m8!1m5!

1m1!1s0x476599eaa450eedf:0x531732caeaf2639c!2m2!1d15.5493511!2d46.1289892!1m0!3e0.

39

3.8 Proučitev tehnološkega procesa grajenja

Tehnološki proces gradnje je izbor tehnologije grajenja na podlagi izkušenj in določitve

mehanizacije. Za optimalni proces izbire tehnologije je potrebno preučiti načrte, prav tako

je potrebno poznati število in klasifikacijo delavcev, razpoložljivo mehanizacijo, sistem

transporta in čas izvedbe posameznih delovnih operacij.

3.8.1 Pripravljalna dela

Preden se lotimo gradbenih del, je potrebno ustrezno pripraviti gradbišče. Gradbišče

ogradimo z ograjo in označimo z gradbiščno in opozorilno tablo. Preden se lotimo

priprave terena, identificiramo in zakoličimo lokacijo obstoječih vodov. Nato lahko

pričnemo s postavitvijo začasnih objektov, deponij in z deli za priključitev na obstoječo

javno infrastrukturo. Pred zemeljskimi deli zakoličimo bodoči objekt.

3.8.2 Zemeljska dela

Zemljišče je stabilno, pretežno ravninsko in nasuto s komprimiranim gramozom. Glavnina

izkopa se izvede do globine 1,50 m, razen v predelu nadstreška do globine 1,00 m. Izkop

se izvede s težko gradbeno mehanizacijo, rovokopač, in odpelje na trajno deponijo s

tovornjakom nosilnosti do 7,5 ton. Približno 40 cm izkopa sestavlja utrjen gramoz, ostali

del pa uvrščamo v zemljino III. kategorije (drobno- in grobozrnata zemljina).

3.8.3 Tesarska in betonska dela

Za opaževanje AB temeljev in AB venca bomo uporabili dvostranski opažni sistem plošč

Bled. Opaž se bo pred pričetkom tesarskih del dostavil na gradbišče. Opaž mora biti

očiščen in ga pred ponovno uporabo premažemo z opažnim oljem. Za podložni beton

uporabimo beton C 12/15, ki ga vgradimo pod točkovne temelje, pasovne temelje in

povezovalne grede v debelini 10 cm. Podložni beton uporabimo za izdelavo drenažne

mulde. Beton C 25/30 vgradimo v armirane konstrukcije, kot so temelji, venec in plošča.

Ploščo je med betoniranjem potrebno obdelati s kvarčnim posipom. Beton na gradbišče

transportiramo s avtomešalci in vgrajujemo s pomočjo avtomešalca s črpalko. Za

armiranje konstrukcij bomo uporabili rebrasto armaturo in armaturne mreže. Armatura

40

se bo vezala na gradbišču, naročijo se še jahači, ujeci in stremena. Naročilo bo potekalo 10

dni pred vgrajevanjem armature in deponiralo na gradbišču.

3.8.4 Montažna dela

Jekleni profili se dnevno dostavljajo na gradbišče, ker so barvani je potrebno uporabiti

podstavke iz mehkega lesa, da se ne poškoduje barva. Profili se skladiščijo na gradbišču na

lesenih podstavkih, tako da so jasno vidne oznake in da kasnejše premikanje ni oteženo.

Temelj in steber togo povežemo s sidrnimi vijaki, ki jih uvrtamo v trdni beton. Za

postavitev stebrov uporabimo 40-tonsko avtodvigalo, z ročico dolžine 30 m. Pred

postavitvijo stebrov namestimo jeklene ploščice, ki jih niveliramo na projektno višino. Ko

namestimo steber na položaj, privijemo matice vijakov. Med stebre namestimo nosilce in

tako dobimo okvir v obliki pravokotnika. Predmontaža palične konstrukcije strehe pospeši

montažo objekta. Predmontaža se izvede na samem gradbišču s pomočjo manjšega

kamiona z dvigalko. Mesto predmontaže mora biti v dosegu avtodvigala, za dvig

konstrukcije na mesto vgradnje. S predmontažo zmanjšamo delovne operacije na višini.

Na nosilno konstrukcijo nato privijačimo podkonstrukcijo in fasadne panele.

Postopek postavitve nadstreška poteka enako kot postavitev hale: najprej postavimo

stebre, nato pa vmesne nosilce. Konstrukcijo strehe sestavljajo prečni nosilci iz jeklenih

profilov, na katero so vijačeni leseni špirovci. Za postavitev konstrukcije nadstreška lahko

zaradi manjše teže bremena uporabimo kamion z dvigalko. Višino in osi oz. navpičnost

stebrov je potrebno redno geodetsko kontrolirati. Podatke o merjenju zapišemo v

gradbeni dnevnik. Po končani kontroli položaja jeklene konstrukcije sledi končno

zategovanje vijačenih spojev.

41

4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

4.1 Opis gradbišča

Lokacija gradbišča se nahaja na parceli številka 641/2, katastrska občina Šentjur pri Celju.

Tloris parcele je pravokotne oblike, približne velikosti 90 × 30 m, skupne tlorisne površine

2737 m2. V neposredni bližini se nahaja cesta in obstoječi priključki, ki jih bomo uporabljali

za potrebe gradbišča. Obseg gradbišča znaša 141 m in bo v celoti ograjeno, zagotovljena

bo uvozna-izvozna pot širine 5,00 m, na vhodu bodo drsna vrata širine 8,00 m. Podlaga

gradbišča je dobro utrjena z gramozom, saj se je obstoječa parcela uporabljala za

parkirišče tovornih vozil. Na lokaciji gradbišča stoji montažni skladišči šotor.

4.2 Dostop in transportne poti

V času gradnje mora biti delavcem in gradbeni mehanizaciji omogočen nemoten dostop

na gradbišče. Dostop na gradbišče bo urejen neposredno z lokalne zbirne ceste –

Drofenikova ulica. Uporabil se bo obstoječi dovoz na zemljišče z 8,00 m velikimi drsnimi

vrati, ki jih bomo po končanem vsakodnevnem delu zaprli in zaklenili. Dostop bo označen

z napisom Dostop na gradbišče ter znakom, ki bo omejeval hitrost gibanja vozil na 10

km/h. Zapore javnih prometnih površin ne bodo potrebne.

Gradbiščna prometnica bo široka 5,00 m, narejena iz obstoječega gramoznega nasutja

debeline 30 cm. Med prometnico in gradbiščno ograjo (zahod) bomo izkopali jarek, po

katerem bo odtekala meteorna voda v obstoječi jarek na jugu gradbišča. Prometnica se bo

redno pregledovala in po potrebi vzdrževala s strani NK delavca. Za dovoz na gradbišče

niso predvideni posegi na vhodu na gradbišče. Zaradi minimalnega prostora za obračanje

večjih vozil se predvideva, da bodo ta vozila vzvratno. Pri vožnji vzvratno jim bo pomagal

42

NK delavec – signalist. Signalist bo imel odsevni jopič in loparček, ta pa bo hkrati skrbel, da

bodo vozila pred odhodom ustrezno očiščena. Pri izvozu z gradbišča se postavi stop znak,

ki ga morajo upoštevati udeleženci notranjega prometa.

4.3 Vodi in priključki

4.3.1 Elektrika

Električna energija se bo pridobila s priključitvijo na obstoječe NN električno omrežje

preko obstoječe električne omarice, ki je postavljena v ograji sosednjega objekta, v

oddaljenosti 10 m. Dovod do gradbiščne omarice bo izveden z zemeljskim kablom tipa E-

AY2Y-J 4×70 SM+1,5 RE mm2 0,6/1kV, ki bo varovan z varovalkami 50 A v obstoječi

prostostoječi električni omarici. Dovod bo potrebno s podvrtavanjem v dolžini 10 m

položiti v rov pod asfaltno cesto. Vsa dela za priključitev na električno omarico bo izvedel

upravljalec električnega omrežja.

Gradbiščna električna omarica bo postavljena na severnem delu gradbene parcele.

Električni vodi od omarice bodo potekali do pisarniškega kontejnerja in mesta gradnje.

Vode, ki bodo potekali preko prevoznih površin, je potrebno vkopati minimalno 20 cm in

mehansko zaščititi s PVC cevjo fi 110 mm.

4.3.2 Vodovod

Za potrebe gradbišča se izvede priključek na javno vodovodno omrežje naselja Šentjur. Ta

priključek se bo uporabil tudi za priklop novega objekta na javno omrežje. Omrežje poteka

ob severnem robu zemljišča, od mesta priključitve do vodomernega jaška je približno 3 m.

Vsa dela za priključitev bo izvedel upravljalec vodovodnega omrežja oz. pooblaščeni

izvajalec. Ta bo tudi priskrbel potreben material kot je: priključni vod, vodomerni jašek in

vodomer. Priključek se izvede na severni strani gradbišča, kjer bo nameščena začasna

pipa, do mesta uporabe se po potrebi uporabi vrtna cev.

Spodnja slika prikazuje obstoječe vodovodno omrežje z modro barvo, z rdečo pa obstoječ

20 kV SN in NN kablovod. Z rdečo piko je prikazana lokacija prostostoječe električne

43

omarice, na katero izvedemo priklop gradbiščne električne omarice. Z modro piko pa je

prikazano mesto priklopa na javno vodovodno omrežje.

Slika 19: Obstoječa infrastruktura54

4.3.3 Telefon

Komunikacija bo potekala preko brezžične tehnologije, zato telefonski priključek za

gradbišče ni predviden. Vodja gradbišča bo imel službeni telefon, da bo lahko opravljal

potrebne klice, v svoji pisarni pa bo imel računalnik. Zaradi bližine sedeža podjetja faks in

tiskalnik na gradbišču nista predvidena. Zagotovljen bo dostop do svetovnega spleta, da

bo lahko vodja pošiljal in prejemal elektronsko pošto, dopise, ponudbe.

4.4 Gradbiščna tabla, opozorilna tabla in ograja

Na vidnem mestu pri vhodu na gradbišče je potrebno postaviti gradbiščno in opozorilno

tablo. Tabla bo velikosti 1,5 m x 1,5 m, izdelana iz obstojnih materialov.

Na gradbiščni tabli morajo biti napisani naslednji podatki:55

podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje,


http://gis.iobcina.si/gisapp/default.aspx?a=Sentjur. 55 Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS št. 55/2008.

44

številka gradbenega dovoljenja, datum izdaje in naziv organa ki ga je izdelal,

podatki o investitorju,

podatki o projektantih,

podatki o izvajalcih,

podatki o nadzorniku,

podatki o revidentu,

podatki o koordinatorju za varnost in zdravje pri delu na gradbišču,

logotip investitorja in izvajalca.

Tabela 4: Gradbiščna tabla

OBJEKT: HALA AGROTEH VRBEK d.o.o.

INVESTITOR: AGROTEH VRBEK d.o.o.

Rimska cesta 41, 3240 Šmarje pri Jelšah

ŠT. GRADBENEGA DOVOLJENJA: 351-139/2014-224

PROJEKTANT: AB OBJEKT d.o.o.

ODG. PROJEKTANT: Boštjan Matul u.d.i.g.

ŠTEVILKA PROJEKTA: 2014/004

NADZORNIK: Aleš Strašek

ODGOVORNI VODJA DEL: Darko Stajnko s.p.

IZVAJALEC: MBAH d.o.o.

Gostinca 4, 3254 Podčetrtek

Gradbišče bo opremljeno tudi z opozorilno tablo z napisi:

prepovedan vstop nepooblaščenim osebam,

obvezna uporaba varnostne čelade,

obvezna uporaba osebnih varnostnih sredstev,

zadrževanje pod visečim bremenom prepovedano,

pozor, padajoči predmeti,

pozor, nevarnost visečih bremen,

pozor, nevarnost padca v globino,

45

pozor, splošna nevarnost.

