OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori1 Tina G.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI –izpitne pole obligacijsko pravoStarejše1. FIDENSOR ET SOLUTOR?Fidensor et solutor je porok kot izpolnitelj obveznosti iz pogodbe. Porok se je s poroštveno pogodbonasproti upniku zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, ce ta tega ne bi storil. V temprimeru, se je porok zavezal kot solidarni porok in dolžnik, upnik ima pravico terjati ali glavnega dolžnikaali poroka, vrstni red ni važen, porok pa tudi ne more uporabiti ugovora beneficum ordinis.Ce ni drugace doloceno, je poroštvo subsidiarno, torej lahko upnik najprej terja dolžnika in šele nato, cedolžnik ne izpolni, lahko terja poroka (benificium ordinis)Porok, ki je placal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj placal,ter obresti od dneva placila – regresni zahtevek poroka zoper dolžnika.Pravico ima tudi do povracila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika,kot tudi do povracila morebitne škode.2. RAZLIKA V NOMOTEHNICNI UREDITVI NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNEIZPOLNITVE IN KJE JE TO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU (OZ)?Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolžnik ne izpolni in tudi ne želi izpolniti.Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolžnik izpolni in tudi želiizpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake.V pravnem pogledu je boljša neizpolnitev, saj je položaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivniroki, notifikacija) težji kot pri neizpolnitvi (splošni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnikdokazati, da je dolžnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik možnost, dazahteva izpolnitev – toži dolžnika.Naš pravni sistem (OZ) loci glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska,ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loci bistveno in nebistveno kršitev pogodbe.V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmaticne, vzajemne) in sicer pri poglavju oodgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo socasneizpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 cl. OZ)Nepravilna izpolnitev: - zamuda- stvarne in pravne napake- aliud3. RAZLIKA PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA AKTIVNI IN PASIVNI STRANI

GLEDE AKCESORIJEV _ (pravica do prednostnega poplacila, hipoteka, zastava, poroštvo,pravica do obresti, pravica do pogodbene kazni)Personalna subrogacija pomeni spremembo subjekta obligacijskega razmerja. Na aktivni strani se spremeniupnik (npr. cesija), na pasivni strani pa dolžnik (npr. prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve).Pri personalni subrogaciji na aktivni strani preidejo s terjatvijo na upnika vse stranske pravice ( npr.poroštvo, hipoteka, zastava) in tudi bremena (npr. notifikacija) kakor tudi klavzule o pristojnosti.Vendar sme odstopnik (cedent) izrociti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, ce zastavitelj v toprivoli, sicer ostane stvar pri odstopniku (cedentu), da jo hrani za prevzemnika. Slednje pa je tudi edinaizjema od akcesornosti pri cesiji. Domneva se, da so zapadle pa neplacane obresti odstopljene z glavnoterjatvijo.Pri personalni subrogaciji na pasivni strani, pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostajajoše naprej, vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo , ce poroki in zastavitelji neprivolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Ce ni drugace dogovorjeno, prevzemnik neodgovarja za neizterljive obresti, ki so zapadle do prevzema.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori2 Tina G.4. RAZLIKA MED PREDKUPNO IN ODKUPNO PRAVICO S STRANIUPRAVICENCA?Predkupna pravica pomeni, da se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravicencaobvestilo nameravani prodaji stvari doloceni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil naj jo on kupi podenakimi pogoji.Torej predkupni upravicenec ima pravico pred vsemi drugimi kupci, kupiti predmet prodajne pogodbe podenakimi prodajnimi pogoji. O nameravanem kupu, mora predkupni upravicenec v 30 dneh po prejemulastnikovega obvestila o prodaji,na zanesljiv nacin obvestiti lastnika - prodajalca in hkrati z obvestilomplacati tudi kupnino oz. jo položiti pri sodišcu.Predkupna pravica ni podedljiva, ni prenosljiva ter ni je mogoce uveljavljati pri prisilni javni dražbi,objektivni rok trajanja predkupne pravice je pet let (torej ce dolžina predkupne pravice ni dolocena spogodbo potem traja najvec 5 let).Odkupna pravica je na novo zakonsko urejena v SPZ in pomeni enostransko oblikovalno upravicenje zuresnicitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upravicencem in zavezancem, ki je odkupnopravico podelil. Odkupni upravicenec ima pravico dolociti, kdaj bo pogodba sklenjena – lahko se casovnoomeji. (Cigoj _ to je nazaj-kupna pravica; drugacna definicija: prodajalec lahko kupi stvar nazaj, od kupca

zahteva, naj mu stvar proda nazaj – takšna ureditev je bila napacna.)38. clen SPZ – odkupna pravica = lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni strankipod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloceno stvar. Prava odkupna pravica ni prenosljiva,lahko se casovno omeji, ucinkuje erga omnes z vpisom v ZK, preneha s smrtjo/ prenehanjem (pravne osebe)druge osebe.Poznana je tudi V ZNVP (zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih) kot call opcija. Vpiše se vcentralni register nematerializiranih VP, vendar pri nas še ni vpisana nobena (se še ni uveljavilo).5. KATERI (CLEN) ZAKON UREJA POSLOVNO ODŠKODNINSKOODGOVORNOST V OKVIRU SUBJEKTIVNO OBJEKTIVNE KONCEPCIJE?240. clen OZ - oprostitev dolžnika odgovornosti (ucinki obveznosti – pravica do povracila škode).Subjektivno objektivna koncepcija POO (poslovna odškodninska odgovornost) _ po naših splošnihpredpisih velja nacelo subjektivne odgovornosti, vendar pa lahko obstajajo tudi okolišcine, zaradi katerihmora dolžnik odgovarjati, ker izhajajo iz njegove pravne sfere (dogodki s katerimi lahko racuna, da gazadenejo v njegovem obratovanju oz. poslovanju) pa ce prav ni kriv. Tako je sistem subjektivneodgovornosti korigiran z elementi objektivne odgovornosti.240. clen OZ – dolžnik je prost odgovornosti za škodo, ce dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz.da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okolišcin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogelprepreciti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Gre za ekskulpacijske razloge (ti so: ne prepreciti, neodpraviti, ne izogniti), kjer se ne zahteva višja sila oz. zunanjost vzroka, lahko jo ekskulpira. Objektivnakoncepcija zaradi pricakovanosti. Tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (ne gre za objektivnoodgovornost).Možnost ekskulpacije pri subjektivno objektivni koncepciji pa je tako majhna, da gre že skoraj za objektivnoodgovornost., vendar pa zaradi notranjosti vzroka ne gre za objektivno odgovornost. Pri gospodarskihpogodbah je ta ekskulpacija še težja, skoraj nemogoca.Januar, Marec 20026. ZAMUDNE OBRESTI PRI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI?165. clen OZ – odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.Zamudne obresti se odmerjajo po cenah na dan izdaje sodne odlocbe.Do uveljavitve OZ je bilo urejeno, da tecejo zamudne obresti od dneva izdaje prvostopenjske sodbe. Danespa tecejo zamudne obresti od dneva vložitve zahtevka za povrnitev škode oz. zahtevka za odškodnino.Za stare zahtevke oz. zadeve, ki so bile vložene pred 1.1.2002, zacnejo zamudne obresti teci od 1.1.2002(1061. clen OZ - z dnem uveljavitve OZ neha veljati 6. clen Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

obresti in TOM)OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori3 Tina G.Od 28.6.2003 (1.1.2004) velja ZPOMZO-1A, ki predpisuje 15,5% obrestno mero zamudnih obresti letno.7. PACTUM DE PIGNORE DANDO?Je zastavna obljuba (konsenzualni kontrakt). Straki se z njo zvežeta skleniti zastavno pogodbo. Zastavljenastvar se lahko izroci šele po sklenitvi pogodbe.8. POSEBNI PRIMERI CESIJE?1. inkaso cesija (odstop v izterjavo – datio pro solvendo): dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatevsamo v izterjavo. Odstopi mu zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. Taka terjatev ugasne oz. sezmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Dolžnik odstopljene terjatve lahko izpolni svojoobveznost tudi odstopniku celo, ce je bil obvešcen o odstopu. Terjatev ne preide iz cedentovega premoženja.2. odstop namesto izpolnitve: dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svojeobveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznostdo odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovoljis poplacilom svoje terjatve proti dolžniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dolžniku.3. odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikoveterjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolžan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti zaizterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplacilo njegovelastne terjatve proti odstopniku, temu izroci presežek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pacpa šele, ko terjatev ob dospelosti ni bila placana. Ce cedent svoje dolgove poplaca je cesionar dolžan cediratiterjatev nazaj – fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplacati.Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varšcina namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant,ker jo potrebuje. Fiduciar ima varšcino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesoricnim konstitutom.Fiducia cum amico contracta: lastniška fiducija. Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kotupravicenec, toda teh stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos VP v inkaso)9. RAZMERJE MED RETENCIJO IN ZASTAVO?Zastavna pogodba: dolžnik ali kdo tretji (zastavitelj) se zaveže nasproti zastavnemu upniku, da mu boizrocil neko premicno stvar ali pravico, da bi se ta lahko poplacal iz vrednosti prepušcene dobrine, upnik pase zaveže, da bo prejeto stvar hranil in jo po placilu terjatve nepoškodovano vrnil zastavitelju.

Retencija: pridržna pravica je absolutna, na podlagi katere sme upnik zapadle terjatve pridržati stvar, ki joima v zakoniti detenciji (posesti) dokler mu ni placana terjatev, ce pa mu ni placana, pa se lahko po obvestiludolžnika poplaca kot zastavni upnik.Obe pravici sta akcesorni terjatvi in imata namen utrditve obveznosti. V koncnem stadiju je posledica obehpravic enaka – oba upravicenca se smeta iz stvari oz. predmeta pogodbe poplacati v kolikor prvotnaobveznost ne bo izpolnjena. Upnika se v obeh primerih poplacata kot zastavna upnika.April 200210. PERPETUIRANJE UGOVOROV PRI STVARNIH NAPAKAH?Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 cl. OZ). Vkolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamcevalne zahtevke:izpolnitev pogodbe;zmanjšanje kupnine (actio quanti minoris);odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhibitoria);odškodnina480. clen OZ – pravice kupca, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po1 letu (prekluzivni rok), šteto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, ce jih zaradi prodajalceve prevareni mogel uporabiti.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori4 Tina G.480/2 clen OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki,lahko po preteku 1 leta, ce še ni placal kupnine, kot ugovor zoper prodajalcev zahtevek, naj mu placakupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu zniža kupnino in povrne škodo torej exceptio quantiminoris in exceptio damnum.Perpetuacija ugovorov: exceptio non rite adimpleti contractus/ - exceptio quanti minoris- exceptio damnumZa pasivno dejanje nisi prekludiran.11. CONDICTIO SINE CAUSA, CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO OB TURPEMCAUSAM?Condictio sine causa (splošni pojem za povracilni zahtevek): povracilni zahtevek za placilo nedolga – nipravnega temelja za izpolnitev, zato stranka, ki je izpolnila obveznost, glede katere ne obstoji pravna podlagaza njeno izpolnitev, zahteva nazaj kar je izpolnila (npr. placaš najemnino in kasneje ugotoviš, da si lastnik)Condictio furtiva: okorišcencevo (accipiensovo) škodno dejanje. Acipiens sprejme neutemeljeno izpolnitevin glede nje ni v dobri veri – ne gre za povracilni zahtevek ampak za odškodninski zahtevek (odgovornost zacelotno škodo).

Condictio ob turpem causam: neutemeljena izpolnitev je obenem tudi nedopustno dejanje obeh strank.Povracilni zahtevek ni moralno dopusten. Vcasih se je korist izrocila obcini. Npr. placaš za umor. OZ je nepozna.12. ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA (NAJEMODAJALCA) DOPODZAKUPNIKA (PODJEMNIKA)? KDAJ IN KOLIKO?Actio directa (direktna tožba) ali neposredna zahteva zakupodajalca (najemodajalca) je mogoca v primeru,da se lahko zakupodajalec poplaca za svoje terjatve, nastale iz zakupa in tako lahko zahteva neposredno odpodzakupnika placilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Torej ta neposredna tožba pride vpoštev v primeru, ko zakupodajalec ne prejme izpolnitve svojih terjatev s strani zakupnika in pa najvec vvišini zneska, ki ga podzakupnik dolguje zakupniku iz podzakupa (608. clen OZ).13. KOMISIJSKA POGODBA IN PRODAJNO NAROCILO (RAZLIKA)?Prodajno narocilo (starinarska pogodba - contractus aestimatorius): prevzemnik narocila se zavezuje, da bodoloceno stvar, ki mu jo je izrocil narocitelj, prodal za doloceno kupnino, v dolocenem roku, ali pa mu jo vtem roku vrnil. Pogodbe ni mogoce preklicati. Ce starinar ne proda stvari in ne izroci narocitelju dolocenekupnine do dolocenega roka, pa je v tem roku tudi ne vrne, se šteje, da jo je kupil. Riziko nakljucnegaunicenja ali poškodovanja nosi narocitelj, vendar ne more z njo razpolagati, dokler mu ni vrnjena.Razlike:Komisionar Starinar- dela v svojem imenu in za tuj racun- slediti mora prenos na komisijskega narocnika(komitenta)- mora izrociti komitentu toliko kolikor dobi- ima pravico do provizije- ce stvari ne vrne je on kupec- je prevzemnik narocila- ne nosi rizika za nakljucno unicenje alipoškodovanje stvari, dokler, se ne šteje, da jo je onkupil – riziko nosi narocitelj- narocitelju mora izrociti samo dogovorjenokupnino, ceprav je v resnici iztržil vecOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori5 Tina G.Maj 200214. DATIO IN SOLUTUM, DATIO PRO SOLVENDO? RAZLIKA?Datio in solutum Datio pro solvendo- dajatev namesto izpolnitve placila- je realni kontrakt- gre za realno subrogacijo (spremembo predmetaobligacij)- upnik sprejme namesto prvotne izpolnitve nekodrugo izpolnitev-ne ustvari nove obveznosti- stipulacijski (sklenitveni) stadij in terjatev ostanetanespremenjena

- nanaša se le na solucijski (izpolnitveni) stadij- je dajatev zaradi placila- pomeni dogovor (in ne izpolnitev) po katerem seima upnik pravico poplacati iz dajatve, ki jo prejmeod dolžnika- upnik poleg prejšnjega zahtevka pridobi še novega,ki je od prejšnjega odvisen toliko, da novega ne moreuveljaviti, ce je prejšnji placan- pomeni prednostno razmerje _ prenos v izterjavoali v zavarovanje (cesija v izterjavo-premoženje nepreide s cesijo)- upnik je upravicen in nezavezan, da se poplaca izdajatve15. NAŠTEJ PRENEHANJE OBVEZNOSTI PO VOLJI ENE STRAKE!1. Pobotanje (kompenzacija, lat. compensatio); to je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama,ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika.2. Sodna položitev; je nadomestek položitve. Dolžnik želi upniku opraviti izpolnitev, katere predmet jestvar, pa tega zaradi ovir pri upniku ne more storiti. Da bi se svoje obveznosti rešil lahko stvar položi prisodišcu ali pri drugi z zakonom doloceni osebi.3. Samopomocna prodaja; kadar niso podani pogoji za sodni depozit (npr. stvar je pokvarljiva, neprimernaza shranjevanje) sme dolžnik stvar, ki je predmet izpolnitve prodati in izkupicek položiti pri sodišcu.4. Razveza z opcijo; obligacijsko razmerje se pretrga z enostransko izjavo- odstop; razvezna izjava (razveza), ki ucinkuje takoj in tudi za nazaj (ex tunc)- odpoved; razmerje se pretrga šele po nekem roku, po dani izjavi in ucinkuje en nunc-od takrat naprej16. PRAKTICNA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROŠTVOMZ VIDIKA OZ?Poroštvo (subsidiarno, solidarno): porok se nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadloobveznost dolžnika, ce ta tega nebi storil. Prakticno med obema oblikama ni velike razlike.1019./1 clen OZ – subsidiarno poroštvo;- od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko jo glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki jedolocen v pisni zahtevi.- izjema: vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, ceprav je ni prej zahteval odglavnega dolžnika, ce je ocitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoce doseci njegove izpolnitve(prezadolžen) ali ce je glavni dolžnik prišel v stecaj.- upnik mora pisno opomniti dolžnika, da mu izpolni. To pa ne velja za gospodarske pogodbe.1019./3 clen OZ – solidarno poroštvo;- ce se je porok zavezal kot porok in placnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahkoupnik zahteva njegovo izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Poroknima pravice do beneficium ordinis. Velja za gospodarske pogodbe.

17. RAZLIKA MED POBOTOM (PRENEHANJE PO VOLJI ENE STRANKE) INPACTUM DE COMPENSANDO (PRENEHANJE PO VOLJI DVEH STRANK)?Pobot (enostranska izjava, prisilni ucinek ex tunc, pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni – ope ekceptionis)ali kompenzacija je enostranska izjava volje, ki ima posledico prenehanja obligacij. Njegovo bistvo je, da gaupravicena stranka uveljavi z izjavo o pobotu in kakor hitro je izjava podana, ucinkuje za nazaj (ex tunc), odOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori6 Tina G.takrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Pogoji so: VID-PRIL(vzajemnost, istovrstnost, dospelost, pobotljivost, resnicnost, iztožljivost, likvidnost).Pactum de compensando (pogodba, ni treba izpolniti pogojev za pobotanje, ex nunc) je pogodba, dogovorstrank, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane. Ne ucinkuje ex tunc ampak od trenutka, ki gadolocita stranki. Ce nicesar ne dolocita, velja od trenutka veljavnosti pogodbe naprej – ex nunc. Ni potrebnoda so izpolnjeni pogoji za pobotanje.Junij 2002, 1.rok18. KLASICNA TEORIJA O KAVZI?Izhajajo iz stališca, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih o pravnih poslov in zato govorimo o tipskihkavzah:1. Causa aquirendi (credendi) – vzajemna obveza je v tem, da se kdo zaveže zato, da dobi nasprotnozavezo. Izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke – conditionis implemendae causa. Greza socasnost izpolnitve.2. Causa donandi – nima ekonomskega namena. Obdarjenec prejme korist ne da bi kaj dal, ker je izpolnitevneodplacna (npr. darilna pogodba). Causa je oprostilni namen oz. povecanje koristi drug stranke brezprotiplacila.3. Causa solvendi (ara, poroštvo, zastava) – utrditvena kavza, ko se stranka dodatno zaveže utrditi prvotnoobveznost, torej da bo obveznost sigurno izpolnjena.Subjektivna teorija kavze; gre za subjektivno kavzo, ker odlocita stranki katera od okolišcin je tolikopomembna, da je od nje odvisna veljavnost pravnega posla.Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo še okolišcine, na katere stranke niti ne mislijo(so same po sebi umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.19. CAUSUS MIXTUS, PRIMER?Pomeni mešano nakljucje. Gre za odgovornost tistega, ki ni povzrocil škode, povzrocil pa je škodi prijaznookolje. Subjekt ne zagreši, temvec njen ugodni položaj- obstaja pravna vzrocnost. Nastane neugodnasituacija za nastanek škode, kljub nekrivdnem ravnanju.

Primer:- vmešavanje v tuje posle (nedopustna gestija);- zamuda pri pogodbah;- kršitev varnostnih predpisov;- dolžnikovo nedopustno ravnanje.20. CONSTITUTUM DEBITII PROPRII?Je pripoznanje dolga. Je vrsta utrditve obveznosti. Je akcesoren dogovor s katerim dolžnik upniku prizna, danjegova obveznost obstoji. Lahko se ta izjava poda tudi kot enostranska izjava dolžnika (nepristnopripoznanje). Namen pripoznave je zavarovanje dolga. Od novacije se pripoznava loci, da pri pripoznaviprejšnja obveznost ne ugasne ampak obstoji poleg nove. Pripoznava je izjava volje s konstitutivnimpomenom, priznanje pa je vednost, ki ima dekleratoren pomen. Najvažnejša posledica pripoznanja dolga jepretrganje zastaranja – interuptio preascriptionis.21. ZASTAVA PRI CESIJI?418. clen OZ – s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice (akcesorije) kot so pravicado prednostnega poplacila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, dopogodbene kazni.Vendar pri zastavi velja izjema, in sicer sme odstopnik (cedent) izrociti zastavljeno stvar prevzemniku(cesionarju) le, ce zastavitelj v to privoli – volenti non fit iniuria (privolitev oškodovanca); sicer ostane stvarpri cedentu, ki jo hrani za cesionarja. Cesionar ima tako indirektno posest na zastavljeni stvari. Zastavnapravica preide, zastava pa ostane cedentu.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori7 Tina G.Junij 2002, 2.rok (26.6.), »A skupina«22. RAZLIKA MED FALSUS PROCURATOR IN PREKORACITEV POOBLASTILA?V obeh primerih gre za napake pri upravicenosti do zastopanja.72. clen OZ - prekoracitev pooblastila: pomeni npr. sklepanje pravnih poslov izven mej, ki so dolocene spooblastilom. Ce zastopnik pooblastila prekoraci je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoracitev. Cezastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je obicajno potreben, da se pogodba take vrste preuci in oceni, sešteje, da je odobritev zavrnil. Odobritev ima ucinek za nazaj (ex tunc), ce stranki ne dolocita kaj drugega. Cestranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoracitev, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne cutizavezano s pogodbo, ne da bi cakala, da se zastopani izrece o njej. Ce zastopani noce odobriti pogodbe, stazastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, ce ni vedela in ni biladolžna vedeti za prekoracitev pooblastil.73. clen OZ - falsus procurator ali zastopstvo brez pooblastitve: ne predstavlja vedno osebe, ki z nami

sploh ni v stiku, ampak je lahko naš zastopnik za dolocen posel sklenil cisto drugi pravni posel, kot smo munarocili. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblašcenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila,zavezuje neupraviceno zastopanega samo, ce jo ta pozneje odobri-ratihabicija. Stranka s katero je pogodbasklenjena, lahko zahteva od neupraviceno zastopanega, da se v primernem roku izrece ali odobrava pogodboali ne. Ce neupraviceno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe se šteje, da pogodba sploh ni bilasklenjena. V takem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode odtistega, ki jo je kot pooblašcenec brez pooblastila sklenil, ce stranka ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni biladolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila.Razlika:PREKORACITEV FALSUS PROCURATOR- zastopani in zastopnik odgovarjata solidarno zaškodo- povrnitev škode se zahteva samo od zastopnika,ki ni imel pooblastila23. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI POSLOVNI ODŠKODNINSKIODGOVORNOSTI (POO)?POO je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitev pravnega posla.240. clen OZ - dolžnik je prost odgovornosti za škodo, ce dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz.da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okolišcin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogelprepreciti, ne odpraviti in se jim ne izogniti. Torej upošteva razloge, ki so nastali po sklenitvi pravnega poslain so:- nepricakovani- neizbežni- neodvrnljivi.Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. višja sila) ampak lahko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, kiprihaja iz notranjosti stvari (subjektivna, objektivna koncepcija).24. UPRAVICENCI DO ODŠKODNINE V PRIMERU SMRTI IN TEŽKEINVALIDNOSTI?180. clen OZ – naceloma dobi škodo povrnjeno tisti, ki jo je utrpel. Izjemoma se priznava duševna bolecinazaradi izgube ali težke invalidnosti bližnjega.Ce nekdo umre ali ga zadane težka invalidnost, lahko sodišce presodi njihovim družinskim clanom (zakonec,otroci, starši) pravicno denarno odškodnino za njihove duševne bolecine. Takšno odškodnino je mogoceprisoditi tudi bratom in sestram, ce je med njimi in umrlim oz. poškodovanim obstajala trajnejša življenjskaskupnost. Enako velja tudi za zunajzakonskega partnerja. Torej upravicenci so: zakonec, otroci, starši, ter obpogoju trajnejše življenjske skupnosti tudi bratje in sestre ter zunajzakonski partner.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori8 Tina G.

