Odprt dostop

Spreminjanje poslovnega modela založništva strok. literature,

odprto arhiviranje,

povezovanje lokalnih arhivov (d-knjižnic)

Kakšna je prihodnost znanstvenih publikacij

Trend je jasen. Vodi k: kompletnemu korpusu znanstvene literature

dostopnem na omrežju, medsebojni povezanosti vseh referenc v

publikacijah, možnosti iskanja po besedilih ali metapodatkih

vseh publikacij, povezanosti publikacij s podatkovnimi seti.

Vse to dostopno po načelu 24/7, od koderkoli. Vprašanje je: po koliko in za koga?

Kakšna je prihodnost znanstvenih publikacij

Cene revij naraščajo mnogo hitreje kot cena produkcije (npr. zaradi inflacije).

Zaradi tega knjižnice odpovedujejo revije, zaradi zmanjšanega zaslužka pa založniki še dodatno zvišajo cene, kar ima spet vpliv na odpovedi, itd.

Založništvo znanstvene literature je zelo donosen posel. Največji med založniki, Elsevier, ima 40% dobička v svojem letnem prometu.

Vrednost objavljenega dela

Kdo daje vrednost znanstveni reviji? Avtorji člankov v tej reviji (raziskovalci), recenzenti člankov, ki zagotovijo nivo kvalitete

revije (raziskovalci), avtorji člankov, ki citirajo članke v tej reviji

(raziskovalci). Koliko dobijo raziskovalci za to delo?

Za objavo? Nič, za recenziranje? Nič.

Kdo plača objavljene informacije? Raziskovalci.

Vrednost objavljenega dela

Edini dokaz raziskovalčevega dela in pogosto edini materialni rezultat so publikacije.

Raziskovalci jih dajejo založnikom zastonj. Raziskovalci morajo za njihovo uporabo plačati. Večina znanstvene literature je za velik del

raziskovalcev nedostopna, ker je ne morejo plačati.

Neprimeren poslovni model V založništvu obstajata dva načina objavljanja:

avtor dobi za objavo plačilo (večina objav) in avtor da dokument založniku zastonj (zelo malo

objav: vse znanstvene objave). Raziskovalčeva motivacija za objavljanje je

odmevnost njegovega dela. Poslovni model znanstvenega založništva temelji

na motivaciji, ki je zaslužek. Obstoječi poslovni model je v neposrednem

nasprotju z motivacijo avtorjev znanstvenih člankov.

Neprimeren poslovni model

Zaslužek raziskovalcev ne temelji na plačilu za njihove izdelke (publikacije).

Zaslužek raziskovalcev temelji na znanstvenem vplivu njihovih publikacij.

Znanstveni vpliv temelji na tem, koliko je njihovo delo brano, citirano in upoštevano pri raziskovalnem delu drugih.

Vse omejitve dostopnosti njihovega dela so omejitve zaslužka raziskovalcev in omejevanje razvoja znanosti.

Neprimeren poslovni model Pogosta razlaga: obstoječi poslovni model založništva

zagotavlja zaščito avtorskih pravic. Zaščita je zaščita pred krajo avtorstva in krajo

(nepooblaščeno rabo) dela. Nepooblaščena raba dela zmanjšuje zaslužke običajnih,

avtorjev – neznanstvenikov. Znanstveniki vzpodbujajo vsako rabo, tudi tisto, ki je za

založnike nepooblaščena, ker lahko z njo samo pridobijo.

Znanstveniki ne potrebujejo zaščite pred krajo dela. V pred-elektronskem svetu so sami kupovali separate svojih del in jih pošiljali interesentom.

Kaj je odprto publiciranje

Raziskovalna in knjižničarska srenja se je začela upirati in zahtevati korenite spremembe poslovnega modela založništva znanstvene literature.

Zahtevati je začela t.i. “odprto publiciranje” in “odprt dostop”.

Dva pomembna razloga za uvajanje odprtega dostopa: cena tiskanih publikacij in možnosti omrežnega dostopa, ki presegajo

možnosti uporabe fizičnega gradiva.

Kaj je odprto publiciranje

Model, ki ga uvaja odprto publiciranje se pogosto imenuje "avtor plača", za razliko od običajnega ("bralec plača").