Slika 20: Opozorilna tabla56

Vstop na gradbišče nezaposlenim osebam onemogočimo z gradbiščno ograjo. Dostop na

gradbišče bo osvetljen, dovolj širok, neoviran, redno čiščen in vzdrževan ter jasno

označen. Gradbiščna ograja bo izdelana iz PVC mreže višine 2 m in bo potekala po

parcelnih mejah. Ograja bo ustrezno fiksirana z armaturnimi palicami v tla. Za vhod na

gradbišče se bodo koristila obstoječa drsna kovinska vrata širine 8,00 m in višine 2,00 m.

Pri izvozu z gradbišča bo postavljen stop znak, ki bo veljal za vse udeležence notranjega

prometa. Obstoječi dovoz poteka preko pločnika za pešce, zato ni načrtovana posebna

preusmeritev pešcev. Ob prihodu večjih vozil bo signalist opozoril in začasno zaustavil

morebitne pešce.

4.5 Ravnanje z gradbenimi odpadki

Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je potrebno upoštevati pravilnik57, ki določa obvezno

ravnanje z njimi. Gradbene odpadke moramo začasno skladiščiti tako, da ne onesnažujejo

56 Dobovišek M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Varnostni načrt, PZI, št. projekta 5/2014, Kova d.o.o., Celje, 2014.

46

okolja ter da je omogočen dostop za njihov odvoz. Za trajno deponiranje gradbenih

odpadkov izvajalec sklene pogodbo s podjetjem, ki ima dovoljenje za zbiranje in predelavo

gradbenih odpadkov. Ob oddaji gradbenih odpadkov izvajalec del od prevzemnika prejme

evidenčni list, ki vsebuje podatke o povzročitelju, prevozniku, zbiralcu oz. predelovalcu ter

o vrsti in količini odpadkov.

Na gradbišču postavimo več kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov. Ločeno bomo

zbirali les, plastiko, papir, kovino ter en kontejner za mešane gradbene odpadke. Velikost

deponije za gradbene odpadke znaša 4,00 × 4,00 m, ki se nahaja vzhodnem delu gradbišča

ob gradbiščni prometnici za lahek dostop. Nevarne odpadke kot so: motorna odpadna

olja, olje za opaž, goriva in bitumen hranimo v izoliranih kovinskih sodih ločeno od ostalih

odpadkov. Delavci, ki ravnajo z nevarnimi odpadki, morajo uporabljati ustrezna zaščitna

sredstva. Za odvoz gradbenih odpadkov bo skrbelo podjetje Simbio d.o.o. iz Celja.58

4.6 Dobava materiala, mehanizacije in opreme

Gradbeni materiali se bodo naročali in dostavljali na gradbišče sproti, ko se bodo

vgrajevali. Na gradbišču bo deponirana minimalna količina materiala. Vodja gradbišča bo

skrbel za naročanje materiala v skladu z napredovanjem del oziroma s terminskim

planom, upoštevajoč nekajdnevno rezervo. V spodnji tabeli so prikazani potrebni

materiali, mehanizacija in oprema ter vir, od kod prihajajo.

57 Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 3/2003.

58 Šprinzer M. idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, PGD, št. načrta: 9/2014-

NGGO, PKG, Šprinzer Marko s.p., Maribor, 2014.

47

Tabela 5: Seznam materiala, mehanizacije in opreme

Opis Vir

Kamion z dvigalko Mbah d.o.o.

Drobna oprema Mbah d.o.o.

Samohodna dvižna košara Trgo-center d.o.o

Škarjasta dvižna ploščad - najem Trgo-center d.o.o.

Avtodvigalo Gojkošek Stanko s.p.

Jekleni profili Wolf System Gmbh

Fasadni paneli Trimo d.d.

Fisher pločevina Metal IS d.o.o.

ALU pločevina – zaključek atike Prefa / Filli Stahl d.o.o.

Fasadna ALU pločevina – sistem dvojnega zgiba Prefa / Filli Stahl d.o.o.

Pravokotni ALU žlebovi Prefa / Filli Stahl d.o.o.

Okrogli ALU žlebovi Prefa / Filli Stahl d.o.o.

XPS termoizolacija Fragmat Tim d.o.o.

Filc Sika d.o.o.

PVC folija - sika Sika d.o.o.

Vtočnik za odvodnjavanje s strehe Geberit d.o.o.

PE cevi za odvodnjavanje Geberit d.o.o.

Izolacija cevi - armaflex Geberit d.o.o.

Špirovec 14/18/1233 mm Polje d.o.o.

Steber 14/18/380 mm Polje d.o.o.

Steber 14/10/370 mm Polje d.o.o.

Smrekove deske, debeline 2 cm Polje d.o.o.

Okna Rajmax d.o.o.

Vrata Rajmax d.o.o.

Avtodvigalo Demag AC 40 city bomo najeli pri podjetju Gojkošek Stanko s.p. iz Hajdine.

Samohodno dvižno košaro in škarjasto dvižno ploščad za dvig delavcev bomo najeli pri

podjetju Trgo-center d.o.o. iz Pristave pri Mestinju. Nosilna konstrukcija objekta je

sestavljena iz jeklenih profilov, ki se naročijo in izdelajo v tujini. Pripeljejo se v

48

podizvajalsko proizvodno delavnico, kjer se korozijsko zaščitijo in pobarvajo. Profili se

vsakodnevno dostavljajo na gradbišče, glede na dnevne potrebe.

4.7 Delovna sila

Število delavcev določimo glede na količino dela oziroma število ur, potrebnih za

posamezno delo. Če bodo nastali večji zastoji in bo potreba po hitrejši gradnji, bomo

povečali število delavcev na gradbišču. V spodnji tabeli je prikazana klasifikacija in število

delavcev glavnega izvajalca del.

Tabela 6: Seznam delavcev

Klasifikacija Število

Odgovorni vodja del 1

Gradbeni delovodja 1

Šofer 1

Strojnik 1

Monter 6

NK delavec 2

Podjetje Mbah d.o.o nima odgovornega vodje del, zato za to delo najame podjetje Stajnko

Darko s.p., ki se ukvarja z inženirsko dejavnostjo. Podjetje Mbah d.o.o. bo imelo na

gradbišču delovodjo ter ostalo kvalificirano in nekvalificirano delovno silo. Povprečno bo

na gradbišču delalo od 7 do 12 delavcev. Podizvajalska podjetja bodo sama priskrbela

potrebno delovno silo za izvedbo del. Delavci se bodo dnevno vozili s sedeža podjetja v

Podčetrtku, zato na gradbišču ni načrtovanih garderobnih prostorov. Na gradbišču bodo

urejena parkirišča za delavce in obiskovalce. Malica bo organizirana v bližnjem gostišču ali

pa si bodo delavci kupovali hrano v bližnji veleblagovnici. Za sanitarije predvidimo

prenosno toaletno WC kabino.

Za dela, za katera velja povečana nevarnost za življenje in zdravje, se bo uporabljala

varovalna in zaščitna oprema. Varovalna oprema preprečuje poškodbe, zato bodo delavci

opremljeni z delovnimi čevlji, delovno obleko, rokavicami, dežnimi plašči, škornji,

49

varnostno čelado, zaščitnimi očalami, varnostnimi pasovi, glušniki, respiratorji. Na

gradbišču bodo na voljo tudi dodatne varnostne čelade za obiskovalce.

4.8 Transport

4.8.1 Zunanji transport

Zunanji transport predstavlja transport materiala do gradbišča ali z njega. Izbor

transportnega sredstva je odvisen od vrste in teže materiala ter transportnih poti. Zunanji

transport se lahko izvaja preko cestne povezave in železnice, redkeje se uporabljajo vodna

plovila in letala. V našem primeru bo zunanji transport potekal po asfaltiranih cestah, zato

bomo uporabljali cestna vozila. Uporabljali bomo kamion z nosilnostjo 7,5 t za prevoz

razsutega tovora. Za prevoz sveže betonske mešanice bomo uporabljali avtomešalec in

avtomešalec s črpalko različnih kapacitet. Gradbeni material se bo dostavljal s kamioni z

dvigalko, za prevoz jeklenih profilov pa bomo uporabili kamion vlačilec.

4.8.2 Notranji transport

Notranji transport predstavlja transport materiala od deponije ali skladišča do mesta

vgradnje. Za izbor notranjega vertikalnega transporta je treba poznati potrebno višino

dviga in težo bremena. Z upoštevanjem teh dveh dejavnikov in dolžine ročice izberemo

primerno vrsto in lokacijo transportnega sredstva. Za dela na višini bomo za dvig delavcev

na njihovo delovno mesto poskrbeli s škarjasto dvižno ploščadjo in samohodno

teleskopsko košaro (prikazani na spodnji sliki). Izberemo samohodno teleskopsko košaro

znamke JLG 450 AJ na diesel pogon. Košara je dimenzij 0,76 × 1,52 m z maksimalno

delovno višino 13,72 m, maksimalna obremenitev košare znaša 249,48 kg. Škarjasta

dvižna ploščad je znamke JLG 26 MRT, prav tako na diesel pogon. Delovna višina ploščadi

je 9,80 m, dimenzije ploščadi so 1,75 × 2,59 m, največja obremenitev znaša 566,99 kg.

50

Slika 21: Dvižna ploščad in teleskopska košara59

Za dvig bremen izberemo avtodvigalo Demag AC 40 city nosilnosti 40 ton, ki je locirano na

zahodni strani gradbišča. Avtodvigalo ima ročico dolžine 31 m in lahko dvigne bremena,

težka do 40 ton. Glede na postavitev na gradbišču bomo potrebovali ročico dolžine 26 m,

kar glede na graf nosilnosti ustreza našemu max. bremenu 1,30 tone (palično ostrešje).

Posebnih pripravljalnih del za postavitev avtodvigala ne potrebujemo, saj je obstoječi

teren raven, gramozno nasut in dovolj komprimiran. Spodnja slika prikazuje graf

nosilnosti za avtodvigalo nosilnosti 40 ton.

59 Clipart [online], citirano dne [2.10.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.clipartkid.com/aerial-work-platforms-ghBeiJ-clipart/.

51

Slika 22: Graf nosilnosti avtodvigala60

60 Avtodvigala [online], citirano dne [8.7.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://avtodvigala.com/dvigalo_demag_ac40_city.html.

52

4.9 Dimenzioniranje začasnih objektov, skladišč in inštalacij

Ko smo iz predhodnih proučevanj možnosti za gradnjo pridobili vse podatke, izvedemo

dimenzioniranje začasnih objektov, naprav in napeljav za potrebe gradbišča.

Dimenzionirani morajo biti tako, da zagotavljajo hitro, kvalitetno in ekonomično

gradnjo.61 Proizvodnih delavnic ne postavljamo na gradbišču, zato jih ne dimenzioniramo.

Za potreben material, kot so beton, armatura, kovinska konstrukcija in fasadni paneli, se

koristijo proizvodne delavnice podizvajalcev in dobaviteljev. Velikost začasnih objektov in

instalacij je odvisna od količine materiala, časa uporabe materiala in vrste materiala. Na

gradbišču se postavijo naslednji začasni objekti, kot je kontejner za pisarniške prostore,

tesarska lopa, sanitarije ter skladišče za orodja in manjše stroje.

4.9.1 Dimenzioniranje pomožnih objektov

Dimenzioniranje pisarniških prostorov

Na gradbišču sta prisotna dva režijska delavca, po normativih je potrebno za vsakega

zagotoviti 3,25 m2. Imeli bomo 6,50 m2 uporabne površine pisarniških prostorov. Kot

režijska delavca bosta na gradbišču prisotna vodja gradbišča in delovodja. Na podlagi

normativov in potreb izberemo pisarniški kontejner tipskih dimenzij 6,06 × 2,44 m. Služil

bo za vodenje sestankov, sprejem nadzornih organov ter drugih obiskovalcev. Kontejner

bo opremljen s pisarniško opremo: miza, stoli, police in manjša omara. V kontejnerju bo

nameščena tudi omarica s prvo pomočjo.

