Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 2013-15:

Program profesionalnega razvoja učiteljev

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani

17. marec 2015

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa

razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov

izobraževanja in usposabljanja.

OPAZOVATI OPAZOVANJE: Opazovanje kot spoznavni postopek in

oblika profesionalnega razvoja učiteljev

Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Program

OPAZOVATI OPAZOVANJE: Opazovanje kot spoznavni postopek in oblika profesionalnega razvoja učiteljev

Katja Pavlič Škerjanc

Interaktivno predavanje

DELAVNICA 2: Razvijanje strokovne pismenosti v TJ - Izvedbeni in didaktični vidiki

Katja Pavlič Škerjanc

Uvod in moderacija

Udeleženci

Sodelovanje v delavnici

14.00 - 15.00

08.30 - 09.30

OPAZOVATI OPAZOVANJE: Opazovanje kot spoznavni postopek in

oblika profesionalnega razvoja učiteljev

Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta opazovanje in iskanje podobnosti in različnosti temelja vse človeške vednosti.

One can state, without exaggeration, that

the observation of and the search for

similarities and differences

are the basis

of all human knowledge.

Alfred Nobel

9 najbolj učinkovitih strategij, metod in/oz.

oblik pouka The Teacher Evaluation Model, Robert J. Marzano, 2013

Category Average

Effect Size Percentile

Gain #

of Studies

Identifying similarities and differences

1.61 45 31

Summarizing and note taking 1.00 34 179

Reinforcing effort and providing recognition

.80 29 21

Homework and practice .77 28 134

Nonlinguistic representations .75 27 246

Cooperative learning .73 27 122

Setting objectives and providing feedback

.61 23 408

Generating and testing hypotheses

.61 23 63

Questions, cues and organizers .59 22 1251

Kar zadeva opazovanje, je usoda naklonjena le dobro pripravljenim glavam.

Dans les champs de l'observation

le hasard ne favorise que

les esprits prepares.

Louis Pasteur

1. Kaj o opazovanju [že] vem [teoretično in izkustveno], kaj bi o tem morala oz. želel/-a [še] izvedeti?

OPAZOVANJE V ŠOLI:

REFLEKSIJA

Kvadrant znanja in izkušenj učiteljev

Teoretično

znanje

Praktične

izkušnje Refleksija

Veliko teoretičnega

znanja

Malo praktičnih

izkušenj

Veliko teoretičnega

znanja

Veliko praktičnih

izkušenj

Malo teoretičnega

znanja

Malo praktičnih

izkušenj

Malo teoretičnega

znanja

Veliko praktičnih

izkušenj

Kje? Kdaj? Kako?… Viri? …

1. Koliko, kdaj, zakaj, čemu, kako … je opazovanje prisotno v moji pedagoški praksi?

2. Kakšen pomen in vlogo ima v [naši] šoli [in šolstvu nasploh]?

3. Kako (sistematično in načrtno) reflektiram(o) svoje izkušnje?

OPAZOVANJE V ŠOLI:

REFLEKSIJA

Imam pripombo, predlog in vprašanje!

Kaj pa ta čveka!

5. Kako uspešna in učinkovita so opazovanja, ki se izvajajo na šolah (ravnatelji, kolegi)?

Kaj neki si res mislijo o meni?

To je pa res dobra ideja!

OPAZOVANJE V ŠOLI: REFLEKSIJA

1. učenci učitelja 2. učenci nek učni objekt (predmet, postopek, proces …),

3. učitelj učence v učnem procesu, medsebojnih interakcijah …

4. ravnatelj učitelja

5. UČITELJ UČITELJA a) študent pedagoške smeri učitelja

b) učitelj pripravnik učitelja mentorja

c) učitelj mentor učitelja pripravnika

d) učitelj učitelja pri modeliranju pouka (oblika usposabljanja

gl. projekt OUTJ)

e) učitelj učitelja v podpornem/suportivnem timskem poučevanju

(gl. ITP interaktivni timski pouk)

f) učitelj učitelja v procesu [medsebojnega in vzajemnega]

kolegialnega opazovanja (kritično prijateljevanje - profesionalni

razvoj)

OPAZOVANJE V ŠOLI: KDO KOGA OPAZUJE?