Splošna ideja: avtor naj bi plačal založniku objavo svojega dela, to delo pa bi bilo dostopno njemu in ostalim brez omejitev.

V resnici ceno objave največkrat plača avtorjev financer projekta, pogosto njegova akademska inštitucija.

Za ceno financiranja objave nekaj člankov akademska inštitucija dobi dostop do vseh.

Kaj je odprto publiciranje

Razlika v ceni dostopa bo šla seveda na račun zaslužka založnikov.

Med njimi so se nekateri že skoraj sprijaznili s tem dejstvom.

Oxford University Press za eno svojih najpomembnejših revij Nucleic Acid Research eksperimentira z odprtim publiciranjem.

Precej velikih založnikov že omogoča odprt dostop po preteku 6 mesecev do 1 leta po objavi.

Kaj je odprto publiciranje

Cena objave člankov bi morala biti vnaprej predvidena v stroških raziskave, pri kateri so nastali članki.

Nekateri veliki financerji raziskovalnega dela so že sprejeli stroške publiciranja za odprt dostop.

Med njimi je najpomembnejši ameriški National Institutes of Health (NIH).

Zagotavljanje kvalitete Odprto publiciranje ne sme povzročiti

zmanjšanja kvalitete objav. Tako založniki kot raziskovalci so življenjsko

zainteresirani za ohranitev sistema recenzij. Odprto publiciranje ne pomeni bistvenega

zmanjšanja pomena založniške dejavnosti. Ohranijo se vse tehnične funkcije pri produkciji znanstvenih člankov, vključno z organizacijo recenziranja.

Ceno produkcije plačajo avtorji enkrat. Zelo verjetno se zmanjšajo zaslužki založnikov.

Zagotavljanje kvalitete

Verjetna razvojna stopnja odprtega publiciranja: dostop do primarnih znanstvenih člankov je

zastonj, plačajo se oblike člankov, ki so jim dodali

vrednost založniki: povezovanje referenc, nove informacijske storitve...

Na ta način bi se del revije financiral samostojno, založniki pa bi bili motivirani za razvoj storitev z večjim delom dodane vrednosti.

Cena znanstvene publikacije

Pri PLoS ocenjujejo, da je cena produkcije članka, vključno z implementacijo (in ne izvedbo) recenziranja, 1250 - 2500 USD.

Toliko pri njih plačuje za objavo avtor. Na osnovi cene naročnin in števila izvodov

znanstvene literature temelji ocena, da je cena izvoda članka na papirju ~4500 USD.

Za približno polovico cene članka na papirju dobi neomejen dostop vsa strokovna javnost in ne samo tisti, ki imajo plačano naročnino.

Cena znanstvene publikacije

Cena distribucije revij na papirju je sestavljena iz cene papirja, tiska, vezave in pošiljanja in ni zanemarljiva.

Cena distribucije e-verzije je zanemarljiva. Pri BMJ ocenjujejo, da je ~5 SIT/članek.

Primeri revij z odprtim dostopom

Journal of High Energy Physics Samo e-revija. Stroga recenzentska politika. Nastaja v 4 institucijah:

http://jhep.sissa.it http://jhep.cern.ch http://jhep.mse.jhu.edu http://jhep.yukawa.kyoto-u.ac.jp

Kakršnakoli sprememba na eni od lokacij se sinhronizira na ostalih.

Primeri revij z odprtim dostopom

Journal of High Energy Physics Avtorji ne plačajo objave. Delovanje revije sponzorirajo pomembne

mednarodne raziskovalne organizacije na področju fizike.

Primeri revij z odprtim dostopom

Psycoloquy http://www.cogsci.soton.ac.uk/psycoloquy/

Objavlja kratke primarne raziskovalne članke s področja psihologije in sorodnih znanosti in vzpodbuja komentarje, ki so potem del člankov.

Namen tudi: preverjanje smiselnosti neke raziskave in rezultatov pred objavo v “resni” reviji.

Stroga recenzija. Sponzor American Psychological Association

(APA)

Primeri revij z odprtim dostopom

BioMed Central http://www.biomedcentral.com/ 170+ recenziranih e-revij.