Kontejner bo nameščen pri vhodu na gradbišče, levo med ograjo in ALU skladiščnim

šotorom. Priklopljen bo na elektro omrežje, saj bosta režijska delavca uporabljala

računalnik. Ker v lastni nimamo kontejnerja, ga najamemo pri podjetju A1 Container

d.o.o. iz Celja. Podjetje bo kontejner transportiralo in postavilo na gradbišče. Pred

postavitvijo je potrebno opraviti izravnavo terena in postavitev lesenih letvic, na katere

bo postavljen kontejner.


53

Slika 23: Pisarniški prostori62

Dimenzioniranje objektov za bivanje, prehrano, garderobo in sanitarije

Delavci se bodo vsak dan vozili na delo s sedeža podjetja, to je 33 km, zato ni potrebe po

bivalnih in garderobnih prostorih. Prehrana delavcev bo poskrbljena v bližnjem gostišču

ali pa si bodo hrano kupovali v bližnji veleblagovnici. Za sanitarije predvidimo prenosno

toaletno WC kabino dimenzij 1,21 × 1,11 m. Prenosno WC kabino bomo najeli pri podjetju

Vigrad, ki jo bo tudi vzdrževalo.

Dimenzioniranje tesarske lope, skladišča za orodje in manjše stroje

Tesarska lopa je predvidena kot nadstrešnica dimenzij 4,00 × 4,00 m. Izvede se z lesenimi

stebri in tramovi ter prekrije s PVC folijo. Krožna žaga in ostalo tesarsko orodje se po

uporabi pospravi v skladišče za orodje. Tesarsko lopo oz. nadstrešnico postavimo ob

deponiji opaža, elektrika se zagotovi s kolutnim podaljškom.

Za skladiščenje orodja in manjših strojev se bo uporabljal obstoječi montažni ALU šotor

dimenzij 10 × 20 m. Montažni ALU šotor je v lasti investitorja objekta, leži na severnem

62 REM [online], citirano dne [17.9.2015], dostopno na spletnem naslovu: http://www.rem.si/prodajni-

program/rem-bivalni-kontejnerji/tip-a-302918/.

54

delu gradbišča, uporabljal se bo tudi za skladiščenje materiala. Vnetljive snovi bomo

skladiščili v šotoru, v posebni omarici, ki bo ločena od ostalih materialov in orodja.

4.9.2 Dimenzioniranje deponij

Za zagotovitev nemotenega delovnega procesa je potrebno na gradbišču zagotoviti

določene kapacitete deponij. Velikost deponij je predvsem odvisna od količine materiala

in od časa, v katerem se material porabi.

Velikost deponij izračunamo po naslednji enačbi:63

qT

knQF

kjer so:

F – potrebna velikost skladiščnega prostora [m2],

Q – skupna količina materiala [EM],

T – število dni dela z materialom [dan],

n – število dni rezerve materiala [dan],

k – koeficient neenakomernosti porabe materiala,

α – koeficient neenakomernosti dobave materiala,

q – posebna obremenitev površine skladišča [EM/m2],

β – manipulativni koeficient.

Dimenzioniranje deponije zemljine

Na gradbišču se deponira le zemljina I. in II. kategorije količine 74,00 m³. Zemljina izkopa

III. kategorije pa se odpelje na trajno deponijo v oddaljenosti 5,00 km. Izkopana zemljina

je obstoječe gramozno nasutje, ki ga uporabimo za zasip med temelji.

Deponija zemljine znaša velikosti 5,00 × 5,00 m.

63 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo,

2009.

55

Dimenzioniranje deponije peska

Deponirali bomo fini presek frakcije 0-4 mm, ki se bo uporabil za izravnavo AB plošče,

peščene posteljice ter zasipa vodovodnih cevi. Skupna količina potrebnega materiala je

12,39 m³, ki bo na deponiji velikosti 4,50 × 3,00 m. Gre za odprto deponijo, ki jo je

potrebno pokriti s PVC folijo. Posebna priprava površine za deponijo ni potrebna.

Dimenzioniranje deponije armature

Skupna količina vse armature znaša 19194 kg. Uporabili bom 3838,80 kg armaturnih palic

do Ø 12 mm, 5758,20 kg armaturnih palic nad Ø 12 mm ter 9597 kg armaturnih mrež.

Deponija armaturnih palic bo velikosti 6,50 × 4,50 m, armaturnih mrež pa 6,50 × 2,50 m in

6,50 × 1,00 m za stremena, jahače, ujce. Na deponiji odprtega tipa postavimo lesene

letvice, na katere odložimo armaturo. Pred vremenskimi vplivi jo je potrebno zaščititi s

PVC folijo. Velikost deponije je večja od armaturnih mrež, ki so dimenzij 6,00 × 2,20 m.

Deponija bo locirana na zahodnem delu gradbišča, v neposredni bližini objekta oz. mesta

vgradnje. Armatura se bo naročila 10 dni pred izvedbo vgradnje, na gradbišče jo bo

dostavilo trgovsko podjetje s tovornim vozilom.

Dimenzioniranje deponije opaža

Uporabljali bomo opažne plošče Bled. Za opaževanje temeljev, povezovalnih gred, plošče

in venca bomo porabili 462,13 m2. Ker se bo opaž potreboval le za opaževanje temeljev,

plošče in venca, se ta po končanju del odpelje na deponijo podizvajalca. Opaž je last

podizvajalca, ki opravlja opaževalna dela. Na gradbišče se bo pripeljano približno 300 m2

in ne potrebnih 462,13 m2 opažnih plošč, saj se bodo po razopaževanju temeljev ponovno

uporabile na vencu. Na odprto deponijo postavimo lesene letvice, na katere odložimo

opažne plošče. Deponija je postavljena ob tesarsko lopo in ALU šotor. Deponirane bodo

opažne plošče različnih dimenzij, tramiči in distančniki, kot prikazuje spodnja slika.

56

Slika 24: Shema deponije opaža

Deponija opaža bo dimenzij 6,50 × 4,50 m.

Dimenzioniranje deponije gradbenih odpadkov

Gradbeni odpadki se začasno skladiščijo na deponiji in nato odvažajo na trajno deponijo.

Predvidi se deponija velikost 4, 00 × 4,00 m. Uredimo več kontejnerjev za ločeno zbiranje

odpadkov, ločeno se bodo zbirali les, plastika, kovina, papir in ostali odpadki, ki bodo

nastali pri gradnji. Za odvoz bo skrbelo podjetje Simbio d.o.o. iz Celja. Deponija bo

postavljena tako, da bo omogočen nemoten dostop in odvoz.

Dimenzioniranje deponije jeklenih profilov

Jekleni profili se bodo vsakodnevno dostavljali na gradbišče, glede na dnevno porabo.

Zato bo na gradbišču samo začasna deponija v času postavitve konstrukcije. Deponija bo

na zahodni strani v bližini avtodvigala oz. na prometnici, ki vodi do njega. Deponija bo

odprtega tipa, jekleni profili se bodo postavljali na lesene podstavke.

57

4.9.3 Dimenzioniranje začasnih inštalacij

Preskrba z električno energijo

Električno energijo je možno zagotoviti iz obstoječega elektro omrežja. Na gradbišču jo

potrebujemo za pogon mehanizacije in opreme. Pri napajanju iz omrežja je potrebno

izvesti začasno transformatorsko postajo. Od postaje se na gradbišču položi kablovod, ki

vodi do glavne elektro omarice. Kablovod se zaščiti pred mehanskimi poškodbami z

zaščitno PVC cevjo fi 110 mm. Na glavno omarico se priključijo eno in trifazne vtičnice, ki

morajo biti vodotesne in zaščitene s pokrovi. Na gradbišču je običajno potreben enofazni

tok z napetostjo 220 V in trifazni tok z napetostjo 380 V.

Za potrebe gradbišča je potrebno predvideti:64

vir električne energije in način priključka,

vrsto transformatorja,

inštalacijske vode s priključnimi mesti,

gradbiščno nizko napetostno inštalacijo.

Za potrebe gradbišča je potrebno s strani upravljalca elektro omrežja postaviti in

priključiti novo prostostoječo elektro omarico na severnem robu gradbišča. Izvajalec

gradbenih del pa postavi začasno gradbeno omarico za potrebe gradbišča.

Potrebno moč izračunamo po naslednji enačbi:

kPkk

PP iio

ief

kjer so:

Pef – potrebna efektivna moč [kW],

Pi – moč posameznega električnega porabnika [kW],

ko – koeficient obremenjenosti električnega porabnika,

ki – koeficient istočasnosti obratovanja porabnikov,

η – koeficient izkoristka.

Potrebno moč transformatorske postaje gradbišča izračunamo po naslednji enačbi:65

64 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009. 65 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

58

φ

PP

ef

tp cos=

kjer sta:

Ptp – potrebna moč transformatorske postaje [kVA],

cosφ – fazni zasuk.

Tabela 7: Potrebna moč transformatorske postaje gradbišča

Stroj Število [kom] Moč [kW] Skupna moč [kW]

Kontejner 1 5,00 5,00

Krožna žaga 1 5,50 5,50

Vibrator 2 5,00 10,00

Vrtalni stroj 4 1,0 4,00

Brusilni stroj 2 1,0 2,00

Mešalec za malto 2 4,00 8,00

Razsvetljava gradbišča 4 1,00 4,00

Potrebna moč skupaj: 38,50

Potrebna moč transformatorske postaje za potrebe gradbišča znaša 38,50 KVA. Predvidi

se gradbiščna elektro omarica na severni strani gradbišča. Omarico je potrebno zapirati in

zaklepati, ključi se hranijo pri vodji gradbišča. Za izvedbo priključka na obstoječe elektro

omrežje in priklop glavne omarice je zadolžen upravljalec elektro omrežja.

Preskrba z vodo

Preskrba z vodo je odvisna od lokacijskih možnosti gradbišča. Rešitev preskrbe pa mora

biti zanesljiva in ekonomična. Preskrbo s pitno in tehnično vodo rešimo s priključitvijo na

obstoječe vodovodno omrežje.

Pri načrtovanju preskrbe upoštevano 50 % rezervno urno porabo s pomočjo enačbe:66

h

dan

hhn

QkQ

max,

max,


59

kjer so:

Qmax,h – rezervna urna poraba [m3/h],

kh – koeficient rezerve urne porabe [1,50],

Qmax,dan – maksimalna dnevna poraba vode [m3/dan],

nh – število delovnih ur na dan [h/dan].

Gradbiščni cevovod je dimenzioniran glede na količino pretoka in hitrosti:

v

Qd

hmax,4

kjer so:

d – svetli premer gradbiščnega cevovoda [m],

v – hitrost pretoka vode [m/h],

π – Ludolfovo število.

Hitrost pretoka vode znaša 12 dm/s. Pritisk tehnološke vode mora znašati med 2 in 3

bara, upoštevati moramo, da minimalni pritisk 3 m nad najvišjo točko objekta ne sme biti

manjši od 0,8 bara.

Tabela 8: Potreba količina vode za potrebe gradbišča

Vrsta porabe Merska enota

Poraba Skupna poraba

Tehnična voda

Vlaženje betona m2/dan 250 × 0,03 7,50

Priprava malte m3/dan 1 × 0,30 0,30

Pranje cestišč m2 50 × 0,04 2,00

Pranje mehanizacije Kom/dan 5 × 0,15 0,75

Pitna voda na gradbišču Delavec/dan 10 × 0,03 0,30

Potrebna količina vode: 10,85

Za potrebe gradbišča se izvede priključek na javno vodovodno omrežje naselja Šentjur. Ta

priključek se bo uporabil tudi za priklop novega objekta na javno omrežje. Vsa dela za

priključitev bo izvedel upravljalec vodovodnega omrežja oz. pooblaščeni izvajalec. Ta bo

tudi priskrbel potreben material: priključni vod, vodomerni jašek in vodomer. Priključek se

60

izvede na severni strani gradbišča, kjer bo nameščena začasna pipa, do mesta uporabe se

po potrebi uporabi vrtna cev.