Spet ta zoprna opazovanja!

Kaj naj pripravim, da bom naredil

dober vtis?

Opazovanje pouka: praviloma evalvacijsko

( spremljanje oz. „nadziranje“ kakovosti:

ravnatelj opazuje učitelje …)

Opazovanje pouka: redkeje v funkciji profesionalnega razvoja učiteljev

(zagotavljanje kakovosti, profesionalna rast: vzajemna kolegialna opazovanja

po metodi kritičnega prijateljevanja in/oz. kolegialnega podpiranja …)

Tovariši, na delo – hospitujmo!

HOSPITACIJA.

Učiteljski tovariš, Ljubljana, 1894

„Ker vem, da še marsikateri učitelj ni razmišljal o velikej

važnosti hospitacij(,) in da marsikateremu še niso znane

velike koristi, katere one učitelju donašajo, namenil sem

se nekoliko o njih spregovoriti, želeč, da bi rodil moj

članek med zavednim učiteljstvom najboljši sad.“

…

„Pri hospitacijah namreč vidimo:

– kako se po tej ali onej teoriji v šoli postopa,

– kako v tem ali onem slučaju z učenci postopamo(,)

in

– katerih sredstev se moramo posluževati,

– da z gotovostjo dosežemo ta ali oni stavljeni si

smoter.“

…

OPAZOVANJE V ŠOLI:

Ključni pojmi

Opazovanje

kot spoznavni postopek

v življenju in

v izobraževanju/šoli

Opazovanje pouka

• Sumativno/Evalvacijsko

• Formativno/Razvojno

– Kolegialno opazovanje pouka

Zagotavljanje kakovosti v

šolstvu

• Profesionalni razvoj učiteljev

– Kolegialno učenje

– Kritično prijateljevanje

Temeljni spoznavni postopki: 1. Opazovanje

2. Razmišljanje

3. Del(ov)anje

POJEM OPAZOVANJA

V širšem pomenu:

• vsi postopki zbiranja izkustvenega gradiva o stvarnosti

tudi spraševanje in

analiza pisnih virov

o [prim. branje = opazovanje

besedila; refleksija =

razmišljujoče opazovanje

(Colb) … ]

V ožjem pomenu:

• posebna metoda zbiranja izkustvenega gradiva z neposrednim čutnim zaznavanjem

kadar smo neposredno

priča nekemu pojavu ali

dogodku, ki deluje na naše

čute

OPAZOVANJE sebe in drugih …

Opazovanje SEBE (introspekcija):

• refleksija,

• samoevalvacija,

• metakognicija/učenje učenja …

Opazovanje DRUGIH/

DRUGEGA (ekstraspekcija):

• spremljava in evalvacija

• hospitacije (ravnatelja,

študentov na pedagoški

praksi …)

• kritično prijateljevanje,

primeri dobre prakse -

profesionalni razvoj učiteljev,

• suportivno interaktivno

timsko poučevanje,

• šolska/učna ekskurzija, • laboratorijske vaje

• …

OPAZOVANJE: vsakodnevno, znanstveno, pedagoško

OPAZOVANJE ꞊ pridobivanje znanja oz.

védenja o svetu s

pomočjo čutov;

꞊ pridobivanje podatkov

o pojavih s pomočjo

opazovalnih,tj. merilnih

inštrumentov

Opazovanje je nekaj,

• kar vsakdo od nas počne

vsak dan,

• hkrati pa je opazovanje tudi

osnovna metoda vsake

znanosti.

• Ljudje opazujemo (zaznavamo)

predmete in dogodke okoli sebe

ves čas svoje budnosti.

• Vendar nikoli ne vidimo in

opazimo vsega: naše opazovanje

je odvisno od pozornosti, ki jo

namenjamo okolju.

Na najbolj splošni ravni

torej lahko ločimo:

• slučajno opazovanje, • načrtno opazovanje.