25. PREPRECITEV PRENOSA VP NA IME?219. clen OZ – pravica iz VP na ime se prenaša s cesijo, poseben zakon lahko doloca, da se taka pravicalahko prenaša tudi z indosamentom. Pravica iz VP na ime se prenaša z zapisom firme oz. imena novegaimetnika na samem papirju, s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register VP, ki ga vodiizdajatelj (posebej oblicna cesija).226. clen OZ – pravica iz VP za katerega je prenos z indosamentom prepovedan se sme prenesti samo scesijo. Prenos z indosamentom lahko prepovesta izdajatelj in indosant.226./4 clen OZ – s posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja (vinkulacija-klavzula o prepovedi prenosa-priimetniških; imetniški VP vinkulira v imenski VP) zapisano na samem VP na ime, se lahko prepovekakršenkoli njegov prenos.26. PRAVICE NOSILCA PATENTA PRI IZKLJUCNI LICENCI?Pravice nosilca patenta (dajalca licence) so:1. ne more izkorišcati predmeta licence2. odrece lahko dovoljenje za podlicenco3. ostane mu absolutne pravica nosilca intelektualne lastnine4. je imetnik intelektualne stvaritve5. prenese le uporabo licence707. clen OZ – izkljucna licenca pomeni izkljucno pravico pridobitelja do izkorišcanja predmeta licence,vendar le pod pogojem, ce je to izrecno dogovorjeno. Pridobitelj lahko vsako drugo osebo izkljuci odizkorišcanja pravice. Pridobitelj mora izkorišcati predmet licence na dogovorjen nacin v dogovorjenemobsegu in mejah. Dajalec licence je pridobitelju izkljucne licence dolžan jamciti, da pravice izkorišcanja niodstopil drugemu, ne popolnoma, ne delno. Prav tako pa ne sme sam izkorišcati predmeta licence in neposameznih njenih delov in v mejah prostorske dejavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.»B skupina« -ostala 3 vprašanja ista kot pri skupini A27. RATIHABICIJA?Je odobritev pravnega posla, ki ga je falsus procurator sklenil s tretjo osebo. Tudi odobritev neopravicenozastopanega pri zastopstvu.28. ODGOVORNOST ZA RECEPTUM?741. clen OZ – receptum ali gostinska hramba (te dolocbe se smiselno uporabljajo tudi za podobne primere– bolnišnico, kampe, garaže itd.).Gostinci se štejejo glede stvari, ki jih gostje prinesejo s seboj, za shranjevalce (ceprav ne pride do sklenitveshranjevalne pogodbe) in odgovarjajo, ce stvari izginejo ali se poškodujejo, za škodo v višini vrednostistvari, vendar je gostinceva obveznost limitirana in sicer ne vec kot 50.000 SIT oz. 150.000 SIT, ce gre zanastanitev.Ta odgovornost pa je ekskulpirana, ce so bile stvari unicene ali pa poškodovane zaradi okolišcin, ki se jim ni

bilo mogoce izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kakšnega vzroka v sami stvari, ali pa ce so izginile ali bilepoškodovane po krivdi samega gosta ali po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal sabo oz. so ga prišli obiskat inje zanje odgovoren (višja sila, dejanje tretjega, dejanje oškodovanca, vzrok v stvari).Odgovornost gostinca pa ni limitirana in tako dolguje popolno odškodnino, ce mu je gost stvar izrocil vhrambo, kot tudi, ce je škoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja.September 2002, 1.rok29. KATERE SO TVEGANE POGODBE?Tvegane (rizicne) ali aleatorne pogodbe so pogodbe o prevzemu rizika, njihova zaveza ali vsaj trajanje jeodvisno od negotovega dejstva. Ne vsebujejo pa instituta cezmernega prikrajšanja. To so:OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori9 Tina G.1. pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari2. zavarovalna pogodba3. pogodbe o preživljanju:- izrocilna (izrocitev in razdelitev premoženja za cas življenja)- pogodba o dosmrtnem preživljanju (prenos lastninske pravice se odloži za caspo smrti)- preužitkarska pogodba (užitek na nepremicnini za cas trajanja življenja)Pri vsaki od teh pogodb gre za odsvojitev, zato bi jih lahko uvrstili k odsvojitvenim pogodbam, vendarvsebujejo elemente tveganja. Tveganje je odvisno od življenjske dobe in višine premoženja.30. TRANSAKACIJA?1050. clen Oz - Transakcija ali poravnava pomeni spremembo obligacijskega razmerja. Je vzajemnapogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje z medsebojnim popušcanjem spremeni tako, da se sporprekine oz. se odpravi negotovost in doloci vzajemne pravica in obveznosti.Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Veljavna je poravnava opremoženjskih posledicah kaznivega dejanja, ne morejo pa biti predmet spori, ki se ticejo statusnih razmerij.Pogoji za poravnavo:- spornost ali negotovost pravnega razmerja- izpolnitev mora biti vzajemna- obstoj temeljnega posla- razpolagalna sposobnost (stranke morajo biti sposobne razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave)- razpolagalnost terjatve- stranki ne smeta biti v zmoti: o non caput contraversum in o kavziPoravnave ni mogoce izpodbijati zaradi cezmernega prikrajšanja (laesio enormis). Pri poravnavi nisi vecdolžan izpolniti prvotne obveznosti, ampak novo obveznost iz poravnave (npr. nisi vec dolžan 100, ampak leše 50). Poznamo:- PRISILNA PORAVNAVA: povezana s stecajem, v stecaju ali pred stecajem- SODNA PORAVNAVA: pogodba, ki dobi moc izvršilnega naslova, ker jo

sodišce povzame v svoj sklep. Je mešani pravni posel (sodba+pogodba)- IZVENSODNA PORAVNAVA: stranki se poravnata in ta pogodba je podlagaza sodno poravnavo.31. FACULTAS ALTERNATIVA, ALTERNATIVNE OBLIGACIJE?390. clen OZ - Fakultativne obveznosti in terjatve (facultas alternativa) – una res est in obligatione, duaeautem in facultas solutionis (nadomestna obligacija): dolžnik je dolžan neko doloceno dajatev, namestonje pa sme dati drugo dajatev, to možnost lahko izkoristi vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvršbipopolnoma ali delno predmet obveznosti. Ce postane predmet obveznosti nemogoc zaradi dogodka, zakaterega dolžnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko oprosti obveznosti stem, da izroci predmet, ki ga je upravicen izrociti namesto dolgovanega predmeta. Upnik ne more zahtevatidrugi predmet, s katerim se dolžnik lahko reši obveznosti.Fakultativne terjatve: ce pogodba ali zakon doloca, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahtevaod dolžnika kakšen drug predmet, mu je dolžnik, ce upnik to zahteva, dolžan izrociti ta predmet384. clen OZ - Alternativne obligacije (izbirna obligacija): alternativne obligacije (dua res vel plures suntin obligatione, una autem in solutione - dolgovani sta 2 stvari, vendar tako, da je treba dati le 1): ce imakakšna obveznost 2 ali vec predmetov, vendar mora dolžnik dati le 1, da bi bil prost obveznosti, potem ima,ce ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroci predmet, ki ga jeizbral.Ce ima pravico izbire upnik in se ta ne izrece o stvari v roku, ki je dolocen za izpolnitev, lahko dolžnikzahteva od njega, naj izbere in mu doloci primeren rok. Ce v tem roku ne izbere, preide pravica izbire nadolžnika. Ce postane kakšen predmet obveznosti nemogoc, zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobenastranka, se obveznost omeji na preostali predmet.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori10 Tina G.Ce pa postane predmet nemogoc zaradi dogodka za katerega odgovarja katera od strank:_ Odgovornost dolžnika indolžnik ima pravico do izbire_ obveznost se omeji na preostali predmet_ Odgovornost dolžnika inupnik ima pravico do izbire_ upnik lahko zahteva preostali predmet aliodškodnino_ Odgovornost upnika indolžnik ima pravico do izbire_ dolžnikova obveznost preneha. Dolžnik zahtevaodškodnino in izpolni s preostalimi predmeti_ Odgovornost upnika in upnik ima pravico do izbire _ upnik da odškodnino in zahteva preostali predmet

32. NORMOTEHNICNA UREDITEV NICNOSTI?86. clen OZ - nicnost ali absolutna neveljavnost: pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom alimoralnim nacelom, je nicna, ce namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali ce zakonv posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.Relativna nicnost: ce je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razence ni v zakonu za posamezen primer doloceno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pazadanejo ustrezne posledice. Ce pa je prepovedana obema strankama, je nicna, razen, ce kaj drugega neizhaja iz namena zakona.Ce je pogodba nicna, mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela, ce pa to nimogoce, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v casu, ko je izdana sodna odlocba.Ce pa je pogodba nicna zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim nacelom, lahkosodišce v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega kar je dala drugi stranki.Delna nicnost (kdaj nicnost ni nicnost? Pri delni nicnosti): Zaradi nicnosti kakega pogodbenega dolocila, ninicna tudi sama pogodba, ce lahko ostane brez nicnega dolocila in ce dolocilo ni bilo ne pogodbeni pogoj neodlocilni nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Lahko pa gre tudi za pogoj ali nagib, ce je bilnamen ugotovitve nicnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega dolocila in bila veljavna brez njega.Konverzija: kadar nicna pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja medpogodbenikoma ta druga pogodba, ce je to v skladu s pogodbenim namenom in ce se lahko šteje, da bi bilasklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za nicnost svoje pogodbe.Konvalidacija nicna pogodbe ni mogoca, torej ne postane veljavna, ce prepoved ali kakšen drug vzroknicnosti pozneje preneha.Izjema:- ce je prepoved majhnega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se nicnost ne more uveljaviti,- oderuška pogodba.Tisti, ki je kriv za nicnost pogodbe, pogodbeniku odgovarja za nastalo škodo, ce slednji ni vedel in ni bildolžan vedeti za vzrok nicnosti. Na nicnost sodišce pazi po uradni dolžnosti in pravica do uveljavljanjanicnosti ne ugasne, torej ne more zastarati. Na nicnost se lahko sklicuje vsak, ki ima za to pravni interes.Nicnost ucinkuje ex tunc.33. STVARNE NAPAKE? KDAJ KUPEC IZGUBI PRAVICO UVELJAVLJATISTVARNE NAPAKE IZPOLNITVE?458. clen OZ - prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla nakupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne (ocitne napake). Prodajalec odgovarja tudi za tiste

stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, ce so posledica vzroka, ki je obstajalže pred tem (skrite napake). Za neznatne napake prodajalec ne odgovarja.Napaka je stvarna ce:1. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obicajno rabo,2. stvar nima lastnosti, ki so potreben za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, in je bila prodajalcuznana,3. stvar nima lastnosti, ki so bile izrecno ali molce dogovorjene,4. stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, razen ce je bil vzorec ali model prikazan le zaradi obvestila.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori11 Tina G.Kupec je dolžan prejeto stvar na obicajen nacin pregledati in o ocitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dnehoz. pri gospodarskih pogodbah nemudoma, v enakem roku mora grajati tudi skrite napake, šteto od dneva,ko je napako opazil, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti za stvarne napake. Vendar paprodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine 6 mesecev, odkar je bila stvar izrocena.Ce pa je prodajalec vedel za napake stvari in jih je kupcu zamolcal, potem ti roki nimajo pomena in kupecima pravico sklicevati se na te napake tudi po poteku rokov za grajanje, tudi v primeru, ko ni izpolnil svojeobveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal.480. clen OZ.: pravice kupca, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, šteto oddneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, ce jih zaradi prodajalceve napake ni mogel uporabiti. Kupec, ki jepravocasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, ce še ni placal kupnine, kot ugovorzoper prodajalcev zahtevek, naj mu placa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino in povrnekupnino (perpetuiranje ugovorov).September 2002, 2.rok, »A skupina«34. UCINEK POGODBE O PREVZEMU DOLGA, CE UPNIK NE DA PRIVOLITVE INCE DA PRIVOLITEV, A JE PREVZEMNIK PREZADOLŽEN?427. clen OZ – prevzem dolga ali expromissio – opravi se s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, vkatero mora upnik privoliti. Ce se upnik ne izrece v dolocenem roku, se šteje, da je privolitev odklonil.Pogodba o prevzemu dolga ima ucinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (je pogodba med dolžnikom inprevzemnikom, ki se zaveže dolžniku, da bo izpolnil njegov obveznost nasproti njegovemu upniku), doklerupnik vanjo ne privoli, kakor tudi, ce privolitev odkloni.S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika in ta s tem postane prost obveznosti.Vendar v primeru, ce je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen,upnik pa tega ni vedel in tudi ni bil dolžan vedeti, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o

prevzemu dolga pa ima ucinek pogodbe o pristopu k dolgu (je pogodba med upnikom in pristopnikom, skatero se upniku zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik vstopi v zavezo polegdolžnika).prevzem dolga: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik.pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnilnjegovo terjatev do dolžnika, pristopnik stopi v zavezo poleg dolžnika.prevzem izpolnitve: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se ta dolžniku zavezuje, da boizpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.35. UCINEK TEORIJE O VZROCNOSTI PRI CIVILNEM IN KAZENSKEM PRAVU?Vzrocna zveza pomeni zvezo med dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tegadogodka, ki pomenijo škodo. Vzrocnost pripelje do posledice odgovornosti za povzroceno škodo, ki jisledijo dolocene sankcije. V civilnem pravu je namen sankcije, ki je posledica vzrocnosti, reintegracijakršene pravice, ki ji sledi restitucija (povrnitev v stanje kot je bilo, preden je nastopila škoda) sankcija jeodškodnina.V kazenskem pravu pa je namen sankcije vplivati na kršilca s posegom v njegovo premoženje, osebno sfero,zlasti osebno integriteto - prostostrepresijasankcija je kazen.Kazenska odgovornost je odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ima namen kaznovanje (prevencija,mašcevanje).Odškodninska odgovornost je odgovornost za drugo protipravno dejanje, s katerim je drugemu povzrocenaškoda – civilni delikt in nima namen povracila – reparacije.Dejstvo kazenske odgovornosti lahko vpliva na civilno odgovornost. Civilno sodišce je vezano na obsodilnosodbo kazenskega sodišca glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ne pa na oprostilnosodbo.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori12 Tina G.36. KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK V PRIMERU RAZVEZE POGODBE ZARADINEIZPOLNITVE? SPREMEMBA ZOR IN OZ?111. clen OZ - ce je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti zapovrnitev morebitne škode. Ce je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico dovrnitve tistega, kar je dala (kondicijski zahtevek).Ce imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vracanje pravila, ki veljajo zaizpolnitev dvostranskih pogodb (socasnost in ugovori strank, ki so: - exceptio non adimpleti contractus; -exceptio non rite adimplenti contractus; - ugovor ogroženosti; - zasledovalna pravica). Vsaka stranka

dolguje drugi povracilo koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti. Stranka, kivraca denar, mora placati obresti od dneva, ko je prejela izplacilo.37. ZAHTEVEK STRANKE PRI REBUS SIC STANTIBUS?112. clen OZ - klavzula rebus sic stantinbus pomeni razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenihokolišcin.Ce nastanejo po sklenitvi pogodbe okolišcine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali ce se zaradinjih ne da doseci namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba ocitno ne ustreza vecpricakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravicno ohraniti jo v veljavi takšno,kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena oz. stranka, ki zaradi spremenjenih okolišcinne more uresniciti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.Razveze ni mogoce zahtevati, ce bi stranka ob sklenitvi pogodbe morala upoštevati te okolišcine ali se jimizogniti.Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okolišcine, ki so nastale poizteku roka, dolocenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razveže, ce druga stranka ponudi aliprivoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravicno spremenijo.Ce sodišce razveže pogodbo, naloži na zahtevo druge stranke, stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrnedrugi stranki pravicen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.38. PREKARIJ, POJEM IN KJE JE V OZ?583. clen OZ – Prekarij pomeni pravico do preklica oz. vrnitev stvari, ki je bila dana v posodo, kadar castrajanja in namen uporabe nista dolocena. Posodnik lahko v takem primeru zahteva stvar kadarkoli hoce.Prekarij – kadar casa trajanja posodbene pogodbe ni mogoce razbrati iz dogovora in ne iz namenaposodbe, gre za neobvezno posodbo do preklica, t.i. prekarij.V OZ-u je to v 583./3 clen, ki se nanaša na vrnitev stvari, ki je bila dana v posodo.»B skupina«39. AKCESORNE PRAVICE V PRIMERU PRENOSA POGODBE IN PREVZEMDOLGA?- prenos pogodbe _ s pogodbo se prenesejo tako pravice kot obveznosti, in sicer do višine aktive – proviribus418. clen OZ - pri prenosu terjatve s pogodbo (cesija) na prevzemnika preidejo skupaj s terjatvijo tudistranske pravice (prednostno poplacilo, hipoteka, poroštvo, pogodbena kazen, obresti,…) vendar smecedent izrociti zastavljeno stvar prevzemniku le, ce zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar priodstopniku, da jo hrani za prevzemnika. Domneva se, da so zapadle, pa ne placane obresti odstopljene zglavno terjatvijo.430. clen OZ - pri prevzemu dolga pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, obstajajo še

naprej; vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, ce poroki in zastavitelji neprivolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Ce ni dogovorjeno drugace, prevzemnik neodgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori13 Tina G.40. EKSKULPACIJA DELODAJALCA ZA ŠKODO, KI JO POVZROCI DELAVEC?147. clen OZ – objektivna odgovornost za delavca: za škodo, ki jo povzroci delavec pri delu ali v zvezi zdelom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizicna oseba (delodajalec), pri kateri je delavec delal takrat, ko jebila škoda povzrocena, razen, ce dokaže, da je delavec v danih okolišcinah ravnal tako, kot je treba.Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, ce je ta škodo povzrocilnamenoma.Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzrocil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, imapravico zahtevati od delavca povrnitev placanega zneska.ta pravica zastara v 6 mesecih od dneva, ko jebila odškodnina placana.November 2002, »A skupina«41. ZAKON O DEVIZNEM POSLOVANJU IN DENARNE OBVEZNOSTI?Zakon o deviznem poslovanju ureja pravni promet oz. poslovanje glede denarnih obveznosti medposameznimi državami. Deviza pomeni sleherno terjatev, ki jo imaš do tujine.371. clen OZ - v zvezi z denarnimi obveznostmi je najpomembnejše nacelo monetarnega nominalizma, kipravi, ce je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolžnik placati tisto število denarnih enot, na katero seglasi obveznost, ce se upnik in dolžnik ne dogovorita drugace.372. clen OZ - valorizacija denarne obveznosti pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se višinadolžnikove denarne obveznosti doloci glede na cene za blago in storitve, izvoženih z indeksom cen, ki gaugotavlja pooblašceni organ (indeksna klavzula) ali glede na gibanje tecaja tuje valute (valutna klavzula) aliglede na spremembe drugih cen, ce ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom.Valorizacija se opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, ce se stranki ne dogovoritadrugace.Dolžnik lahko vedno predcasno izpolni denarno obveznost in takrat ima pravico odbiti od dolga obresti zacas od dneva placila do zapadlosti, ce je k temu upravicen po pogodbi ali ce je to v skladu z obicaji (npr.kreditna pogodba).42. MOTIV V OZ?Motiv je lahko eden izmed vzrokov, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo vendar njegov vpliv ni takovelik, da bi lahko vplival na veljavnost sklenjene pogodbe.40. clen OZ - nagibi (motivi), iz katerih je bila pogodba sklenjena ne vplivajo na njeno veljavnost. Ce pa je

nedopusten nagib bistveno vplival na odlocitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in ce je drugipogodbenik to vedel ali bi moral vedeti je pogodba nicna.Neodplacna pogodba je nicna tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistvenovplival na odlocitev sopogodbenika.43. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE239. clen OZ - Upnik je upravicen zahtevati izpolnitev obveznosti od dolžnika, dolžnik pa jo je dolžanizpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.Ce dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravicen zahtevati tudi povrnitevškode, ki mu je zaradi tega nastala. Za škodo zaradi zamude je odgovoren tudi dolžnik, ki mu je upnik dalprimeren dodatni rok za izpolnitev.Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmožnost izpolnitve, ceprav zanjo ni kriv, ce je nastala potem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja. Vendar je dolžnik prost odgovornosti za škodo, ce dokaže,da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, nakljucno unicena, tudi ce bi bil on izpolnil svojo obveznostpravocasno.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori14 Tina G.44. FIDUCIA COM AMICO CONTRACTA?Fiduciarni posel (pogodba o zaupanju). Spada med incaso cesijo, tudi lastninsko. Pomeni, da prijateljuprepustiš, da v tvojem imenu kasira (izterja) tvojo terjatev od tvojega dolžnika, ker je bliže tvojemudolžniku. Skratka, pomeni odstop v izterjavo tvojemu prijatelju (amico).45. NAŠTEJ POGODBE O UPORABI?o posodbena pogodba – commodatumo najemna (zakupna, rabokupna po Cigoju) pogodba – locatio conductio reio licencna pogodbao leasing pogodbaOd teh pogodb ni v OZ urejena leasing pogodba.Pogodbe o odsvojitvi Pogodbe o storitvah Pogodbe o udeležbi Pogodbe o tveganjuProdajna – emptiovenditioPodjemna – locatiocondustio operisDružbena – societas Pogodba o negotovemizidu obveznostiDarilna – donatio Shranjevalna – depositum KooperacijskapogodbaPogodba o negotovistvariMenjalna – premutatio Mandatna – mandatum Zavarovalna pogodbaPosojilna – muutum Preživninske pogodbe:- pogodba o dosmrtnempreživljanju- preužitkarskaIzrocilna pogodba

»B skupina«46. SPECIALNI ZAKON O OBRESTIH?378. clen: ce dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, ce drug poseben zakon ne doloca drugace (poseben zakonje Zakon o predpisani meri zamudnih obresti ZPOMZO -1A, ki doloca 15,5% obrestno mero na letni ravni.Uporablja se od 28.6.2003 dalje; stranki pa se lahko tudi drugace dogovorita). Za tuje zamudne obresti seuporablja OZ, torej 8% letno.Tudi, ce v pogodbi sploh niso dolocene zamudne obresti, znašajo 8% letno oz. po ZPOMZO -1A 15,5%letno, ker je to poseben zakon, ki to doloca. Obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti posamicnih terjatev.47. KAVZA V OZ?39. clen OZ - kavza pomeni pravno podlago, temeljni namen oz. razlog, zaradi katerega je bila pogodbasklenjena. Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (kavzo, causa) oz. razlog. Podlaga(kavza) je nedopustna, ce je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi naceli. Domneva se, daima obveznost podlago, ceprav ta ni izražena. Ce ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nicna.48. RAZLIKA MED PRODAJNO POGODBO IN STARINARSKO POGODBO?Prodajno narocilo (starinarska pogodba, contractus aestimatorius) ni poseben tip prodajne pogodbe. Sprodajnim narocilom se prevzemnik zaveže, da bo doloceno premicno stvar, ki jo je izrocil narocnik, prodalza doloceno ceno in v dolocenem roku, ali pa mu jo bo po tem roku vrnil.Cas je bistvena sestavina prodajnega narocila, ki pa se nanaša samo na premicnine, prodajna pogodbazajema tako stvari (premicnine, nepremicnine) kot tudi pravice. Prodajnega narocila ni mogoce preklicati.Nevarnost nakljucnega unicenja pri prodajnem narocilu trpi narocnik, ceprav je stvar izrocena prevzemniku,pri prodajni pogodbi pa nosi breme nevarnosti unicenja ali poškodovanja stvari prodajalec, dokler stvari neizroci kupcu.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori15 Tina G.49. FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA?Gre za fiduciarni pravni posel oz. za pogodbo o zaupanju. Pomeni varšcino namesto zastave oz. v zvezi scesijo odstop v zavarovanje.426. clen OZ - ce je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve nasproti odstopniku, jeprevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljeneterjatve in po izterjavi, potem, ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplacilo njegove lastne terjatve protiodstopniku, temu izrociti placilo oz. presežek.50. V KATEREM CLENU OZ JE TEMELJ POSLOVNE ODŠKODNINSKE

ODGOVORNOSTI?Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitve pravnega posla. Temeljposlovne odškodninske odgovornosti je v 239. clenu OZ, ki se nanaša na izpolnitev obveznosti in poslediceneizpolnitve. Torej, ce dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravicenzahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala (poslovna odškodninska odgovornost – POO).Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmožnost izpolnitve, ceprav zanjo ni kriv, ce je nastopilapotem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja.December 2002, »A skupina«51. TRI POGODBE NA DOLŽNIKA?Gre za personalno subrogacijo na dolžnikovi strani in sicer:o prevzem dolga: je pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Sprevzemom dolga stopi prevzemnik namesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem praviloma prostobveznosti (izjema: prezadolžen prevzemnik).o pristop k dolgu: je pogodba med upnikom in tretjim (pristopnikom), s katero se ta upniku zavezuje,da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik stopi v zavezo poleg dolžnika.o prevzem izpolnitve: je pogodba med dolžnikom in tretjim (prevzemnikom), s katero se ta dolžnikuzavezuje, da izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku. Vendar upnik nima nasprotitretjemu nobene pravice.52. OBLICNOST PRI DARILNI POGODBI IN POSLEDICE DARILA ZA PRIMERSMRTI?538. clen OZ - ce darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko znjo prosto razpolaga, mora darilna pogodba biti sklenjena v pisni obliki, v nasprotnem primeru obdarjenecne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve.545. clen OZ - darilo za primer smrti je darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalcevi smrti in jeveljavna le, ce je sklenjena v obliki notarskega zapisa in ce je listina o sklenjeni pogodbi izrocenaobdarjencu.53. EGO (ORGAN) IN ALTER EGO (ZASTOPNIK)?Sta pojma, ki ju omenjamo v zvezi z zastopstvom. Zastopnika je treba locevati od organa pravnih oseb.Pravna oseba se zavezuje, da organi zastopajo pravno osebo. V resnici pa organ ni zastopnik, marvec je delpravne osebe – nastopa kot ego. Pooblašcenci, ki pa pravno osebo zastopajo, nastopajo kot alter ego.Npr. direktor gospodarske družbe deluje kot ego, ker je organ družbe, ti pa delujejo kot ego, ker so deldružbe. Zastopniki, ce ji družba ima pa delujejo kot alter ego.54. IUS VARIANDI PRI ALTERNATIVNI OBLIGACIJI?

