onesnaževanje zraka, priprava

PEDAGOŠKA FAKULTETA

TIMSKO DELO

Mentorica: dr. Alenka Polak Avtorici:

Ljubljana, maj 2009

, Timsko delo, maj 2009

1

Kazalo Kazalo ............................................................................................................................................................ 1

1. Priprava na pouk ............................................................................................................................... 2

Izvedbeni načrt .............................................................................................................................................. 3

Uvajanje .................................................................................................................................................... 3

Novo znanje .............................................................................................................................................. 3

2. Individualni refleksiji ......................................................................................................................... 6

3. Skupne ugotovitve ............................................................................................................................ 7

4. Predlogi idej ...................................................................................................................................... 7

5. Vprašalnik .......................................................................................................................................... 8


2

1. Priprava na pouk

Priimek in ime učitelja/kandidata: Jordan Barbara in Ksenija Koželj

Šola: OŠ Šentjernej

Razred: 6 Število oddelkov: 2 Datum: 17.3. 2008

Predmet: Gospodinjstvo 6 v povezavi z Matematika 6

Učna tema: Odnos do okolja Učna enota: Onesnaževanje zraka in Merjenje in prostornine

Operativni učni cilji:

spoznajo/se zavedajo kdo je glavni krivec za onesnaževanje zraka

spoznajo/ugotavljajo kaj in kako človek s svojimi dejavnostmi/dejanji onesnažuje zrak

ugotavljajo, naštevajo glavne vire onesnaževanja zraka

opisujejo kaj sami naredijo za zdravo okolje oz. kaj bi lahko storili v nadaljnje Opisati pojem

prostornine in primerjati prostornini dveh teles;

meriti prostornino s standardnimi in nestandardnimi enotami in jo oceniti;

povezati votle mere s kubnimi;

razlikovati med prostornino in površino (posebej na preprostih telesih);

Didaktična (-e) oblika (-e):

Frontalna

Individualna

Demonstracije

Metoda (e): Razlaga

Razgovor

Praktično delo

Učna sredstva:

Učila: tabla

Učni pripomočki: škatle, kartoni, škarje, ravnila, lepilo

Ureditev delovnega mesta (skica)


3

Izvedbeni načrt Faze Učna strategija Metode / oblike

dela Čas Učila in učni

pripomočki Učitelj Učenec

Uvajanje

(pripravljanje)

Pozdraviva učence, jim napoveva, da bomo danes kombinirali gospodinjstvo in matematiko. Napoveva tudi učno temo, ki bo onesnaževanje zraka.

Učenci poslušajo Oblika: frontalna

1min

/

Novo znanje

(Obravnava

nove snovi)

Učitelj gospodinjstva začne s sestavo zraka, kako je zrak sploh sestavljen, iz katerih plinov in koliko je posameznega plina v zraku. Za pomoč in lažjo predstavljivost vzamemo škatle (1l, 2l, 5l, 10l)l. Učitelj matematike z učenci najprej ponovi s katerimi merskimi enotami merimo prostornino, napiše nekaj primerov, jih rešimo na tablo. Učenci potem razvrstijo škatle po velikosti prostornine. Učenci nato sami ugotavljajo kolikšna velikost stranice škatle potrebujemo, da dosežemo ta volumen, enako naredijo tudi za ostale pline, ki sestavljajo zrak in so v večjih količinah.

Učenci odgovarjajo Oblika:

individualna,

frontalna

Metode:

razgovor,

diskusija, metoda

praktičnega dela

23min

Učila:

Tabla

Računalnik

Učni

pripomočki:

Power point

Izpeljemo formulo za izračun prostornine kocke. Naslednji korak je, da učence po tem, ko so naredili primerjave vseh prostornin Barbara vpraša, kaj je razlog, da je kljub temu, da je v


4

Vsebinska priprava

Sestava čistega zraka

Prostorninski deleži plinov suhega zraka so: 78 % dušika (N2), 21% kisika(O2), 0,9 % argona (Ar)

in 0,04 % ogljikovega dioksida (CO2).

ozračju zelo malo CO2 povzroča tako škodo in ali bi bilo bolje, da CO2 v ozračju sploh ne bi bilo. Spoznajo princip delovanja tople grede in posledice, ki jih ta prinaša. Spoznajo tudi druge oblike onesnaževanja zraka. Kisel dež, NOx, spoznajo kaj se dogaja z ozonom.