OPAZOVANJE

• V nasprotju s slučajnim

opazovanjem pa je

namerno opazovanje načrtno zaznavanje,

povezano s posebno (tj. povečano, na konkreten cilj

usmerjeno) pozornostjo.

• Vnaprej načrtujemo, kaj

(koga), kje, kdaj, kako in

zakaj/čemu bomo

opazovali.

• Načrtno opazovanje sicer

praviloma izhaja iz

slučajnega, vendar je

pomemben korak k večji

objektivnosti opazovanja.

Vzemimo si kot primer tri osebe

ženskega spola, ki se sočasno

znajdejo na istem mestu, naj bo to

živahna ulica v središču mesta.

Njihova opažanja so lahko – in

najverjetneje tudi bodo - povsem

različna:

1.Ena izmed njih si npr. želi novo obleko in

gleda samo izložbe,

2.druga vso pozornost nameni glasbenikom, ki

igrajo na ulici,

3.tretja, študentka, pa je tako v skrbeh zaradi

izpita, ki ga ima naslednji dan, da ne gleda in

ne vidi ne izložb ne ljudi ne glasbenikov.

Če bi na koncu ulice vse tri zaustavili in

vprašali, kaj so videle, bi ugotovili, da

so bila njihova opažanja zelo

različna.

Vse našteto so primeri slučajnega oz. naključnega opazovanja.

NAMERNO OPAZOVANJE

Temeljni značilnosti NAMERNEGA OPAZOVANJA: Ciljno usmerjeno Strukturirano

PURPOSEFUL OBSERVATION: Clearly the instruction „observe!“

is absurd. Observation is always selective. It needs a chosen

object, a definite task, an interest, a point of view, a problem.

Karl Popper, Conjectures and refutations: the growth of scientific knowledge, 1972

ZNANSTVENO OPAZOVANJE: Pogoji

1. Predmet raziskovanja z

OPAZOVANJEM mora

biti natančno opredeljen.

2. Opazovanje mora biti

strukturirano in

sistematično.

3. Treba je voditi natančne

zapise.

4. Za opazovanje je

potrebno širše znanje;

temeljiti mora na

teoretskih izhodiščih.

5. Opazovalne rezultate je

mogoče preveriti.

1. Smotrno: podrejeno

raziskovalnemu cilju;

2. Načrtno: vnaprej predvidimo,

kaj bomo opazovali in kako;

3. Usmerjeno na določen, jasno

opredeljen objekt;

4. Izčrpno: poskušamo opazovati

tudi manj opazne značilnosti;

5. Zabeleženo: beležimo potek

opazovanja in podatke;

6. Analizirano: analiziramo z

opazovanjem zbrane podatke;

7. Podprto z uporabo orodij:

uporabljamo protokole (sheme,

vprašalnike) in tehnično opremo.

VRSTE OPAZOVANJ Opazovanje v

naravnem okolju • Določeno vedenje

preučujemo v naravni

situaciji.

Laboratorijsko

opazovanje • Vedenje različnih

posameznikov preučujemo

in zapisujemo v enaki

situaciji in v kontroliranih

pogojih.

Opazovanje v naravnem okolju

z udeležbo opazovalca • Opazovalec se do določene mere

vključi v skupino posameznikov,

katerih vedenje opazuje.

Opazovanje v naravnem okolju

brez udeležbe opazovalca • Opazovalec posameznika ali skupino

opazuje z razdalje in nima nobenega

vpliva na opazovano vedenje.

Odkrito opazovanje • Opazovalec seznani opazovance s tem, da jih namerava opazovati.

Prikrito opazovanje • Opazovalec ne izda opazovanim, da jih opazuje.

• Gledati in videti • Opazovati in opaziti

Gledaš, pa ne vidiš.

Ker ne opazuješ.

Ker ne opazuješ načrtno.

Opazuješ, pa ne veš, zakaj in čemu.

Ker ni tvoja odločitev, ampak odločitev nekoga drugega, ki ji ne vidiš

smisla.

Opazuješ, pa ne veš, kaj bi gledal.

Ker je vsega preveč in ena opažanja (zaznave) motijo druga.