4.10 Popis pripravljalnih in zaključnih del

Tabela 9: Popis pripravljalnih in zaključnih del

Št. postavk

e

Opis postavke Em Količina

1 Geodetska zakoličba objekta kom 1,00

2 Geodetska zakoličba trase elektrovoda kom 1,00

3 Dobava, montaža in odstranitev gradbene ograje višine 2 m, vključno s postavitvijo stebrov

m1 241,00

4 Dobava, postavitev in odstranitev gradbiščne table kom 1,00

5 Dobava, postavitev in odstranitev opozorilne table kom 1,00

6 Dobava, postavitev in odstranitev STOP znaka kom 1,00

7 Najem, postavitev in odstranitev pisarniškega kontejnerja kom 1,00

8 Najem, postavitev in odstranitev kemičnega wc-ja kom 1,00

9 Najem, postavitev in odvoz kontejnerja komunalnih odpadkov

kom 1,00

10 Izdelava in porušitev lesenega nadstreška za tesarsko lopo

kom 1,00

11 Dobava, vzdrževanje in odstranitev gasilnih aparatov kom 3,00

12 Dobava, namestitev in odstranitev omarice za prvo pomoč

kom 1,00

13 Izvedba podvrtanja ceste, postavitev prostostoječe električne omarice in priklop na obstoječe električno omrežje, ki ga izvede upravljalec omrežja

kom 1,00

14 Postavitev, najem in odstranitev začasne gradbiščne električne omarice

kom 1,00

15 Izvedba in odstranitev začasnega priključka na gradbiščno električno omarico, ki ga izvede upravljalec omrežja

EM 1,00

16 Izvedba vodomernega jaška, namestitev in odstranitev odštevalnega števca, ki ga izvede upravljalec omrežja

kom 1,00

61

17 Izvedba in odstranitev začasnega priključka na vodovodno omrežje, ki ga izvede upravljalec omrežja

EM 1,00

18 Dobava, montaža in odstranitev vodovodne pipe kom 1,00

19 Stroški električne energije za potrebe gradbišča mes 4,00

20 Stroški vode za potrebe gradbišča mes 4,00

21 Priprava in odstranitev gradbiščnih deponij m2 123,00

22 Utrditev gradbiščnih poti z gramozom m2 460,00

23 Čiščenje javnih prometnih površin med izvedbo zemeljskih del

m2 50,00

4.11 Varnostne in protipožarne zahteve

4.11.1 Varnostne zahteve

Za zagotovitev varnosti na gradbišču mora naročnik izdelati varnostni načrt. Varnostni

načrt67 je izdelan v skladu z določili Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na

začasnih in premičnih gradbiščih68 in je obvezni del PZI projektne dokumentacije.

Koordinator mora poskrbeti za knjigo ukrepov za varno delo, v katero zapiše ukrepe za

varnost in zdravje pri delu, ki niso v varnostnem načrtu. Z uredbo so jasno določene

odgovornosti in naloge oseb, ki sodelujejo pri projektu. Gradbišče mora biti zavarovano

proti okolici, tako da je nezaposlenim osebam onemogočen vstop na območje gradbišča.

Jasno mora biti označeno območje gradbišča, vidne opozorilne table in izobešen

gradbiščni red.

Varnostni načrt mora vsebovati:

opis in načrt ureditve gradbišča, ki določa način izpolnitve zahtev za varnost in zdravje

pri delu,

kratek opis uporabljenih tehnologij gradnje,

67 Dobovišek M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Varnostni načrt, PZI, št. projekta 5/2014, Kova d.o.o., Celje, 2014. 68 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnem in premičnem gradbišču, Uradni list RS, št. 83/05.

62

seznam nevarnih snovi,

določitev mest, kjer je večja nevarnost za varnost in zdravje delavcev, ter vrsto

potrebne varovalne opreme,

določitev prostorov ali mest, kjer veljajo olajšave nošenja čelade,

terminski plan izvajanja del,

skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

odgovornost vodij posameznih del,

gradbiščni red.

Na gradbišču se bodo izvajala naslednja nevarna dela: zemeljska dela – izkop, delo na dnu

gradbene jame in v ozkih izkopih, montaža jeklenih profilov, montaža fasadnih panelov,

montaža strehe. Delavci morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni za opravljano delo,

zdravstveno pregledani in sposobni, opraviti morajo preizkus znanja iz varnosti pri delu

ter biti opremljeni z osebnimi zaščitnimi sredstvi (delovna obleka, delovni čevlji, rokavice,

čelada).

Na gradbišču je potrebno zagotoviti zadostni število osebne varovalne opreme za delavce

in obiskovalce:

gumijasti čevlji,

varnostna čelada,

zaščitna očala,

dežni plašči,

odsevna oblačila - telovniki,

varnostni pasovi.

Na gradbišču mora biti jasno označena in predpisano opremljena omarica prve pomoči, ki

se nahaja v prostorih gradbiščne pisarne. Za nudenje prve pomoči mora biti usposobljeno

nadzorno osebje in določeno število delavcev.

4.11.2 Protipožarne zahteve

Za požarno varnost je poskrbljeno z gasilnimi aparati, ki so označeni in shranjeni v

različnih gradbiščnih prostorih (gradbiščna pisarna in montažni skladiščni šotor) in vseh

gradbenih strojih. Delavci morajo biti seznanjeni in usposobljeni z uporabo gasilnega

63

aparata. Gasilni aparati morajo biti redno pregledani in servisirani ter vedno dostopni

vsem zaposlenim.

Osnovni ukrepi za požarno varnost in preprečevanje požara:

upoštevanje prepovedi kajenja na označenih mestih,

prepovedana uporaba odprtega ognja na gradbišču,

odstranitev lahko vnetljivih in gorljivih materialov,

pri delih, kjer je nevarnost požara, se v neposredno bližino prinese gasilni aparat,

vhodi, izhodi, prehodi ne smejo biti ovirani v primeru intervencije,

stroj mora biti izklopljen pri polnjenju z gorivom,

nevarne snovi so skladiščene ločeno od ostalih snovi in orodja.

4.12 Organizacijska shema gradbišča

Organizacijska shema gradbišča je pomemben del organizacije gradbišča, saj prikažemo

ureditev bodočega gradbišča. Z dobro ureditvijo gradbišča bo gradnja tekla utečeno, brez

zapletov in zastojev. Ko končamo z dimenzioniranjem gradbiščnih prostorov, inštalacij in

deponij, pričnemo z risanjem sheme organizacije gradbišča. V shemi je prikazan obstoječi

ALU montažni šotor in lega bodočega objekta. S črtkano črto je prikazana gradbiščna

ograja, ki poteka po parcelni meji gradbišča. Prav tako so na severni strani gradbene

parcele označeni vhod na gradbišče, gradbiščna tabla in opozorilna tabla. Shema prikazuje

tudi lego priključka na javno infrastrukturo in lego začasne električne omarice za potrebe

gradbišča. Prikazane so deponije materiala, sanitarni prostori, pisarniški prostori ter

lokacije prve pomoči in gasilnih aparatov.

Imamo dve organizacijski shemi gradbišča. Prva shema organizira gradbišče do postavitve

nadstreška 2 na zahodni strani objekta. S postavitvijo nadstreška prekinemo gradbiščno

prometnico, zato uporabimo novo prometnico, ki uporabi bodoči uvoz na zemljišče. Druga

shema ima dva dovoza na gradbišče, prestavijo se tudi parkirišča za vozila, deponije in

skladišča ostanejo na isti lokaciji.

64

Na našem gradbišču se bodo nahajali naslednji objekti:

1 pisarna dimenzij 6,06 m × 2,44 m,

2 sanitarije dimenzij 1,21 m × 1,11 m,

3 tesarska lopa dimenzij 4,00 m × 4,00 m,

4 ALU šotor dimenzij 10,00 m × 20,00 m,

5 deponija zemljine dimenzij 5,00 m × 5,00 m,

6 deponija peska dimenzij 4,5 m × 3,00 m,

7 deponija armaturnih palic dimenzij 6,50 m × 4,50 m,

8 deponija armaturnih mrež dimenzij 6,50 m × 2,50 m,

9 deponija ostale armature dimenzij 6,50 m × 1,00 m,

10 deponija opaža dimenzij 6,50 m × 4,50 m,

11 deponija odpadkov dimenzij 4,00m × 4,00 m,

12 elektro omarica,

13 vodovodni priključek,

14 gradbiščna tabla,

14 opozorilna tabla,

16 gradbiščna ograja,

17 avtodvigalo.

65

5 TERMINSKO PLANIRANJE

Operativne plane glede na predmet planiranja delimo na terminske plane in spremljajoče

plane. V gradbeništvu so najpomembnejši terminski plani, saj so vodilo za izdelavo

spremljajočih planov materiala, delavcev, mehanizacije, finančnih sredstev ter osnova za

časovno kontrolo in pravočasnost izvajanja del. So tudi osnova za organizacijo ter vodenje

same gradnje.

V našem diplomskem delu bomo uporabili gantogramsko tehniko terminskega planiranja,

ki je najbolj razširjena oblika grafičnega prikazovanja terminskih planov. Koordinatni

sistem uporabimo tako, da nam horizontalna os predstavlja čas, vertikalna os pa

aktivnosti. Aktivnosti oz. dela razdelimo glede na lokacijo del in konstrukcijske elemente

(pripravljalna dela, temelji, hala, nadstreški, zunanja dela), nato pa razdelimo ali združimo

aktivnosti po vrsti dela oz. delovnih operacij (opaževanje, vgrajevanje armature,

vgrajevanje betona …). Tako dobi terminski plan značilno diagonalno obliko. Iz

terminskega plana bo razvidno časovno zaporedje aktivnosti, čas trajanja posameznih

aktivnosti in prekrivanje aktivnosti. Gantogram bomo izdelali s pomočjo mrežnih tehnik

terminskega planiranja, tako da bodo prikazane časovne rezerve aktivnosti ter kritična pot

gradnje.

5.1 Tehnično poročilo k terminskemu planiranju

V tehničnem poročilu bomo opisali, kako si sledijo aktivnosti, povezave med njimi, čas

trajanja, medsebojno prekrivanje ter medsebojno odvisnost aktivnosti. Terminski plan

smo v grobem razčlenili na lokacijo in vrsto del. Plan se prične s pripravljalnimi deli, nato

jim sledijo zemeljska dela, kanalizacija, vodovod, temelji, drenaža, hala, dela v notranjosti

hale, inštalacije, dela, povezana z nadstreškoma, zunanja dela ter ostala dela.

66

5.1.1 Pripravljalna dela

Pripravljalna dela za gradnjo objekta skupno trajajo 4 dni in se pričnejo s postavitvijo

gradbiščnih tabel, znakov in ograje, kar traja 2 dni. Temu sledi postavitev gradbiščnih

objektov, kot so: pisarniški kontejner, tesarska lopa in sanitarije. Ko zaključimo s

postavitvijo začasnih objektov sledi zakoličba objekta, kar traja 1 dan.

5.1.2 Zemeljska dela, kanalizacija in vodovod

Po zakoličbi objekta sledijo zemeljska dela, ki skupno trajajo 14 dni. Za ta dela izberemo

srednje težki rovokopač in tovornjak z nosilnostjo 7,5 t za odvoz izkopanega materiala.

Pričnemo z izkopom peščenega materiala, ki ga deponiramo na gradbišču, kasneje ga

uporabimo za zasip med temelji. Sledi izkop gradbene jame, kar traja 5 dni, izkopani

material odpeljemo na stalno deponijo. Nato izkopljemo jarke za točkovne in pasovne

temelje, kar traja 1 dan. Po končanih izkopih planiramo in utrdimo jarke z valjanjem.

Sočasno s planiranjem in utrjevanjem jarkov pričnemo z deli na kanalizaciji in vodovodu.