Ius variandi: pravica variiranja, pravica premisliti si, ko si že enkrat izbral.384. clen OZ - alternativna obligacija pomeni, da ce ima kakšna obveznost dva ali vec predmetov, vendarmora dolžnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, ce ni dogovorjeno kaj drugega, pravicoizbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroci predmet, ki ga je izbral. Izbira je opravljena in se ne more vecOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori16 Tina G.spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala. Dolžnik ima pravicoizbire vse dotlej, dokler ni ena od stvari v prislini izvršbi popolnoma ali delno izrocena upniku po njegoviizbiri. Pri fakultativnih obveznostih pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat žeizbral. Nima ius variandi.55. ENOSTRANSKA POGODBA IN ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI?Enostranske obveznostne pogodbe je treba razlocevati od enostransko obveznih poslov.Enostransko obvezni posli so pravna dejanja, iz katerih izvirajo pravne posledice na podrocjuobveznostnega prava, in vendar niso obveznostne pogodbe (opomini, opcije, odstopi, odpovedi, pobotneizjave) - gre za samo izjavo oz. izraz volje ene stranke, ravnanje ene stranke.Za enostranske obveznostne pogodbe pa je znacilno, da vsaka od strank nastopa bodisi samo kot upnikbodisi samo kot dolžnik. To so ponavadi tisti kontrakti, iz katerih samo izhaja obveznost oz. dolžnost vrnitvestvari (npr. darilna pogodba).Januar 200356. PACTUM DE NON CEDENDO IN OZ?Je dogovor med upnikom in dolžnikom, da upnik terjatve ne sme prenesti naprej (prepoved nadaljnje cesije).417. clen OZ - ce sta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega,prenos nima pravnega ucinka.Ce je bila ob prenosu predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa,prenos ucinkuje, ce prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel oz. ni bil dolžan vedeti.Pri gospodarskih pogodbah tak dogovor nima pravnega ucinka in tudi pri ostalih pogodbah ne velja, ce nivkljucen v pogodbo.Prej po ZOR takšna cesija ni imela ucinka do cessusa. Cessus je želel ostati dolžan samo temu upniku, ker binpr. ta upnik utegnil prenesti terjatev nekomu, ki se ga je dolžnik bal. Takšna cesija je bila torej prepovedanain nicna, vendar že tudi ne v celoti.57. DOLOCILA OZ O MAKSIMALNI OBRESTNI MERI?376. clen OZ - obresti nehajo teci, ko vsota zapadlih, pa ne placanih obresti doseže glavnico (nacelo ultraalterum tantum). Velja za pogodbene obresti.375. clen OZ - od zapadlih, pa neplacanih obresti ne tecejo zamudne obresti, ce zakon ne doloca drugace

(doloca v 381. clenu OZ). Nacelo usuare usurarum _anatocizem (za pogodbene in zamudne obresti).378. clen OZ - obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, ce poseben zakon ne doloca drugace,stranke pa se lahko tudi drugace dogovorijo (vendar poseben zakon doloca drugace in sicer ZPOMZO-1Adoloca 15,5% letno obrestno mero, ki se uporablja od 28.6.2003). Pogodbene obresti so ponavadidogovorjene oz. se dogovorita stranki o višini obrestne mere. Kadar pa obrestna mera ni dolocena kot tudi nezapadlost, je obrestna mera za pogodbene obresti 6% letno, obresti pa zapadejo v placilo hkrati z zapadlostjoglavnice.377. clen OZ - ce je dogovorjena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za vec kot 50% višja odpredpisane obrestne mere zamudnih obresti se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo (8%+50% od8%=8%+4%=12%, vendar pa ZPOMZO-1A doloca 15,5% torej je pravilno 15,5%+50% od15.5%=15,5%+7,75%=23,25%) _ 12% oz. po ZPOMZO -1A 23,25% je najvišja možna obrestna mera zapogodbene in zamudne obresti; razen, ce upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanjadolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovorilzase ali za koga drugega, ni v ocitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.Taka domneva pa ne velja pri gospodarskih pogodbah.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori17 Tina G.Marec 200358. VRSTNI RED UPORABE PREDPISOV?Lestvica veljavnosti oz. uporabe predpisov je sledeca:1. Najvišje so kogentne zakonske dolocbe, ki so za udeležence pravnih razmerij obvezne, stranke jih morajoupoštevati pri urejanju svojih odnosov in jih ne morejo nadomestiti s kakšnimi drugimi predpisi. 2. Natosledijo pogodbena dolocila, ki so jih stranke vzpostavile s pravnim razmerjem oz. pogodbo, ki sta jo sklenili.Vendar morajo biti ta pogodbena dolocila v skladu s kogentimi normami oz. ne smejo biti v nasprotju zustavo, s prisilnimi predpisi in moralnimi naceli. 3. Naprej veljajo dispozitivne zakonske dolocbe, ce strankesvojega razmerja ne uredijo drugace. Tako jih lahko preskocimo po pravici, torej ne veljajo, ce se subjektidrugace dogovorijo. 4. Sledijo še uzance, praksa, poslovni obicaji… Ta pravila uporabimo takrat, kadarrazmerje ni urejeno s prej naštetimi normami (kogentne norme, dispozitivne norme) drugace pa jih neuporabljamo.Lestvica: __ kogentne norme_ pogodbena dolocila_ dispozitivne norme

_ uzance, praksa, poslovni obicaji59. NEDELJIVE OBVEZNOSTI – UPORABA PREDPISOV?Gre za obveznosti, kjer je predmet izpolnitve nedeljiv po naravi ali zakonu.416. clen OZ - za nedeljive obveznosti, pri katerih je vec dolžnikov, se smiselno uporabljajo predpisi osolidarnih obveznostih _ vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahkoupnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoce, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar paobveznost preneha, ko en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti.Kadar pa je pri nedeljivi obveznosti vec upnikov, med katerimi ni niti s pogodbo dogovorjena niti z zakonomdolocena solidarnost, sme posamezen upnik le tedaj zahtevati naj jo dolžnik izpolni njemu, ce so ga drugiupniki pooblastili, da sprejme izpolnitev. Sicer pa lahko vsak upnik zahteva od dolžnika, da obveznostizpolni vsem skupaj ali jo položi pri sodišcu.60. NICNOST POGODBE, CE JE ENI STRANKI PREPOVEDANO SKLENITIPOGODBO?86. clen OZ - gre za relativno nicnost. Ce je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostanepogodba v veljavi, razen ce ni v zakonu za posamezen primer doloceno kaj drugega, stranko, ki je prekršilazakonsko prepoved pa zadanejo ustrezne posledice.61. ODGOVORNOST PRI CESIJI ZA NOMEN BONORUM?Nomen bonorum: pomeni odgovornost za izterljivost terjatve.424. clen OZ - odgovornost po dogovoru: cedent odgovarja za izterljivost terjatve, ki jo je odstopilcesionarju, ce je bilo to dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter zaizterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika. Za vecjoodgovornost se ni mogoce dogovoriti.423. clen OZ - nomen verum - odgovornost po zakonu: pa pomeni odgovornost za obstoj terjatve. Kadar jeterjatev odstopljena z odplacno pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.62. OPREDELI LICENCNO POGODBO IN RELOCATIO TACITA!704. clen OZ - z licencno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delnoodstopil pravico izkorišcanja patentiranega izuma, tehnicnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela,ta pa se zavezuje, da bo za to dal placilo. Je pogodba o uporabi in mora biti sklenjena v pisni obliki.726. clen OZ - relocatio tacita ali tiha obnovitev, v tem primeru gre za molce obnovljeno licenco. Cepridobitelj po preteku casa, za katerega je bila sklenjena licencna pogodba, še naprej uporablja oz. izkorišcaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori18 Tina G.predmet licence, dajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova pogodba za nedolocen cas pod

enakimi pogoji kot prejšnja. Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvo licenco prenehajo s potekomcasa, za katerega je bila licenca sklenjena.April 200363. ALI LAHKO CESSUS POBOTA PROTI CESIONARJU SVOJO TERJATEV, KI JOIMA ZOPER CEDENTA? TERJATEV JE NASTALA 1.11.2001. O CESIJI JE BILOBVEŠCEN 1.1.2002. OBE TERJATVI STA ZAPADLI. RAZLOŽI RAZMERJA!Cnt Car (1.11.2001)Cs (1.1.2002)421. clen OZ - gre za razmerje med prevzemnikom (cesionarjem) in dolžnikom (cessusom). Prevzemnik imanasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Cessus lahkouveljavlja proti cesionarju poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahkouveljavljal proti cedentu do takrat, ko je izvedel za odstop. Cessus lahko pobota proti cesionarju terjatev, kijo ima proti cedentu, vendar samo terjatev, ki jih je proti cedentu pridobil do dneva obvestila o cesiji. Torej vtem primeru je pobot možen, saj je terjatev nastala 1.1.2001, o cesiji pa je bil obvešcen cessus 1.1.2002.Naceloma je mogoce pobotati samo medsebojne vzajemne terjatve, pri cesiji pa gre v tem primeru za izjemood tega nacela.64. IZJEME VZAJEMNOSTI PRI POBOTU?Vzajemnost pomeni, da mora biti prava stranka upnik druge stranke, obenem pa druga stranka upnik prvestranke. Ce bi hotela stranka pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni. Obstaja pa nekaj izjem:cessus ima pravico proti cesionarju pobotati svojo protiterjatev zoper cedenta, ki jo je pridobil predobvestilom o cesiji. Cessus lahko uveljavlja pobotanje samo, ce ima nasprotno terjatev proti cedentuali zadnjemu cesionarju (veckratni odstop), ker protiterjatev izhaja iz identicnosti prenesene terjatve.Ce je cedirana terjatev vpisana v javno knjigo, je pobotanje terjatve zoper cedenta proti cesionarjudopustna le, ce je tudi ta terjatev vpisana ali ce je bil cesionar ob cesiji o njenem obstoju obvešcen.313. clen OZ: dolžnik ne more pobotati tistega kar dolguje upniku s tistim, kar upnik dolgujenjegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku zdolžnikovo terjatvijo do upnika.kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvarvrne, ce so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi ce upnik po svoji krivdiopusti pobot.Torej izjeme:

- cessus proti cesionarju- dolžnikov porok- zastavnik za tujo stvar- tudi pri vecosebnostnih terjatvah65. PROBLEMATIKA OBLICNOSTI PRI DARILNI POGODBI?538. clen OZ - ce darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko znjo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, drugace obdarjenec s tožbo ne morezahtevati njene izpolnitve.545. clen OZ - darilo za primer smrti pa mora biti sklenjeno v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjenipogodbi pa izrocena obdarjencu.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori19 Tina G.66. POSEBNOSTI PRI SINALAGMATICNIH POGODBAH?Sinalagmaticne ali vzajemne pogodbe so pogodbe, kjer je obveznost oz. pravica ene stranke odvisna odobveznosti oz. pravice druge stranke (jaz bom izpolnil, ce boš ti). Gre za odvisnost izpolnitve stranke.Vecina dvostransko obveznostnih pogodb je vzajemnih (npr. prodajna, menjalna,…). OZ jih ne omenja veckot sinalagmaticne, ampak kot dvostransko obveznostne. V poštev pride ugovor exceptio non adimplenticontractus. V OZ-u jo omenjajo v sklopu nacela enake vrednosti vzajemnih dajatev – nacelo ekvivalence 8.clen. Posledice kršitve tega nacela:cezmerno prikrajšanjeoderuška pogodbazmanjšanje pretirano visoke arerebus sic stantibuszmanjšanje pogodbene kazni67. IN FRAUDEM LEGIS AGERE?Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke vcasih hocejo izogniti tako, da obidejo zakon,pri cemer izkoristijo zakonodajalcevo pomanjkljivo izražanje in po crki ne kršijo njene prepovedi, v resnicipa skušajo doseci tisto, kar je zakonodajalec skušal oz. hotel prepovedati.Torej ne gre za neposredno kršitev zakonske norme, ampak za neko drugo ravnanje, ki ima namen kršitizakon (npr. simulirani pravni posli).Maj 200368. NOMOTEHNICNA UREDITEV NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE– KJE JE TO PRAVNOTEHNICNO UREJENO V OZ IN KAKO SE UPORABLJA?Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolžnik ne izpolni in tudi ne želi izpolniti.Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolžnik izpolni in tudi želiizpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake.V pravnem pogledu je boljša neizpolnitev, saj je položaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni

roki, norifikacija) težji kot pri neizpolnitvi (splošni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnikdokazati, da je dolžnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik možnost, dazahteva izpolnitev – toži dolžnika.Naš pravni sistem (OZ) loci glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska,ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loci bistveno in nebistveno kršitev pogodbe.V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmaticne, vzajemne) in sicer pri poglavju oodgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo socasneizpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 clen OZ). Oz se v splošnem deluomejuje le na splošno dolocbo o tem institutu, izpeljal pa ga je v okviru norm o prodajni pogodbi.Nepravilna izpolnitev: zamuda, stvarne in pravne napake, aliud. 100. clen OZ _ za dolžnikove obveznostise smiselno uporabljajo dolocbe OZ o odgovornosti prodaje za stvarne in pravne napake, ce za posamezenprimer ni predpisano kaj drugega (458., 488. clen OZ).Neizpolnitev - 101.-111. clen OZ.69. FIDEIUSSOR ET SOLITUR?Gre za solidarno obveznost, tretji se zaveže kot porok in dolžnik Upniku odgovarja kot glavni dolžnik zacelo obveznost in lahko upnik zahteva njegovo izpolnitev, bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka alipa od obeh hkrati. Taka obveznost je zlasti znacilna za gospodarske pogodbe._ glej vprašanje 1OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori20 Tina G.Junij 2003, »A skupina«70. DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM INSOLUTIONE?Dolgovani sta dve stvari, vendar tako, da je treba dati le eno. Gre za alternativne obligacije. Praviloma imapravico izbire dolžnik, ce ni drugace dogovorjeno in obveznost preneha, ko izroci predmet, ki ga je izbral.Izbira je opravljena in se ne more vec spremeniti, ko je stranka, ki ima to pravico, obvestila drugo o tem kajje izbrala.71. TRETJA OSEBA KOT SOLVENS?Tretja oseba se s pogodbo zaveže, da bo izpolnila obveznost nekoga drugega. Ne gre za pogodbo v koristtretjega ampak je tretji zavezan kot izpolnitelj. Primeri:1. zastopanje: zastopnik sklene pogodbo z nekom tretjim. Deluje v imenu in za racun zastopanca(direktno) oz. v svojem imenu, za tuj racun (indirektno). Tako zastopanec dobi neposredno oz.posredno pravice oz. obveznosti iz pogodbe o zastopanju.2. prevzem dolga: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se slednji zaveže, da bo

izpolnil dolžnikovo obveznost, dolžnik pa bo s tem prost obveznosti, vendar pod pogojem, da v toprivoli upnik.3. pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se le ta zaveže upniku, da boizpolnil njegovo terjatev do dolžnika in tako ta vstopi v zavezo poleg dolžnika.4. prevzem izpolnitve: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se ta zavezuje dolžniku,da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku, kjer pa ni potrebno upnikovo soglasje.5. poroštvo: porok se zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, ce ta tegane bi storil.6. asignacija (nakazilo): nakazovalec (asignant) pooblašca nakazanca (asignata), da na njegov racunizpolni nekaj doloceni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašca, da v svojemimenu sprejme to izpolnitev.Tretji kot izpolnitelj nastopa kot: zastopnik, prevzemnik dolga, prevzemnik izpolnitve, pristopnik k dolgu,porok, asignat.Upnik je dolžan placilo tretjega prejeti, ce: ima ta pravni interes ali tretji ponudi izpolnitev v sporazumu zdolocenim dolžnikom. Upnik je vedno upravicen sprejeti izpolnitev po tretjem in to tudi proti dolžnikovivolji. Ta lahko izpolnitev prepreci le, ce sam ponudi izpolnitev. Splošni pogoj pa je, da dolžnikov dolg nistrogo oseben.72. STRANKE PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA PASIVNI STRANI (VSI TRIJEPRIMERI)?Spremeni se dolžnik: - prevzem dolga (D, in novi D)- pristop k dolgu (D, in novi D, U)- prevzem izpolnitve (D in novi D)73. ODPUST DOLGA PRI SOLIDARNIH OBVEZNOSTIH – SOLIDARNOST NASTRANI DOLŽNIKOV IN SOLIDARNOST NA STRANI UPNIKOV?Dolžniki:397. clen OZ (en upnik, vec dolžnikov): z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikomso prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. Ce pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika,kateremu je bil dolg odpušcen, se solidarna obveznost zmanjša le za del, ki glede na medsebojna razmerjamed dolžniki pade nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.Upniki:409. clen OZ - (en dolžnik, vec upnikov): z odpustom dolga in s prenovitvijo med dolžnikom in enimupnikom se zmanjša solidarna obveznost za toliko, za kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi. Pripoznavadolga enemu upniku je v prid vsem upnikom.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori21 Tina G.

74. SPORNE PRAVICE-POJEM IN OMEJITVE GLEDE STANK?441. clen OZ - sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe. Vendar je nicna pogodba, s katero biodvetnik ali kakšen drug prevzemnik narocila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana. Jepravica, glede katere so si stranke v sporu.»B skupina«75. UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATESOLUTIONIS?Je fakultativna, nadomestna izpolnitev. Dolžnik je dolžan dati neko dajatev, namesto nje pa sme dati nekodrugo dajatev.390. clen OZ - dolžnik, cigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopušceno, da se oprosti svojeobveznosti s tem, da izroci kakšen drug dolocen predmet, lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler nedobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.76. TRETJA OSEBA KOT ACIPIENS?Tretja oseba nastopa v vlogi upnika, sprejemnika izpolnitve obveznosti. Primera:1. placilo putativnemu dedicu: placilo njemu je veljavno. Položaj je tak, kot da bi nepravi dediczastopal pravega.2. placilo pooblašcencu, cigar pooblastilo je ugasnilo: izpolnitev je veljavna, ce izpolnitelj brezsvoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila.77. RAZMERJE MED PRODAJNO IN PODJEMNO POGODBO IN RAZMERJA?620. clen OZ - pogodba s katero se ena stranka zavezuje izdelati doloceno premicno stvar iz svojegamateriala (podjemna pogodba) se šteje v dvomu za prodajno pogodbo. Vendar pa pogodba ostane podjemna,ce se je narocnik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari. Vsekakor se pogodbašteje za podjemo, ce sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo.Pri prodajni pogodbi gre za odsvojitev stvari oz. pravice in ne za izdelavo stvari, gre za prehod lastninskepravice. Pri podjemni pogodbi, pa je predmet storitev oz. rezultat dela, obligacija rezultata, spada medpogodbe o storitvah.S podjemno pogodbo se podjemnik obveže opraviti dolocen posel, narocnik pa, da bo zato placal dolocenonadomestilo.S prodajno pogodbo pa se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izrocil kupcu tako, da bo tapridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu placal kupnino.Junij 2003, 2. rok, »A skupina«78. CESSIO LEGIS + PRAKTICNI PRIMER?Zakonita cesija. Zakon doloca prehod terjatve. Nastane sama po zakonu, ne s pravnim poslom. Gre zaizpolnitev s subrogacijo, pravo personalno subrogacijo na upniški aktivni strani.275. clen OZ - subrogacija po zakonu pomeni, ce izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni

interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Tipicniprimer je solidarni porok – ce namesto dolžnika placa obveznost porok, stopi on na upnikovo mesto in je onnovi upnik, dolžnik je dolžan njemu.79. ZMOTA PRI POBOTANJU, VRSTE, OPREDELI ZMOTO?Zmota pomeni, kadar predstava pogodbene stranke o kakšni okolišcini ne ustreza resnicnosti.Vrste zmot:- zmota v predstavi, zmota v izjavi- bistvena, nebistvena zmotaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori22 Tina G.- opravicljiva, neopravicljiva- popolna,delna- kalkulacijska, demonstracijskaTipicni primeri zmot:- zmota v osebi- zmota v predmetu- zmota v drugih elementih vsebine pogodbe- zmota v pravnem naslovu- zmota v poslovnem temelju in nagibu.Pobotati je mogoce terjatve, ki izpolnjujejo pogoje VID-PRIL:- vzajemnost- izterljivost- dospelost- pobotljivost- resnicnost- istovrstnost- likvidnostNi pa dopustno pobotati :1. ni dopustna konkurenca med dajatvenimi in vrnitvenim zahtevkom – to velja ne glede na to, ali greza vrnitveni zahtevek na temelju nedopustnega ravnanja ali pogodbe.2. terjatev, ki jih ni mogoce zarubiti3. terjatev, ki je nastala z namerno povzrocitvijo škode4. terjatev glede zakonske obveznosti preživljanja5. terjatev nastalih zaradi smrti ali okvare zdravja6. ce bi s tem trpele pravice drugih7. terjatve, o katerih tece druga pravda80. NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CONSETUR?V zvezi s cesijo. Cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabši položaj glede varšcin in postranskihpravic glede terjatve. Pri delnem odstopu terjatve, varšcine ostanejo cedentu – preidejo le toliko, kolikor nisopotrebne za izpolnitev ostanka terjatve.81. KAKO SE PRENAŠA VP NA IME?Praviloma so imenski VP neprenosljivi, kajti osnovna ideja cim hitreje prenašati ni realizirana.219. clen OZ - vendar še vedno se lahko pravica iz VP na ime prenaša s cesijo, ki pa mora biti posebejoblicna (zapis firme oz. imena novega imetnika na samem papirju, podpis prenosnika, vpis prinosov

morebitni register VP). Izjema so imenske delnice, ki se prenašajo z indosamentom, ceprav niso ordrski,temvec imenski VP.226. clen OZ - z vinkulacijo (klavzula o prepovedi prenosa) se lahko prepove prenos VP, ceprav bi se VPsicer lahko prenašal, to pa lahko zahteva izdajatelj – 226. clen – s posebnim zakonom ali izjavo izdajateljazapisano na samem VP na ime, se lahko prepove kakršen koli njegov prenos.82. ALI LAHKO TAŠCA OD SNAHE ZAHTEVA VRNITEV DARILA? POGOJI ZAPREKLIC?540. clen OZ - darovalec (tašca) lahko preklice darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, ce se po njenisklenitvi obdarjenec (snaha) proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnihmoralnih nacelih nepravicno, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Tako pogodbo lahko zaradi obnašanja protidarovalcu preklice tudi darovalcev dedic. Preklic je zaradi obdarjencevega obnašanja mogoc tudi protiobdarjencevemu dedicu. Preklic pa ni mogoc, ce je darovalec obnašanje obdarjencu odpustil.Obstajajo 3 razlogi za preklic:- 539. clen OZ - preklic zaradi stiske darovalca: ce darovalec pride po sklenitvipogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Ni mogoc preklic, ce biOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori23 Tina G.z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.Obdarjenec lahko obdrži darilo, ce darovalcu zagotovi preživljanje (beneficiumcompententiae)- 540. clen OZ: preklic zaradi nehvaležnosti (ob ingratitudinem)- preklic zaradi pozneje rojenih otrok: ce darovalec po sklenitvi pogodbe dobiotroka, prej pa ni imel otrok.»B skupina«83. RAZLIKA MED PRAVNO PRIZNANO NEPREMOŽENJSKO ŠKODO INPRAVNO PRIZNANO PREMOŽENJSKO ŠKODO PO OZ, ZA KATERO JEPREDPISANA DENARNA SATISFAKCIJA?132. clen OZ - škoda se v osnovnem deli na premoženjsko – zmanjšanje premoženja (navadna škoda –damnum emergens), preprecitev povecanja premoženja (izgubljen dobicek – lucrum cessans); innepremoženjsko škodo:1. povzrocitev telesnih in duševnih bolecin drugemu2. strah3. okrnitev ugleda pravni osebi.Zakon predvideva za povrnitev škode tri institute:1. restitucija (vrnitev v stanje kot je bilo pred škodnim dogodkom)2. ekvivalenca (veckrat restitucija ni mogoca, zato nastopi ekvivalenca, da se doseže izravnava)3. satisfakcija (denarno zadošcenje, zlasti pri kršitvah osebnostnih dobrin, pravic, ki nimajo denarnegaekvivalenta, torej pri nepremoženjski škodi).

168. clen OZ - torej pri premoženjski škodi ima oškodovanec pravico tako do povrnitve navadne škode kotdo povrnitve izgubljenega dobicka. Povracilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlocbe, ce zakonne doloca kaj drugega. Ce pa je bila stvar unicena ali poškodovana namenoma, lahko sodišce odmeriodškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca (pretium affectionis). Oškodovanec jeupravicen do popolne odškodnine – znesek, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen,kot bi bil, ce ne bi bilo škodnega dejanja ali opustitve.179. clen OZ - za nepremoženjsko škodo (pretrpljene telesne in duševne bolecine, razžalitev, okrnitevsvobode oz. osebnostne pravice, smrti bližnjega, strahu, …) pripada oškodovancu pravicna denarnaodškodnina neodvisno od povracila premoženjske škode, pa tudi ce premoženjske škode ni bilo.Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena teodškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.84. PERPETUIRANJE UGOVOROV + PRAKTICNI PRIMER?_ glej vprašanje 10Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 clen OZ) Vkolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamcevalne zahtevke:- izpolnitev pogodbe;- zmanjšanje kupnine (actio quantis minoris);- odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhabitoria);- odškodnina480. clen OZ – pravice kupca, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po1 letu (prekluzivni rok), šteto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, ce jih zaradi prodajalceve prevareni mogel uporabiti.480./2 clen OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki,lahko po preteku enega leta, ce še ni placal kupnine, kot ugovor zoper prodajalcev zahtevek, naj mu placakupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu zniža kupnino in povrne škodo torej exceptio quantiminoris in exceptio damnum.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori24 Tina G.Primer:Kupec kupi osebni avto za kupnino 7 milijonov na 2 obroka, pri cemer ob prevzemu avtomobila placa 5milijonov, 2 milijona pa mora placati v 90 dneh. Cez 1 teden kupec ugotovi, da mu je izteklo olje iz motorja,zaradi razpoke na glavi motorja. Olje iztece v ribnik, zaradi cesar poginejo ribe vredne 3 milijone. Napravocasno in takojšnjo reklamacijo prodajalec dobavi nov avto, ki pa je za 10% manj vreden od prvotnega.

Kupec sprejme nov avto. Ker kupec nato ne poravna drugega dela kupnine, mu prodajalec cez pol leta pošljeopomin za placilo. Ker s strani kupca ni nobenega odziva, prodajalec cez 14 mesecev šteto od izrocitveprvega avtomobila toži za placilo zneska 2 milijona. Kupec pa vloži nasprotno tožbo, v kateri zahtevazamenjavo avta ter uveljavlja škodo za poginule ribe v višini 3 milijone z zamudnimi obrestmi od prvotneizrocitve škode:Rešitev: roki zacnejo teci od izrocitve druge stvari.o ce je kupec vedel, da je avto manj vreden, nima pravic niti ugovorov, ker je avto konkludentnosprejel. Ima pa pravico do povrnitve refleksne škode.o (perpetuiranje ugovorov) ce pa kupec ni vedel za manjšo vrednost avta, pa ima pravico zahtevatizamenjavo avta oz. znižanje kupnine in povrnitev refleksne škode. V tem primeru ni omejenostirokov za grajanje.o kupec ima od grajanja napake 1 leto, da pove kaj hoce, znižanje kupnine oz. zamenjava, po tem paima samo še ugovore.85. FAKULTATIVNE TERJATVE – UPORABA PRAVIL?392. clen OZ - ce pogodba ali zakon doloca, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva oddolžnika kakšen drug dolocen predmet, mu je dolžnik, ce upnik to zahteva od dolžnika, dolžan izrociti tapredmet. Sicer veljajo za takšne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okolišcin poslaustrezna pravila o fakultativnih in alternativnih obveznostih86. BLANKO INDOSAMENT? OPREDELI INDOSAMENT NA PRENOSNIKA INNJEGOVE ZNACILNOSTI!221. clen OZ - indosament je izjava na hrbtni strani VP, v kateri se sedanji upravicenec izjavi, da VPprenaša. S tem se evidentirajo prenosi.Blanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) – to je prazen indosament.Pri prenosniku VP z indosamentom na prinosnika, se namesto imena indosatarja (osebe, na katero seprenaša) zapiše beseda »prinosniku« ali druga oznaka, ki pomeni isto. Indosament na prinosnika velja istokot blanco indosament.Poznamo pa še popolni indosament, ki vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe (indosatar), na katero sepravica iz VP prenaša in podpis prenosnika (indosant), lahko pa tudi druge podatke (kraj, datum,…).Nicen je delni indosament.Vrste indosamentov: popolni, blanco, na prinosnika.87. GLAVNE RAZLIKE MED POGODBO O IZROCITVI IN POGODBO ODOSMRTNEM PREŽIVLJANJU PO OZ?546. clen OZ - z izrocilno pogodbo se izrocitelj zaveže, da bo izrocil in razdelil svoje premoženje svojim

potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Gre za razdelitev in izrocitev premoženja za cas življenja.Pri izrocilni pogodbi je za njeno veljavnost bistveno, da se z njo strinjajo vsi potomci.557. clen OZ - s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljaldrugega pogodbenika (preživljanca) ali koga drugega, preživljanec pa izjavi, da mu zapušca vse ali delpremoženja (nepremicnine in premicnine, namenjene za rabo in uživanje nepremicnin), s tema, da je njegovaizrocitev odložena do izrociteljeve smrti.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori25 Tina G.September 200388. POSLOVNE IN NEPOSLOVNE OBLIGACIJE?Poslovne: za njihov nastanek se zahteva pravno poslovna volja. Nastanejo s pravnim poslom, na podlagivolje strank – s pogodbo ali enostranskim pravnim poslom.Neposlovne: imenovane tudi zakonite. Nastanejo na podlagi pravno relevantnega ravnanja ali dogodka, kinima narave voljnega ravnanja (delikt, kvazidelikt).89. NEMINEM LAEDERE – PACTA SUNT SERVANDA?Sta temeljni naceli obligacijskega razmerja.10. clen OZ - neminem laedere ali prepoved povzrocanja škode pomeni, da se mora vsak vzdržati ravnanja, skaterim bi drugemu utegnil povzrociti škodo. Velja tako za poslovne kot tudi neposlovne obligacije. Vprimeru kršenja tega nacela nastopi odškodninska odgovornost povzrocitelja škode.9. clen OZ - pacta sunt servanda oz. dolžnost izpolnitve obveznosti. Pomeni, da so udeleženci vobligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in so odgovorni za njeno izpolnitev. Obveznostugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Je temeljnonacelo na poslovnem podrocju.90. OBLIGACIJE PROPTER REM?Stvar ustvarja obligacijsko razmerje (npr. zakup). Lastnina na neki stvari pogojuje obligacijsko razmerje:dasi je obligacijsko razmerje relativno (pravica, dolžnost) se vendarle kaže tudi odvisnost od dolocene stvari.Obligacija propter rem pomeni, da je razmerje odvisno od tega ali ima stranka pravico do dolocene stvari.Primer: Lastnik fizicnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja(npr. vzdrževati skupni zid).September 2003, 2. rok91. ROK IN POGOJ V OZ?59. clen OZ - pogoj: pogodba je sklenjena pod pogojem, ce sta njen nastanek ali prenehanje odvisna odnegotovega dejstva. Odložni pogoj: ce se pogoj izpolni, ucinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen ce neizhaja kaj drugega iz zakona, narave posla ali volje strank. Razvezni pogoj: pogodba neha veljati, ce se pogoj

izpolni.Šteje se, da je pogoj uresnicen, ce njegovo uresnicitev v nasprotju z nacelom vestnosti n poštenosti preprecistranka, v katere breme je bil dolocen, ni pa uresnicen, ce njegovo uresnicitev prepreci stranka v katere koristje bil dolocen. Nicna je pogodba v kateri je pogoj v nasprotju z ustavo, zakonom ali moralnimi naceli.Nemogoc odložni pogoj povzroci nicnost pogodbe. Nemogoc razvezni pogoj pa se šteje za neobstojec.Lahko se zahteva tudi zavarovanje pogojne pravice.62. clen OZ - rok: rok dolocen v dnevih zacne teci prvi dan po dogodku, od katerega se racuna, konca pa sez iztekom zadnjega njegovega dneva. Rok dolocen v tednih, mesecih, letih se konca tistega dne, kis e poimenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega zacne teci; ce takšnega dneva v zadnjemmesecu ni, pa se konca zadnji dan tega meseca. Ce zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne delase za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Zacetek meseca je prvi dan v mesecu, sredina je petnajsti dan,konec pa zadnji dan.63. clen OZ - kadar se ucinek pogodbe zacenja od dolocenega casa, se smiselno uporabljajo pravila oodložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku dolocenega roka se smiselno uporabljajo pravila orazveznem pogoju.92. KDAJ JE PREDMET DOLOCLJIV?38. clen OZ - predmet obveznosti mora biti mogoc, dopusten dolocen in dolocljiv. Predmet obveznosti jedolocljiv, ce vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoce dolociti, ali ce sta stranki prepustili nekomutretjemu, da ga naj doloci. Ce pa tretji noce ali ne mre dolociti predmeta obveznosti je pogodba nicna.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori26 Tina G.93. ZMANJŠANJE ODŠKODNINE?170. clen OZ - ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca, lahko sodišce naloži odgovorni osebi,da placa manjšo odškodnino, kot znaša škoda, ce škoda ni bila povzrocena namenoma in tudi ne iz hudemalomarnosti, odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo placilo popolne odškodninespravilo v pomanjkanje. Ce je oškodovalec povzrocil škodo, ko je kaj delal v oškodovancevo korist, lahkosodišce odmeri manjšo odškodnino pri tem pa upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh.94. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV PRI PORAVNAVI IN NOVACIJI?1056. clen OZ - poravnava:ce je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti zanjeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavilsvojo stvar, še nadalje v zavezi. Njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveca, razen,c se s poravnavo strinjata.

