odprt dostop

Download Odprt dostop

Post on 30-Dec-2015

20 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Odprt dostop. Spreminjanje poslovnega modela založništva strok. literature, odprto arhiviranje, povezovanje lokalnih arhivov (d-knjižnic). Kakšna je prihodnost znanstvenih publikacij. Trend je jasen. Vodi k: kompletnemu korpusu znanstvene literature dostopnem na omrežju, - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

  • Odprt dostopSpreminjanje poslovnega modela zalonitva strok. literature,odprto arhiviranje,povezovanje lokalnih arhivov (d-knjinic)

  • Kakna je prihodnost znanstvenih publikacijTrend je jasen. Vodi k:kompletnemu korpusu znanstvene literature dostopnem na omreju,medsebojni povezanosti vseh referenc v publikacijah,monosti iskanja po besedilih ali metapodatkih vseh publikacij,povezanosti publikacij s podatkovnimi seti.Vse to dostopno po naelu 24/7, od koderkoli.Vpraanje je: po koliko in za koga?

  • Kakna je prihodnost znanstvenih publikacijCene revij naraajo mnogo hitreje kot cena produkcije (npr. zaradi inflacije). Zaradi tega knjinice odpovedujejo revije, zaradi zmanjanega zasluka pa zaloniki e dodatno zviajo cene, kar ima spet vpliv na odpovedi, itd.Zalonitvo znanstvene literature je zelo donosen posel. Najveji med zaloniki, Elsevier, ima 40% dobika v svojem letnem prometu.

  • Vrednost objavljenega delaKdo daje vrednost znanstveni reviji?Avtorji lankov v tej reviji (raziskovalci),recenzenti lankov, ki zagotovijo nivo kvalitete revije (raziskovalci),avtorji lankov, ki citirajo lanke v tej reviji (raziskovalci).Koliko dobijo raziskovalci za to delo?Za objavo? Ni,za recenziranje? Ni.Kdo plaa objavljene informacije?Raziskovalci.

  • Vrednost objavljenega delaEdini dokaz raziskovalevega dela in pogosto edini materialni rezultat so publikacije.Raziskovalci jih dajejo zalonikom zastonj.Raziskovalci morajo za njihovo uporabo plaati. Veina znanstvene literature je za velik del raziskovalcev nedostopna, ker je ne morejo plaati.

  • Neprimeren poslovni modelV zalonitvu obstajata dva naina objavljanja: avtor dobi za objavo plailo (veina objav) in avtor da dokument zaloniku zastonj (zelo malo objav: vse znanstvene objave).Raziskovaleva motivacija za objavljanje je odmevnost njegovega dela.Poslovni model znanstvenega zalonitva temelji na motivaciji, ki je zasluek.Obstojei poslovni model je v neposrednem nasprotju z motivacijo avtorjev znanstvenih lankov.

  • Neprimeren poslovni modelZasluek raziskovalcev ne temelji na plailu za njihove izdelke (publikacije).Zasluek raziskovalcev temelji na znanstvenem vplivu njihovih publikacij. Znanstveni vpliv temelji na tem, koliko je njihovo delo brano, citirano in upotevano pri raziskovalnem delu drugih. Vse omejitve dostopnosti njihovega dela so omejitve zasluka raziskovalcev in omejevanje razvoja znanosti.

  • Neprimeren poslovni modelPogosta razlaga: obstojei poslovni model zalonitva zagotavlja zaito avtorskih pravic.Zaita je zaita pred krajo avtorstva in krajo (nepooblaeno rabo) dela.Nepooblaena raba dela zmanjuje zasluke obiajnih, avtorjev neznanstvenikov.Znanstveniki vzpodbujajo vsako rabo, tudi tisto, ki je za zalonike nepooblaena, ker lahko z njo samo pridobijo.Znanstveniki ne potrebujejo zaite pred krajo dela. V pred-elektronskem svetu so sami kupovali separate svojih del in jih poiljali interesentom.