Urjenje/

vadenje

Učence vprašamo, kaj lahko sami storijo, da bi zmanjšali onesnaževanje okolja. Vprašamo jih tudi po pomenu zelenih površin, gozdov…

Učenci poslušajo,

vprašanja,

razmišljajo in sami

prihajajo do

zaključkov

Oblika:

frontalna,

Metoda:

diskusija

15min

Učila:

Tabla

Učni

pripomočki:

Power point

Ponavljanje Učenci ponovijo postopek načrtovanja velikosti škatel, ki predstavljajo sestavo zraka.

Učenci aktivno

sodelujejo.

Oblika:

frontalna,

Metoda:

diskusija

5 min

Zaključek

Še enkrat poudarimo, kako pomembna je skrb za okolje in učence opozorimo, da lahko vsak sam največ naredi pri temu.

Učenci ugotavljajo

kaj prikazujejo

slike, sodelujejo pri

diskusiji

Oblika:

frontalna

Metoda:

razlaga,

razgovor,

diskusija

3min

Učila:

računalnik

Učni

pripomočki:

Power point s

slikami


5

UČINEK TOPLE GREDE!

Sončna energija segreva Zemljo. Segreta zemlja oddaja toploto v ozračje in del toplote se

porazgubi v vesolju. Pri zgorevanju fosilnih goriv nastaja ogljikov dioksid in drugi plini. Povečana

količina ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju povzroči, da se upočasni prehajanje

toplote v vesolje. Tako se več toplote zadrži na Zemlji. In zato se zvišuje povprečna temperatura

na Zemlji.

Ozon in tanjšanje ozonske plasti

Ozon je plin, ki nastaja zlasti v višjih plasteh ozračja. In je pomemben plašč okrog Zemlje, saj naš

ščiti pred ultravijoličnimi žarki. Ozonska plast zadrži večji del ultravijoličnih žarkov, ki škodijo

življenju na Zemlji. Vzrok za tanjšanje ozonske plasti je onesnaževanje s snovmi, ki se imenujejo

klorofluoroogljikovodiki oz. krajše CFC snovi. Zaradi tanjšanja ozonskega plašča vedno več

ultravijoličnih žarkov doseže površje Zemlje. To negativno vpliva na zdravje ljudi, povečuje

obolevanje za kožnim rakom ter negativno učinkuje na biološko raznolikost.

CFC (klorofluoroogljikivodiki) snovi

So snovi, ki so se v preteklosti največ uporabljale pri izdelavi kozmetičnih sredstev v obliki

razpršilcev ter pri izdelavi pen. Veliko pa so ga porabili za izdelavo hladilnikov in klimatskih

naprav.

Fosilna goriva

To so goriva kot so: nafta, premog, zemeljski plin,. Nastala pa so iz ostankov rastlin in živali in jih

zato imenujemo fosilna goriva. Pri gorenju spuščajo v ozračje veliko CO2 in drugih okolju

škodljivih snovi.

Literatura:

Kostanjevec S., Učbenik za Gospodinjstvo 6. Rokus Klett, Ljubljana, 2008


6

2. Individualni refleksiji

Timsko delo se mi je zdelo zelo zanimivo. Predvsem je zanimivo usklajevanje snovi dveh predmetov. To

pa zna biti zelo zahtevno delo, saj je potrebno najti v enem razredu snov, ki je povezana z dvema

predmetoma. Potrebno pa je tudi zagotoviti, da imata oba učitelja čas isto uro, ter tudi da se uskladita in

skupaj napišeta učno pripravo.

Jaz v osnovni šoli nisem nikoli doživela take ure, toda vseeno se mi zdi, da bi bili učenci navdušeni nad

izvedbo take ure, saj bi tako videli, da lahko svoje znanje uporabijo tudi pri drugih predmetih, čeprav se

tega velikokrat ne zavedajo.

V bodoče upam, da bom izvedla kdaj tako uro in da bo učencem všeč.

Z Barbaro nisva imeli težav pri usklajevanju najinih idej, tudi snov sva kar hitro izbrali.