Ce dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati protiupniku ugovore katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.325. clen OZ.: s pogodbo o prenovitvi prejšnja obveznost preneha, nova pa nastane. S prejšnjo obveznostjoprenehata tako zastava kot poroštvo, razen, ce ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugace dogovorjeno.To velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo.Poravnava ne vpliva na akcesorije, pri novaciji pa akcesorijev ni vec.95. PREMOŽENJE V DRUŽBI?996. clen OZ.: na premoženje družbe, ki nastane s prispevki družbenikov ali s poslovanjem družbe, imajodružbeniki enake solastninske ali drugacne soimetniške deleže, ce pogodba ne doloci drugace.Mavriceva96. POZNEJŠA MOŽNOST PREDMETA?36. clen OZ.: pogodba sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, ce je predmet obveznosti, ki jebil v zacetku nemogoc, postal mogoc, preden se je uresnicil pogoj ali preden je iztekel rok.97. PRODAJA TUJE STVARI?440 clen OZ.: prodaja tuje stvari veže pogodbenika, vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti,da je stvar tuja odstopi od pogodbe, ce zaradi tega ne more doseci njenega namena in zahteva odškodnino.98. PRODAJA SPORNE PRAVICE?441. clen OZ.: sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pogodba nicna, s katero biodvetnik ali kakšen drug prevzemnik narocila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana.99. PRENEHANJE DRUŽBE IN POSLEDICE PRENEHANJA?1000. clen OZ.: razlogi za prenehanje družbe so:1. potek casa2. dosežen namen oz. dosega namena postane nemogoca3. sklep družbenikov4. ce je družbenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot s.p. zacel postopek stecajaali prisilne poravnave5. ce je družbenik kot pravna oseba prenehal obstojati zaradi statusnih sprememb ali se je zacel proti njemupostopek stecaja likvidacije ali prisilne poravnave6. ce je družbenikov delež po izvršbi pridobila kakšna tretja oseba7. ce je družbeniku z aktom državnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti, nujne za doseg namenadružbe8. družbenik je odpovedal pogodboOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori27 Tina G.Ce družba preneha, so dolžni družbeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasprotitretjim osebam, nadomestilo družbenikom, stroške in izplacila, ki presegajo to kar so dolžni s pogodbo,ostanek premoženja pa razdelijo med družbenike po enakih delih, kot velja za prispevke. Pogodba lahko

doloci drugacne dele.Ce sredstva družbe ne zadostujejo za pokritje stroškov in obveznosti, morajo manjkajoci znesek družbenikipokriti v razmerju, ki velja za njihove prispevke.100. ODGOVORNOST ZA TUJE STVARI?_ glej vprašanje 29101. NORMOTEHNICNA UREDITEV POO?POO je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitve pravnega posla. Škoda je nastala, ker pravni posel nibil izpolnjen oz. ni bil pravilno izpolnjen. Uveljavlja se lahko kot pozitivni pogodbeni interes – z odškodninose mora doseci stanje, kot bi bilo, ce bi bila pogodba pravilno izpolnjena oziroma negativni pogodbeniinteres- zahtevam razvezo pogodbe.V OZ je omenjena v celnih 239. do 246., ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve,oprostitve dolžnika odgovornosti, pogodbena razširitev odgovornosti, omejitev in izkljucitev odgovornosti,obseg odškodnine, odgovornost upnika, odgovornost zaradi obvestitve obvestila – sklop: pravica dopovracila škode.246. clen OZ - za POO velja smiselna uporaba dolocb NOO.Ekskulpacijski razlogi za POO dolžnika so: okolišcine, ki so nastale po sklenitvi in se jim ni mogel izognitiniti jih ni mogel prepreciti in ne odpraviti.Znacilnosti:- temelj POO je subjektivna odgovornost, ki se zelo približuje objektivni odgovornosti – subjektivnoobjektivna koncepcija.- možna je pogodbena razširitev odgovornosti dolžnika npr. za katerega sicer ne odgovarja, prav tako pa jemožna omejitev in izkljucitev odgovornosti – omejitev višine odškodnine, vendar ni mogoce izkljucitiodgovornosti za naklep ali hudo malomarnost.- pri POO je obseg odškodnine korigiran (NOO- popolna odškodnina), upošteva se teorija predvidljivosti,determinanta je pricakovanost, kjer ima upnik pravico do povracila navadne škode in izgubljenega dobicka,ki bi ju dolžnik moral pricakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva,ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.- odškodnina pa se sorazmerno zmanjša, ce odgovarja tudi upnik.102. VRSTE ODŠKODNINSKEGA ZAHTEVKA PRI PREVARI IN ZMOTI?46. clen OZ - zmota (odškodnino mora dati stranka, ki je v zmoti)- stranka, ki je v zmoti, lahko zahtevarazveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen, ce pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki sezahteva v pravnem prometu.Ce je pogodba zardi zmote razveljavljena ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki jije zardi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti za svojo zmoto ni kriva (objektivnaodgovornost).

49. clen OZ - prevara (odškodnino mora dati prevarant) – ce ena stranka povzroci zmoto pri drugi stranki alijo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahtevarazveljavitev pogodbe tudi takrat kadar zmota ni bistvena.Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode, gre za naklepnodelovanje prevaranta. Odgovornost za prevaro se obravnava strožje, ker je do zmote prišlo s krivdnimdejanjem, upošteva se vsaka zmota, ni razlike med bistveno in nebistveno zmoto.103. OBLIGACIJE DILIGENCE?So obveznosti, obligacije prizadevanja. Kadar od stranke ni mogoce pricakovati, da bi se zavezala, da bodosegla kakšen uspeh (obligacija rezultata). Pri obligacijah diligence je dovolj, ce se stranka potrudi v smeri,ki naj bi pripeljala do uspeha potrudi z zadostno skrbnostjo (diligenco).OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori28 Tina G.Primer: zdravnik se ne zaveže zagotoviti zdravja, zaveže pa se opraviti zdravljenje, ki se zahteva v okvirunajboljših možnosti.104. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV PRI POBOTU?313. clen OZ - dolžnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim kar upnik dolguje njegovemuporoku. Vendar pa porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo doupnika. Kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvarvrne, ce so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, ce upnik po svoji krivdi opustipobot.316. clen OZ - izkljucitev pobota: Kaj izkljucuje pobot? 1. terjatve, ki jih ni mogoce zarubiti; 2. terjatevstvari ali vrednost stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel;3. terjatve nastale z namerno povzrocitvijo škode; 4. odškodninske terjatve za škodo storjeno z okvarozdravja ali povzrocitvijo smrti; 5. terjatve, ki izvirajo iz zakonite obveznosti preživljanja105. POPOLNA ODŠKODNINA?169. clen OZ - sodišce, ki upošteva tudi okolišcine, nastale po povzrocitvi škode, prisodi oškodovancuodškodnino v znesku, kij e potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, ce ne bibilo škodljivega dejanja ali opustitve.November 2003, (18.11.), »A skupina«106. ULTRA ALTERUM TANTUM, ZA KATERE OBRESTI JE PO OZ?375. clen OZ - pomeni prepoved obrestovanja obresti. Od zapadlih, pa ne placanih obresti, ne tecejozamudne obresti, ce zakon ne doloca drugace. Nicno je pogodbeno dolocilo, da od zapadlih neplacanihobresti tecejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi v naprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, ce dolžnik

ne bo pravocasno placal zapadlih obresti. To nacelo velja za pogodbene obresti. Obresti nehajo teci, ko vsotazapadlih, pa ne placanih obresti doseže glavnico.107. ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI, POJEM, LATINSKI IZRAZ IN PROBLEMI,KI NASTANEJO V ZVEZI S TEM TER KAJ UREJA OZ? FAKULTATIVNEOBVEZNOSTI S PROBLEMI V OZ?_ glej vprašanje 32108. PRETIUM AFFECTIONIS – PO ZOR IN OZ?168. clen OZ - ce je bila stvar unicena ali poškodovana namenoma, lahko sodišce odmeri odškodnino gledena vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca (cena posebne priljubljenosti ali pretium affectionis)189. clen ZOR: ce je bila stvar unicena ali poškodovana z naklepnim kd (dolus coloratus), lahko sodišceodmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.Razlika: OZ - namenoma povzrocena škoda; ZOR – škoda, povzrocena z naklepnim kd109. OPREDELI SPLOŠNI IN POSEBNI RAZPOLAGALNI POSEL VOBLIGACIJSKEM PRAVU!Razpolagalni pravni posel v obligacijskem pravu pomeni pravico razpolagati s pravico v obsegu innamenom, za katerega je ustanovljena. Za vsak pravni posel je potreben pravni naslov in pridobitni nacin.V stvarnem pravu je pridobitni nacin izrocitev, v obligacijskem pravu pa cesija in/ali indosament. Obapridobitna nacina imata nek pravni naslov.Splošni razpolagalni posel je cesija, kjer se terjatev enega upnika prenese na novega upnika in tako noviupnik pridobi pravico razpolagati s terjatvijo, ki je prej pripadala drugemu. Gre za derivativni nacinpridobitve terjatve.Posebni razpolagalni posel pa predstavlja indosament. Pravice iz VP se prenašajo z izjavo na hrbtni straniVP, s katero indosant izjavlja, da prenaša pravico iz VP na indosatarja.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori29 Tina G.110. OPREDELI RAZLIKO MED POOBLASTILNO POGODBO INPOOBLASTITVENO POGODBO!Pooblastilna pogodba je pogodba s katero se pooblašcenec zaveže, da bo zastopal pooblastitelja. Gre zadirektno zastopanje, v imenu in na racun zastopanega. Ucinek izjavljene volje zastopnika v celoti preide nazastopanega. Pooblašcenec dobi pooblastilo oz. upravicenost za zastopanje, ki mu jo da pooblastitelj spravnim poslom. Primer: zastopniška ali agencijska pogodba (trgovsko zastopanje), mandat.Pooblastitvena pogodba je pogodba, kjer gre za indirektno zastopanje. Zastopnik zastopa v svojem imeni inza tuj racun. Pri tej pogodbi ni potrebno dati pooblastila. Najprej pridobi pravice na podlagi te pogodbezastopnik, ki jih šele nato prenese na zastopanega. Primer: komisijska pogodba.Arbitratorska pogodba – izvensodna razlaga pogodbe. Pogodbeni stranki lahko dolocita, da bo v primeru, ce

bi prišlo do nesoglasja glede pomena in namena pogodbenih dolocil, nekdo tretji dal razlago pogodbe.»B skupina«111. FIDUCIARNA CESIJA V OZ (ODSTOP V ZAVAROVANJE) IN SPZ (ZASTAVATERJATVE)?420. clen OZ - veckratni odstop (ne sodi med posebne primere): kadar upnik odstopi terjatev raznim osebam,takrat terjatev pripada tistemu cesionarju o katerem je cedent najprej obvestil cesussa ali, ki se je pri dolžnikuprvi oglasil.Pri stvarnih pravicah je lastnik tisti, ki dobi stvar v posest-analogija na razpolagalni pravni posel, cesijo.Upnik bi bil tisti, ki bi prvi pridobil premoženje, vendarFiduciarna cesija po SPZ: SPZ ureditev veckratnega odstopa po OZ delno korigira. Cesija ostane zaupna,zato velja tu prioriteta sklenitve pogodbe in ne obvestitve cesussa. Velja nacelo prior tempore potior iure.Posebni primeri:- fiducia cum creditore contracta – varšcina namesto zastavne pravice. Fiduciant stavr obdrži, ker jopotrebuje, fiduciar pa ima varšcino v lp, ki se ustanovi s posesoricnim konstitutom.- fiducia cum amico contracta – nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravicenec, toda vresnici teh stvari trajno ne potrebuje (npr. prenos VP v incasso-incasso cesija).112. MANDAT IN POOBLASTITEV – RAZLIKA?Mandat: pogodba o narocilu s katero se prevzemnik (mandatar) zavezuje narocitelju (mandantu), da bo zanjopravil dolocene posle, mandatar pa im pravico do placila za svoj trud, razen, ce ni kaj drugace dogovorjeno.Mandatna pogodba je pooblastilna pogodba, kjer gre za direktno zastopstvo in mandatar se zavezuje, da bo vimenu in za racun mandanta opravil nek posel. Mora biti dano pooblastilo (navzven vidna pooblastitev), takoda gre za mandat s pooblastitvijo.Pooblastitvena pogodba: pa je indirektno zastopstvo (npr. komisija), kjer prevzemnik nastopa v svojemimenu za tuj (narocnikov) racun. Zato pooblastilo ni potrebno, gre za mandat brez pooblastitve.mandat pooblastitev (obseg pravic zastopnika)- dvostransko razmerje, kjer je mandatarzavezan, da opravi nek posel- dobim upravicenje, nisem pa še zavezantega opraviti. Navzven je vidna z aktom,navadno pooblastilo113. ODERUŠKE IN ZAMUDNE OBRESTI?377. clen OZ - oderuške obresti (12%): ce je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti zavec kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuškopogodbo (oderuške obresti) razen, ce upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja

dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti, ali da korist, ki si jo je izgovorilzase ali za koga drugega ni v ocitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.To pa ne velja za gospodarske pogodbe.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori30 Tina G.378. clen OZ - zamudne obresti: ce je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje polegglavnice še zamudne obresti. Obrestna mera znaša 8% letno (15,5% po ZPOMZO-1).114. PREDCASNO POPLACILO KREDITNE POGODBE PO OZ IN SPZ?OZ - Uporabnik kredita lahko vrne kredit tudi pred rokom, ki je dolocen za vrnitev, vendar mora banko otem vnaprej obvestiti. Uporabnik kredita mora banki povrniti morebitno škodo. Ce je bil kredit vrnjen preddolocenim rokom, banka ne sme zaracunati obresti od dneva vrnitve kredita do dneva, ko bi kredit moral bitivrnjen. Pri posojilnih pogodbah pa ima pri predcasnem placilu dolžnik pravico odbiti od dolga nezapadleobresti le, ce je k temu opravicen po pogodbi ali ce je to v skladu z obicajiSPZ: nevemDecember 2003, (16.12.) »A skupina«115. TRANSAKCIJA IN AKCESORIJE?1050 clen OZ - transakcija ali poravnava = osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnegapravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijonegotovost in dolocijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost je podana tudi, kadar je negotovauveljavitev neke pravice.Vzajemne popustitve:- delna ali popolna pripoznava kakšnega zahtevka druge stranke- odpoved kakšnemu svojemu zahtevku- prevzem kakšne obveznosti- zmanjšanje obrestne mere- podaljšanje roka- privolitev v delna odplacila- pravica do odstopninePoravnave ni mogoce izpodbijati zaradi laesio enormis (cezmerno prikrajšanje).1056. clen OZ - poravnava ne vpliva na akcesorije, te se ne smejo povecati, razen ce se zastavitelj in porokstrinjata. Ce je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev,preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, šenadalje v zavezi; njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveca, razen ce se sporavnavo strinjata. Ce dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravicouveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.116. ODGOVORNOST STARŠEV ZA OTROKE GLEDE NA LETA?137. clen OZ - otrok do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroci drugemu. Od 7. do 14.

leta je pri povzrocitvi škode soodgovoren, ce se dokaže, da je bil pri povzrocitvi zmožen razsojati, drugacene odgovarja. Mladoletnik z dopolnjenim 14. letom odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.142. clen OZ - starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroci drugemu njihov otrok do dopolnjenega 7. leta, neglede na svojo krivdo. Odgovornosti so prosti, ce so podani razlogi za izkljucitev odgovornosti, popravilih oodgovornosti, ne glede na krivdo. Starši ne odgovarjajo, ce je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupandrugemu in ce je ta zanjo odgovoren. Starši pa odgovarjajo za škodo, katero povzroci drugemu njihovmladoletni otrok, ki je dopolnil 7 let, razen ce dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde.Ce odgovarja poleg staršev za škodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna.Ce nadzorstvo nad mladoletno osebo ni dolžnost staršev (npr. šola, druge ustanove), temvec koga drugega,ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino od staršev, ce je škoda nastala zaradi slabe vzgojemladoletnika, slabih vzgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši, ali ce se tudi sicer škoda lahko pripišenjihovi krivdi (posebna odgovornost staršev).OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori31 Tina G.»B skupina«117. FORMULIRAJ TOŽBENI ZAHTEVEK V PRIMERU REBUS SIC STANTIBUS!Clausula rebus sic stantibus _ po sklenitvi pogodbe nastanejo okolišcine, ki otežujejo izpolnitev eni strankiin bi bilo neupraviceno obdržati pogodbo v taki obliki. Nesorazmerje po sklenitvi pogodbe; sodišce nanjo nepazi po uradni dolžnosti.Tožbeni zahtevek: stranka katere izpolnitev je otežkocena oz. ne more uresniciti namena pogodbe, lahkovloži tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe oz. razvezo pogodbe, vendar pa te pravice nima, ce ji drugastranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravicno spremenijo.Primer: kupna pogodba – po sklenitvi pogodbe je predmet poškodovan _ kupec lahko zahteva razvezopogodbe, ker poškodovani predmet ne ustreza namenu pogodbe, zaradi katerega je sklenil pogodbo. Vendarpa se pogodba ne bo razvezala, ce prodajalec ponudi ustrezno popravilo predmeta, zamenjavo za novpredmet ali sorazmerno zmanjšanje kupnine.Januar 2004, (20.1.)118. ALI JE ZA CIVILNEGA SODNIKA ZAVEZUJOCA KAZENSKA SODBA?O kazenski odgovornosti odloca kazensko sodišce, vendar je kd hkrati tudi civilni delikt. V adhezijskempostopku lahko odloca kazensko sodišce namesto civilnega (nacelo smotrnosti), vendar ni to obveznostkazenskega sodišca, ni pa mogoce odlocati o kazenski odgovornosti v civilnem postopku. Civilno sodišce je

tako vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišca glede obstoja kd in kazenske odgovornosti, ni pavezano na oprostilno sodbo.119. PROCESNE OBRESTI?381. clen OZ - procesne obresti: od neplacanih obresti je mogoce zahtevati zamudne obresti samo od dneva,ko je pri sodišcu vložen zahtevek za njihovo placilo, torej od dneva vložitve tožbe dalje. Tako so dopustneobrestne obresti od procesnih obresti–izjema od prepovedi obrestovanja obresti (usurae usurarum=obrestovanje obresti).Ne ultra alterum tantum – obrestovanje se ustavi, ko obresti dosežejo višino glavnice (pogodbene obresti).120. LATINSKA IMENA ZA PRODAJNO, NAJEMNO IN STARINSKO POGODBO?Prodajna pogodba – emptio venditioNajemna pogodba – locatio conductio reiStarinarska pogodba – contractus aestimatorius121. POSEBNOSTI PRI PREVZEMU DOLGA, CE JE STVAR PRENOSAOBREMENJENA S HIPOTEKO?428. clen OZ - (privativni ucinek pri prevzemu dolga): ce je bilo ob odtujitvi kakšne nepremicnine, na katerije hipoteka, med odtujiteljem in pridobiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasprotihipotekarnemu upniku, se v primeru, ce hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v 3 mesecih neodkloni svoje privolitve v pogodbi o prevzemu dolga, šteje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je trebaupnika opozoriti na to posledico, ker se sicer šteje, kakor da zahteve ni bilo.Primer: Na nepremicnini imamo zastavno pravico . Prodajalec nepremicnine je dolžnik in po prodaji le-te ševedno ostaja dolžnik. Kupec kupi obremenjeno nepremicnino. Kupec in prodajalec to poracunata v ceni.Vendar bi zastavni upnik še vedno lahko terjal zastavitelja (prodajalca). Tako kupec prevzame še njegovdolg, zastavni upnik pa mora v to privoliti. Tu velja izjema od nacela qui tacet, cum loqui potuit et debuit,consentire videtur = kdor molci, ko je mogel in moral govoriti, se zdi da pritrjuje.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori32 Tina G.Marec 2004, (16.3.)122. RAZLIKE PRAVNIH PRAVIL PRI POO IN NOO?Med POO in NOO ni pomembnih razlik, imamo t.i. monizem OO, ceprav zakon (OZ) to ureja na dvehmestih, v sklopu poslovne in neposlovne OO, zato tudi ni dveh odškodnin.246. clen OZ – navaja uporabo dolocb o povrnitvi škode. Za POO velja smiselna uporaba dolocb o NOO.239.-246. clen OZ = POO (subjektivna-objektivna odgovornost, zmanjšanje odškodnine, izkljucitevodškodnine, teorija predvidljivosti) – do škode pride v zvezi s kršitvijo pogodbe (culpa in contrahendo =škoda v kontrahiranju) v fazi sklepanja ali pa kasneje, ko je že sklenjena.131.-189. clen OZ = NOO (subjektivna/objektivna odgovornost) je škoda, ki nastane oz. izvira iz

protipravnih ravnanj.123. NEMO CONTRA SE SUBROGASE CENSETUR – POJEM IN PRAKTICNIPRIMER?Cedent ne sme zaradi opravljene cesije priti v slabši položaj. To nacelo se omenja v zvezi z akcesorijamivaršcinami.276. clen OZ – (delna cesija) tako npr. pri delni izpolnitvi upnikove terjatve preidejo stranske pravice, skaterimi je zavarovana izpolnitev te terjatve na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitevostanka. Prioritetno se bo z akcesorijami poplacal prvi upnik.124. KDAJ SE PREVZEM DOLGA ŠTEJE KOT PREVZEM IZPOLNITVE?427. clen OZ – prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoliupnik. Vendar ima taka pogodba ucinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli,kakor tudi, ce privolitev odkloni.April 2004125. ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM?Caput contraversum – negotove in sporne okolišcineKadar gre za zmoto, ki se nanaša na okolišcine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko sosklepale poravnavo, gre za zmoto o okolišcinah, ki so caput contravesum. V takih primerih zmote ni mogoceuveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to okolišcino spraviti s sveta in sta se sporazumeli, da je ne bostapreiskovali, marvec sta poiskali novo rešitev s poravnavo.126. DRUŽBA CIVILNEGA PRAVA – RAZLOGI ZA PRENEHANJE IN POSLEDICE?_ glej vprašanje 102Ni isto kot družbena pogodba. Družba civilnega prava – ni pravna oseba, je organizacija, ki nastane napodlagi družbene pogodbe, navadno med svobodnimi poklici (notarji, odvetniki, racunovodje).Družba – dve ali vec oseb se zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseci z zakonom dopustniskupni namen, tako kot je doloceno s pogodbo.Maj 2004 (18.5.)127. DENARNA ODŠKODNINA PRI NEPREMOŽENJSKI ŠKODI?Denarna odškodnina (ekvivalenca) pri nepremoženjski škodi velja za denarne zahtevke fizicnih in pravnihoseb.179. clen OZ – za pretrpljene telesne bolecine in duševne bolecine, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti,skaženosti, razžalitve dobrega imena in casti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega inza strah pripada oškodovancu, ce okolišcine primera, zlasti pa stopnja bolecin in strahu ter njihovo trajanje toopravicujejo, pravicna denarna odškodnina odvisna od povracila premoženjske škode, pa ce tudiOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori33 Tina G.premoženjske škode ni. Višina odškodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te

odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njihovo naravo in namenom.180. clen OZ – pravicna denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolecine, zaradi smrti ali težkeinvalidnosti bližnjega, pripada tudi ožjim družinskim clanom - zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, ce jemed njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost.181. clen OZ - pravico do pravicne denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolecin ima tudi oseba,ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakršnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana h kaznivemspolnem obcevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugokd zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.182. clen OZ - sodišce prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodoco nepremoženjsko škodo,ce je po obicajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodocnosti.128. NAŠTEJ INSTITUTE ZA UTRDITEV OBVEZNOSTI!1. poroštvo2. zastava3. kavcija (varšcina)4. retencija (pridržna pravica)5. ara6. pogodbena kazen7. predujem (avans)8. pripoznava dolga9. pridržek lp10. obresti11. zakonite zamudne obrestiPorošvto = neodplacna obveznost, po kateri je dolžan porok izpolnitvi obveznost glavnega dolžnika, kolikorta ne izpolni sam.Zastava = dolžnik ali tretji (zastavitelj) se zaveže nasproti upniku,da mu bo izrocil neko premicnino alipravico, da bi se ta lahko poplacal iz vrednosti prepušcene dobrine, upnik pa se zaveže, da bo prejeto stvarhranil in jo po placilu terjatve nepoškodovano vrnil zastavitelju.Kavcija = pomeni ustanovitev zastavne pravice (rocna zastava ali hipoteka) ali pridobiti poroka.Retencija = upnik zapadle terjatve sme stvar pridržati, ki jo ima v zakoniti detenciji (posesti), dokler niplacana terjatev, ce pa mu ni placana, pa se po obvestilu dolžnika poplaca kot zastavni upnik.Ara = je premoženjska korist. Denar, nadomestne stvari, VP ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izrocidrugi zaradi utrditve obveznosti.Ara kot odstopnina (skesnina) = sporazum strank, da lahko odstopi en ali drugi od pogodbe, ce daodstopnino.Pogodbena kazen= dogovor med upnikom in dolžniku, s katerim se zaveže dolžnik upniku opraviti kakšnopremoženjsko izpolnitev za primer, da pogodbe ne bi izpolnil oz. nepravilno izpolnil.