Opazuješ in zaznaš, pa kmalu zatem pozabiš. (posamezne podatke, nato tudi vtise, sčasoma vse).

Ker se preveč zanašaš na spomin in ne uporabljaš namenu ustrezne

tehnike zapisa …

OPAZOVANJE V ŠOLI: V ČEM JE PROBLEM?

KOMUNIKACIJA/SPORAZUMEVANJE

Zaznavanje/Percepcija

je proces

• organiziranja in

• interpretiranja

• (ter presojanja oz.

vrednotenja)

občutkov, tj. podatkov,

ki jih pridobimo s čutili

(tj. z opazovanjem).

Komunikacijski šum

• Šum je omejitveni dejavnik

pri prenašanju sporočila.

• Poznamo 3 vrste

komunikacijskih šumov:

1. Mehanični

2. Semantični

3. Psihološki

• Zaradi njih sporočila med

prenosom izgubljajo

vsebino.

W e a r e i n c l i n e d t o j u d g e o u r s e l v e s

b y o u r i d e a l s , o t h e r s b y t h e i r a c t s .

Harold Nicholson

Sebe radi

presojamo

po svojih

[[plemenitih, imenitnih]]

ciljih, druge

po njihovih

dejanjih.

URAVNOVEŠANJE IN URAVNOTEŽANJE ZAZNAV IN PRESOJ …

Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo:

značilnosti/lastnosti

opazovalca;

značilnosti/lastnosti

opazovanca;

značilnosti/lastnosti

konteksta/situacije

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti OPAZOVALCA:

• Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe

• Prepričanja, stališča, vrednote

• Razpoloženje

• Interesi, motivi, pričakovanja

• Kognitivna struktura …

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti OPAZOVANCA:

• Fizične/Telesne značilnosti

• Verbalna komunikacija

• Neverbalna komunikacija

• ….

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti SITUACIJE:

• Kontekst in vrsta interakcije

• Namen in cilji

• Okolje in okoliščine

• …

• Opaziti in sklepati/inferirati (oblikovati zaključke s

sklepanjem)

• Opaziti – sklepati/zaključiti – predvide(va)ti • Opažanja – sklepanja/inference – predikcije (na

osnovi opažanj in sklepanj predvidevati, kaj se bo zgodilo v bodoče)

OPAZOVANJE V ŠOLI: V ČEM JE PROBLEM?

Mini-DELAVNICA 1: POTI IN STRANPOTI OPAZOVANJA

Ogledali si boste nekaj slik, ki so izseki pouka. Nato boste primerjali svoja opažanja.

Kakšno naj bo kolegialno opazovanje, da bo doseglo svoje cilje?

Ob sliki, ki je v fotografijo ujet trenutek pouka, zapišite vsaj 5 svojih opažanj.

Motivacijska mini DELAVNICA: 1. del

1. Ob sliki, ki jo vidite na zaslonu, zapišite 5 svojih opažanj v obliki trditev.

Trditve

1.

2.

3.

4.

5.

2. S svojim predvidenimi opazovalnim partnerjem [oz. sosedom] primerjajta svoja opažanja. Ugotovita podobnosti in različnosti in skušajta poiskati razloge zanje.