  • Kaj je odprto publiciranjeRaziskovalna in knjiniarska srenja se je zaela upirati in zahtevati korenite spremembe poslovnega modela zalonitva znanstvene literature.Zahtevati je zaela t.i. odprto publiciranje in odprt dostop.Dva pomembna razloga za uvajanje odprtega dostopa: cena tiskanih publikacij in monosti omrenega dostopa, ki presegajo monosti uporabe fizinega gradiva.

  • Kaj je odprto publiciranjeModel, ki ga uvaja odprto publiciranje se pogosto imenuje "avtor plaa", za razliko od obiajnega ("bralec plaa"). Splona ideja: avtor naj bi plaal zaloniku objavo svojega dela, to delo pa bi bilo dostopno njemu in ostalim brez omejitev.V resnici ceno objave najvekrat plaa avtorjev financer projekta, pogosto njegova akademska intitucija. Za ceno financiranja objave nekaj lankov akademska intitucija dobi dostop do vseh.

  • Kaj je odprto publiciranjeRazlika v ceni dostopa bo la seveda na raun zasluka zalonikov.Med njimi so se nekateri e skoraj sprijaznili s tem dejstvom. Oxford University Press za eno svojih najpomembnejih revij Nucleic Acid Research eksperimentira z odprtim publiciranjem.Precej velikih zalonikov e omogoa odprt dostop po preteku 6 mesecev do 1 leta po objavi.

  • Kaj je odprto publiciranjeCena objave lankov bi morala biti vnaprej predvidena v strokih raziskave, pri kateri so nastali lanki.Nekateri veliki financerji raziskovalnega dela so e sprejeli stroke publiciranja za odprt dostop.Med njimi je najpomembneji ameriki National Institutes of Health (NIH).

  • Zagotavljanje kvaliteteOdprto publiciranje ne sme povzroiti zmanjanja kvalitete objav.Tako zaloniki kot raziskovalci so ivljenjsko zainteresirani za ohranitev sistema recenzij.Odprto publiciranje ne pomeni bistvenega zmanjanja pomena zalonike dejavnosti. Ohranijo se vse tehnine funkcije pri produkciji znanstvenih lankov, vkljuno z organizacijo recenziranja.Ceno produkcije plaajo avtorji enkrat. Zelo verjetno se zmanjajo zasluki zalonikov.

  • Zagotavljanje kvaliteteVerjetna razvojna stopnja odprtega publiciranja:dostop do primarnih znanstvenih lankov je zastonj,plaajo se oblike lankov, ki so jim dodali vrednost zaloniki: povezovanje referenc, nove informacijske storitve...Na ta nain bi se del revije financiral samostojno, zaloniki pa bi bili motivirani za razvoj storitev z vejim delom dodane vrednosti.

  • Cena znanstvene publikacije Pri PLoS ocenjujejo, da je cena produkcije lanka, vkljuno z implementacijo (in ne izvedbo) recenziranja, 1250 - 2500 USD.Toliko pri njih plauje za objavo avtor.Na osnovi cene naronin in tevila izvodov znanstvene literature temelji ocena, da je cena izvoda lanka na papirju ~4500 USD. Za priblino polovico cene lanka na papirju dobi neomejen dostop vsa strokovna javnost in ne samo tisti, ki imajo plaano naronino.

  • Cena znanstvene publikacije Cena distribucije revij na papirju je sestavljena iz cene papirja, tiska, vezave in poiljanja in ni zanemarljiva.Cena distribucije e-verzije je zanemarljiva. Pri BMJ ocenjujejo, da je ~5 SIT/lanek.

  • Primeri revij z odprtim dostopomJournal of High Energy PhysicsSamo e-revija. Stroga recenzentska politika.Nastaja v 4 institucijah:http://jhep.sissa.ithttp://jhep.cern.chhttp://jhep.mse.jhu.eduhttp://jhep.yukawa.kyoto-u.ac.jpKakrnakoli sprememba na eni od lokacij se sinhronizira na ostalih.

  • Primeri revij z odprtim dostopomJournal of High Energy PhysicsAvtorji ne plaajo objave.Delovanje revije sponzorirajo pomembne mednarodne raziskovalne organizacije na podroju fizike.