S timskim delom sem bila postavljena v novo situacijo dela z nekom, ki ga prej nisem poznala, zato sem

to vzela kot izziv, kajti ta izkušnja je zelo pomembna tudi za nadaljnje delo v življenju. Zelo pogosto se že

sedaj, v prihodnosti pa se bomo še večkrat morali spopasti s tako situacijo in če smo že prej pridobili

kako tako izkušnjo načrtovanja, izvajanja takega načina dela, nam bo to izjemno koristilo, kajti vsako

sodelovanje prinese nove izkušnje in več izkušenj, kot imamo lažje obvladujemo vedno nove izzive. Ti se

pojavijo tudi, ko je potrebno pripraviti novo učno uro za učence.

Oblikovanje učne priprave in usklajevanje dveh na videz zelo različnih predmetov je lahko zelo zahtevno

delo, vendar pa se je izkazalo, da se rešitev najde zelo hitro. Matematika in biologija sta zelo povezani,

kajti veliko procesov v biologiji je potrebno matematično ovrednotiti, vendar je težava, kako to prenesti

v šolo. V osnovni šoli učenci še nimajo prostorskih predstav npr. koliko dejansko pomeni 10% ali 10 l

zraka, zato sem mnenja, da je potrebno vključevanje drugih predmetov, saj se učenci lažje zapomnijo

neko stvar, če jo lahko dejansko vidijo, občutijo…

Tudi s Ksenijo smo najprej trčile ob težavo, kje najti skupno točko matematiki in biologiji oz.

gospodinjstvu, stičišč je sicer več, vendar se vedno ne skladajo z učnim načrtom. Tematika

onesnaževanje okolja je zelo široko področje in tam smo najlažje našli povezavo z matematiko, kajti

večino ostalih idej, ki sva jih imele smo morale ovreči zaradi neskladnosti z učnim načrtom. Timsko delo

je veliko lažje, kot če bi morala vsaka sama zase najdi področje, kjer bi se povezovale, kajti vsaka ima

zelo široko znanje in poznavanje svojega področja, to nama je omogočalo veliko lažje usklajevanje idej.


7

3. Skupne ugotovitve

Najina priprava je obsegala snov: onesnaževanje zraka in merjenje prostornine kocke. Tako so se učenci

seznanili z onesnaževanjem zraka, učinkom tople grede, hkrati pa so ponovili merske enote s katerimi

merimo prostornino, primerjali prostornine kock ter spoznali obrazec za izračun prostornine kocke.

Ugotovili sva, da timsko delo zahteva kar veliko dela s strani obeh učiteljev , veliko usklajevanja. Je pa to

kar pomembna izkušnja, ki je dobrodošla za vse učitelje- da popestrijo učno uro, se naučijo kaj novega in

pa spoznajo kako se njihova snov povezuje s snovjo pri drugem predmetu. Učenci tako uvidijo, kako je

lahko matematika uporabna še na drugih področjih, tudi za mogoče navidez nepredstavljive primere.

4. Predlogi idej Meniva, da bi bilo dobro, da bi učitelji skušali čim večkrat uporabiti timsko delo, ob raznih ekskurzijah,

izletih in podobno. To bi bilo dobro tako za učence kot tudi za učitelje. Npr. lahko bi obiskali kakšen

muzej, kjer bi bile osebnosti povezane z matematiko, biologijo, kemijo in podobno in vsak učitelj bi lahko

učence seznanil z njimi. Prav tako bi bilo smiselno, da učence seznanimo z dejstvom, da znanstveniki pri

biologiji niso samo biologi in da se ne ukvarjajo samo z živali, temveč da veliko znanstvenih odkritij

temelji na številkah, ki jih obdelujejo matematiki.


8

5. Vprašalnik

Vprašalnik o projektu medpredmetnega timskega načrtovanja študentov naravoslovnih smeri

1. Omenjeni projekt mi je bil prva izkušnja s timskim načrtovanjem pouka

a. DA

b. NE, imam že več izkušenj (npr. praksa, nastopi), KAKŠNE?