3. Svoje trditve o sliki razvrstite tako, da boste oddvojili opažanja in zaključke/sklepanja.

4. Ponovno primerjajte svoje trditve in njihovo razvrstitev s rešitvami kolega iz opazovalnega tima.

Opažanja: __________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

Sklepanja: __________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

__________________________

Motivacijska mini DELAVNICA: 1. del

1. Razvrstite spodnje trditve o sliki tako, da boste oddvojili opažanja (O) in sklepanja/inference (S).

Trditve O/S

1. Na fotografiji je naravoslovna učilnica.

2. V razredu so trije učitelji.

3. Dva učitelja izvajata timski pouk, tretji ju opazuje.

4. Tri dijakinje so „za katedrom“, ena gleda v računalnik.

5. Pripravljajo se na računalniško predstavitev domače naloge.

6. V prvi vrsti sedi nekaj dijakov.

7. Nekateri imajo izročke, da bodo lažje sledili predstavitvi.

8. Pouk se še ni začel.

9. Nezainteresirano vedenje dijakov kaže nespoštovanje do učiteljev.

10. Ti učenci gotovo ne morejo biti zelo uspešni.

Motivacijska mini DELAVNICA: 2. del

Trditve O/S

1. Na fotografiji je naravoslovna učilnica.

2. V razredu so trije učitelji.

3. Dva učitelja izvajata timski pouk, tretji ju opazuje.

4. Tri dijakinje so „za katedrom“, ena gleda v računalnik.

5. Pripravljajo se na računalniško predstavitev domače naloge.

6. V prvi vrsti sedi nekaj dijakov.

7. Nekateri imajo izročke, da bodo lažje sledili predstavitvi.

8. Pouk se še ni zares začel.

9. Nezainteresirano vedenje dijakov kaže nespoštovanje do učiteljev.

10. Ti učenci gotovo ne morejo biti zelo uspešni.

S

S

S

S

S

S

S

S

O

O

Razvrstite spodnje trditve o sliki tako, da boste oddvojili opažanja (O) in sklepanja/inference (S).

Sklepanje/inferiranje (lat. in-fero = v-nesem)

• je dopolnjevanje opažanj z informacijami, • ki ne izhajajo iz resnične situacije, • ampak jih je opazovalec vanjo vnesel, • ker je situacijo povezal s svojimi prejšnjimi izkušnjami

oz. s svojim védenjem ter • je vanjo „vnesel“ svoje osebne vrednote in poglede …

VZAJEMNA KOLEGIALNA OPAZOVANJA

NA DELOVNEM MESTU (KO-OP)

KOLEGIALNA OPAZOVANJA

NA DRUGIH ŠOLAH, npr. na modelnih šolah (MOD)

KOLEGIALNO OPAZOVANJE KOT OBLIKA PROFESIONALNEGA RAZVOJA

UČITELJEV

PEDAGOŠKO OPAZOVANJE: Področja

PODROČJA/VIDIKI OPAZOVANJA Opazujemo zunanje pojave, to so delovanja, ravnanja, odzive.

Splošni vidiki: • učiteljeva ravnanja in odzivi, npr. vodenje pogovora,

dajanje navodil, usmerjanje pri skupinskem delu ...

• učenčeva ravnanja in odzivi: npr. verbalna in

neverbalna KOMUNIKACIJA, ozračje v razredu ...

Didaktični vidiki: • zasnova in izvedba poteka učne ure, npr. organizacija,

faze učnega procesa …;

• uporaba pristopov, metod, oblik dela in učnih

sredstev, npr. IZVEDBA TIMSKEGA POUKA …

OPAZOVALNI PROTOKOL

1. KORAK:

• Predopazovalni (pripravljalni) razgovor

15-20 min

2. KORAK:

• OPAZOVANJE

45 min

3. KORAK:

• Poopazovalni (refleksijski, evalvacijski) razgovor

25-45 min

medsebojno in vzajemno OPAZOVANJE t.i. peer observation

praviloma vsak od sodelujočih

učiteljev opazuje in je opazovan

oblika PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV (kritično prijateljevanje)

nujna/obvezna oblika

(pred)priprave na

interaktivno timsko poučevanje

Protokol = skupina pravil in/oz. dogovorov o

postopkih, ki se uporabljajo v medsebojnih stikih

ljudi na določenem področju.

POVRATNE INFORMACIJE

Povratne informacije so: • Enosmerne in dvosmerne

• Neposredne in posredne

• Pravočasne in zapoznele

• Iskane/Ponujene in vsiljene

• Besedne/Verbalne in neverbalne/nebesedne

• Objektivne in subjektivne

• Konkretne in splošne

• Natančne in nenatančne

• Kolegialne in ocenjevalne

• Dobronamerne in zlonamerne

• Konstruktivne in destruktivne

• Razumljive in nerazumljive oz. dobro

razumljive in slabo/slabše razumljive

• …

KOMUNIKACIJSKI ŠUM

OZ. MOTNJA

Šum je omejitveni dejavnik

pri prenašanju sporočila.