  • Primeri revij z odprtim dostopomPsycoloquy http://www.cogsci.soton.ac.uk/psycoloquy/ Objavlja kratke primarne raziskovalne lanke s podroja psihologije in sorodnih znanosti in vzpodbuja komentarje, ki so potem del lankov.Namen tudi: preverjanje smiselnosti neke raziskave in rezultatov pred objavo v resni reviji.Stroga recenzija.Sponzor American Psychological Association (APA)

  • Primeri revij z odprtim dostopomBioMed Central http://www.biomedcentral.com/170+ recenziranih e-revij.Public Library of Science (PLoS)http://www.plos.org/Tipina in vzorna zaloba za odprto publiciranje. Izdaj 9 e-revij, najstareji sta PLoS Biology in PLoS Medicine.BMJhttp://bmj.bmjjournals.com/Izdaja 31 e-revij.

  • SamoarhiviranjeGibanje za odprti dostop, ki je zraslo med samimi avtorji.Ideja: arhiviranje in omogoanje dostopa za predtiske in, e je le mogoe, konne verzije znanstvenih lankov.Odprte arhive (Open Archives, OA) bi vzdrevale intitucije, kjer delajo avtorji.Zaloniki seveda niso navdueni nad idejo, ki ima enako utemeljitev kot odprto publiciranje zalonikovi neupravieno visoki stroki in omejevanje dostopa.

  • SamoarhiviranjeZgodovinski vzor: arXivD-knj. predtiskov raziskovalnih lankov z nekaterih podroij fizike, matematike in raunalnitva.Stanje 22. 5. 2007: 421.178 predtiskov.Vsak mesec skoraj 10.000.000 dostopov, v glavnem za download.Na zaetku moan odpor zalonikov.Zmagal konsenz fizikalne in matematine srenje; zdaj zaloniki tolerirajo.

  • arXiv

  • arXiv

  • arXiv

  • arXiv

  • arXiv

  • arXiv

  • Viri dokumentov v arXivTalk given on behalf of the H1 Collaboration at the $XI^{th}$ International Workshop on Deep Inelastic Scattering (DIS'03), 23-27 April, St. PetersburgRiv. Nuovo Cim. 26(3) (2003) 1Proceedings XV Meeting on High Energy Physics (Incontri sull delle Alte Energie XV-IFAE03), Lecce, Italy, April 23-26, 200Work Supported by USDOE Grant No. DE-FG02-94ER40870

    To appear in the proceedings of International Europhysics Conference on High-Energy Physics (HEP 2003), Aachen, Germany, 17-23 Jul 2003Invited talk at the Workshop on e+e- in the 1-2 GeV range, Alghero, Italy, September 2003submitted to Nucl. Instrum. Meth. Asubmitted to Phys Rev Lett

  • SamoarhiviranjeZastonj na voljo zelo kvalitetna programska oprema za gradnjo in vzdrevanje arhivov, npr ePrints (http://www.eprints.org/).Trenutno prijavljenih 887 arhivov, narejenih z ePrints.

  • SamoarhiviranjeScenarij odnosa avtor-zalonik:Najprej samoarhiviranje predtiska,Sledi obiajen postopek recenzije. Ko je lanek sprejet, je treba v pogodbo vkljuiti klavzulo, da ga ima avtor pravico objaviti v svojem arhivu na spletu. e zalonik noe podpisati take pogodbe, se na splet poleg predtiska doda le datoteka z navedenimi popravki.

  • SamoarhiviranjePredtisk je izkljuna intelektualna lastnina avtorja, ki ni vezana na nobeno bodoo pogodbo o prenosu avtorskih pravic.Nekateri zaloniki noejo recenzirati in tiskati lankov, ki so bili e prej samoarhivirani. Tak embargo seveda ni del zakonodaje o avtorskih pravicah in tevilni avtorji ga ignorirajo. Npr. veina fizikov.Veina najpomembnejih naravoslovnih revij je tako politiko e opustila.

  • Open Archives InitiativePotrebujemo nain povezovanja malih lokalnih arhivov v iro virtualno strukturo, ki bo omogoala centralizirano

Recommended

View more >