Avans = vnaprejšnja izpolnitev, stranka opravi dajatev ali storitev pred zapadlostjo.Pripoznanje dolga = dolžnik upniku prizna, da njegova obveznost obstoji. Najvažnejša posledicapripoznanja je pretrganje zastaranja.Pridržek lp = dogovor, s katerim si izrocitelj stvari pridrži pravico razpolage ali lp tudi po izrocitvi kupcu,dokler ta ne placa celotne kupnine.Junij 2004 »B skupina«129. PRAVNO RELEVANTNA ZMOTA. OPREDELI POJEM ERROR IN NEGOTIO!Pravno relevantna zmota mora biti bistvena, nanaša se na bistvene lastnosti predmeta, okolišcine, ki soodlocilnega pomena, osebo s katero se sklepa pogodba in pa mora biti opravicljiva. Zmota bi bilaneopravicljiva, ce ne bi stranka ravnala z dovoljeno skrbnostjo, ki se zanjo zahteva, torej s skrbnostjodobrega gospodarja/gospodarstvenika/strokovnjaka.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori34 Tina G.Error in negotio je zmota v pravnem poslu. Je bistvena in resna zmota in si je težko zamisliti, da bi strankipogodbo sklenili, ko bi za resnicno voljo druge stranke vedeli. Npr. nekdo proda stvar, druga stranka pa stvarvzame, ker misli, da je izrocena na posodo. Tu je prevzemnik v zmoti glede pravnega naslova, najveckrat pagre za disenz, nesoglasje.130. POZNEJŠA MOŽNOST PREDMETA POGODBE?Pogodba, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, ce je predmet obveznosti, ki je bil v zacetkunemogoc, postal mogoc, preden se je uresnicil pogoj ali preden je iztekel rok.36. clen OZ – poznejša dopustnost ni mogoca131. DVA VIDIKA PRODUCENTSKE ODGOVORNOSTI?Subjektivna odgovornost (odgovornost za embalažo, navodila)Objektivna odgovornost (npr. miš v koka koli)Za škodo, ki nastane, ker proizvod nima lastnosti, katere producent razglaša, mora producent odgovarjati. Zaproducentsko odgovornost, ki izvira iz napake produkta, je naše pravo vzelo v poštev objektivnoodgovornost (ce da tovarna na trg izdelek v zaprti embalaži, katere vsebine trgovec ne more kontrolirati nemore stranka, ki je uporabila izdelek, kateri je škodljiv, zahtevati odškodnino od trgovca, temvec odproducenta) – odgovornost brez krivde – objektivna odgovornost 1) odg. zarod napake OO2) odg. za nevarne lastnosti stvari132. DVA VIDIKA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PRODAJALCA ZASTVARNE NAPAKE?Odškodninska odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari ima dva temelja, in sicer v pravilih ojamcevanju za napake in garanciji za brezhibno delovanje stvari.Na podlagi jamcevanja ima kupec zahtevke:- popravilo / zamenjava stvari

- zmanjšanje kupnine- odstop od pogodbeKupec lahko izbere katerokoli sankcijo alternativno. Poleg teh zahtevkov ima kupec vedno pravico zahtevatipovrnitev škode. Prodajalec kupcu odgovarja tudi za refleksno škodo. Gre za objektivno odgovornost.Na podlagi garancije pa kupec ne more izbirati sankcij alternativno, temvec so dolocene v vrstnem redu:- popravilo- zamenjava- razveza pogodbe/znižanje kupnineGre za odgovornost prodajalca in proizvajalca. Popravila za garancijo ne izkljucujejo pravil za jamcevanje,vendar pa zahtevkov ne smeš kumulirati, ne obogateti in ne zahtevati dvojne odškodnine.133. PRIMER!Lubo želi prodati TV Robiju za 100 000 sit (tolikšna je dejanska cena, ki je obema znana). Ker pa ima Robirojstni dan mu Lubo proda aparat za 70 000 sit, ostalo (30 000 sit) pa mu podari kot darilo za rojstni dan. Napraznovanju pride do diskusije, zaradi katere Robi pretepe Luba. Lubo želi TV nazaj.Kakšen pravni posel je bil sklenjen. Katera pravila bi bilo treba uporabiti, da bi Lubo lahko dobil TV nazaj ?Gre za mešano darilo.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori35 Tina G.DODATNO134. RAZLOGI ZA RAZBREMENITEV SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI?136., 137., 138., 139. clen - Naceloma nisi omejen v razlogu. Razlogi so: -motnje v duševnem stanju inprehodna nerazsodnost; - mladoletnost; -silobran; -stiska; -odvrnitev škode od drugega; -samopomoc; -privolitev oškodovanca.135. ŠKODLJIVO DEJSTVO KOT PREDPOSTAVKA ODŠKODNINSKEODGOVORNOSTI?Škodljivo dejstvo je ena od predpostavke (4) odškodninske odgovornosti. Predstavlja ga lahko dogodek (niodvisno od cloveka) ali ravnanje cloveka. Temeljna znacilnost škodljivega dejstva jenedopustnost, ki je lahko kršitev prava, pravno zavarovanega interesa ali pogodbe. Nasprotuje naceluneminem laedere, vendar se lahko v dolocenih primerih izkljuci nedopustnost škodljivega dejstva in škode(silobran, privolitev oškodovanca in posegi državnih organov (rušenje crne gradnje)). Obstajajo pa tudiprimeri, kjer se lahko izkljuci samo škodljivo dejstvo, ne pa tudi škoda (skrajna sila, posegi upravnihorganov (razlastitev za gradnjo avtoceste), zakonski interes posameznika).136. POSEBNOSTI ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PRODAJALCA, CE SEPOGODBA RAZDERE ZARADI STVARNIH NAPAK?503. clen - ce je bila prodaj pogodba razdrta, zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, ima druga

stranka pravico do povracila škode, ce jo zaradi tega trpi, po splošnih pravilih o povrnitvi škode nastale skršitvijo pogodbe _ napotitev na 243. clen243. clen - upnik (kupec) ima pravico do povracila navadne škode in izgubljenega dobicka, ki bi judolžnik moral pricakovati do kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mubila tokrat znana ali bi mu morala biti znana504. clen - ce je bila pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, stvar pa imadnevno ceno, lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila dolocena v pogodbi in dnevnoceno na dan, ko je bila pogodba razdrta, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel.505. clen – (kritni kup oz. prodaja) ce je bil predmet prodaje neka kolicina po vrsti dolocene snovi, pa enastranka ne izpolni pravocasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oz. kupiti zaradi kritja, terzahtevati razliko med kupnino, ki je bila dolocena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji oz. kritnem kupu.Prodaja oz. kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in primeren nacin. O nameravaniprodaji oz. kupcu mora upnik obvestiti dolžnika.506. clen - poleg pravice do povracila škode ima pogodbeno zvesta stranka tudi pravico do povracilamorebitne vecje škode.137. OPREDELI POJEM IN POMEN INKORPORACIJE IN NEGOCIABILNOSTI PRIVP!Inkorporacija – utelešenost terjatve v papirju. Terjatev ni stvar, potreben je njen opis (inkorporacija).Terjatev in papir je eno. S prenašanjem papirja se prenaša tudi terjatev; ce se prenese papir, se s tem prenesetudi pravica, ki je inkorporirana (povezana) s papirjem.Negociabilnost – prenosljivost. Terjatev se prenese z enega na drugega. Prenašamo jih kot stvari (modusaquirendi je cesija). Imamo razlicne VP, ki se razlicno prenašajo z razlicnimi nacini: cesija, tradicija(imetniški), indosament (orderski).Inkorporacija in negociabilnost sta znacilnosti za popolne vrednostne papirje (imetniški, prinosniški,orderski). Menica je naceloma popoln VP, ce pa ima rekta klavzulo je nepopoln.138. NAVEDI 3 PRIMERE VERZIJSKEGA ZAHTEVKA!Naravni dogodek; živali se pasejo na sosedovem travniku, naplavine, banka nakaže 3. osebi moj denar;najemnik da prepleskati stanovanje,..OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori36 Tina G.139. POMEN DEJSTVA, DA JE PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO?Ce je bila podajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kupec ne izgubi pravice sklicevati se nakakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da

bi bil v dolocenem roku obvestil prodajalca o napaki in niti tedaj, ko se je napaka prikazala šele po 6 mesecihod izrocitve stvari.140. KAKO OZ UREJA PRI JAMCEVALNIH ZAHTEVKIH ZA STVARNE NAPAKEPRAVICO KUPCA UVELJAVLJATI ODŠKODNINO?468. clen - kupec, ki je o napaki pravocasno in pravilno obvestil prodajalca lahko zahteva od prodajalca :1. izpolnitev pogodbe (odprava napake ali zamenjava stvari)2. znižanje kupnine3. odstopi od pogodbeV vsakem izmed teh primerov jamcevalnih zahtevkov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode _odškodnina circa rem – vezano na grajanje napak.Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvarinastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninske odgovornosti – odškodninaextra rem.141. PRIMERI, KO JE POBOT IZKLJUCEN KLJUB TEMU, DA SO PODANIPOGOJI?1. terjatev je nastala z namerno povzrocitvijo škode (povrnitveni zahtevek je tu mocnejši od dajatvenega)2. terjatev, ki je ni mogoce zarubiti3. terjatev iz zakonite obveznosti preživljanja4. ko je stvar dana v hrambo, posodo5. terjatev odškodnine za nepremoženjsko škodo, storjeno z okvaro zdravja ali povzrocitvijo smrti142. NEPRISTNA GESTIJA?205. clen - OZ jo omenja zgolj kot nepristno poslovodstvo _ kdor opravlja tuj posel z namenom, da obdržizase dosežene koristi, ceprav ve, da je posel tuj (zavedna gestija), mora na zahtevo tistega cigar posel jeopravljal , dati racun kot poslovodja brez narocila in mu izrociti vse dosežene koristi. Tisti, cigar posel jeopravljal, lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in še povrnitev škode.Nepristna gestija se obravnava enako kot nedopustna (prepovedana) gestija, kjer gre za odgovornost casusmixtus in mora gestor povrniti dejansko škodo in izgubljen dobicek.143. ZLOŽNA, MEŠANA POGODBA + PRIMERI?Zložne pogodbe so tiste, kjer je vec pogodb v medsebojni odvisnosti (veljavnosti). Veljavnost ene pogodbeje odvisna od veljavnosti druge. V teh pogodbah ostajajo znacilnosti posameznih pogodb. Primer : nakupavta + najem garaže (ce ne bi kupil avta, ne bi rabil garaže)Mešane pogodbe so pogodbe, kjer gre za zlitje vec pogodb. Vsebujejo le sestavine posamezne pogodbe;kadar se dogovoriš vec stvari – gre za eno pogodbo, pri zložnih pa za vec pogodb. Uporabljajo se razlicnerazlage mešanih pogodb:- delitvena metoda (sporne stvari se rešujejo s pravili teh posameznih pogodb)- absorbcijska metoda (sestavina ene pogodbe je bistvena)

- kreacijska metoda (nova pravila)144. IZPOLNITVENI ZAHTEVEK PRI JAMCEVANJU ZA STVARNE NAPAKE?RAZLOŽI MODALITETE, POGOJE!468. clen - izpolnitveni zahtevek kupca se glasi na odpravo napake na stvari, ce je to ekonomicno (tako prigenus kot pri species), ali pa zamenjavo stvari (samo pri genus, pri species to ni mogoce).Ce kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdrži pravico odstopiti od pogodbe aliznižati kupnino.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori37 Tina G.480. clen - pravice kupca, ki je pravocasno obvestil podajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, šteto od dneva,ko mu je poslal obvestilo, razen, ce jih zaradi podajalceve prevare ni mogel uporabiti. Uveljavlja se tudiperpetuiranje ugovorov.145. RAZLIKA MED PARCIALNIM POSOJILOM IN DRUŽBENO POGODBO?Parcialno (parciaricno) posojilo je posojilo, kjer se posojilodajalec dogovori s posojilojemalcem, da bonamesto obresti (prispevek) udeležena na dobicku.Družba pa je pogodba, kjer se 2 ali vec oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseci zzakonom dopustni skupni namen, tako kot je doloceno s pogodbo.Družbena pogodba ima nek skupen namen, delovanje, odlocanje kar pri parciaricnem posojilu ni mogocegovoriti.146. PRENEHANJE OBVEZNOSTI IPSO IURE (BREZ VOLJE STRANK)?1. združitev (confusio) = lastnost upnika in lastnost dolžnika se združita v eni osebi, zaradi cesar terjatevpreneha, saj lahko terjatev obstoji le med dvema strankama.2. prenehanje subjektov obveznosti = smrt oz. prenehanje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma lahkoobligacijsko razmerje nadaljujejo dedici oz. tisti, ki je prevzel likvidnostno premoženje pravne osebe, razen vprimeru, - ce gre za osebne lastnosti dolžnika ali upnika, - ce je obvez. nastala glede na osebne sposobnostidolžnika.3. prenehanje upnikovega interesa = ce je namen obveznosti dosežen kako drugace in ne z izpolnitvijo.Drugi primeri prenehanja:* normalni : izpolnitev * ipso iure : 1 – confusio2- prenehanje subjekta3- prenehanje upnikovega interesa*sporazum strank: 1- dajatev namesto placila2- novacija * opcija ene stranke: 1- pobot ali kompenzacija3- odpust dolga 2- sodna položitev4- razveza 3- samopomocna prodaja* drugo: 1- nemožnost izpolnitve 4-razveza z opcijo2- potek casa, odpoved (odstop,odpoved)3- nicnost4- izpodbojnost

5- razveza zaradi neizpolnitve6- razveza zaradi spremembe okolišcin; 7- razveza zaradi cezmerne; 8- razveza zaradi odstopa147. KATERIH IMENSKIH POGODB ZOR NI UREJAL IN SO ZDAJ V OZ?- izrocilna (tudi v ZD)- družbena, posodbena, darilna (bile v ODZ)- pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju, skupnost148. OPIŠI IN NAŠTEJ ZNACILNOSTI 3 KUMUTATIVNIH IN TVEGANIHPOGODB!1) kumutativne so tiste, kje je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi pa je stranki znana ob sklenitvipogodbeposodbena: je neodplacna, dvostransko obveznostna, je pogodba o uporabi, konsenzualna,…podjemna je pogodba o storitvah, konsenzualna, odplacna, dvostransko obveznostna,…menjalna je …2) aleatoricne ali tvegane pogodbe pa so tiste, ko se iz pogodbe ne vidi dajatev, ni jasna obligacija. Njihovaveljavnost oz. uresnicitev je odvisna od nekega negotovega dogodka. Koristi stranke, ki jo prejme, se ne daovrednoti ob sklenitvi pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (igra, stava, žreb,…).pogodba o negotovem izidu dogodkov in o negotovi stvarizavarovalna pogodbaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori38 Tina G.pogodba o preživljanju (izrocilna, preužitkarska, o dosmrtnem preživljanju)149. EXCº NON ADIMPLETI CONTRACTUS?Je ugovor na izpolnitev pogodbe (ugovor neizpolnjene pogodbe)101. clen – v dvostranski pogodbi ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, ce druga stranka neizpolni ali ni pripravljena socasno izpolniti svoje obveznosti, razen ce je dogovorjeno ali z zakonomdoloceno kaj drugega ali, ce kaj drugega izhaja iz narave posla.Ce pa na sodišcu ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka neizpolni svoje, ji sodišce naloži, da mora svojo obveznost izpolniti takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.150. DUTY TO MITIGATE (pri POO)?Je dolžnost upnika skrbeti, da se ob kršitvi pogodbe škoda ne poveca.243./4 clen - stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi sezmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzrocila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine.Je dolžnost odpravljanja posledic škode.151. ALIUD – KAKO KUPEC UVELJAVLJA SVOJE PRAVICE?Aliud pomeni drug predmet izpolnitve. Gre za izpolnitev s predmetom, ki sploh nima veze s predmetomizpolnitve. V takem primeru lahko kupec uveljavlja pravice iz neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve. Takoima kupec na voljo 2 možnosti: izpolnitveni zahtevek in odškodninski zahtevek. Kupec lahko zahteva

zamenjavo stvari, znižanje kupnine oz. odstopi od pogodbe (ius variandi kupca), poleg teh zahtevkov pa imavedno tudi pravico do povracila škode, tudi refleksno škodo.Ce je aliud gre za nepravilno izpolnitev pogodbe.152. UGOVORI CESSUSA DO CESIONARJA?1. ugovori, ki jih je imel prej zoper cedenta _ cessus lahko pobota proti cesionarju kar ima proti cedentu(izjema od nacela medsebojnih, vzajemnih terjatev), vendar samo terjatve, ki jih je proti cedentu pridobil dodneva obvestila o cesiji.2. ugovori zoper cesionarja _ iz njunega razmerja, ce je cesionar kaj dolžan cessusu.3. ugovori iz cesije _ kadar cesija ni veljavna (npr. jo prepoveduje zakon).4. ugovori iz temeljnega posla _ iz posla med upnikom in dolžnikom, iz katerega je terjatev nastala (npr.terjatev še ni dospela) – excº non adimpleti contractus (npr. ni mi izrocil avta).153. ODGOVORNOST POROKA ZA STROŠKE IN OBVESTI?Ce ni drugega dogovora, odgovarja porok za stroške in obvesti enako kot glavni dolžnik1017. clen – obseg porokove obveznosti - porokova obveznost ne more biti vecja od obveznosti glavnegadolžnika; ce pa je tako dogovorjeno, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. Porok odgovarja zaizpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, ce njegova odgovornost ni omejena na kakšen delali kako drugace vezana na lažje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da biizterjal dolg od glavnega dolžnika.Zamudne in pogodbene obveznosti - Porok odgovarja tudi za vsako povecanje obveznosti, nastale zdolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, ce ni dogovorjeno kaj drugega. Odgovarja le za tiste pogodbeneobresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe154. PERICULUM OBLIGATIONIS, PERICULUM REI PRI MANDATU- periculum rei = nevarnost unicenja ali poškodovanja stvari,- periculum obligationis = nevarnosti pri obligacijahPri mandatu nosi breme periculum rei in periculum obligationis mandant (narocnik posla). Ta odgovornostje dolocena že po zakonu, kajti mandat je pogodba, s katero se mandatar zaveže, da bo odplacno alineodplacno opravil posel ali dejanje za racun (riziko) mandanta. Tako mora mandant povrniti prevzemnikunarocila celo v primeru, ce se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil, vse potrebne stroške, ki je imel zOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori39 Tina G.izpolnitvijo narocila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je placal. Prevzeti mora obveznosti, ki jih jemandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugace teh obvez.oprostiti. Mandant je dolžan povrniti mandatarju škodo, ki mu je brez njegove krivde nastala priizpopolnjevanju narocila. Mandatar dela v breme in korist mandanta.

155. POGODBA JE NEVELJAVNA ZARADI IZPODBIJANJA NAPAKE VOLJE. KDOIN V KAKŠNIH POGOJIH LAHKO IZPODBIJA?Razlogi za izpodbijanje se vežejo na upravicence. Izpodbijanje je mogoce v primerih:- omejene poslovne sposobnosti strank- napake volje (zmota, prevara, grožnja)- ce tako doloci zakon (prepoved eni stranki – relativna nicnost)Upravicenci za izpodbijanje:tisti, v cigar korist je izpodbojni razlog dolocenuniverzalni dedic pogodbene stranketisti, v cigar interesu je ta sankcija v zakonu ustvarjena (pravobranilec)poslovno omejeno sposobna oseba glede pogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitega zastopnika, cevložijo tožbo v 3 mesecih po pridobitvi poslovne sposobnostiIzpodbojnost se ne ugotavlja po uradni dolžnosti sodišca, temvec zakon doloca akcijo upravicenca – tožbooz. izjavo upravicenca.Sopogodbenik stranke, v cigar korist je dolocena izpodbojnost, lahko od njega zahteva, naj se v dolocenemroku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, izrece, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodbarazveljavljena. Posledica razveljavitve je, da morata stranki vrniti tisto, kar je bilo morda že kdaj izpolnjenoali pa dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi oz. ob izdaji sodbe.Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po 1 letu od dneva, ko je upravicenec zvedel zarazlog izpodbojnosti oz. 1 letu od prenehanja sile (subjektivni rok). V vsakem primeru pa ta pravica prenehapo 3 letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok). Praviloma razveljavitev ucinkuje ex nunc,ali tudi ex tunc (odvisno od samega posla).156. DOKAZNO BREME PRI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI?_ Pri subjektivni odgovornosti (krivdni) je breme dokazovanja predpostavk odškodninske odgovornosti naoškodovancu, odgovornost pa se predpostavlja.Subjektivna odgovornost: škodno dejanje, škodo in vzrocno zvezo dokazuje oškodovanec. Odgovornost sepredpostavlja (domneva). Velja obrnjeno dokazno breme; povzrocitelj naj dokazuje, da ni storil škodnegadejanja. Breme dokazovanja ne krivde je na povzrocitelju škode. Pri subjektivni odgovornosti se ugotavljatudi prištevnost osebe, ki je povzrocila škodo (pri objektivni pa ne). Predpostavlja se lahko malomarnost,naklep in veliko malomarnost pa je treba dokazati._ Pri objektivni odgovornosti pa predpostavke odgovornosti dokazuje tudi oškodovanec, vzrocna zveza pase domneva.Objektivna odgovornost: škodno dejanje in škodo dokazuje oškodovanec, vzrocna zveza se domneva, veljaodgovornost po nacelu vzrocnosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Oškodovanec dokazuje,

da je obdolženec storil škodo. Za objektivno odgovornost gre samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost,odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi.Ekskulpacijski razlogi OO:(1) – višja sila(2) – dejanje tretjega + KN(3) – dejanje oškodovanca + neodvrnljivost, neizogibnost, nepricakovanost(SO): OBDOLŽENEC >>>OŠKODOVANEC- obdolženec dokazuje, da ni storil škode(OO): OBDOLŽENEC <<<OŠKODOVANEC- povzrocitelj (obdolženec), oškodovanec pa dokazuje, da je obdolženec storil škodoOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori40 Tina G.157. BISTVO POSAMEZNIH VRST KOMPENZACIJ?Poznamo vec vrst pobota :1. dogovorjeni (pogodbeni) – compensatio voluntaria2. enostranski (prisilni)3. prisilni (zakonski)4. materialnopravni5. procesni (sodni pobot)* pogodbeni _ stranki se dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane (pactum decompensando). Tak pobot ucinkuje od takrat, ko stranki dolocita in ne ex tunc, oz. ce nic ne dolocita, odtrenutka veljavnost pogodbe naprej.* enostranski _ do njega pride ob pogojih, ki jih doloca OZ. Upravicena stranka ga uveljavi z izjavo opobotu – pobotanje na podlagi izjave. Kakor hitro je izjava podana, ucinkuje za nazaj - ex tunc, od trenutka,ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Zadostuje, da terjatev še nizastarana, ko je nastala nasprotna terjatev.* prisilni _ v zvezi s tecajem. Terjatve, ki so se na dan uvedbe stecajnega postopka mogle pobotati, veljajoavtomaticno za pobotane in se ne prijavljajo v stecajno maso, o pobotanih terjatvah pa so upniki dolžniobvestiti stecajnega upravitelja.158. STRANKE PRI POGODBAH?Stranki obligacijskega razmerja sta upnik in dolžnik, ki so lahko fizicne ali pravne osebe. Fizicne osebe sonaravna bitja, pravne osebe pa so subjekti, ki jim pravo podeli novo kvaliteto – osebam z nekimpremoženjem, ki so ga združile za nek poseben namen. Pravna oseba ima tako materialni substrat(premoženje) in personalni substrat (osebe). Pravna sposobnost pravne osebe je specialna-so sposobne bitisubjekt pravic in obveznosti, vendar omejeno, le za doloceni namen, za katerega je bila ustanovljena.Nasprotje tej tezi je bila teorija ultra vires (posli, sklenjeni izven mej pravne sposobnosti pravne osebe sonicni), ki je bila v ZOR-u, danes pa jo OZ ne omenja vec – razvoj v smeri splošne pravne sposobnosti pravneosebe

Stranke v obligacijskem razmerju lahko nadomestijo tudi njihovi zastopniki.159. PRENUMERANDNI KUP IN AVANS?Prenumerandni kup pomeni, da kupec kreditira prodajalca. Stranki se dogovorita za placilo vnaprej. Kupeclahko za to kreditiranje prodajalca zahteva varstvo.Postnumerandni kup pomeni, da prodajalec kreditira kupca (obicajno). Ce se stranki dogovorita za placiloza nazaj.Avans pa pomeni placilo v naprej (predujem). Placaj prej kot si dolžan. Je institut utrditve obveznosti.Opravljena je delna izpolnitev dolžnika, da izpolni še ostanek.Razlika med prenumerandnim kupom in avansom je v kavzi _ pri prenumeradnem kupu gre za kavzocredendi (vzajemna kavza, kjer je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke), pri avansu pagre za kavzo securite (varšcina).160. FORMA AD SOLEMNITATEM/VALOREM IN FORMA AD PROBATIONEM?KAKŠNE SO SANKCIJE IN INTERPRETACIJA SANKCIJ?Gre za 2 vrsti oblicnosti pogodbe. Forma ad valorem (ad solemnitatem – Cigoj) je oblicnost, kjer je oblikapogoj za veljavnost pravnega posla. Ce pogodba ni sklenjena v tej obliki potem ne velja. Forma adprobationem pa je oblicnost, ki ima samo ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pogodba jesklenjena, ceprav ni bilo predpisane oblicnosti, toda dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni obliki.# Sankcije pri formi od valorem – ce pogodba ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega ucinka _nicnost pogodbe (pogodba je neveljavna sama po sebi, kar pa kaže, da gre v takih primerih za zavajanje nesamo interesa strank, namrec javnega interesa).# Sankcije pri formi ad probationem – pogodba je kljub nespoštovanju oblicnosti, sklenjena. Prizadetastranka ima tožben zahtevek na izstavitev dolocene listine, ne pa na sklenitev pogodbe.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori41 Tina G.161. RELOCATIO TACITA? PRI KATERIH POGODBAH SE OMENJA?Molce obnovljena pogodba (tiha obnovitev). Omenja se pri licencni, zakupni (najemni) pogodbi in societeti.Ce ena stranka (prejemnik licence, najemnik družbnik) po poteku casa, za katerega je bila pogodbasklenjena, še naprej izkorišca predmet pogodbe, druga stranka pa temu ne nasprotuje, se šteje, da jesklenjena nova pogodba za nedolocen cas.162. DUNAJSKO DARILO?Kavza darilne pogodbe je kavza donandi – neodplacanost, ne sme biti obveznosti druge stranke, vendar patudi prikrajšanje darovalca ni pogoj za darililno pogodbo (trojanski konj).Dunajsko darilo pomeni, da lahko imaš nedopusten namen, ce želiš drugega z darilom oškodovati – torejimaš nedopusten namen pa še vedno gre za darilo.163. TRAJANJE PREDKUPNE PRAVICE?