Pri kanalizacijskih delih pričnemo z montažo gladkih PVC cevi, sledi izdelava in montaža

kanalizacijskega jaška. Obe aktivnosti trajata 1 dan in se morata končati 3 dni pred

koncem izdelave tamponskega nasutja. Po tej aktivnosti pričnemo z izdelavo

tamponskega nasutja, kar bo trajalo 6 dni.

S kanalizacijskimi deli se pričnejo tudi vodovodna dela, in sicer z dvodnevnim izkopom,

planiranjem in utrjevanjem jarkov. Sledi izdelava peščene posteljice in vgradnja PVC cevi,

kar traja 1 dan. 1 dan traja tudi zasip cevi z izkopanim materialom. Vodovodna dela

zaključimo z izdelavo in montažo vodomernega jaška, kar traja 1 dan in se mora končati 3

dni pred zaključkom izdelave tamponskega nasutja.

5.1.3 Temelji

Po končanih zemeljskih delih pričnemo s tesarskimi in betonskimi deli na temeljih, ki bodo

skupaj trajala 34 dni. Dela se pričnejo z vgrajevanjem podložnega betona na tamponsko

nasutje pod temelji, sledi opaževanje točkovnih temeljev. Po enodnevnem opaževanju

67

točkovnih temeljev sočasno sledita dve aktivnosti: opaževanje pasovnih temeljev in

vgrajevanje armature za točkovne temelje.

Opaževanje pasovnih temeljev traja 2 dni, temu sledi opaževanje povezovalnih gred in

vgrajevanje armature pasovnih temeljev. Vgrajevanju armature v točkovne temelje sledi

vgrajevanje armature v pasovne temelje. Opaževanje povezovalnih gred poteka sočasno z

enodnevnim zamikom z vgrajevanjem armature v povezovalne grede. Obe aktivnosti se

končata do vgradnje betona v temelje in povezovalne grede. Vgradnja betona traja 1 dan

in se sočasno vgrajuje v točkovne temelje, pasovne temelje, povezovalne grede in

nadstrešek jug. Temu sledi 10-dnevni tehnološki zamik negovanja betona, ostala dela na

gradbišču se ustavijo.

Po negovanju betona sočasno sledita nasutje gramoza med temelji in opaževanje venca.

Opaževanje venca traja 2 dni, temu sledi vgradnja armature v venec, ki se mora zaključiti

do vgrajevanja betona. Nasutju gramoza med temelji sledi izravnava gramoza, da

pripravimo površino za polaganje toplotne izolacije pod AB ploščo. Vse aktivnosti trajajo 1

dan. Polaganju toplotne izolacije sledi vgrajevanje armature v AB ploščo.

Po končani vgradnji armature se pričnejo dela vgradnje betona v ploščo in venec. Dela se

izvajajo sočasno, prav tako je potrebno sočasno z vgradnjo betona v ploščo obdelati

površino plošče s kvarčnim posipom. Vsa dela trajajo 1 dan. Temu sledi tehnološka

prekinitev negovanja betona, kar traja 10 dni.

5.1.4 Drenaža

Po negovanju betona se pričnejo dela, povezana z drenažo, ki trajajo 11 dni, in dela s

postavitvijo in montažo hale, ki bodo skupaj trajala 22 dni. Dela, povezana z drenažo, se

pričnejo s tridnevno izdelavo betonske mulde. Temu sledi izdelava vertikalne

hidroizolacije z lepljenjem bitumenskih trakov, kar traja 5 dni. Nadaljujemo z vgradnjo

PVC drenažnih cevi in zasipom jarkov z gramozom. Zasip jarkov traja 1 dan in je povezan z

montažo podkonstrukcije in fasadnih panelov, da zagotovimo varnost oz. preprečimo

nevarnost padca v jarek.

68

5.1.5 Hala

Dela s postavitvijo hale se pričnejo s sočasnima aktivnostma, to je z montažo jeklenih

profilov ter izdelavo podzidka (cokla) fasade. Podzidek (cokel) fasade izvedemo v enem

dnevu, montažo jeklenih profilov nosilne konstrukcije pa v 5 dneh. Obe aktivnosti

moramo končati do montaže podkonstrukcije in fasadnih panelov.

Po zaključku zasipa jarkov z gramozom, montaže jeklenih profilov in izdelave podzidka

(cokla) fasade pričnemo z montažo podkonstrukcije in fasadnih panelov, kar traja 5 dni.

Sledi izdelava strehe hale, ki traja 3 dni. Aktivnost zajema montažo fisher pločevine,

toplotne izolacije in PVC folije. Objekt zapremo pred zunanjimi vplivi z vgradnjo oken in

zunanjih vrat.

5.1.6 Notranjost hale

Po vgradnji oken in zunanjih vrat pričnemo z deli v notranjosti objekta, ki trajajo 18 dni.

Pričnemo z izdelavo dilatacij AB plošče, nadaljujemo z montažo suhomontažne stropne

obloge in pregradnih sten, aktivnost traja 5 dni. 2 dni pred zaključkom montaže stropov in

pregradnih sten pričnemo s kitanjem, brušenjem in opleskom mavčno kartonskih stropov

in sten, kar traja 13 dni. Po montaži stropov in pregradnih sten pričnemo sočasno še s

štirimi aktivnostmi, to so obdelava tal z videzom poliranega betona, polaganje ploščic,

strojne in elektroinštalacije. Poliranje betona traja 2 dni, polaganje talnih in stenskih

ploščic traja 3 dni, aktivnosti morajo biti končane do konca kitanja, brušenja in opleska

stropov in sten. Inštalacijska dela trajajo vsaka po 10 dni in morajo biti končana do

montaže nadstreška. Po zaključku kitanja, brušenja ter opleska stropov in sten nastopi

polaganje tekstilne obloge, kar traja 1 dan. S tem zaključimo dela v notranjosti glavnega

objekta.

Ko monterji končajo z izdelavo stehe, pričnejo z odstranitvijo obstoječe in postavitvijo

nove žičnate ograje. Aktivnost traja 6 dni in se mora zaključiti do montaže nadstreška, saj

nova ograja predvideva dodaten dovoz na zemljišče. Nov dovoz bomo potrebovali, saj z

montažo nadstreška na severu prekinemo obstoječo gradbiščno prometnico - faza 2.

69

5.1.7 Nadstreška

S postavitvijo nadstreška shema organizacija gradbišča preide v 2. fazo, pojavi se dodaten

vhod na gradbišče. Delo, povezano z dvema nadstreškoma, bo trajalo skupaj 14 dni.

Pričnemo z dvodnevno montažo nadstreška, kjer postavimo nosilno konstrukcijo iz

jeklenih profilov. Sledi montaža lesene podkonstrukcije nadstreška, ki bo vidna z notranje

strani, aktivnost traja 10 dni. Na leseno podkonstrukcijo montiramo ALU fasadno

pločevino po sistemu dvojnega zgiba, kar traja 2 dni. Sledi izdelava strehe nadstreška, ki

traja 1 dan in s tem zaključimo dela na nadstreških.

5.1.8 Zunanja dela

Sledijo zunanja dela okrog objekta, pričnejo se z odstranitvijo gradbiščnih objektov in

deponij, kar traja 2 dni. Po končani aktivnosti pričnemo s humusiranjem zelenic. Potrebno

zemljino pripeljemo na gradbišče, saj na zemljišču ni bilo humusa ki bi ga lahko uporabili.

Sledi tridnevno asfaltiranje, ki zajema polaganje robnikov, pripravo podlage, polaganje

asfaltne površine in risanje parkirnih prostorov. Nato pričnemo s pospravljanjem in

čiščenjem okolice objekta oz. gradbišča, kar traja 2 dni.

5.1.9 Ostala dela

Za konec imamo še ostala dela, kot je tehnični pregled, ki traja 1 dan. Po tehničnem

pregledu sledi dvodnevna morebitna odprava napak, ki so bile ugotovljene pri tehničnem

pregledu, in pridobitev uporabnega dovoljenja. Projekt zaključimo s primopredajo objekta

investitorju.

5.2 Mrežni diagram

Glavna prednost mrežne tehnike terminskega planiranja je, da lahko ugotovimo

aktivnosti, od katerih je odvisen rok končanja projekta. Takšne aktivnosti imenujemo

kritične aktivnosti, povezavo zaporednih aktivnosti pa kritična pot. Mrežna tehnika

terminskega planiranja je sestavljena iz štirih faz:

70

analiza strukture,

analiza časa,

optimizacija,

terminiranje.

5.2.1 Analiza strukture

V tej fazi določimo aktivnosti glede na tehnološke procese in projektno dokumentacijo.

Aktivnosti določimo tako, da postavke iz popisa del združimo na podlagi podobnih

delovnih procesov. V spodnji tabeli smo postavke združili v aktivnosti.

Tabela 10: Seznam aktivnosti

Zaporedna št. Aktivnost

Pripravljalna dela

1 Postavitev gradbiščnih tabel in ograje

2 Postavitev gradbiščnih objektov

3 Zakoličba objekta

Zemeljska dela

4 Izkop peščenega materiala

5 Izkop gradbene jame

6 Izkop pasovnih in točkovnih temeljev

7 Planiranje in utrjevanje jarkov

8 Izdelava tamponskega nasutja

Kanalizacija

9 Montaža gladkih PVC cevi

10 Izdelava in montaža kanalizacijskega jaška

Vodovod

11 Izkop, planiranje in utrjevanje jarkov

12 Vgradnja peščene posteljice in PVC cevi

13 Zasip cevi

14 Izdelava in montaža vodovodnega jaška

Temelji

71

15 Vgrajevanje betona - podložni beton

16 Opaževanje - točkovni temelji

17 Opaževanje - pasovni temelji

18 Opaževanje - povezovalne grede

19 Vgrajevanje armature - točkovni temelji

20 Vgrajevanje armature - pasovni temelji

21 Vgrajevanje armature - povezovalne grede

22 Vgrajevanje betona - točkovni temelji

23 Vgrajevanje betona - pasovni temelji

24 Vgrajevanje betona - povezovalne grede

25 Vgrajevanje betona - nadstrešek jug

26 Negovanje betona

27 Nasutje gramoza med temelji

28 Izravnava tal pod AB ploščo

29 Polaganje toplotne izolacije pod AB ploščo

30 Vgrajevanje armature - AB plošča

31 Opaževanje - venec

32 Vgrajevanje armature - venec

33 Vgrajevanje betona - AB plošča

34 Vgrajevanje betona - venec

35 Obdelava tal s kvarčnim posipom

36 Negovanje betona

Drenaža

37 Vgrajevanje betona - mulda

38 Izdelava vertikalne hidroizolacije

39 Vgrajevanje PVC cevi

40 Zasip jarkov z gramozom

Hala

41 Montaža jeklenih profilov

42 Izdelava cokla fasade

72

43 Montaža podkonstrukcije in fasadnih panelov

44 Izdelava strehe hale

45 Vgradnja oken in zunanjih vrat

Hala - notranjost

46 Izdelava dilatacij AB plošče

47 Montaža suhomontažne stropne obloge in pregradnih sten

48 Kitanje, brušenje in oplesk mavčno kartonskih stropov in sten

49 Obdelava tal z videzom poliranega betona

50 Polaganje ploščic

51 Polaganje tekstilne obloge

Inštalacije

52 Strojne inštalacije

53 Elektroinštalacije

Nadstreška

54 Montaža nadstreška

55 Montaža lesene podkonstrukcije nadstreška

56 Montaža ALU fasadne pločevine

57 Izdelava strehe nadstreška

Zunanja dela

58 Odstranitev obstoječe in postavitev nove žičnate ograje

59 Odstranitev gradbiščnih objektov in deponij

60 Humusiranje zelenic

61 Asfaltiranje

62 Pospravljanje in čiščenje okolice

Ostalo

63 Tehnični pregled

64 Odprava morebitnih napak in pridobitev uporabnega dovoljenja

65 Primopredaja objekta

73

5.2.2 Analiza časa

V drugi fazi določimo čas trajanja posameznih aktivnosti in celotnega projekta. Čas

trajanja za večino aktivnosti smo določili na deterministični način, na podlagi norm OZS69

in GNG70 norm. Normativi za standardizirani delovni postopek podajajo strukturo

delavcev, porabo časa, porabo materiala, porabo energije in goriv. Nas je za izračun časa

trajanja zanimala le struktura delavcev in potreben čas za izvedbo delovnega procesa. Za

aktivnosti, za katere ni na razpolago normativov, pa smo določili izkustveno. Čas trajanja

izračunamo po enačbi:

tŠd

QNuT

kjer so:

T – čas trajanja aktivnosti [dan],

Nu – norma ure za enoto mere,

Q – količina aktivnosti oz. izvedenih del [m3, m2, m1, kos],

Šd – število delavcev,

t – dnevni delovni čas [h].