Poznamo 3 vrste

komunikacijskih šumov:

1. Mehanični

2. Semantični

3. Psihološki

Zaradi njih sporočila med

prenosom izgubljajo

vsebino.

Povratne informacije iščemo, sprejemamo in dajemo.

DELAVNICA 2: RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI V TJ - IZVEDBENI IN DIDAKTIČNI VIDIKI

sredstvo sporazu-mevanja

SPORAZUMEVALNI JEZIK: odnosni

sredstvo SPOZNA-VANJA

UČNI JEZIK odnosni in spoznavni

predmet SPOZNA-VANJA

UČNI PREDMET

JEZIK V IZOBRAŽEVANJU: VLOGE

JEZIK KOT

SREDSTVO

JEZIK KOT

CILJ

Učitelj vsakega predmeta je hkrati učitelj svojega predmeta in učitelj [strokovnega] jezika [tega predmeta].

Jezikovna dimenzija in jezikovni učni cilji

Implicitno poučevanje

Eksplicitno poučevanje

Nezavedno modeliranje

Zavedno/Uzaveščeno modeliranje (NB 3 stopnje modelirano, vodeno in

samostojno/avtoregulativno učenje)

Recommendation of the Committee of Ministers to member States

on the importance of competences in the language(s) of schooling for equity and quality in

education and for educational success Adopted on 2 April 2014, https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=2180653&Site=CM

The recommendation concerns the central importance

of competences in language(s) of schooling for

preventing underachievement and therefore their role

in ensuring equity and quality in education.

“Language of schooling” denotes the language used for teaching

the various school subjects and for the functioning of schools.

This language is usually the official language(s) of the State or the

region, but may also concern officially recognised regional or

minority languages, foreign or migrant languages. Depending on

the national or regional context, several languages of schooling are

used.

Razvijanje sporazumevalne zmožnosti V SLOVENŠČINI, DRUGIH MATERNIH IN TUJIH JEZIKIH je učni cilj, ki se

na vseh ravneh uresničuje tako znotraj predmetov kakor tudi

na nadpredmetni (tj. kurikularni oz. programski) ravni

s sodelovanjem učiteljev vseh jezikov med seboj in z učitelji

nejezikovnih predmetov ter z načrtnim in sistematičnim

medpredmetnim povezovanjem, na primer v okviru vsebinsko in

jezikovno integriranega učenja.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, MŠŠ 2011, http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf;

Glej tudi: Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018

Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v izobraževanju v RS (Bela knjiga 2011) 2011

Jezik je hkrati cilj in sredstvo;

pri jezikovnem pouku to dosegamo z učenjem jezika, usmerjenim v

vsebino,

pri nejezikovnih predmetih pa z jezikovno ozaveščenim učenjem vsebin.

Razvijanje splošne sporazumevalne zmožnosti tako nadgradimo z

razvijanjem STROKOVNE PISMENOSTI učencev na posameznih predmetnih

oz. disciplinarnih področjih.

V osnovno- in srednješolskem izobraževanju naj se pouk

vseh jezikov • načrtuje in • izvaja tako, da se navezujejo drug na drugega in povezujejo med seboj, in sicer tako

• tuji jeziki ne glede na vlogo v kurikulu (prvi, drugi, tretji

tuji jezik idr.) kot tudi

• tuji jeziki in slovenščina

ter

• tuji jeziki in nejezikovni predmeti.

Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201362&stevilka=2475; http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91

Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v

izobraževanju v RS (ReNPJP14–18, 2.1.6 Tuji jeziki)

2013

Increasing Specialization of Literacy,

Timothy Shanahan, University of Illinois at Chicago, www.shanahanonliteracy.com

DISCIPLINARY literacy

Intermediate literacy

BASIC literacy TEMELJNA

pismenost

STROKOVNA, predmetnospecifična

pismenost

Shanahan 2008, 2012

UČNA (tudi predmetno specifična) pismenost

ZNANSTVENA, predmetno specifična

pismenost

SPORAZUMEVANJE (v J1 in TJ) Strokovna pismenost kot kroskurikularna kompetenca

JEZIKI (materinščina in tuji)

V vsebino usmerjeno (na vsebino osredinjeno učenje jezikov - J1 in TJ)

DRUGI predmeti

Razvijanje strokovne pismenosti v učnem jeziku (t.i. language of schooling)

znotraj drugih (t.i. vsebinskih oz. nejezikovnih) predmetov in pri materinščini (J1) ter v tujih jezikih pri pouku TJ (TJ1, TJ2?) in v medpredmetnih povezavah TJ in drugih predmetov]

Jezikovno ozaveščeno učenje drugih [nejezikovnih oz. vsebinskih] predmetov

Problem kategoriziranja in poimenovanja predmetov (glede na temeljne cilje): • vsebinski in veščinski? • jezikovni in nejezikovni? • jeziki/jezikovni in drugi predmeti?

Kroskurikularna kompetenca

= transverzalna oz.

prečna kompetenca

in zato

= kroskurikularni cilj

kompetenca, ki preči celotni kurikul in

jo lahko razvijamo samo skozi načrtne

in na ravni kurikula usklajene

interakcije vseh predmetov, in sicer

znotraj njih, tj. znotrajpredmetno na

multidisciplinaren način, in med njimi,

tj. medpredmetno in interdisciplinarno]

Jezikovno ozaveščeno poučevanje „NJP“

• eksplicitno poučevanje jezikovne dimenzije oz.

komponente predmeta

v nasprotju s tradicionalnim

• implicitnim poučevanjem

eksplicíten jasen, nedvoumen,

pojasnjen

implicíten ki je vsebovan, pa ne

določno izražen

SPORAZUMEVANJE (v J1 in TJ) Strokovna pismenost kot kroskurikularna kompetenca

Medpredmetno povezovanje in učni cilji

JEZIK

[J1 ali/in TJ]

• Jezikovni cilji

[jezikovna zmožnost]

+

• Zunajjezikovni, t.i. vsebinski cilji

[jezikovna sporazumevalna zmožnost]

Katere vsebine uporablja TJ za uresničevanje ciljev TJ kot predmeta, in sicer katere akulturacijske vsebine in katere druge vsebine?

„NEJEZIKOVNI“/DRUGI predmet [NJP]

• Vsebinski cilji

+

• Predmetno-specifični jezikovni cilji

[strokovni jezik]

• Predmetno specifična pismenost, npr.

matematična, geografska,

ekonomska …

Temeljno NAČELO

in ključni KONCEPTI

Razvijanje strokovne pismenosti v TJ se praviloma (in/oz. optimalno) uresničuje kot

interdisciplinarna medpredmetna povezava vsebinskega predmeta in tujega jezika,

ki se praviloma (in/oz. optimalno) izvaja

z interaktivnim timskim poučevanjem

v kombinaciji z

multidisciplinarnim pristopom k povezovanju predmetov

in s sodelovalnim poučevanjem.

RSP

Načrtovanje RSP: Ravni

Makro raven

• Raven ŠOLE

Mezo raven

• Raven ODDELKA

Mikro raven

• Raven PREDMETA

Kurikularna stičišča

za razvijanje strokovne/-ih

pismenosti v TJ: Raven šole oz. makro raven

Organizacija in izvedba:

• Strokovna pismenost kot transverzalna kompetenca in kroskurikularni cilj

• po sistemu MiKP,

• ki ga izvedbeno podpira sistem SiTP

ravnatelj

projektni tim, ŠRT …

predmetni aktiv(i)

učitelji J1, TJ in NJP

Potrebno pedagoško-didaktično strokovno

ZNANJE IN IZKUŠNJE za RSP-TJ

Sodelovanje med UČITELJI

ali

»Nihče ni sam dovolj pameten.« Plavt

Sodelovanje med PREDMETI

na ravni kurikula ali

»Celota je več kot vsota delov.« Aristotel

MEDPREDMETNE IN KURIKULARNE

POVEZAVE

SODELOVALNO

IN TIMSKO POUČEVANJE

MiKP SiTP

Učitelj NJP izbere vsaj 3

najpomembnejše cilje (vsebine,

koncepte) svojega predmeta za

vsak letnik.