Danes ni vec casovno omejena. Predkupna pravica preneha s potekom casa, ki je dolocen v pogodbi. Ce castrajanja ni dolocen, predkupna pravica preneha s potekom 5 let od sklenitve pogodbe.164. KATERE POGODBE SO UREJENE V SPLOŠNEM DELU OZ?Datio in solutum, cesija, prevzem izpolnitve, prevzem dolga, pristop k dolgu, garancijska pogodba, odstopdolga, pogodba o prizadevanju, pobot, novacija, odpust dolga165. OPREDELI POJEM VP!212. clen - VP je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznostnjenemu zakonitemu imetniku.Za VP se šteje tudi zapis na mediju, ce je to doloceno s posebnim zakonom.Bistvene sestavine:- oznacba VP- firma, sedež oz. ime in prebivališce izdajatelja- firma ali ime osebe, na katero se glasi VP ali oznacba, da se glasi na prinosnika- oznacena obveznost izdajatelja- kraj in datum izdaje VP, serijsko številko- podpis izdajatelja oz. faksimile podpisa izdajatelja- lahko še druge sestavinePrenos VP: imetniški >>> z izrocitvijoimenski >>> s cesijo ( po posebnem zakonu tudi z indosamentom)orderski >>> z indosamentom166. SUBROGACIJA?Poznamo dve vrsti spremembe obligacijskega razmerja:- personalna subrogacija – sprememba subjekta- realna subrogacija (datio in solutum) – sprememba predmetaPersonalna subrogacija na aktivni strani je sprememba upnika – cesija (prenos terjatve na drugega upnika).Na pasivni strani pa se spremeni dolžnik – prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve. Lahko pa sespreminjata obe strani – spremeni se stranka, ki je v razmerju hkrati dolžnik in upnikRealna subrogacija pa pomeni spremembo predmeta obligacijskega razmerja (npr. datio in solutum).167. RAZLIKE MED SANKCIJAMI NEFIKSNEGA IN FIKSNEGA POSLA?Pri fiksni pogodbi sta se stranki dogovorili, da je rok bistvena sestavina pogodbe. Ce obveznost nipravocasno izpolnjena, pride do razveze ipso iure. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, ce popoteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev _ posel se spremeni iz fiksnega vnefiksnega. Rok je lahko bistvena sestavina tudi zaradi narave posla (npr. porocna obleka).OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori42 Tina G.Nefiksna pogodba: izpolnitev obveznosti v dolocenem roku ni bistvena sestavina. Dolžnik ima pravico, datudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Ce hoce upnik odstopitiod pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Ce dolžnik ne izpolni obveznosti v

dodatnem roku, nastanejo enake obveznosti oz. posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina - razvezapogodbe.Dodatni rok ni potreben, ko je razvidno, da dolžnik tudi v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti-clausulairatatoria.168. PRODAJA S PRIDRŽKOM LP?= pactum reservati dominii520. clen - Prodajalec dolocene premicne stvari si lahko s posebnim pogodbenim dolocilom pridrži lp tudipotem, ko stvar izroci kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne placa vse kupnine. Pridržek lp ucinkuje nasprotikupcevim upnikom le, ce je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje dolocilo o pridržku lp notarsko overjenpred kupcevim stecajem ali rubežem stvari. Na stvareh, o katerih se vodijo posebne knjige, si je mogocepridržati lp le, ce tako dolocajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig. Nevarnost nakljucnega unicenja alipoškodovanje stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izrocena.169. PRODAJA NA OBROKE?522. clen - s pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izrocil doloceno premicnostvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplacana, kupec pa se zavezuje, da jo bo placal v dolocenihcasovnih presledkih. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki _ novost: ni vec predpisane sankcije, cepogodba ni sklenjena v tej obliki! Pogodba mora poleg stvari in njene cene pri prodaji za gotovino, vsebovatiše: skupen znesek vseh obrocnih odplacil, vštevši tudi tisto, kar je bilo placano ob sklenitvi pogodbe, znesekposameznih obrokov, njihovo število ter njihovi roki. Gre za pogodbo pod potrošniškim varstvom (49. clenZVPot). Prodajalec lahko odstopi od pogodbe, ce pride kupec v zamudo z zacetnim obrokom. Po placiluzacetnega obroka lahko prodajalec odstopi od pogodbe, ce pride kupec v zamudo z najmanj 2 zaporednimaobrokoma, ki pomenita najmanj 1/8 kupnine. Izjemoma lahko prodajalec odstopi od pogodbe, ce pridekupec v zamudo le z 1 obrokom, kadar za placilo kupnine niso predvideni vec kot 4 obroki. Namestoodstopa od pogodbe, lahko prodajalec zahteva od kupca, da placa ves ostanek kupnine, vendar mu morapred tem pustiti dodaten 15 dnevni rok. Ce se pogodba razveže, mora prodajalec vrniti kupcu prejeteobroke z obrestmi do dneva, ko jih je prejel, in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel za stvar. Kupec pamora prodajalcu vrniti stvar v stanju, v kakršnem je bila tedaj, ko mu je bila izrocena in mu dati povracilo zanjeno uporabo vse do razveze pogodbe.170. LOMBARDNI KREDIT?Je kreditna pogodba na podlagi zastave VP oz. dragih kovin.Gre za kreditno pogodbo na podlagi zastave VP (1069. clen ZOR_veljajo dolocbe ZOR, ker je OZ ne

ureja). Banka odobri dolocen znesek kredita proti zavarovanju z zastavo VP, ki pripadajo uporabniku kreditaali komu tretjemu, ki v to privoli. Taka kreditna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovatioznacbo zastavljenega VP, ime oz. firmo in sedež oz. stalno prebivališce imetnika, znesek in pogojeodobrenega kredita, znesek in vrednost VP, ki je bila vzeta za odobritev kredita. Ce upravnik po zapadlostine vrne dobljenega kredita, sme banka prodati zastavljene VP.171. POSLEDICE SKLENITVE PRODAJNE POGODBE?S sklenitvijo prodajne pogodbe kupec pridobi terjatev, da se ga naredi za lastnika stvari in izpolnitvenizahtevek.172. ALI GRE ZA NICNOST ALI IZPODBOJNOST ALI OBOJE?1) zmota, prevara, grožnja (objektivna odgovornost dobrovernemu) >>> izpodbojnost2) možnost konvalidacije >>> izpodbojnost in nicnost3) prekluzivni rok za uveljavljanje >>> izpodbojnost4) neugasljivost zahtevka >>> nicnostOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori43 Tina G.5) pravica zahtevati nazaj >>> izpodbojnost + nicnost173. STOPNJEVANJE SANKCIJ + PRIMER?Nacelo stopnjevanja sankcij pomeni, da ce je le možno, naj se posel ohrani v veljavi. Nicnost je najstrožjaoz. skrajna sankcija, zato je treba namesto nicnosti, ce je to mogoce, upoštevati :1) - konverzijo2) - konvalidacijo3) - delno nicnost4) - izpodbojnostPrimer : 86. clen - pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim nacelom, je nicna, cenamen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali, ce zakon v posameznem primeru nepredpisuje kaj drugega.174. RAZLIKA MED POJMI : OBICAJ, POSLOVNI OBICAJ, DOBRI POSLOVNIOBICAJ?OBICAJ - pove, kaj se šteje za normalno v pravu. Obicaj je domnevna vdaja pogodbenih strank, obicajnopravo pa je objektivno pravo. Ponavadi je znacilnost obicaja splošno sprejeto gledišce in dolgotrajnost. Ponavadi postane obicaj pravo šele, ko postane pravo nezadostno. Obicaji pomenijo vir prava samo, kolikor sestranke nanje sklicujejo.POSLOVNI OBICAJ - trgovinski obicaji oz. obicaji prometu. Poslovni obicaj ne vsebuje moralne norme.Gre za poslovne navade, uzance, ki se uporabljajo, ce se stranke za njihovo uporabo izrecno dogovorijo,drugace pa se pravila uzanc, ki vsebujejo dolocbe, ki jih ureja OZ, ne uporabljajo vec (opting out).DOBRI POSLOVNI OBICAJ - so moralne norme, ki vežejo stranke v pravnem prometu. Stranke o njih

ne morejo odlocati, ti obicaji veljajo, kakor pravo, kajti zakon doloca, da morajo udeleženci v obligacijskemrazmerju v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obicaji – pravni standard.175. POMEN NACELA SKRBNOSTI?6. clen - udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki sev pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskega razmerja-skrbnost dobrega gospodarja, oz.dobrega gospodarstvenika (pri gospodarskih pogodbah); pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicnedejavnosti pa morajo ravnati z vecjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po obicaju – skrbnost dobregastrokovnjaka.Nacelo skrbnosti je pravni standard, z njim si pomagamo pri sferi odškodninske odgovornosti. Držati se gamoramo med sklepanjem in izvajanjem pogodbe. Skrbnost kot nacelo nam pomaga pri: presoji nekegaravnanja, ugotavljanju stopnje krivde (gradacija krivde).176. RAZLIKE MED NICNOSTJO IN IZPODBOJNOSTJO?NICNOST IZPODBOJNOST= absolutna neveljavnost; skrajna sankcija- razlogi: 1. kršitev ustave, zakona, morale2. poslovna nesposobnost- upravicenci :1. vsakdo, ki ima pravno relativni interes,2. sodišce po uradni dolžnosti- ne zastara, ucinkuje ex tunc- možna delna nicnost in konverzija- celo nicen posel lahko konvalidira (v nasprotju z90. clenom OZ), kar pomeni da ne more kdo tretjiizreci posel za neveljaven, ce se oškodovanastranka z njim strinja (npr. oderuška pogodba)= relativna neveljavnost- razlogi : 1. omejena poslovna sposobnost2. napake volje3. zakon tako doloca (npr. cezmernoprikrajšanje)- upravicenci:1. tisti, v cigar korist je izpodbojni razlog dolocen2. univerzalni dedic3. tisti, v katerem interesu je ta sankcija v zakonuustanovljena (pravobranilec)4. poslovno omejeno sposobna oseba gledepogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitegazastopnika, ce vložijo tožbo v 3 mesecih poOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori44 Tina G.pridobitvi poslovne sposobnosti- zastara v 1 letu od dneva, ko je upravicenecizvedel za izpodbojni razlog oz. v 3 letih od dnevasklenitve te pogodbe- ucinkuje ex nunc ali ex tunc177. ACTIO POPULARIS?

133. clen - popularna tožba. Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozinjemu ali nedolocenemu številu oseb vecja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanjeali škodna nevarnost, ce nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoce prepreciti z ustreznimi ukrepi.Sodišce odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprecitev nastanka škode alivznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njenega posestnika, ce ta sam tega ne stori.178. CIVILNA KAZEN V OZ?Poznamo 2 funkciji odškodninskega prava:* kazen v kazenskem postopku* odškodnina v civilnem postopkuV civilnem pravu so sankcije premoženjske, tudi pri kršenju osebnostnih pravic so sankcije premoženjske,vendar pa ni premoženjska ekvivalenta. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah - v vsakem primeru lahko topravico zahtevaš nazaj – kondikcija (je posledica neveljavnosti). Vendar pa je ne more zahtevati, ce bi jo dalnpr. za nakup orožja (condictio ob turpem causam).179. POSLEDICE IZPOLNITVE POGODBE?Z izpolnitvijo preneha obveznost (normalen nacin prenehanja obveznosti), ne pa tudi obveznostno razmerje,npr. sodni polog.Subrogacija – tisti, ki placa, izpolni. Ne preneha pa med novim upnikom in dolžnikom.180. KAJ JE PUNKTACIJA IN RAZLIKE DO PREDPOGODBE?Punktacija = je osnutek pismene pogodbe. Stranke se dogovorijo in o svojem dogovoru napišejo listine, kivsebujejo le glavne tocke pogodbe, ter tako listino podpišejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino,ko bo vsebovala njen celotni dogovor. Je popolna pogodba v tistih tockah, glede katerih so stranke žedogovorjene.Predpogodba = je pogodba o tem, da bosta stranki kasneje sklenili (glavno) pogodbo. Je obveznostnapogodba, katera izpolnitev je sklenitev druge pogodbe. S predpogodbo morajo biti doloceni vsaj bistvenielementi bodoce pogodbe. Pogoj je, da se okolišcine ne spremenijo, ce pa se spremenijo tako, da pogodba vteh okolišcinah sploh ne bi bila sklenjena, pogodba ni vec obvezna.Ker je vsebina pogodbe že s predpogodbo dolocena, je mogoce predpogodbo iztožiti, tako, da sodbonadomesti pogodbo.181. DELITEV POPOLNI / NEPOPOLNI VP?Delitev poteka glede na stopnjo inkorporacije pravice v VP.* POPOLNI :- 100/% inkorporacija- to so prinosniški / imetniški VP- prenos teh pravic iz VP ni mogoc brez listine- pravica nastane šele z vpisom- orderski (menica, cek ) = tradicija + indosament- inkorporacija + negociabilnost (prenosljivost)

*NEPOPOLNI:- dolocene funkcije lahko opravljaš brez listine- pravica nastane pred zapisom na papir- vinkulirani, imenski, rekta, police življenjskega zavarovanja , zastavni listi…OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori45 Tina G.- ne morejo se prenašati s tradicijo182. ZASTARALNI ROKI PRI OBRESTIH IN PRAVICI DO PREŽIVLJANJA?* obresti >>> zastarajo v 3 letih od dospelosti posamicnih terjatev. Ce pa glavna terjatev zastara že prej,zastarajo tudi te obveznosti prej.*pravica do preživljanja >> ne zastara. Zastarajo pa lahko posamezni zahtevki.183. KDAJ JE NASLOVNIK SPREJEL PONUDBO, CE JE MOLCAL?30. clen - ce naslovnik molci, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Brez ucinka je dolocilo v ponudbi, dabosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev, veljala za sprejem ponudbe. Vendar se v primeru,ko je naslovnik glede dolocenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je sprejel ponudbo,ki se nanaša na takšno blago, ce je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav tako mora tisti, ki je ponudildrugemu, da bo po njegovih narocilih opravljal dolocene posle, ter tisti, v cigar dejavnost spada izvrševanjetakih narocil, izvršiti dobljeno narocilo, ce ga ni takoj zavrnil. Ce naslovnik ponudbe oz. narocila ni zavrnil,se šteje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oz. narocilo dobil.Torej molk zavezuje samo:- pri stalni poslovni zvezi glede dolocenega blaga- pri obratovalni dolžnostiSprejem ponudbe >>> ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo (akceptna teorija)>>> sprejem ponudbe se lahko umakne (preklic ni možen), ce ponudnik prejme izjavo oumiku pred izjavo o sprejemu ali socasno z njo.184. RAZLIKA MED POGODBO O PRIZADEVANJU IN GARANCIJSKOPOGODBO?Razlika izvira iz odškodninske odgovornosti. Pri pogodbi o prizadevanju gre za subjektivno odgovornost,stranka se zaveže zgolj, da si bo prizadevala izpolniti pogodbo po svojih najboljših moceh, ne zaveže pa sedoseci želenega rezultata (npr. zdravljenje). Pri garancijski pogodbi oz. pogodbi o uspehu, pa strankaodgovarja objektivno – odgovarja za dosežen rezultat ne glede na krivdo. Stranka garantira, da bo dolocenastvar dolocen cas brezhibno delovala.185. ZASTARANJE. PRETRGANJE IN ZADRŽANJE ZASTARANJA?Zastaranje je institut spremembe obveznosti. Bistvo zastaranja je v tem, da z iztekom zastaralnega rokaugasne, preneha zahtevek za uveljavitev pravice, medtem ko sama pravica ne preneha – terjatev ostane.

Terjatev se le spremeni iz civilne obligacije, ki jo varuje pravni red, v naturalno obligacijo, ki takega varstvanima.Splošni zastaralni rok je 5 let in velja, kadar z zakonom ni dolocen poseben zastaralni rok – 3 leta, 2 leti 1leto, 6 mesecev.*impedimentum preascriptionis = zadržanje zastaranja. V dolocenih, v zakonu naštetih primerih, zastaranjene tece. Ko vzrok preneha, se zastaranje nadaljuje, cas, ki je pretekel pred zadržanjem pa se šteje vzastaralni rok, ki ga doloca zakon (npr. terjatve med zakoncema, med mobilizacijo, …).*interruptio preascriptionis = pretrganje zastaranja. Zastaranje zacne teci znova, ko preneha razlog, ki jeimel za posledico pretrganje zastaranja. Cas, ki je potekel pred nastopom razloga za pretrganje, se ne šteje vzastaralni rok, ki tece po pretrganju zastaranja. (npr. dolžnik pripozna dolg).186. RAZLIKE MED KONDIKCIJO IN VERZIJO?KONDIKCIJA VERZIJA= gre za vse pridobitve (neupravicene) kjer nitemelja (kavze)- vedno gre za razmerje med dvemastrankama (acipiens, solvens)- gre za relativnost zveze (obveznost vrnitve –= okorišcanje ene stranke na racun druge- gre za absolutnost razmerja (erga omnes)- govorimo širše, da ni pravnega temelja in nesamo kavze (kondikcija)- npr. banka nakaže moj denar nekomu drugemuOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori46 Tina G.vrnitveni zahtevek)- solvens je mislil, da je pravni temeljobstajal, a v resnici ni-npr. razveza pogodbe zaradi neizpolnitve- možnosti:*obveznosti ni nikoli bilo(stranki pa sta mislili, da je bila); *obveznostje relativno neobstojeca; *obveznost je bila inje prenehala; *obveznost še ni gotova- gre za obogatitveni zahtevek, vrniti je trebakorist, ki je bila pridobljena in jo še imam187. ŽIVAL SE PASE NA SOSEDOVEM TRAVNIKU. KATERI TEMELJ ZAUVELJAVLJANJE ŠKODE IMA SOSED?Sosed lahko zahteva odškodnino od lastnika (imetnika) živali, in sicer na podlagi verzije. Gre za okorišcanjeimetnika živali, ki je tudi bistvo verzije (lažje bo dokazal).193. clen OZ - obseg vrnitve: kadar se vraca tisto, kar je bilo neupraviceno pridobljeno, je treba vrnitiplodove in placati zamudne obresti, in sicer, ce je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugace paod dneva zložitve zahtevka.188. RAZVELJAVITEV POGODBE ZARADI CEZMERNEGA PRIKRAJŠANJA?

118. clen OZ - ce je bilo ob sklenitvi pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank ocitno nesorazmerje,lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, ce za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni dolžnavedeti.Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejšnja odpoved tejpravici nima pravnega ucinka.Pogodba ostane v veljavi, ce druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.Zaradi cezmernega prikrajšanja se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe na sreco, pogodbe sklenjene napodlagi javne dražbe in tudi ne pogodbe, pri kateri je bila stvari dana višja cena iz posebne priljubljenosti.Torej pogoji:- rok za uveljavitev 1 leto- ob sklenitvi pogodbe ne smeš vedeti za to (subjektivni element)- ni možno pri aleatornih pogodbah in javni dražbi ter pri pretium affectionis in poravnavi.189. UPNIKOVA IN DOLŽNIKOVA ZAMUDA?299. clen OZ - dolžnikova zamuda (mora solvendi): dolžnik pride v zamudo, ce ne izpolni obveznosti vroku, ki je dolocen za izpolnitev. Ce rok za izpolnitev ni dolocen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno alipisno, z izvensodnim opominom ali z zacetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseci izpolnitevobveznosti zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Za opomin se ne zahteva nobena posebna oblika.Dolžnikova zamuda je možna le pri pozitivnih, ne pa pri negativnih obveznostih.300. clen OZ - upnikova zamuda (mora acipiendi, mora creditoris): upnik pride v zamudo, ce brezutemeljenega razloga noce sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreci. Upnik pride v zamudo tudi,kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove socasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadleobveznosti. Upnik ne pride v zamudo, ce dokaže, da bo ob casu, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali obcasu, ki je bil dolocen za izpolnitev, dolžnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti.Ce pride upnik v zamudo, preneha dolžnikova zamuda in pride nanj nevarnost nakljucnega unicenja alipoškodovanja stvari. Od dneva upnikove zamude nehajo teci obresti. Upnik v zamudi je dolžan povrnitidolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je kriv on, kot tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambostvari.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori47 Tina G.190. CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM?OZ te kondicije ne omenja (samo ZOR). Pomeni povracilni zahtevek, ki pa ni dopusten, ce je neutemeljenaizpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Zato mora stranka tisto, kar je prejela, izrociti svoji obcini. Gre zanedopustnost na strani obeh strank.191. POGOJI ZA KOMPENZACIJO?1) – vzajemnost

2) – istovrstnost3) - dospelost4) – pobotljivost5) - izterljivost5) – likvidnost (je nesporna in jasna) ni v OZ6) – resnicnost (ne sme biti pogojna; izjema je stecaj)192. PERICULUM REI PRI MANDATU, PODJEMU?Periculum rei = nevarnost stvari- pri mandatu trpi breme nevarnosti stvari narocitelj posla (mandant)- pri podjemu pa trpi to nevarnost podjemnik (ce je podjemnik dal material) razen, ce je narocnik sam dalmaterial, takrat trpi nevarnost unicenja ali poškodovanja stvari narocnik, ce pa je narocnik prišel v zamudo,ga bremeni tudi periculum obligationis.193. PREDPOSTAVKE ZA KVAZIKONTRAKTE?Kvazikontrakti: verzija, kondikcija, gestijaPredpostavke:- škodno dejanje (dejstvo)- škoda (neprivolitev solvensa v prikrajšanje)- vzrocna zveza- prikrajšanje, obogatitev194. CONSCIUS FRAUDIS, CONSILIUM FRAUDIS?256. clen OZ - conscius fraudis = pridobitelj ve za oškodovalni namen zoper upnike pri stecaju in priizpodbijanju zunaj stecaja. Gre za odplacna razpolaganja, ki povzrocijo prikrajšanje upnika, zato jih jemogoce izpodbijati.Consilium fraudis = oškodovalni namen dolžnika. Samo pri izpodbijanju zunaj stecaja.195. POGODBA O SEFU?OZ je ne omenja, še vedno je urejena po ZOR-u (1061. clen)Pogodba o sefu = banka se zavezuje, da bo dala uporabniku v rabo sef za doloceno dobo, uporabnik pa ji bozato placal dolocen znesek, Banka mora ukreniti vse, kar je potrebno za dobro stanje sefa in nadzor nad njim.Pristop k sefu je mogoce dovoliti le uporabniku ali njegovemu pooblašcencu. Banka ne sme obdržatidvojnika kljucev, ki jih izroci uporabniku.196. NEMOŽNOST IZPOLNITVE?329. clen OZ - obveznost preneha, ce postane njena izpolnitev nemogoca zaradi okolišcin, za katere dolžnikne odgovarja. Dolžnik mora dokazati okolišcine, ki izkljucujejo njegovo odgovornost. Ce so predmetobveznosti stvari, dolocene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takšne stvari, kar jih imadolžnik, unicene zaradi okolišcin, za katere on ne odgovarja. Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko sopredmet obveznosti po vrsti dolocene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke množice takih stvari, ce je unicenacela ta množica (genus limitatum – omejeni genus). Dolžnik dolocene stvari, ki je prost svoje obveznostizaradi ne možnosti izpolnitve, mora odstopiti upniku pravico, ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastalenemožnosti.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori48 Tina G.197. NEPRAVILNA IZPOLNITEV?Nepravilna izpolnitev je posledica:- napake volje (zmota, prevara, grožnja)- aliud (izpolnitev, ki s predmetom nima veze)- zamuda _ vendar je treba upoštevati pri zamudi sankcije za neizpolnitev, kljub temu, da gre za nepravilnoizpolnitevNepravilna izpolnitev pomeni, da dolžnik sicer izpolni, želi izpolniti, vendar upnik ni zadovoljen.Gre za stvarne in pravne napake izpolnitve.198. RAZLIKA MED NEVELJAVNIM IN NEOBSTOJECIM PRAVNIM POSLOM?Neveljaven je pravni posel, ki je bil sicer sklenjen, toda niso izpolnjene vse predpostavke (sposobnoststrank, volja, možnost in dopustnost, oblika, ce je predpisana) za veljavnost posla. Lahko so absolutnoneveljavni (nicni) ali relativno neveljavni (izpodbojni).Neobstojec pa je posel, ki ni bil nikoli sklenjen. Neobstojec posel lahko enacimo z absolutno neveljavnim,saj oba ucinkujeta ex tunc in pri njiju ni zastaranja. Absolutna neveljavnost posla ima posledico, kot daposel nikdar ne bi obstajal (disenz – ni bilo soglasja volj).199. RAZLIKA MED RAZVEZO IN RAZVELJAVITVIJO POGODBE?Razveza - kadar zakon posebej dovoljuje, se lahko obligacijsko razmerje pretrga z enostransko izjavo enestranke, da odstopa od pogodbe. Možnost razveze je lahko dogovorjena tudi s pogodbo. Ucinkuje ex nunc.Razveljavitev - celotno pogodbeno razmerje se lahko odpravi z dogovorom med strankama. Takšnarazveljavitev velja za nazaj od casa njenega nastanka, ce se stranki ne dogovorita, da naj ucinkuje samonaprej. Ex tunc ucinkovanje.Razlika : RAZVEZA RAZVELJAVITEV-enostranska izjava volje ene stranke -dogovor-ex nunc -ex tunc200. KDAJ SE STRAH PRIZNA KOT OBLIKA NEPREMOŽENJSKE ŠKODE?Strah mora biti dolgotrajen in intenziven ali kratkotrajen intenziven, ce je bilo v daljšem casovnem obdobjuporušeno oškodovancevo duševno ravnovesje.2 vrsti strahu: PRIMARNI, ki ga trpi oškodovanec ob samem škodnem dogodkuSEKUNDARNI, ki nastane kasneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo)201. IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ V STECAJU?Predpostavke:- dolžnik je insolventen- gre za pravna dejanja dolžnika, ki zmanjšujejo dolžnikovo premoženje, tako da utegnejo upniki bitiprikrajšani- vzrocna zveza med ravnanjem dolžnika in prikrajšanjem- izpodbijani pravni posel ni neveljaven, ampak neucinkovit proti stecajni masi.Izpodbija se s tožbo actio pauliana - upniki, ki so bili prikrajšani izpodbijajo pravna dejanja svojega