Spodnja tabela prikazuje čas trajanja posamezni aktivnosti.

Tabela 11: Čas trajanja aktivnosti

Zaporedna št. Aktivnost Čas trajanja [dan]

Pripravljalna dela

1 Postavitev gradbiščnih tabel in ograje 2

2 Postavitev gradbiščnih objektov 1

3 Zakoličba objekta 1

Zemeljska dela

4 Izkop peščenega materiala 1

5 Izkop gradbene jame 5

6 Izkop pasovnih in točkovnih temeljev 1

69 Normativi, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev, Ljubljana, 2005. 70 GNG norme Giposs, Tretja izdaja, Ljubljana, 1979.

74

7 Planiranje in utrjevanje jarkov 1

8 Izdelava tamponskega nasutja 6

Kanalizacija

9 Montaža gladkih PVC cevi 1

10 Izdelava in montaža kanalizacijskega jaška 1

Vodovod

11 Izkop, planiranje in utrjevanje jarkov 2

12 Vgradnja peščene posteljice in PVC cevi 1

13 Zasip cevi 1

14 Izdelava in montaža vodovodnega jaška 1

Temelji

15 Vgrajevanje betona - podložni beton 2

16 Opaževanje - točkovni temelji 1

17 Opaževanje - pasovni temelji 2

18 Opaževanje - povezovalne grede 2

19 Vgrajevanje armature - točkovni temelji 1

20 Vgrajevanje armature - pasovni temelji 1

21 Vgrajevanje armature - povezovalne grede 1

22 Vgrajevanje betona - točkovni temelji 1

23 Vgrajevanje betona - pasovni temelji 1

24 Vgrajevanje betona - povezovalne grede 1

25 Vgrajevanje betona - nadstrešek jug 1

26 Negovanje betona 10

27 Nasutje gramoza med temelji 1

28 Izravnava tal pod AB ploščo 1

29 Polaganje toplotne izolacije pod AB ploščo 1

30 Vgrajevanje armature - AB plošča 2

31 Opaževanje - venec 2

32 Vgrajevanje armature - venec 1

33 Vgrajevanje betona - AB plošča 1

75

34 Vgrajevanje betona - venec 1

35 Obdelava tal s kvarčnim posipom 1

36 Negovanje betona 10

Drenaža

37 Vgrajevanje betona - mulda 3

38 Izdelava vertikalne hidroizolacije 5

39 Vgrajevanje PVC cevi 2

40 Zasip jarkov z gramozom 1

Hala

41 Montaža jeklenih profilov 5

42 Izdelava cokla fasade 1

43 Montaža podkonstrukcije in fasadnih panelov 5

44 Izdelava strehe hale 3

45 Vgradnja oken in zunanjih vrat 3

Hala - notranjost

46 Izdelava dilatacij AB plošče 1


5


13

49 Obdelava tal z videzom poliranega betona 2

50 Polaganje ploščic 3

51 Polaganje tekstilne obloge 1

Inštalacije

52 Strojne inštalacije 10

53 Elektroinštalacije 10

Nadstreška

54 Montaža nadstreška 2

55 Montaža lesene podkonstrukcije nadstreška 10

56 Montaža ALU fasadne pločevine 1

76

57 Izdelava strehe nadstreška 1

Zunanja dela


6

59 Odstranitev gradbiščnih objektov in deponij 2

60 Humusiranje zelenic 3

61 Asfaltiranje 3

62 Pospravljanje in čiščenje okolice 2

Ostalo

63 Tehnični pregled 1


2

65 Primopredaja objekta 1

5.2.3 Vrstni red aktivnosti in povezave

Določitev vrstnega reda aktivnosti je najtežji del izdelave terminskega plana, saj imamo

pogodbeno določen rok gradnje. S poznavanjem tehnoloških procesov in planersko

prakso določimo vzporedno izvajanje aktivnosti, saj s tem dosežemo zastavljeni rok

gradnje ter optimiziramo stroške neposrednih (material, amortizacija, energija) in

posrednih stroškov (režija gradbišča). Pozorni moramo biti na zveznost zaposlitve

delavcev in strojev, da ne prihaja do skokovite potrebe po številu delavcev in strojev.

Aktivnosti si morajo slediti v logičnem zaporedju, paziti je potrebno na tehnološke

prekinitve, saj procesi zahtevajo določen čas pred začetkom naslednje aktivnosti. Primer:

beton potrebuje določen čas za negovanje in doseganje trdnosti, zato ne moremo po

betoniranju plošče takoj začeti s postavljanjem jeklenih profilov montažne hale.

Aktivnosti med seboj povežemo z naslednjimi povezavami:71

konec - začetek (Finish – Start, FS),

konec – konec (Finish – Finish, FF),

71 Pšunder M., Operativno planiranje, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

77

začetek – začetek (Start – Start, SS),

začetek – konec (Start – Finish, SF).

Spodnja tabela prikazuje vrstni red in povezave med aktivnostmi.

Tabela 12: Povezave med aktivnostmi

Št. Aktivnost

Predhodna aktivnost Naslednja aktivnost

Št. aktivnosti

Tip povezav

e Zamik

Št. aktivnosti

Tip povezave

Zamik

Pripravljalna dela

1 Postavitev gradbiščnih tabel in ograje

/ / / 2 FS /

2 Postavitev gradbiščnih objektov

1 FS / 3 FS /

3 Zakoličba objekta 2 FS / 4 FS /

Zemeljska dela

4 Izkop peščenega materiala 3 FS / 5

5 Izkop gradbene jame 4 FS / 6

6 Izkop pasovnih in točkovnih temeljev

5 FS /

7

9

11

FS

FS

FS

/

/

/

7 Planiranje in utrjevanje jarkov

6 FS / 8 FS /

8 Izdelava tamponskega nasutja

7

10

14

FS

FF

FF

/

-3

-3

15 FS /

Kanalizacija

9 Montaža gladkih PVC cevi 6 FS / 10 FS /

10 Izdelava in montaža kanalizacijskega jaška

9 FS / 8 FF -3

Vodovod

11 Izkop, planiranje in utrjevanje jarkov

6 FS / 12 FS /

12 Vgradnja peščene posteljice 11 FS / 13 FS /

78

in PVC cevi

13 Zasip cevi 12 FS / 14 FS /

14 Izdelava in montaža vodovodnega jaška

13 FS / 8 FF -3

Temelji

15 Vgrajevanje betona - podložni beton

8 FS / 16 FS /

16 Opaževanje - točkovni temelji

15 FS / 17

19

FS

FS

/

/

17 Opaževanje - pasovni temelji 16 FS / 18

20

FS

SS

/

+1

18 Opaževanje - povezovalne grede

17 FS / 21

22

SS

FS

+1

/

19 Vgrajevanje armature - točkovni temelji

16 FS / 20 FS /

20 Vgrajevanje armature - pasovni temelji

17

19

SS

FS

+1

/ 21 FS /

21 Vgrajevanje armature - povezovalne grede

18

20

SS

FS

+1

/ 22 FS /

22 Vgrajevanje betona - točkovni temelji

18

21

FS

FS

/

/

23

26

SS

FS

/

/

23 Vgrajevanje betona - pasovni temelji

22 SS / 24

26

SS

FS

/

/

24 Vgrajevanje betona - povezovalne grede

23 SS / 25

26

SS

FS

/

/

25 Vgrajevanje betona - nadstrešek jug

24 SS / 26 FS /

26 Negovanje betona

22

23

24

25

FS

FS

FS

FS

/

/

/

/

27

31

FS

FS

/

/

27 Nasutje gramoza med temelji

26 FS / 28 FS /

79

28 Izravnava tal pod AB ploščo 27 FS / 29 FS /

29 Polaganje toplotne izolacije pod AB ploščo

28 FS / 30 FS /

30 Vgrajevanje armature - AB plošča

29 FS / 33 FS /

31 Opaževanje - venec 26 FS / 32 FS /

32 Vgrajevanje armature - venec

31 FS / 34 FS /

33 Vgrajevanje betona - AB plošča

30 FS /

34

35

36

SS

SS

FS

/

/

/

34 Vgrajevanje betona - venec 32

33

FS

SS

/

/ 36 FS /

35 Obdelava tal s kvarčnim posipom

33 SS / 36 FS /

36 Negovanje betona

33

34

35

FS

FS

FS

/

/

/

37

41

42

FS

FS

FS

/

/

/

Drenaža

37 Vgrajevanje betona - mulda 36 FS / 38 FS /

38 Izdelava vertikalne hidroizolacije

37 FS / 39 FS /

39 Vgrajevanje PVC cevi 38 FS / 40 FS /

40 Zasip jarkov z gramozom 39 FS / 43 FS /

Hala

41 Montaža jeklenih profilov 36 FS / 43 FS /

42 Izdelava cokla fasade 36 FS / 43 FS /

43 Montaža podkonstrukcije in fasadnih panelov

40

41

42

FS

FS

FS

/

/

/

44 FS /

44 Izdelava strehe hale 43 FS / 45

58

FS

FS

/

/

45 Vgradnja oken in zunanjih 44 FS / 46 FS /

80

vrat

Hala - notranjost

46 Izdelava dilatacij AB plošče 45 FS / 47 FS /


46 FS /

48

49

50

52

53

FS

FS

FS

FS

FS

-2

/

/

/

/


47

49

50

FS

FF

FF

-2

/

/

51 FS /

49 Obdelava tal z videzom poliranega betona

47 FS / 48 FF /

50 Polaganje ploščic 47 FS / 48 FF /

51 Polaganje tekstilne obloge 48 FS / 54 FS /

Inštalacije

52 Strojne inštalacije 47 FS / 54 FS /

53 Elektroinštalacije 47 FS / 54 FS /

Nadstreška

54 Montaža nadstreška

51

52

53

58

FS

FS

FS

FS

/

/

/

/

55 FS /

55 Montaža lesene podkonstrukcije nadstreška

54 FS / 56 FS /

56 Montaža ALU fasadne pločevine

55 FS / 57 FS /

57 Izdelava strehe nadstreška 56 FS / 59 FS /

Zunanja dela


44 FS / 54 FS /

59 Odstranitev gradbiščnih 57 FS / 60 FS /

81

objektov in deponij

60 Humusiranje zelenic 59 FS / 61 FS /

61 Asfaltiranje 60 FS / 62 FS /

62 Pospravljanje in čiščenje okolice

61 FS / 63 FS /

Ostalo

63 Tehnični pregled 62 FS / 64 FS /


63 FS / 65 FS /

65 Primopredaja objekta 64 FS / / / /

5.2.4 Terminiranje

V četrti fazi terminiranja izrišemo terminski plan v obliki modificiranega gantograma. Z

izrisom lahko začnemo, ko imamo izdelano analizo časa. Rezultati mrežnega diagrama so

nepregledni in nepraktični za izvedbo, vodenje in kontrolo izvajanja del na gradbišču. Za

potrebo terminiranja mrežnega diagrama uporabimo modificiran gantogram. Aktivnosti

so prikazane v obliki ozkih pravokotnikov na vertikalni osi, na horizontalni osi pa

prikažemo čas trajanja projekta v dnevih. Aktivnosti so med seboj povezane s puščicami,

rdeča barva nam prikazuje kritično pot, modra barva pa nekritično. Terminski plan bomo

izdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Project 201372.