Učitelj NJP poišče za izbrane cilje

(vsebine, koncepte ..) ustrezna

tujejezična gradiva.

Učitelj TJ po potrebi pomaga

učitelju NJP pri iskanju

tujejezičnih gradiv.

Učitelj TJ presodi jezikovno

zahtevnost in ustreznost izbranih

tujejezičnih besedil.

Učitelj NJP in učitelj TJ po potrebi adaptirata tujejezično besedilo – obvezno

skupaj – za specifično skupino učencev!

Učitelj NJP in učitelj TJ najprej ločeno, nato skupaj (strokovno usklajevanje!)

didaktizirata izbrano besedilo. …

Mezo raven/raven oddelka: Po korakih do priprave na učno uro/učni sklop za RSP-TJ

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

PRISTOPI: Izvedbeno-organizacijski vidiki

Razvijanje strokovne/-ih pismenosti

Predmetna raven

JEZIKI (materinščina

+ tuji)

Slovenščina

Tuji jezik/-i

NEJEZIKOVNI (t.i. vsebinski)

predmeti

NJP

NJP

Kurikularna raven

Medpredmetne in kurikularne

POVEZAVE

sistem MIKP sistem SITP

Mikro raven/raven predmeta [-/ov]: Model SIOP (Sheltered Instruction Observation Protocol):

8 komponent

1. Lesson Preparation

2. Building Background Knowledge

3. Comprehensible Input

4. Strategies

5. Interaction

6. Practice and Application

7. Lesson Delivery

8. Review and Assessment

1. Priprava na pouk

2. Ustvarjanje in priklic predznanja

3. Razumljivi vnos

4. Strategije

5. Interakcija

6. Urjenje in uporaba

7. Izvedba učne ure

8. Ponavljanje ter preverjanje in ocenjevanje

• Kaj je vsebinsko znanje/vloga vsebinskega znanja pri pouku TJ?

• Kaj je (za razvijanje strokovne pismenosti najbolj) relevantna vsebina?

• Kako izbrati relevantno vsebino, poiskati vire zanjo (informacijska pismenost) itd.?

JEZIKI

(materinščina/učni jezik + tuji)

• Kaj je splošno jezikovno znanje?

• Kaj je predmetno specifično jezikovno znanje (jezik stroke)?

• Kako je jezikovno ozaveščanje in/oz. eksplicitno poučevanje jezikovne dimenzije predmeta oz. strokovnega jezika prisotno pri pouku NJP?

NEJEZIKOVNI predmeti

• Kaj (= Katere cilje) bo edino možno oz. bistveno bolje izvesti (= doseči) z medpredmetnim povezovanjem ter sodelovalnim in timskim poučevanjem?

• Kako preverjati in ocenjevati kompleksne dosežke?

POVEZAVE

Refleksijska vprašanja

• Kako poiskati slovenska in tujejezična besedila ustrezne zahtevnosti?

• Kako pri TJ opredeliti vlogo posameznih jezikovnih spretnosti in razmerja med njimi (TJ1, TJ2)?

JEZIKI

(materinščina/učni jezik J1 + tuji TJ)

• Kako izboljšati pripravljenost učiteljev NJP (motiviranost, znanje in veščine) za jezikovno ozaveščanje in/oz. učenje strokovnega jezika pri pouku NJP?

• Kaj so potrebni koraki (zaporedje korakov?)

NEJEZIKOVNI predmeti (NJP)

• Kako podpreti MiKP s sistemom SITP (sodelovalnega in timskega poučevanja)?

• Možni poučevalni timi za razvijanje strokovne pismenosti: SU-NJP + SU-SLO, SU-NJP + SU-TJ, SU-NJP + TU-TJ, TU-NJP + SU-NJP, TU-NJP + SU-TJ

POVEZAVE

(MiKP)

Refleksijska vprašanja