dolžnika, ki jih je le-ta storil v zadnjem letu pred uvedbo stecajnega postopka v korist tretje osebe(brezplacne odsvojitve, prodaja pod ceno resnicne vrednosti,…).Terjatve, ki so se na dan uvedbe stecajnega postopka mogle pobotati, se štejejo za pobotane. Vendarpobotanje ni dovoljeno, ce je bila terjatev odstopljena (cedirana) upniku v zadnjih 6 mesecih pred uvedbostecajnega postopka in je upnik vedel oz. moral vedeti za dolžnikovo insolventnost.202. IZPODBIJANJE ZUNAJ STECAJA?Mogoce je izpodbijati dejanje brezplacne odsvojitve, ni potreben subjektivni element. Izjema so obicajna,priložnostna, nagradna darila in darila iz hvaležnosti (remuneracijska darila). Rok je 3 leta. Izpodbojna sotudi odplacna razpolaganja, ce so poleg prikrajšanja še izpolnjeni pogoji:OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori49 Tina G.*consilium fraudis - oškodovalni namen dolžnika*conscius fraudis - pridobitelj je za oškodovancev namen vedel ali moral vedeti, rok je 1 leto.203. CAPUT NON CONTRAVERSUM?Je zmota o okolišcinah, ki sta ju stranki imeli za nesporne. Na njih se stranke lahko sklicujejo, saj v temprimeru, ce bi vedeli za resnicna dejstva, mogoce ne bi sklenili poravnave.204. EXCº NON ADIMPLETI CONTRACTUS / EXCº NON RITE ADIMPLETICONTRACTUS?Excº non adimpleti contractus je ugovor neizpolnitev pogodbe. Ima ga stranka, ki je dolžna izpolnitipozneje kakor druga stranka ali socasno za njo. Ima pravico ugovarjati, da druga stranka še ni izpolnila.Excº non rite adimpleti contractus je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Ima ga tožena stranka samo,ce se je odlocila, da opravljena dejanja ne prizna kot izpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odškodninoali odstop od pogodbe.205. EVIKCIJA (ODVZEM)?Je odgovornost odsvojitelja, da ne bo uveljavljal lp na stvari.- popolna evikcija; kadar tretji uveljavlja svojo pravico in tako dobi posest stvari- delna evikcija; kadar tretji uveljavi svoje pravice do stvari, ne da bi prejemniku stvar odvzel (služnost,zastavna pravica). Je posledica pravne napake na stvari.206. CONDICTIO FURTIVA?Okorišcenec ni v dobri veri, zato ne gre za povracilni, ampak odškodninski zahtevek. Okorišcenec moravrniti vse, za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse tisto, za kar se je pozneje stvar povecala, pridobilaplodove in koristi. Ce stvari nima vec, mora placati njeno vrednost, saj je ustvaril mešano nakljucje.207. IUS TOLENDI?Je pravica odstraniti naprave, zgrajene na tuji stvari. Ce je nekdo na tuji stvari nekaj zgradil ali opravildolocene izboljšave, je v nekaterih primerih pooblašcen, da lahko odstrani in odnese, kar je dodal, ce je to

mogoce brez škode na glavni stvari. Ima jo tisti, ki je stroške imel bona fidei (npr. negotiorum gestio).208. KAVCIJA?Kadar je doloceno, da mora nekdo dati varšcino, pomeni to, da mora ustanoviti zastavno pravico ali papridobiti poroka.Vrste kavcij :zaprta: upnik je dolžan vrniti isto stvar, kot jo je prejelvsotna: dolžan je vrniti isto kolicino stvari iste vrste in kakovostio locena: upnik mora stvari hraniti loceno, lahko jih uporablja, vendar ji mora takojnadomestitio pomešana: upnik lahko te stvari pomeša z drugimi predmeti. Izrocitelj nima vec lp na njih.Zahteva lahko samo vrnitev istovrstnih stvari.209. SODNI PENALI?Stranka je o neki stvari že dosegla pravnomocno sodno odlocbo. Upnik lahko od sodišca zahteva, da dolocinaknadni rok za izpolnitev nedenarne obveznosti, sicer mora dolžnik za vsak dan placati sodne penale.Smisel tega je, da se sodišce ne obremenjuje, upnik pa brez formalnega postopka pride do hitrega placila. Osodnem penalu se odloca v izvršilnem postopku.210. SOCIETAS LEONINA?Levja družba. Je dogovor, da naj družbenik prejema samo dobicek, medtem, ko naj ga izguba ne doleti, alida en družabnik nosi vso izgubo, dobicka pa ne dobi. Po našem pravu ni dopustna.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori50 Tina G.211. PREDPOSTAVKE KONDIKCIJSKEGA ZAHTEVKA?1) da ne obstoji obveznostno razmerje (ni kavze oz. je odpadla) oz. je že prenehalo:- nedostojec dolg- napacen dolg zaradi napake v sklenitvi obveznosti- veljavno sklenjeno, a še ne ucinkovito pravno razmerje- razveljavitev zaveze in prenehanje- naturalni in nedospeli dolgovi se štejejo za neobstojne2)- napake v izpolnitvi3)- prikrajšanje solvensa in okorišcanje acipiensa4)- neprivolitev solvensa v prikrajšanje (zmota glede obveznosti)212. RAZLIKA MED DEPOSITUM IRREGULARE IN POSOJILNO POGODBO?Pri depositum irregulare lahko stranka zahteva stvari vsak cas nazaj, pri posojilni pogodbi pa navadnoposojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve pred dolocenim rokom. V hrambo vzete stvari ne morejo bitipredmet pobota, predmet posojilne pogodbe pa se lahko pobota s protiterjatvijo.Razlike:predcasna izpolnitevpobot213. SEKVESTRIRANJE?Sekvester je tisti, ki mu data pravdni stranki ali pa sodišce v hranjenje stvar, o kateri tece pravda. Dolžan je

stvar izrociti tisti stranki, ki v pravdi zmaga.sequestario voluntaria = pogodba med dvema strankama, ki sta v sporusequestario necessaria = odredi jo državni organCe je s sekvestracijo povezano tudi upravljanje stvari, se uporabljajo pravila o mandatni pogodbi.214. VINKULACIJA PRI VP?Dopustna je pri imenskih VP, pomeni pa prepoved prenosa tega papirja na drugega, imetniški VP postaneimenski.215. PIGNUS NOMINIS?Je zastava na terjatvi. Da lahko ucinkuje, mora biti prenos v upnikovo sfero dovolj ociten, zato se pravicavpiše na listini, ki se jo izroci upniku, o tem pa se obvesti dolžnika zastavljene terjatve. Upnik pridobizastavno pravico na terjatvi, ko mu je papir izrocen.216. RAZLIKA MED OPERATIVNIM IN FINANCNIM LEASINGOM?Financni leasing je leasing, ki traja vso obratno dobo, ko je moc predmet izkorišcati. Pomeni pravzapravpogodbo o investiranju.Operativni leasing – zanj je znacilna kratka doba izkorišcanja.217. KDAJ NASTANE ZASTAVNA PRAVICA PRI ORDERSKIH VP?Ko se orderski papir indosira.218. VNOVCITEV ZASTAVNE TERJATVE IN POSLEDICE?Ko zastavljena terj. zapade v placilo, jo mora zastavni upnik izterjati. Z izpolnitvijo zastavljene terjatvepreide ZP na stvar, s katero je bila terjatev izpolnjena. Ce je bil predmet zastavljene terjatve denar, morazastavni upnik na zastaviteljevo zahtevo položiti znesek na sodišcu, ce pa je njegova terjatev prav takodenarna in je zapadla v placilo, lahko obdrži zase toliko, kolikor mu je dolgovano, ostala pa mora izrocitizastavitelju.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori51 Tina G.219. TEORIJA PREDVIDLJIVOSTI?243. clen OZ - zagovarja stališce, da naj stranka odgovarja za bližnje posledice (causa proxima) vedno, zaoddaljenejše posledice pa samo, ce so predvidljive. Za direktno škodo naj stranka odgovarja, ceprav vsaškoda ni predvidljiva. To stališce se upira na nacelo, da mora biti tisti, ki tako dejanje zapocne, odgovarjatiza posledice dejanja.220. REALNE POGODBE?Pri teh pogodbah stranki, potem, ko se sporazumeta, izrocita druga drugi predmet izpolnitve. S tem se doseževecja varnost, saj stranka dobro premisli preden stvar odda, brez izrocitve pa pogodba ni veljavna. To so:_ ara_ datio in solutum_ darilna pogodba_ posodbena pogodba po OZ ne vec, sta konsenzualni221. NACELO VOLENTI NON FIT INURIA?Po tem nacelu izkljuci privoljenje oškodovanca v škodo tudi nedopustnega škodnega dogodka. Kadar

oškodovanec privoljenja ne more dati, je dopusten poseg v njegovo integriteto, ce je ta poseg ocitno vnjegovo korist. Privolitve pa ni, ce je nevarnost oškodovancu znana. V takšnih primerih obicajno vežestranko dogovor ali uradna dolžnost, da se izpostavlja nevarnosti. Lahko pa se šteje za privolitev, ce strankave za rizik, pa se mu izpostavi, ne da bi jo vezala kakšna dolžnost (udeležba na športnih igrah).Nedopustnost je poleg tega izkljucena tudi, kadar opravljajo javni organi škodno dejanje v izvajanju uradnedolžnosti, vendar varovana korist ne sme preseci vrednosti škode, ki se s tem povzroci.222. RAZLIKA MED CEZMERNIM PRIKRAJŠANJEM IN ODERUŠTVOM?Cezmerno prikrajšanje > kadar je ob sklenitvi dvostranske obveznosti med strankama ocitno nesorazmerje.Pri cezmernem prikrajšanju je pogodba izpodbojna, zahtevek lahko vloži prizadeta stranka v 1 letu posklenitvi pogodbe.Oderuštvo > nekdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost,lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v ocitnem nesorazmerju stistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti drugemu.Oderuška pogodba pa je nicna. Oškodovani lahko v 5 letih od sklenitve pogodbe zahteva, da se njegovaobveznost zmanjša na pravicen znesek. Sodišce ugodi temu zahtevku, ce je mogoce, v tem primeru ostanepogodba z ustrezno spremembo veljavna. Le ce te zahteve ni, pride do nicnosti. Posledica nicnosti jekondikcija – pri obeh je odlocilna vrednost ob sklenitvi pogodbe.223. RAZLIKA MED ARO, SKESNINO IN POGODBENO KAZNIJO?ARA je premoženjska korist, ki jo stranka ob sklenitvi pogodbe izroci drugi stranki zaradi utrditveobveznosti.POGODBENA KAZEN naj bi dolžnika prisilila k izpolnitvi (ponavadi je višja, kot znaša škoda).SKESNINA je ob sklenitvi pogodbe dogovorjena pravica ene ali obeh strank, da od pogodbe odstopi, ceplaca dolocen znesek.Vse tri so akcesorne, razlikujejo se po namenu, zaradi katerega so ob sklenitvi posla dogovorjene medstrankami.224. POGODBENA KAZEN IN ODŠKODNINA?Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolžnikom, s katero se dolžnik upniku zaveže opravitikakšno premoženjsko izpolnitev za primer, da pogodbe ne bi izpolnil ali bi jo nepravilno izpolnil. Dolžnikanaj bi prisilila k izpolnitvi pogodbe. Placa se poleg izpolnitve. Ce ni nic dogovorjeno, se šteje, da jedogovorjeno za primer, ce zamudi z izpolnitvijo.Odškodnina pa je namenjena povrnitvi škode, ki jo je upnik imel zaradi neizpolnitve oz. nepravilneizpolnitve. Upnik jo lahko zahteva z izpolnitvijo.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

52 Tina G.225. DARILO Z BREMENOM?Je darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloži, da opravi kakšno dejanje ali da kaj opusti. To dejanje nepomeni odplacnosti pogodbe na obdarjene stvari, ampak pomeni zmanjšanje, odbitek od vrednosti darila. Cevrednost dejanja preseže vrednost darila, potem darila ni vec. Ce darilo ni veljavno, tudi narocilo niveljavno. Narocilo se obravnava kot razvezni pogoj. Ce nalog ni izpolnjen ucinkuje kot razvezni pogoj in selahko terja vrnitev darila. Pravico zahtevati izpolnitev naloga ima darovalec, pravico zahtevati izpolnitev patista stranka, v katere korist je bilo narocilo doloceno po pravilih pogodbe v korist tretjega.226. ARA IN ODŠKODNINA?Ara je premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroci drugi stranki zaradi utrditve svojeobveznosti, smisel je torej obdržati obveznost. Utrditev obveznosti je v tem, da stranka, ki je odgovorna zaneizpolnitev aro izgubi. Ara je akcesorna, pogodba je realna.Odškodninska obveznost pa je obveznost stranke, da poravna škodo za katero je odgovorna, zaradiprekršitve posla oz. obveznosti. Za odškodninsko obveznost morajo obstojati predpostavke.Aro je, ce je dogovorjena, kriva stranka dolžna placati, odškodnino pa le, ce je druga stranka utrpela zaradinjene nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve škodo.227. TEORIJA »SINE QUA NON«?Pravi, da je kot vzrok mogoce upoštevati samo tiste okolišcine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati.Upošteva se, kolikor pravo ne doloca cesa drugega.228. POSEBNE VRSTE LEASINGA?o sale and lease back - prodajalec proda investicijski predmet in se zaveže, da ga bo najelo revolving leasing – prejemnik predmeta je po poteku roka upravicen zamenjati predmet z drugim,navadno modernejšim predmetom opreme.229. RAZLIKA MED IZGUBLJENIM DOBICKOM IN IZGUBLJENIMZASLUŽKOM?Vprašanje, ali je dobicek izgubljen je odvisno od tega, ali ga je bila stranka sploh še voljna pridobiti?Pri izgubljenem zaslužku pa gre za izgubo zmožnosti, sposobnosti pridobivanja in ta zmanjšana sposobnostje škoda, za katero se prizna povracilo, ne glede na voljo pridobitelja, da bi zaslužek, pridobil. Izracunavanjeizgubljenega zaslužka je le eden izmed aspektov ugotavljanja te osebne škode.230. AMORTIZACIJA?Je sodna razveljavitev listine. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je mogoce papirje naime ali po odredbi. Razlog je izguba ali unicenje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubilasvojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni ucinek, saj sodna odlocba nadomesti listino.

231. PREJUDIC?Z njim VP izgubijo svojo vrednost. Ce je za izvrševanje pravice iz papirja predpisana dolocena storitev,preneha ta pravica, ce se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, jeprejudiciran. Ce ni prejudiciran veljajo za pravice iz VP splošna pravila zastaranja.232. ACTI POPULARIS, ACTIO PUBLICIANA, ACTIO PAULIANA?Actio popularis; vsakdo lahko zahteva da se odstrani škodna nevarnostActio publiciana; ima jo domnevni lastnik (dobroverni posestnik), da z njo zahteva vrnitev stvari, ki mu jebila odvzeta (ne dokazuje lastništva)Actio pauliana; izbodbojna tožba v stecajnem postopku, kjer odškodovani upnik zahteva razveljavitevdolžnikovih pravnih dejanj v zadnjemu letu, kadar dolžnik nima dovolj sredstev, da bi placal terjatve.233. KDAJ NAGIB VPLIVA NA VELJAVNOST POGODBE?Pri neodplacni pogodbi > vpliva na veljavnost, ce je nedopusten – je celo odlocilnega pomenaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori53 Tina G.Pri odplacni pogodbi > nedopusten nagib, ce je bistveno vplival na odlocitev enega pogodbenika, tako da jeta sklenil pogodbo in ce je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti, povzroci, da je pogodba brezucinka.Zmota v nagibu, ki je bil odlocilen za prevzem obveznosti se pri neodplacni pogodbi šteje za bistvenozmoto, kar je razlog za izpodbojnost pogodbe. Pri odplacilnih pogodbah pa zamuda v nagibu ni pravnorelevantna.Nagib za sklenitev pravnega posla je lahko pomemben pri presoji obsega nicnosti pogodbe iz nicnostnihrazlogov.234. KLAVZULE O IZKLJUCITVI POGODBENE ODŠKODNINSKEODGOVORNOSTI (EX CONTRACTU)?Klavzule so take, da izkljucujejo odgovornost nasprotne stranke in take, ki prenesejo dokazno breme naupnika, ceravno se je nepravilnost zgodila po dolžnikovi krivdi.1) Klavzule o izkljucitvi odgovornosti: izkljucitev odgovornosti, ki je milejša od hude malomarnosti.Izjemoma ni dopusten sporazum ki izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali drugace neenakopravnegarazmerja med pogodbenikoma.2) Klavzule o omejitvi odškodnine: te omejitve ne smejo biti v ocitnem nesorazmerju, razen tega škoda nesme biti povzrocena namenoma ali iz hude malomarnosti. V breme dolžnika se lahko doloci samo takaomejitev, ki doloca odškodnino, ki jo oškodovanec lahko normalno pricakuje za takšno škodo, kakršno ontrpi.3) Klavzule o prevalitvi dokaznega bremena: zakon je naložil dokazno breme storilcu, kadar gre zadokazovanje odgovornosti. Prevalitev na žrtev, zato ne sme pomeniti nesorazmerne težavnosti za

dokazovanje odgovornosti storilca.235. COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO?Je korist, ki nastane iz škodnega dogodka. Korist je odbitek, ki ga je treba odšteti od škode. Lahko nastanepri pogodbeni in nepogodbeni škodi. Kadar je stvar tako poškodovana, da se ne more vec uporabljati za svojnamen, ima oškodovanec pravico zahtevati celotno odškodnino, ce je storilcu vse, kar je od stvari ostalo. Cepa je poškodovalec tisti, ki nudi kakšno posebno korist, se ta korist vracuna v odškodnino.GRADBENA POGODBA = podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po dolocenem nacrtu vdogovorjenem roku zgradil gradbo na dolocenem zemljišcu, ali da bo na takem zemljišcu oz. na žeobstojecem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, narocnik pa se zavezuje, da mu bo zato placaldoloceno ceno.PREVOZNA POGODBA = prevoznik se zavezuje, da bo pripeljal na dolocen kraj kakšno osebo ali kakšnostvar, potnik oz. pošiljatelj pa, da mu bo za to dal doloceno placilo.SKLADIŠCNA POGODBA = skladišcnik se zavezuje, da sprejme in shrani doloceno blago in ukrene, karbo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v dolocenem stanju, ter da ga na zahtevo položnika alidrugega upravicenca izroci, položnik pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloceno placilo.KOMISIJSKA POGODBA = komisionar se zavezuje, da bo za placilo (provizijo) v svojem imenu, na racunkomitenta opravil enega ali vec poslov, ki mu jih je zaupal. »del credere«-komisionar je odgovoren zaizpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, ce je posebej jamcil, da jih bo ta izpolnil (del crederejamstvo).AGENCIJSKA POGODBA (o trgovinskem zastopanju) = zastopnik se zaveže, da bo ves cas skrbel za to, dabodo tretje osebe sklepale pogodbe z njihovim narociteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi innarociteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in za racun narocitelja sklepal z njimpogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal doloceno placilo (provizijo).POSREDNIŠKA POGODBA = posrednik se zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik znarociteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe, narocitelj pa se zavezuje, da mu bo za todal doloceno placilo, ce bo pogodba sklenjena.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori54 Tina G.ŠPEDICIJSKA POGODBA = špediter se zavezuje, da bo za prevoz dolocenih stvari sklenil v svojem imenuna racun narocitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter druge obicajne posle in dejanja,narocitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloceno placilo.

ZAVAROVALNA POGODBA = zavarovalec se zavezuje, da bo zavarovalnici placal zavarovalno premijo aliprispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, ce se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplacalazavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.PREDKUPNA PRAVICA- ni omejena, ce nic ni doloceno traja 5 let- predkupni upravicenec se mora o njej izjaviti v 30 dneh po obvestilu prodajalca o nameravani prodaji- predkupni upravicenec npr. lahko izpodbija pravni posel:* ce ni bil obvešcen o prodaji* ce ni vedel za prave pogoje vendar samo, ce tretja oseba ni bila dobrovernaZa izpodbijanje je subjektivni rok je 6 mesecev od dneva, ko je izvedel, objektivni rok pa 5 let od prenosa lpna tretjo osebo.Zakonita predkupna pravica; ce predkupni upravicenec ni bil obvešcen, lahko zahteva razveljavitev pogodbe.Vpis v ZK ni pogoj za nastanek predkupne pravice! Ne ucinkuje na javni dražbi.PODJEMNA POGODBAGrajanje napak:- ocitne napake - mora pregledati nemudoma (enako kot pri prodajni gospodarski pogodbi)- skrite - cimprej obvestiti o napaki, najkasneje pa v 1 mesecu, objektivni rok pa je 2 leti od prevzemaIzguba pravice – 1 leto po obvestitvi (enako kot prodajna)Vrstni red jamcevalnih zahtevkov:1. podjemnik mora odpraviti napako (narocnik mu mora to dovoliti)2. narocnik lahko sam odpravi napako na podjemniški racun3. zmanjšanje kupnine4. odstop od pogodbe (ne pri neznatnih napakah) in povracilo škodeCIVILNA KAZEN- nekdo nekaj dobi, ceprav do tega ni ravno opravicen (vec denarja)- npr. zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic; v nasprotnem bo moral kršitelj, prizadetemuplacati dolocen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od casovne enote- npr. kršenje avtorskih pravic- nekomu se nekaj prizna ne glede na škodoPRAVNO PRIZNANA ŠKODAPremoženjska: - varovani so premoženjski interesi- zakon teh interesov ne omejuje- restitucija in ekvivalencaNepremoženjska:- moralna, varovani osebni interesi (osebna sfera)- zakon jih omejuje (obstoja katalog pravno priznanih oblik)- satisfakcija (denarno zadošcenje)OBLICNOST_ ad valorem – pogoj za veljavnost pogodbe (javni interes)_ ad probationem – dokazovanje vsebine pogodbe (interes pogodbenih strank)Predpisana oblicnost pogodbe:- kasnejše dopolnitve socasni dogovori in spremembe samo v obliki, ki velja za pogodbeizjema _ stranske tocke v ustni obliki_ ustni dogovori, ki zmanjšujejo ali olajšujejo obveznost strank, ce je oblika dogovorjena v

interesu pogodbenih strankOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori55 Tina G.- razveza pogodbe: nacelo NAJ GRE ZA NEOBLICNE RAZVEZEizjema _ ce zakon ne doloca kaj drugega_ ce iz namena pogodbe ne izhaja kaj drugegaPremoženjska škoda – neprenosljivost pravic - pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrtibližnjega / telesne poškodbe / okvare zdravja, ni mogoce prenesti na drugega. Zapadli odškodninski zneskise lahko prenesejo na drugega, ce je bil odškodninski znesek dolocen s pisnim sporazumom med strankamaali s pravnomocno sodno odlocbo.Nepremoženjska škoda - dedovanje in odstop terjatve - terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preidena dedice samo, ce je bila priznana s pravnomocno odlocbo ali pisnim sporazumom. Pod enakimi pogoji jelahko ta terjatev predmet odstopa, pobota, izvršbe.NAPAKE ZA KATERE PRODAJALEC NE ODGOVARJA- ce je kupec zanje vedel (volenti non fit iniuria)- ce je kupec stvari pregledal (= kvalitativni prevzem)Prodajalec pa odgovarja, ce bi kupec napako opazil, vendar pa je prodajalec izjavil, da napake ni.JAMCEVALNI ZAHTEVKI1. popravilo ali zamenjava stvari – IZPOLNITVENI ZAHTEVEK2. znižanje kupnine – ACTIO QUANTI MINORIS damnum quod rem3. odstop od pogodbe – ACTIO REDHIBITORIA + odškodnina3 vrste škod:1) jamcevalni zahtevek - DAMNUM QUOD REM2) škoda zaradi zaupanja - DAMNUM CIRCA REM3) refleksna škoda – DAMNUM EXTRA REMROKI1. jamcevalni roki:_ ocitne napake; *civilna pogodba 8 dni od pregleda*gospodarska pogodba nemudoma_ skrite napake; *civilna pogodba 8dni od dneva, ko je opazil napako*gospodarska pogodba nemudoma*po preteku 6 mesecev od izrocitve, se ne odgovarja vecPravice stranke, ki je pravocasna obvestila prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu od dneva obvestila.2. refeksna škoda:Veljajo splošni zastaralni roki: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let.GARANCIJA- dolocen je strogi vrstni red sankcij: (1) popravilo, (2) zamenjava, (3) razveza/znižanje kupnine =subsidiarno uveljavljanje- roki za grajanje: v okviru garancijskega roka - kadarkoliVRSTE NEMOŽNOSTI(1) naravna, pravna (nedopustnost)(2) trajna, zacasna (obveznost odloži)(3) delna, popolnaIZKLJUCITEV JAMCEVANJA - STVARNE NAPAKE1. kupec ve za napako2. kvalitativni prevzem3. prisilna javna dražba