2. Z drugim članom tima sem se spoznala že pred to izkušnjo:

a. DA

b. NE

c. Le na videz

3. Pred konkretno izkušnjo mi je bil projekt timskega dela:

a. Popolnoma odveč

b. Le ena od obveznosti študija

c. V osebni in strokovni izziv

4. Svojo osebno naklonjenost timskemu delu učiteljev bi ocenila

Sploh nisem bila naklonjena

Popolnoma sem bila naklonjena

Pred izkušnjo 1 2 3 4 5

Med izkušnjo 1 2 3 4 5

Po izkušnji 1 2 3 4 5

5. Delo najinega tima bi označila kot:

a. Neučinkovito

b. Delno učinkovito

c. Učinkovito

d. Zelo učinkovito

6. Izkušnjo s timskim načrtovanjem ocenjujemo kot:

a. Nepotrebno v procesu izobraževanja učiteljev

b. Potrebno v procesu izobraževanja učiteljev

c. Nujno potrebno v procesu izobraževanja učiteljev

7. Na osnovi izkušnje navedite bistvene PREDNOSTI timskega dela učiteljev:


9

- Za učence: spoznajo, da se snov, naučena pri enem predmetu lahko povezuje s snovjo pri

drugem predmetu

- Za pedagoške delavce: izziv, da skupaj z učiteljem sestavita pripravo

- Za šolo v celoti: dobrodošlo za celotno šolo, tako spodbujajo učitelje in motivirajo učence

8. S katerimi PROBLEMI ste se pri tem projektu srečevali? Problem je bil le izbrati primerno temo,

ki bi povezovala dva predmeta ter hkrati je bilo potrebno tudi usklajevanje z učnim načrtom.

9. Vaše BISTVENO SPOZNANJE ob tem projektu je: timsko delo je zelo zanimivo delo, ki bi ga

moral poskusiti izvesti vsak učitelj.

10. Ali bi si v prihodnosti želeli še več podobnih priložnosti timskega dela? DA NE


10

1.1.

Vprašalnik o projektu medpredmetnega timskega načrtovanja študentov naravoslovnih smeri

1. Omenjeni projekt mi je bil prva izkušnja s timskim načrtovanjem pouka

a. DA

b. NE, imam že več izkušenj (npr. praksa, nastopi), KAKŠNE?

Izkušnje timskega načrtovanja sem pridobila na praksi, vendar smo učno uro načrtovale

sošolki iz iste smeri in za isti predmet.

2. Z drugim članom tima sem se spoznala že pred to izkušnjo:

a. DA

b. NE

c. Le na videz

3. Pred konkretno izkušnjo mi je bil projekt timskega dela:

a. Popolnoma odveč

b. Le ena od obveznosti študija

c. V osebni in strokovni izziv

4. Svojo osebno naklonjenost timskemu delu učiteljev bi ocenila

Sploh nisem bila naklonjena

Popolnoma sem bila naklonjena

Pred izkušnjo 1 2 3 4 5

Med izkušnjo 1 2 3 4 5

Po izkušnji 1 2 3 4 5

5. Delo najinega tima bi označila kot:

a. Neučinkovito

b. Delno učinkovito

c. Učinkovito

d. Zelo učinkovito

6. Izkušnjo s timskim načrtovanjem ocenjujemo kot:

a. Nepotrebno v procesu izobraževanja učiteljev

b. Potrebno v procesu izobraževanja učiteljev

c. Nujno potrebno v procesu izobraževanja učiteljev

7. Na osnovi izkušnje navedite bistvene PREDNOSTI timskega dela učiteljev:

- Za učence: povezovanje snovi, matematika ni samo matematika, ampak je lahko dejansko

uporabna

- Za pedagoške delavce: povezovanje, sodelovanje, nove izkušnje


11

- Za šolo v celoti: boljši dosežki, boljši odnosi med učitelji

8. S katerimi PROBLEMI ste se pri tem projektu srečevali? Največji problem je izbrati temo, ki je

navedena tudi v učnem načrtu za določen razred

9. Vaše BISTVENO SPOZNANJE ob tem projektu je: Premalo se zavedamo medpredmetnih

povezav in premalo jih vključujemo v delo na šoli, v razredu...

10. Ali bi si v prihodnosti želeli še več podobnih priložnosti timskega dela? DA NE

onesnaževanje zraka, priprava

Documents