5.3 Gantogram

Modificirani gantogram je najstarejša in najbolj uporabljena tehnika za izdelavo

terminskih planov. Gantogramska tehnika je dobila ime po svojem utemeljitelju Henryu I.

Granttu. Na horizontalni osi prikažemo čas, na vertikalni pa aktivnost. Gantogram nam

lepo prikazuje, kako si aktivnosti časovno sledijo ena za drugo, kako se prekrivajo ali

potekajo sočasno. Prikaz terminskega plana je enostaven, razumljiv in pripraven za

kontrolo. Kritične aktivnosti določajo čas trajanja projekta, saj podaljšanje ene kritične

72 Microsoft Project 2013, Računalniški program za projektno (časovno) vodenje projekta, 2012.

82

aktivnosti pomeni podaljšanje celotnega projekta. Nekritične aktivnosti pa v nasprotju s

kritičnimi lahko zamujajo, saj imajo določeno časovno rezervo. Paziti je potrebno le, da ne

prekoračimo te časovne rezerve, ker s tem dobimo novo kritično pot

Gantogram, ki smo ga izdelali, vsebuje 65 aktivnosti in traja skupno 119 dni. Imamo 54

kritičnih aktivnosti, ki so obarvane rdeče, in 11 nekritičnih aktivnosti modre barve.

Gradnja se bo pričela 2.2.2015 s pripravljalnimi deli gradbišča, konec gradnje je predviden

20.7.2015 s primopredajo zgrajenega objekta naročniku oz. investitorju. Z gradnjo

pričnemo v mesecu februarju oz. pozimi, zato lahko pričakujemo manjše zastoje zaradi

snega in zmrzali. Prav tako lahko pričakujemo zamude pri montaži jeklene konstrukcije in

fasadnih panelov, saj je v tistem obdobju statistično gledano najvišja povprečna hitrost

vetra.

83

6 ZAKLJUČEK

Zelo pomembno je, da pred gradnjo pripravimo dober projekt organizacije gradbišča, saj

bo tako gradnja potekala brez večjih nepričakovanih zapletov in zastojev, še bolj

pomembno pa, da bo gradnja potekala kakovostno, tekoče, varno in bo končana v roku. Z

dobro organizacijo najbolj optimalno izkoristimo razpoložljivo delovno silo in

mehanizacijo, za kar je potrebnega veliko teoretičnega znanja in še več praktičnih

izkušenj.

Gradnja objekta je potekala v občini Šentjur, natančneje na parceli številki 641/2, k.o.

Šentjur pri Celju. Pritlično zasnovan objekt je razdeljen na servisno-prodajno halo in dva

nadstreška. Nosilna konstrukcija objekta je sestavljena iz HEA jeklenih profilov in

termoizolacijskih panelov ter zaključena z ravno streho.

Za izdelavo organizacije gradbišča je bilo potrebno preučiti projektno dokumentacijo,

spletne vire ter dejanske razmere na gradbišču. Proučili smo različno dokumentacijo o

lokaciji, gradbeno dovoljenje in gradbeno pogodbo. Raziskali smo razpoložljiva delovna

sredstva in kadrovske možnosti izvajalca del ter možnost najema manjkajočih. Proučili

smo tudi organizacijske možnosti na lokaciji gradbišča, kot so geomehanske,

meteorološke, hidrološke ter prometne razmere.

Pred izrisom organizacijske sheme je bilo potrebno dimenzioniranje začasnih prostorov,

deponij in inštalacij. V tem delu diplomskega dela smo opisali gradbišče, lego in vsebino

gradbiščne ter opozorilne table. Prikazani so viri, od kod poteka dobava vgrajenega

materiala, in potrebna delovna sila za izvedbo del. Predstavljena sta notranji in zunanji

transport materiala ter popis pripravljalnih in zaključnih del.

Diplomsko delo zajema tudi terminski plan, ki ga predstavimo v obliki mrežnega diagrama

in modificiranega gantograma. Za gantogram smo napisali tehnično poročilo, kjer smo

84

predstavili potek, odvisnost in trajanje aktivnosti. Da pa smo lahko izdelali terminski plan,

je bilo potrebno izbrati aktivnosti, jim določiti čas trajanja in nato določili vrstni red.

Med izdelavo diplomskega dela sem spoznal kompleksnost in pomembnost izdelave

organizacije gradbišča. Kljub temu da nam vzame proučitev dokumentacije in pogojev

veliko časa, lahko le z dobro pripravo gradnja poteka kvalitetno, v dogovorjenem roku ter

dogovorjenih stroških projekta. Z dobro pripravo na gradnjo nimamo kasnejših težav pri

izvedbi projekta v obliki vprašanj, kot so: kdo, kam, kako …

Ugotavljam, da izvajalci ne izkoriščajo v celoti potenciala terminskih planov za spremljanje

časovnega napredka gradnje v praksi. Menim, da bi bilo potrebno opravljati analizo

terminskega plana dnevno, tedensko ali po fazah gradnje. Z rednim ažuriranjem

terminskega plana lažje reagiramo na morebitne zaplete pri gradnji, zahteve s strani

naročnika, zamude zaradi dobaviteljev ali podizvajalcev ter na vremenske vplive. Z rednim

ažuriranjem dobimo orodje za kontrolo celotnega projekta.

85

7 VIRI IN LITERATURA

Agencija Republike Slovenije za okolje - vremenski portal [online], citirano dne

[15.6.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.meteo.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2bhR2cv0WZ0V2bvEGcw9y

dlJWblR3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9SaulGdugXbsx3cs9mdl5WahxXYyNGapZXZ8tHZv1WY

p5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOn0UQQdSf;

Agencija Republike Slovenije za okolje – vremenski portal [online], citirano dne

[30.11.2015], dostopno na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/.

Agencija Republike Slovenije za okolje [online], citirano dne [30.11.2015], dostopno na

spletnem naslovu: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/celje.html.

Agencija RS za okolje, Oddelek območja Savinje, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam,

št. 35506-4154/2014-3, Celje, 2014.

Avtodvigala [online], citirano dne [8.7.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://avtodvigala.com/dvigalo_demag_ac40_city.html.

Clipart [online], citirano dne [2.10.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.clipartkid.com/aerial-work-platforms-ghBeiJ-clipart/.

Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekture, PGD, št. projekta 2014/004-A/PGD,

AB objekt d.o.o., Celje, 2014.

Černe B., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt arhitekure, PZI, št. projekta 2014/004-A/PZI, AB

objekt d.o.o., Celje, 2014.

Dobovišek M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Varnostni načrt, PZI, št. projekta 5/2014, Kova

d.o.o., Celje, 2014.

Elektro Celje d.o.o., Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št 554692, Celje, 2014.

86

Geološki zavod Slovenije – osnovna geološka karta Slovenije [online], citirano dne

[30.11.2015], dostopno na spletnem naslovu: http://kalcedon.geo-

zs.si/website/OGK100/viewer.htm.

Geopedia [online], citirano dne [13.8.2015], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.geopedia.si/#T105_x530483_y119267_s15_b4.

Geopedia [online], citirano dne [14.9.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L63

29_x530295_y118887_s17_b2

GNG norme Giposs, Tretja izdaja, Ljubljana, 1979.

Google zemljevidi [online], citirano dne [16.6.20016], dostopno na spletnem naslovu:

https://www.google.si/maps/@46.2148363,15.3883261,3a,90y,186.98h,69.93t/data=!3m

6!1e1!3m4!1sS6LWq0msIti-fl8O-s1lYw!2e0!7i13312!8i6656!6m1!1e1?hl=sl.

Gradbena pogodba med izvajalcem Mbah d.o.o. in investitorjem Agroteh Vrbek d.o.o., št.

BAH/AGR – 2015.

Hudernik A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Zasnova požarne varnosti, PGD, št. projekta ZPV

612-2014, Požarna varnost, projektiranje in svetovanje, Aleš Hudernik s.p., Celje, 2014.

iObčina [online], citirano dne [16.5.2016], dostopno na spletnem naslovu:

http://gis.iobcina.si/gisapp/default.aspx?a=Sentjur.


http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=sentjur.


http://gis.iobcina.si/gisapp/m/?a=Sentjur#a=Sentjur&zoom=8&lat=118996.88881&lon=5

30329.06185&layers=B000000000TTTT.

Jančič B., idr., Geodetski načrt, št. načrta: NIVO-10/12/2013, Nivo, gradnje in ekologija

d.d., Celje.

Jezernik D., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt električnih inštalacij in el. opreme, PZI, št.

projekta 92/2014-E, Eltiplan d.o.o., Velenje, 2014.

JKP Šentjur d.o.o., Šentjur, Soglasje k projektivnim rešitvam, št 15/14-PP, Šentjur, 2014.

Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Adepo strojne

inštalacije d.o.o. , št. BAH/ADE - 2015.

87

Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Asfalti Kovač d.o.o., št.

BAH/ASF - 2015.

Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Elektro Selič d.o.o. , št.

BAH/ELE - 2015.

Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Janko Orač s.p., št.

BAH/ORA - 2015.

Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Kristalglas d.o.o., št.

BAH/KRI - 2015.

Kooperantska pogodba med naročnikom Mbah d.o.o. in izvajalcem Moškon d.o.o., št.

BAH/MOŠ - 2015.

Microsoft Project 2013, Računalniški program za projektno (časovno) vodenje projekta,

2012.

Normativi betonska in armiranobetonska dela, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija

gradbincev, Ljubljana, 2005.

Normativi za tesarska dela, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev, Ljubljana, 2005

Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija


Normativi za zidarska dela, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev, Ljubljana, 2005.

Normativi za zunanje prevoze in notranje prenose, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija


Normativi, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev, Ljubljana, 2005.

Občina Šentjur, Lokacijska informacija, št. 3501-40/2014-2 (261).

Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013.

Odlok o ravnanju z komunalnimi odpadki v občini Šentjur pri Celju, Uradni list RS, št.

4/1998.

Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur, Uradni list RS, št. 114/2013.

Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS št. 55/2008.

Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov, Uradni list RS, št. 77/2003.

Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 3/2003.

Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/2013.

88

Prostorski portal RS, Javni vpogled v nepremičnine [online], citirano dne [16.9.2015],

dostopno na spletnem naslovu:

http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.9721201462386425#.

Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2009.

Pšunder M., Operativno planiranje, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.

REM [online], citirano dne [17.9.2015], dostopno na spletnem naslovu:

http://www.rem.si/prodajni-program/rem-bivalni-kontejnerji/tip-a-302918/.

Republika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije

za ceste, Sektor upravljanja cest, Celje, Soglasje k projektivnim rešitvam, št. 37167-

579/2014/5 (1503), Celje, 2014.

Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za

okolje, Državna meteorološka služba, Meteorološka postaja Celje.

Rozman M., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, PZI, št.

projekta REM-114/2014, Rem projekt d.o.o., Celje, 2014.

Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

PZI, št. projekta 2014/004-ZU/PZI, AB objekt d.o.o., Celje, 2014.

Strašek A., idr., Hala Agroteh Vrbek, Vodilna mapa, PGD, št. projekta 2014/004-PGD, AB

objekt d.o.o., Celje, 2014.

Šprinzer M. idr., Hala Agroteh Vrbek, Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, PGD, št.

načrta: 9/2014-NGGO, PKG, Šprinzer Marko s.p., Maribor, 2014.

Učinkovita raba energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/2010.

Upravna enota Šentjur pri Celju, Gradbeno dovoljenje št. 351.139/2014-224, Šentjur,

2014.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnem in premičnem gradbišču, Uradni

list RS, št. 83/05.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Informacijski sistem eZK, Sestavljen izpis za parcelo

iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra, čas izpisa 15.6.2016.

Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002.