Public Library of Science (PLoS)http://www.plos.org/ Tipična in vzorčna založba za odprto publiciranje.

Izdaj 9 e-revij, najstarejši sta PLoS Biology in PLoS Medicine.

BMJhttp://bmj.bmjjournals.com/ Izdaja 31 e-revij.

Samoarhiviranje Gibanje za odprti dostop, ki je zraslo med

samimi avtorji. Ideja: arhiviranje in omogočanje dostopa za

predtiske in, če je le mogoče, končne verzije znanstvenih člankov.

Odprte arhive (Open Archives, OA) bi vzdrževale inštitucije, kjer delajo avtorji.

Založniki seveda niso navdušeni nad idejo, ki ima enako utemeljitev kot odprto publiciranje – založnikovi neupravičeno visoki stroški in omejevanje dostopa.

Samoarhiviranje

Zgodovinski vzor: arXiv D-knj. predtiskov raziskovalnih člankov z nekaterih

področij fizike, matematike in računalništva. Stanje 22. 5. 2007: 421.178 predtiskov. Vsak mesec skoraj 10.000.000 dostopov, v glavnem

za download. Na začetku močan odpor založnikov. Zmagal konsenz fizikalne in matematične srenje;

zdaj založniki tolerirajo.

arXiv

arXiv

arXiv

arXiv

arXiv

arXiv

Viri dokumentov v arXiv Talk given on behalf of the

H1 Collaboration at the $XI^{th}$ International Workshop on Deep Inelastic Scattering (DIS'03), 23-27 April, St. Petersburg

Riv. Nuovo Cim. 26(3) (2003) 1

Proceedings XV Meeting on High Energy Physics (Incontri sull delle Alte Energie XV-IFAE03), Lecce, Italy, April 23-26, 200

Work Supported by USDOE Grant No. DE-FG02-94ER40870

To appear in the proceedings of International Europhysics Conference on High-Energy Physics (HEP 2003), Aachen, Germany, 17-23 Jul 2003

Invited talk at the Workshop on e+e- in the 1-2 GeV range, Alghero, Italy, September 2003

submitted to Nucl. Instrum. Meth. A

submitted to Phys Rev Lett

Samoarhiviranje

Zastonj na voljo zelo kvalitetna programska oprema za gradnjo in vzdrževanje arhivov, npr ePrints (http://www.eprints.org/).

Trenutno prijavljenih 887 arhivov, narejenih z ePrints.

Samoarhiviranje

Scenarij odnosa avtor-založnik: Najprej samoarhiviranje predtiska, Sledi običajen postopek recenzije. Ko je članek

sprejet, je treba v pogodbo vključiti klavzulo, da ga ima avtor pravico objaviti v svojem arhivu na spletu.

Če založnik noče podpisati take pogodbe, se na splet poleg predtiska doda le datoteka z navedenimi popravki.

Samoarhiviranje

Predtisk je izključna intelektualna lastnina avtorja, ki ni vezana na nobeno bodočo pogodbo o prenosu avtorskih pravic.

Nekateri založniki nočejo recenzirati in tiskati člankov, ki so bili že prej samoarhivirani.

Tak embargo seveda ni del zakonodaje o avtorskih pravicah in številni avtorji ga ignorirajo. Npr. večina fizikov.

Večina najpomembnejših naravoslovnih revij je tako politiko že opustila.

Open Archives Initiative

Potrebujemo način povezovanja malih lokalnih arhivov v širšo virtualno strukturo, ki bo omogočala centralizirano rabo.

Potrebujemo sistem za gradnjo centralnih indeksov metapodatkov, shranjenih v lokalnih knjižnicah.

Tak sistem je Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting (OAI-PMH).

Dogovor in protokol, ki ga uporabljajo programi za zbiranje metapodatkov.

Open Archives Initiative

Dva tipa sodelujočih v postopku: Ponudniki podatkov (d-knjižnice, odprti arhivi),

ki shranjujejo dokumente in ponujajo metapodatke

ponudnikom storitev. Ti uporabljajo metapodatke za gradnjo informacijskih orodij.

Programska oprema ePrints in sorodni sistemi že v osnovi vključujejo podporo za OAI-PMH.