89

8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 1: Mikrolokacija bodočega gradbišča ............................................................................ 6

Slika 2: Prečni prerez ............................................................................................................. 8

Slika 3: Tloris pritličja ............................................................................................................. 9

Slika 4: Točkovni temelj ....................................................................................................... 10

Slika 5: Prerez konstrukcije strehe ...................................................................................... 12

Slika 6: Fasade...................................................................................................................... 14

Slika 7: Zunanja ureditev ..................................................................................................... 15

Slika 8: Obstoječa in nova elektro omarica ......................................................................... 18

Slika 9: Stanje gradbišča pred gradnjo ................................................................................ 22

Slika 10: Digitalni katastrski načrt ........................................................................................ 24

Slika 11: Geodetski načrt ..................................................................................................... 25

Slika 12: Zazidalna situacija ................................................................................................. 26

Slika 13: Topografska karta .................................................................................................. 33

Slika 14: Osnovna geološka karta ........................................................................................ 35

Slika 15: Povprečne mesečne padavine .............................................................................. 36

Slika 16: Povprečna mesečna hitrost vetra ......................................................................... 36

Slika 17: Poplavno območje ................................................................................................. 37

Slika 18: Prometna povezava sedež podjetja - gradbišče ................................................... 38

Slika 19: Obstoječa infrastruktura ....................................................................................... 43

Slika 20: Opozorilna tabla .................................................................................................... 45

Slika 21: Dvižna ploščad in teleskopska košara ................................................................... 50

Slika 22: Graf nosilnosti avtodvigala .................................................................................... 51

90

Slika 23: Pisarniški prostori.................................................................................................. 53

Slika 24: Shema deponije opaža .......................................................................................... 56

8.2 Seznam tabel

Tabela 1: Osnovni podatki o objektu in lokaciji .................................................................... 4

Tabela 2: Prostori in njihova velikost .................................................................................... 7

Tabela 3: Seznam materiala ................................................................................................ 31

Tabela 4: Gradbiščna tabla .................................................................................................. 44

Tabela 5: Seznam materiala, mehanizacije in opreme ....................................................... 47

Tabela 6: Seznam delavcev ................................................................................................. 48

Tabela 7: Potrebna moč transformatorske postaje gradbišča ............................................ 58

Tabela 8: Potreba količina vode za potrebe gradbišča ....................................................... 59

Tabela 9: Popis pripravljalnih in zaključnih del ................................................................... 60

Tabela 10: Seznam aktivnosti .............................................................................................. 70

Tabela 11: Čas trajanja aktivnosti ....................................................................................... 73

Tabela 12: Povezave med aktivnostmi ................................................................................ 77

91

8.3 Naslov študenta

Darko Debelak

Kristan Vrh 86

3241 Podplat

8.4 Kratek življenjepis

Rojen: 18.11.1991 v Celju

Šolanje: 1998 - 2006 Osnovna šola Šmarje pri Jelšah

2006 - 2010 Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Celje

2010 - 2017 Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo,

Maribor

8.5 Ostale priloge

PRILOGA 1: Shema organizacije gradbišča

PRILOGA 2: Modificirani gantogram

PRILOGA 3: Strukturni mrežni diagram

92

PRILOGA 1: Shema organizacije gradbišča

93

PRILOGA 2: Modificirani gantogram

ID št. Ime opravila Trajanje Začetek1 Projekt 119 dnevi Pon 2.02.152 Pripravljalna dela 4 dnevi Pon 2.02.153 1 Postavitev gradbiščnih tabel in ograje 2 dnevi Pon 2.02.154 2 Postavitev gradbiščnih objektov 1 dan Sre 4.02.155 3 Zakoličba objekta 1 dan Čet 5.02.156 Zemeljska dela 14 dnevi Pet 6.02.157 4 Izkop peščenega materiala 1 dan Pet 6.02.158 5 Izkop gradbene jame 5 dnevi Pon 9.02.159 6 Izkop pasovnih in točkovnih temeljev 1 dan Pon 16.02.1510 7 Planiranje in utrjevanje jarkov 1 dan Tor 17.02.1511 8 Izdelava taponskega nasutja 6 dnevi Sre 18.02.1512 Kanalizacija 2 dnevi Tor 17.02.1513 9 Montaža gladkih PVC cevi 1 dan Tor 17.02.1514 10 Izdelava in montaža kanalizacijskega jaška 1 dan Sre 18.02.1515 Vodovod 5 dnevi Tor 17.02.1516 11 Izkop, planiranje in utrjevanje jarkov 2 dnevi Tor 17.02.1517 12 Vgradnja peščene posteljice in PVC cevi 1 dan Čet 19.02.1518 13 Zasip cevi 1 dan Pet 20.02.1519 14 Izdelava in montaža vodovodnega jaška 1 dan Pon 23.02.1520 Temelji 34 dnevi Čet 26.02.1521 15 Vgrajevanje betona - podložni beton 2 dnevi Čet 26.02.1522 16 Opaževanje - točkovni temelji 1 dan Pon 2.03.1523 17 Opaževanje - pasovni temelji 2 dnevi Tor 3.03.1524 18 Opaževanje - povezovalne grede 2 dnevi Čet 5.03.1525 19 Vgrajevanje armature - točkovni temelji 1 dan Tor 3.03.1526 20 Vgrajevanje armature - pasovni temelji 1 dan Sre 4.03.1527 21 Vgrajevanje armature - povezovalne grede 1 dan Pet 6.03.1528 22 Vgrajevanje betona - točkovni temelji 1 dan Pon 9.03.1529 23 Vgrajevanje betona - pasovni temelji 1 dan Pon 9.03.1530 24 Vgrajevanje betona - povezovalne grede 1 dan Pon 9.03.1531 25 Vgrajevanje betona - nadstrešek jug 1 dan Pon 9.03.1532 26 Negovanje betona 10 dnevi Tor 10.03.1533 27 Nasutje gramoza med temelji 1 dan Tor 24.03.1534 28 Izravnava tal pod AB ploščo 1 dan Sre 25.03.1535 29 Polaganje toplotne izolacije pod AB ploščo 1 dan Čet 26.03.1536 30 Vgrajevanje armature - AB plošča 2 dnevi Pet 27.03.1537 31 Opaževanje - venec 2 dnevi Tor 24.03.1538 32 Vgrajevanje armature - venec 1 dan Čet 26.03.1539 33 Vgrajevanje betona - AB plošča 1 dan Tor 31.03.1540 34 Vgrajevanje betona - venec 1 dan Tor 31.03.1541 35 Obdelava tal s kvarčnim posipom 1 dan Tor 31.03.1542 36 Negovanje betona 10 dnevi Sre 1.04.1543 Drenaža 11 dnevi Sre 15.04.1544 37 Vgrajevanje betona - mulda 3 dnevi Sre 15.04.1545 38 Izdelava vertikalne hidroizolacije 5 dnevi Pon 20.04.1546 39 Vgrajevanje PVC cevi 2 dnevi Pon 27.04.1547 40 Zasip jarkov z gramozom 1 dan Sre 29.04.1548 Hala 22 dnevi Sre 15.04.1549 41 Montaža jeklenih profilov 5 dnevi Sre 15.04.1550 42 Izdelava cokla fasade 1 dan Sre 15.04.1551 43 Montaža podkonstrukcije in fasadnih panelov 5 dnevi Čet 30.04.1552 44 Izdelava strehe hale 3 dnevi Čet 7.05.1553 45 Vgradnja oken in zunanjih vrat 3 dnevi Tor 12.05.1554 Hala - notranjost 18 dnevi Pet 15.05.1555 46 Izdelava dilatacij AB plošče 1 dan Pet 15.05.1556 47 Montaža suhomontažne stropne obloge in pregradnih sten 5 dnevi Pon 18.05.1557 48 Kitanje, brušenje in oplesk mavčnokartonskih stropov in sten 13 dnevi Čet 21.05.1558 49 Obdelava tal z videzom poliranega betona 2 dnevi Pon 25.05.1559 50 Polaganje ploščic 3 dnevi Pon 25.05.1560 51 Polaganje tekstilne obloge 1 dan Tor 9.06.1561 Inštalacije 10 dnevi Pon 25.05.1562 52 Strojne inštalacije 10 dnevi Pon 25.05.1563 53 Elektro inštalacije 10 dnevi Pon 25.05.1564 Nadstreška 14 dnevi Sre 10.06.1565 54 Montaža nadstreška 2 dnevi Sre 10.06.1566 55 Montaža lesene podkonstrukcije nadstreška 10 dnevi Pet 12.06.1567 56 Montaža ALU fasadne pločevine 1 dan Pet 26.06.1568 57 Izdelava strehe nadstreška 1 dan Pon 29.06.1569 Zunanja dela 45 dnevi Tor 12.05.1570 58 Odstranitev obstoječe in postavitev nove žičnate ograje 6 dnevi Tor 12.05.1571 59 Odstranitev gradbiščnih objektov in deponij 2 dnevi Tor 30.06.1572 60 Humosiranje zelenic 3 dnevi Čet 2.07.1573 61 Asfaltiranje 3 dnevi Tor 7.07.1574 62 Pospravljanje in čiščenje okolice 2 dnevi Pet 10.07.1575 Ostalo 4 dnevi Tor 14.07.1576 63 Tehnični pregled 1 dan Tor 14.07.1577 64 Odprava morebitnih napak in pridobitev uporabnega dovoljenja 2 dnevi Sre 15.07.1578 65 Primopredaja objekta 1 dan Pet 17.07.15

ProjektProjektPripravljalna dela

2.02 3.024.02 4.02

5.02 5.02Zemeljska dela

6.02 6.029.02 13.02

16.02 16.0217.02 17.02

18.02 25.02Kanalizacija

17.02 17.0218.02 18.02

Vodovod17.02 18.02

19.02 19.0220.02 20.02

23.02 23.02Temelji

26.02 27.022.03 2.03

3.03 4.035.03 6.03

3.03 3.034.03 4.03

6.03 6.039.03 9.039.03 9.039.03 9.039.03 9.0310.03 23.03

24.03 24.0325.03 25.03

26.03 26.0327.03 30.03

24.03 25.0326.03 26.03

31.03 31.0331.03 31.0331.03 31.03

1.04 14.04Drenaža

15.04 17.0420.04 24.04

27.04 28.0429.04 29.04

Hala15.04 21.0415.04 15.04

30.04 6.057.05 11.05

12.05 14.05Hala - notranjost

15.05 15.0518.05 22.05

21.05 8.0625.05 26.0525.05 27.05

9.06 9.06Inštalacije

25.05 5.0625.05 5.06

Nadstreška10.06 11.06

12.06 25.0626.06 26.06

29.06 29.06Zunanja dela

12.05 19.0530.06 1.07

2.07 6.077.07 9.07

10.07 13.07Ostalo

14.07 14.0715.07 16.07

17.07 17.07

Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S26 Jan '15 2 Feb '15 9 Feb '15 16 Feb '15 23 Feb '15 2 Mar '15 9 Mar '15 16 Mar '15 23 Mar '15 30 Mar '15 6 Apr '15 13 Apr '15 20 Apr '15 27 Apr '15 4 Maj '15 11 Maj '15 18 Maj '15 25 Maj '15 1 Jun '15 8 Jun '15 15 Jun '15 22 Jun '15 29 Jun '15 6 Jul '15 13 Jul '15 20 Jul '15Diplomsko delo Hala Agroteh Vrbek Darko Debelak

94

PRILOGA 3: Strukturni mrežni diagram

2 3 46 7 8 9 10 11

33 34

12 13 1415 16 17 18 1920 21 22 23 24

2526

2728 29 30 31

3235 36

37 3839

4041

42

43 44 45 46 4748 49

5051 52 53

54 55 56 57

5859

60

61 6263

64 65 66 6869

71 72 73 7475 76 77 78

7067

1 5Diplomsko delo Hala Agroteh Vrbek Darko Debelak

organizaija gradiŠČa ingng - gradbene norme giposs hea - jekleni h profil ipe - jekleni i profil...

Documents