4. dogovor (kakšen- kakršen)OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori56 Tina G.5. ne za ocitne napakeIZKLJUCITEV JAMCEVANJA - STVARNE NAPAKE1. vednost in ocitnost2. odrek, ce ni zvijacen3. odgovor (lahko je unicen)PRESTACIJE – obveznost je v tem, da nekdo nekaj da, stori, trpi ali opusti. Vse te navedeneoblike imenujemo praestatio ali spolnitev.POGOSTA VPRAŠANJA NA USTNEM DELU OBLIGACIJ1. Kdaj nicnost ni nicnost?88. clen OZ - pri delni nicnosti. Zaradi nicnosti kakšnega pogodbenega dolocila ni nicna tudi sama pogodba,ce lahko obstane brez nicnega dolocila in ce to dolocilo ni bilo ne pogoj ne odlocilen nagib, zaradi kateregaje bila pogodba sklenjena. Vendar pa ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nicno dolocilo zanjopogoj ali odlocilen nagib, ce je namen ugotovitve nicnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega dolocilain bi veljala brez njega.2. Vrste cesije?- cessio voluntaria (prostovoljna cesija) = upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanjsvojo terjatev izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane zosebnostjo upnika ali njegova narava nasprotuje prenosu na drugega.Prepoved:o zakon prepoveduje prenoso povezane so z osebnostjo upnikao narava terjatve prepoveduje prenos- cessio necessaria (nujna, prisilna cesija) = zakon nalaga dolžnost prenosa terjatve na tretjo osebo. Tretjiima po zakonu pravico terjati, ce cedent ne cedira.Primer: edicijska dolžnost – mandatar, komisionar morata prenesti na narocnika, kar sta z opravljenimpravnim poslom pridobila.- cessio legis (zakonita cesija) = zakon doloca prehod terjatve. Nastane sama po zakonu in ne s pravnimposlom. Gre za izpolnitev s subrogacijo – prava personalna subrogacija.Primer: solidarni porok – ce namesto dolžnika dolžnika placa obveznost porok, stopi le-ta na upnikovo mesto(275. clen OZ) in je on novi upnik, dolžnik je dolžan njemu.Subrugacija po zakonu – ce izpolni obveznost kdo, ki ima pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samemzakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.3. Razmerje zakup – najem?587. clen OZ - z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku(najemniku) izrocil doloceno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to placeval doloceno zakupnino(najemnino). Raba obsega tudi uživanje stvari (pobiranje plodov), ce ni drugace dogovorjeno ali drugacnega

obicaja.Zakup > korišcenje (uživanje stvari) in uporaba (npr. kmetijsko zemljišce)Najem > bolj uporaba stvari, brez izkorišcanja njihovih donosovOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori57 Tina G.4. Odškodnina pri prodajni pogodbi (kritni kup)?503. clen OZ - ce je bila prodajna pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, imadruga stranka pravico do povracila škode, ki jo zaradi tega trpi, po splošnih pravilih o povrnitvi škode,nastale s kršitvijo pogodbe.505. clen OZ - kritni kup/prodaja. Ce je predmet prodaje neka kolicina po vrsti dolocenih stvari, pa enastranka ne izpolni pravocasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oz. kupiti zaradi kritja terzahtevati razliko med kupnino, ki je bila dolocena v pogodbi, in kupnino pri kritni prodaji oz. kritnem kupu.Prodaja oz. kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in na primeren nacin. O nameravaniprodaji / kupu mora upnik obvestiti dolžnika.506. clen OZ - pogodbena zvesta stranka ima tudi pravico do povracila morebitne vecje škode.5. Laesio enormis?118. clen OZ - cezmerno prikrajšanje. Ce je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmipogodbenih strank ocitno nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, ce zapravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolžna vedeti.Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe Izpodbojnost preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejšnjaodpoved tej pravici nima pravnega ucinka. Pogodba ostane v veljavi, ce druga stranka ponudi dopolnitev doprave vrednosti. Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati:1. pogodbe na sreco2. pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe3. pretium affectionis4. poravnave5. neodplacnih poslov6. Kakšna je naceloma odgovornost?Odgovornost je naceloma subjektivna – krivdna z obrnjenim dokaznim bremenom (povzrocitelj dokazuje, dani kriv), z elementi objektivne odgovornosti > poslovna odškodninska odgovornost (subjektivno – objektivnaodgovornost - 240. clen OZ)o delikti - subjektivna odgovornosto kvazidelikti – objektivna odgovornosto poslovne obligacije - subj.-objek. odgovornost (kontrakti, kvazikontrakti)o neposlovne obligacije - subjektivna odgovornostOdgovornost pri NOO je subjektivna, ki je dopolnjena izjemoma z objektivno odgovornostjo (3 primeri)Odgovornost pri POO je mešana – subjektivno-objektivna odgovornost7. Komutativne pogodbe?So pogodbe, pri katerih je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob

sklenitvi pogodbe.8. Obligacije propter rem?Stvar ustvarja obligacijsko razmerje (npr. zakup). Lastnina na neki stvari pogojuje obligacijsko razmerje.Obligacije propter rem pomeni, da je razmerje odvisno od tega, ali ima stranka pravico do dolocene stvari.Dasi je obligacijsko razmerje relativno (pravica – dolžnost ) se vendarle kaže tudi odvisnost od dolocenestvari.Primer: lastnik fizicnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja(npr. vzdrževanje skupnega zidu).9. Donatio?Je darilo, darilna pogodba. Z njo se darovalec zaveže na obdarjenca neodplacno prenesti lp ali drugo pravicoali na drugacen nacin v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s temstrinja. Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici (ne: kadar glede pravice ni zavezanca in ki se neodstopi drugemu). _ neodplacna, enostranska pogodbaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori58 Tina G.o remuneratoricno (darilo iz hvaležnosti)o vzajemnoo mešanoo darilo z bremenom10. Damajsko darilo?Pri darilni pogodbi ni pogoj prikrajšanje darovalca. Celo lahko imaš nedopusten namen, ce želiš nekoga zdarilom oškodovati, torej imaš nedopusten namen, pa še vseeno gre za darilo – damajsko darilo (npr.trojanski konj)11. Constitutum indebiti proprii?Je pripoznanje dolga. Je element utrditve obveznosti. Dolžnik upniku pripozna, da njegova obveznostobstoji. Najvažnejša posledica pripoznanja je pretrganje zastaranja.12. Odškodnina pri jamcevanju za napake stvari?468. clen OZ - glede na jamcevalne zahtevke locimo 3 vrste škode:o damnum quod rem (468./1 clen) – škoda zaradi napake stvari. Omenja se v okviru jamcevalnihzahtevkov. Kupec mora pravocasno grajati napake (subjektivni rok je 8 dni/nemudoma, objektivnipa 6 mesecev), da lahko uveljavlja jamcevalne zahtevke:- izpolnitveni zahtevek- znižanje kupnine- odstop od pogodbeo damnum circa rem (468./2 clen) – škoda zaradi zaupanja. Škoda, ki je kupcu nastala, ker je zaupal,da bo pogodba v redu izpolnjena. V vsakem primeru izmed jamcevalnih zahtevkov ima kupecpravico tudi zahtevati povrnitev škode. Ta škoda je vezana na to, da je kupec pravocasno grajalnapako (jamcevalni roki) in to škodo lahko kumulira z jamcevalnimi zahtevki.

o damnum extra rem (468./3 clen) – refleksna škoda. Poleg prej naštetih škod in neodvisno od njihodgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugihnjegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Uveljavljanjerefleksne škode ni vezana na jamcevalne roke, ampak gre po splošnih pravilih o odškodninskiodgovornosti – splošni zastaralni roki – 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok.13. In fraudem legis agere?Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke vcasih nocejo izogniti tako, da obidejo zakon,pri cemer izkoristijo zakonodajalcevo pomanjkljivo izražanje in po crki ne kršijo njegove prepovedi, vresnici pa skušajo doseci tisto, kar je zakonodajalec hotel prepovedati.14. Kdaj gre za objektivno odškodninsko odgovornost?Objektivna odgovornost ali odgovornost ne glede na krivdo pride v poštev le izjemoma, in sicer: 1.odgovornost za nevarno stvar ali dejavnost (možen je nasproten dokaz, ki ga dokazuje, tisti, ki se ukvarja sškodljivo dejavnostjo)2. odgovornost za ravnanje drugih (delavce, pomocnike, vojake, neprištevne, otroke, zastopnike)3. odgovornost na podlagi zakona (garancije) ali tudi na podlagi pogodbe (garancijska pogodba)Ekskulpacijski razlogi:o višja silao dejanje tretjegao dejanje oškodovancaPogoji za te razloge: - nepricakovanost, - neodvrnljivost, - neizogibnostOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori59 Tina G.15. Dve zmoti pri poravnavi?o zmota caput contraversum = zmota o okolišcinah, ki sta jih stranki imeli za sporne in negotove že,ko sta sklepali poravnavo in so jima bile znane. Takšna zmota ne pride v poštev.o zmota caput non contraversum = zmota o okolišcinah, ki sta jih stranki imeli za nesporne. Na njihse stranke lahko sklicujejo, saj v tem primeru, ce bi vedeli za resnicna dejstva, mogoce ne bi skleniliporavnave.16. Compensatio?Je pobot. Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, ce se obeterjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in ce sta obe zapadli.Pogoji:1. vzajemnost2. istovrstnost3. likvidnost4. dospelost5. izterljivost6. resnicnost

7. pobotljivost17. Kakšna mora biti zmota, da je pravno relavantna?Pravno relevantna zmota mora biti bistvena – nanašati se mora na bistvene lastnosti predmeta, odlocilneokolišcine, osebo s katero se sklepa pogodbo in pa opravicljiva. Stranka mora ravnati s skrbnostjo kot se odnje pri posamezni vrsti poslov zahteva (dober gospodar / gospodarstvenik / strokovnjak). Ce bi strankavedela za resnicno stanje, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.18. Denarna odškodnina (pretrpljene in bodoce) za nepremoženjska škodo?179. clen OZ- za pretrpljene telesne bolecine, za pretrpljene duševne bolecine, zaradi zmanjšanja življenjskeaktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in casti ali okrnitve svobode ali osebne pravice ali smrtibližnjega in za strah pripada oškodovancu, ce okolišcine primera, zlasti pa stopnja bolecin in strahu ternjihovo trajanje to opravicujejo, pravicna denarna odškodnina, neodvisno od povracila premoženjske škode,pa tudi ce premoženjske škode ni.Višina odškodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpiratiteženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.Osebe, ki imajo v primeru smrti in težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine za njihove duševnebolecine:- zakonec- otroci- starši- bratje in sestre trajnejša življenjska skupnost- zunajzakonski partner19. Condictio furtiva?193. clen OZ - okorišcencevo škodno dejanje (nedobrovernost). Ce je bil pridobitelj (accipiens) nepošten,mora vrniti tudi plodove in zamudne obresti od dneva pridobitve (in ne od dneva vložitve zahtevka kot je topri dobrovernemu pridobitelju). Zastavni rok je 5 let od neupravicene pridobitve.20. Pogodbe o uporabi? (4+1)1. posodbena (komodat)2. najemna (zakupna) - locatio conductio rei3. licencna4. leasingOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori60 Tina G.5. uporaba stvari pri shranjevalni pogodbi (nepotrošna stvar, dana v hrambo se lahko uporablja – uporabijose pravila o posodbeni pogodbi)21. Perpetuacija ugovorov?480. clen OZ - pravice kupca, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu šteto oddneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, ce jih zaradi prodajalceve prevare ni mogel uveljaviti.Kupec, ki je pravocasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po poteku tega roka, ce še ni placal kupnine,

kot ugovor zoper prodajalcev zahtevek, naj mu placa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znižakupnino in povrne škodo _ perpetuiranje ugovorov.22. Komu cessus placa?Cessus mora po obvestilu o cesiji placati cesionarju. Obstajajo 3 izjeme:1. ce o cesiji ni bil pravocasno obvešcen in je že prej izpolnil cedentu2. inkaso cesija - cessus lahko izpolni cedentu, tudi, ce je bil obvešcen o cesiji3. pactum de non cedendo23. Katere obligacije prenehajo ipso iure?1. confusio (združitev) > upnik in dolžnik se združita v en subjekt, ni vec relativnosti razmerja.2. prenehanje subjektov > smrt oz. prenehanje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijskorazmerje nadaljujejo dedici oz. tisti, ki je prevzel likvidirano premoženje pravne osebe, razen v primeru:o ce gre za osebne lastnosti dolžnika ali upnikao ce je obveznost nastala glede na osebne sposobnosti dolžnika3. prenehanje upnikovega interesa > namen obveznosti je dosežen kako drugace in ne z izpolnitvijo.24. Razlika med odstopom in odpovedjo?Oba instituta predstavljata prenehanje obveznosti po volji ene strankeo odstop = odstopno upravicenje stranke od pogodbe ucinkuje takoj in tudi za nazaj – ex tunco odpoved = odpoved neki pravici. Uporablja se, kadar se razmerje pretrga šele po nekem roku podani izjavi. Ucinkuje ex nunc. Znacilna je za trajna pogodbena razmerja.25. Pogodba sklenjena za dolocen, nedolocen cas?Pri pogodbi za dolocen cas razmerje nekaj casa traja, konec pa je vnajprej dolocen s potekom tega casa.Razmerje ne preneha z izjavo ene stranke, prenehanje je možno s posebej utemeljenimi razlogi. NI odpovediiz cistega miru.Pri pogodbi za nedolocen cas pa cas trajanja razmerja ni dolocen- pogodbe za vedno, vendar jih je lahkokonec zgolj z izjavo volje ene stranke, ob upoštevanju odpovedanega roka. Vsaka stranka ima subjektivnomožnost odpovediDrugace je to pri pravu gospodarskih družb (npr. pri d.o.o. tega ne moreš narediti zaradi samega miru,potrebuješ utemeljen razlog).26. Relocatio tacita?Je molce obnovljena pogodba (tiha obnovitev). Ce ena stranka po poteku casa, za katerega je bila pogodbasklenjena, še naprej izkorišca predmet pogodbe, druga stranka pa temu ne nasprotuje, se šteje, da jesklenjena glede istega predmeta nova pogodba za nedolocen cas.Pri: najemni (zakupni) pogodbi, licencni pogodbi, in družbeni pogodbi27. Depositum irregulare?739. clen OZ – je nepristna hramba. Ce so bile dane v hrambo nadomestne stvari s pravico, da jihshranjevalec lahko porabi, in obveznostjo, da mora vrniti enako kolicino stvari iste vrste, se za njihova

razmerja s položnikom uporabljajo pravila posojilne pogodbe, le glede casa in kraja vrnitve stvari, veljajopravila shranjevalne pogodbe, razen ce pogodbenika nista dolocila v tem pogledu kaj drugega.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori61 Tina G.28. Depozit - komodat?733./3 clen OZ - ce je bila dana v hrambo kakšna nepotrošna stvar in to je bilo shranjevalcu dovoljenouporabljati, se za razmerja med pogodbenikoma uporabljajo pravila posodbene pogodbe in se pogodba samoglede casa in kraja vrnitve stvari presoja po pravilih shranjevalne pogodbe, razen ce nista pogodbenika vtem pogledu dolocila kaj drugega.29. Pignus irregulare?Nepristna rocna zastava.30. In dubio contra stipulatorem?Je v dvomu proti stipulatorju (tistemu, ki je stipuliral). Omenja se v zvezi adhezijskimi pogodbami, kjer sosplošni pogoji pogodbe vnaprej znani – ena stranka (stipulator) pripravi pogodbo vnaprej druga pa samopristopi. V dvomu se ti pogodbeni pogoji interpretirajo proti stipulatorju.84. clen OZ - nejasna dolocila v neodplacnih pogodbah je treba razlagati v pomenu, ki je manj težak zadolžnika, v odplacnih pogodbah pa v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravicnem razmerju.31. Kvalificirana zmota?49. clen OZ - je prevara. Ce ena stranka povzroci zmoto pri drugi stranki ali jo drži z namenom, da bi jonapeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe, tudi takrat, kadar zmota nibistvena.32. Klavzula rebus sic stantibus?112. clen OZ - ce nastanejo po sklenitvi pogodbe okolišcine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke,ali ce se zaradi njih ne da doseci namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba ocitno neustreza vec pricakovanjem pogodbene stranke in bi bilo po splošnem mnenju neupraviceno ohraniti jo vveljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki je izpolnitev otežena oz. stranka, ki zaradi spremenjenihokolišcin ne more uresniciti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.33. Ope exceptionis?Je pobotna izjava ene stranke. Enostranski pobot, ki ima za posledico prenehanje obligacij. Njegovo bistvoje, da ga upravicena stranka uveljavi z izjavo o pobotu in kakor hitro je izjava podana, ucinkuje za nazaj, odtakrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje.34. Pogoji za pobotanje?1 - vzajemnost 5 - izterljivost2 - istovrstnost 6 - resnicnost3 - dospelost 7 - pobotljivost4 - likvidnost35. Ali se lahko pobota zastarano terjatev?

314. clen OZ – da, vendar le, le ce takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana.. Ce sopogoji nastali potem, ko je ena izmed terjatev že zastarala, ne nastane pobot, ce dolžnik zastarane terjatveuveljavlja ugovor zastaranja.36. Izjeme od vzajemnosti pri pobotu?Ni mogoce pobotati (izkljucitev pobota):o terjatve, ki jih ni mogoce zarubitio terjatve zakonite obveznostne pravice preživljanjao terjatve stvari, ki so bile dane v hrambo ali na posodo ali si jih je dolžnik brezpravno pridržal ali vzelo odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzrocitvijo smrtio terjatve, nastale z namerno povzrocitvijo škodeOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori62 Tina G.Izjemne vzajemnosti: dolžnik ne more pobotati svoje obveznosti do upnika s tistim kar upnik dolgujenjegovemu porokuo porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo do upnikao kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljenostvar vrne, ce so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, ce upnik po svojikrivdi opusti poboto cessus lahko pobota s cesionarjem tiste terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal scedentom.37. Exceptio non rite adimpleti contractus?Je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Ce se je upnik odlocil, da ne prizna opravljenega dejanja kotizpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odškodnino ali odstopi od pogodbe, ima obenem tudi ugovornepravilne izpolnitve, ce ga njegov dolžnik toži kot dolžnika nasprotne dajatve.38. Condictio sine causa?Je povracilni zahtevek za placilo nedolga. Izpolnitev brez pravnega temelja.39. Actio quanti minoris?Je tožba na zmanjšanje kupnine. Omenja se v okviru jamcevalnih zahtevkov – kupec lahko zaradi napakestvari zahteva zmanjšanje kupnine in povrnitev škode.40. Prenovitev?323. clen OZ – je novacija. Obveznost preneha, ce se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstojecoobveznost nadomestila z novo in ce ima nova obveznost drugacen predmet ali drugacno pravno podlago. Sprenovitvijo prenehajo akcesorne pravice prejšnje pogodbe.41. Animus novandi?324. clen OZ – je prenovitveni namen. Prenovitev se ne domneva. Ce torej stranki nista izrazili namena, najdotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temvec obstaja šenaprej poleg nove.

42. Razlika med cesijo in subrogacijo?CESIJA SUPOROGACIJAo ob procesu cedent odgovarja za obstojterjatve(odplacen odstop)o terjatev preide taka kot jeo nastane s pogodbo ali sodno odlocbo, zzakonomo nastane s samo izpolnitvijoo novi upnik lahko zahteva le toliko kot jesam placalo prejšnji upnik ne odgovarja za izterljivostterjatve, niso pa izkljucena pravila oneupraviceni pridobitvi. Ne odgovarja tudiza obstoj terjatve43. Nemožnost izpolnitve?116., 117. clen OZ - NE ODGOVARJA NOBENA STRANKA _ OBJEKTIVNA NEMOŽNOSTCe je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoca zaradi dogodka, za kateregani odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke, ce pa je ta že izpolnila delsvoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vracanju tistega, kar je bilo neupraviceno pridobljeno.(kondikcija).Ce je bila delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti drugastranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, ce delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicerostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.STRANKA ODGOVARJA _ SUBJEKTIVNA NEMOŽNOSTOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori63 Tina G.Ce je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoca zaradi dogodka, za kateregaodgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke, zmanjšajo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Poleg tega moraodstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti,katere izpolnitev je postala nemogoca.Ce pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoca zaradi dogodka, za kateregaodgovarja ta stranka, lahko drugo stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve (pozitivnipogodbeni interes)ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode > (negativni pogodbeni interes).44. Oderuške obresti?377. clen OZ - ce je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za vec kot 50% višja odpredpisane obrestne mere zamudnih obresti 8%, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen ce

upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti,lahkomiselnosti ali odvisnosti ali koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega ni v ocitnemnesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe.45. Splošni in posebni razpolagalni posel?Splošni razpolagalni posel v obligacijskem pravu je cesija, posebni pa VP (indosament).46. Prenos pogodbe?122. clen OZ - vsaka stranka pri dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane stem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, ce v to privoli druga stranka. S prenosom pogodbepreide pogodbeno razmerje med prenositeljem in druga stranko na prevzemnika in drugo stranki, ko drugastranka privoli v prenos; ce je dala svojo privolitev vnaprej, pa takrat, ko je o prenosu obvešcena. Privolitevv prenos pogodbe je veljavna samo, ce je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev pogodbe.Dolocbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenospogodbe. Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost pogodbe.47. Izpolnitev dolžnikovih pravnih dejanj?255., 256. clen OZ - vsak upnik, cigar terjatev je zapadla v placilo, lahko ne glede na to, kdaj je nastala,izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.ODPLACNO RAZPOLAGANJE se lahko izpodbija, ce je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moralvedeti, da s tem škoduje svojim upnikom (consilium fraudis) in ce je bilo tretjemu,s katerim je bilo ali vcigar korist je bilo pravno dejanje storjeno to znano ali bi mu moralo biti znano (conscius fraudis). Tožba zaizpodbijanje se mora vložiti v 1 letu.NEODPLACNO RAZPOLAGANJE se lahko izpodbija, ce je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjemškoduje upnikom, in se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo bitiznano. Zahteva se samo consilium fraudis. Rok za vložitev tožbe je 3 leta.Izkljucitev izpodbijanja:o obicajna priložnostna darilao nagradna darilao darila iz hvaležnosti, ce so sporazumna s premoženjskimi možnostmi dolžnika48. Morala/vestnost in poštenje?MORALA VESTNOST, POŠTENJE- je abstraktno merilo- razmerje do družbe in družbenih vrednot- je abstraktno in splošno merilo za vseudeležence v vseh obligacijskih razmerjih- je eticni minimum pravnega reda- vsaka kršitev morale je hkrati kršitev nacela- je konkretno merilo in moralno nacelo- kakšno naj bo ravnanje posameznega subjekta vrazmerju do njegovega sokomitenta

- velja za konkretnega udeleženca v konkretnemrazmerju- je eticni maximum pravnega redaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori64 Tina G.vestnosti in poštenja, ne velja pa obratno - ni vsaka kršitev vestnosti in poštenja tudikršitev morale- vestnost-objektivno merilo- poštenje-subjektivno merilo49. Obicaj, pravni obicaj, poslovni obicaj, dobri poslovni obicaj?Obicaj: je ustaljeno ravnanje subjektov v družbi.Pravni obicaj: zakonodajalec doloci primere, pri katerih vsebina obicaja doloca vsebino ravnanja. Obicajnapolni vsebino pravne norme. Je subsidiarni pravni vir, obicaj, ki ga pravo sprejme v pravno normo in gasankcionira.Poslovni obicaj: ne vsebuje moralne norme. Je ustaljeno ravnanje (poslovnih) subjektov v družbi (gostincev,frizerjev, gradbenikov). Pomemben je takrat, kadar stranki nista dolocili ravnanja in ce to ravnanje niopredeljeno v zakonu. So dispozitivni.Dobri poslovni obicaji: vsebujejo moralno zavezo. So obicaji v okviru pravnega sistema. So kogentni, kerdolocajo ravnanje strank. So ustaljeno tipicno ravnanje, v katerem se izražajo moralna pojmovanja poslovnihkrogov in drugih udeležencev v zvezi z razmerji na trgu.50. Napake volje?o grožnjao prevarao pravno relevantna zmotao navidezna pogodba (simulirana)o posredna izjavao zmota v nagibu pri neodlacni pogodbi51. Nemogoca izpolnitev?TEORIJA O SUROGATU PRETIUM SUCCEDIT LOCUM REI- pri nemogoci izpolnitvi- gre za povracilo škode pri neizpolnitvi(odškodnina)- druga stranka hoce namrec še vedno izpolniti- pogodba ostane v veljavi kljub nezmožnostiizpolnitve- ostanem pri pogodbi in imam pozitivnipogodbeni interes-zahtevam odškodnino(navadna škoda + izgubljeni dobicek)- dolžnikova obveznost ugasne zaradinemogoce izpolnitve- vendar upnik lahko vzdrži razmerje vveljavi- to je nadomestek za nemogoco izpolnitev- izpolnitev spremeni v subrogacijskoobveznost v nadomesti komodum (npr.zavarovalnina)- lahko odstopim od pogodbe in zahtevam

odškodnino-negativni pogodbeni interes(nisem z drugo stranko sklenila pogodbe)52. Odpust dolga ni mogoc?o za pravice, ki pomenijo svobodoo za osebnostna razmerjao dolg, ki izvira iz družbene lastnine, ce je v nasprotju z namenom te lastnineo terjatve, ki so P.D.N.C.________________________________________________________________OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori65 Tina G.(1) PRODAJA PO VZORCU ali MODELU; stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, prodajalcevaodgovornost:o gospodarske pogodbe – odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari (nepravilna izpolnitev)o civilne pogodbe – odgovarja prodajalec za neizpolnitev(2) PRENOS, PREPOVED PRENOSA VP;prenos prepoved prenosa nastanekimetniški tradicija vinkulacija kreacijska teorijaimenski posebno oblicnostna cesija,indosamentzakon, izjavaizdajateljaemisijska teorija (ko je VP izdelan)_obveznost nastane v trenutku ko seVP izroci upravicencuorderski indosament recta klavzula emisijska teorija(3) CIVILNA KAZEN; 134. clen OZ - vsak ima pravico zahtevati od sodišca ali drugega pristojnegaorgana, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost clovekove osebnosti, osebnega indružinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da se prepreci to dejanje ali da odstrani njegoveposledice. Sodišce ali drug organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral placatiprizadetemu dolocen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od casovne enote.(4) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadržanje zastaranja. Ce zastaranje ni moglo zacetiteci zaradi kakšnega zakonitega vzroka, zacne teci takrat, ko ta vzrok preneha. Ce je zastaranje zacelo tecitakrat preden je nastal ta vzrok, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha, cas, ki je pretekel pred zadržanjem, pa sevšteje v zastaralni vzrok.Ne tece pa:o med zakoncemao med starši in otroki dokler traja roditeljska pravicao med varovancem in njegovim skrbnikom oz. skrbnostnim organom, dokler traja skrbništvoo med zunajzakonskima partnerjemao med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, vojnim in izrednim stanjem ter za terjatve oseb vvojaški službio za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njihovim

družinskim clanom, ki živijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerjeo v casu, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti(5) INTERRUPTIO PREASCIPTIONIS; je pretrganje zastaranja. Po pretrganju zastaranja zacnezastaranje znova teci in se cas, ki je pretekel pred pretrganjem ne všteje v zastaralni rok.Pretrganje:o prepoznava dolgao vložitev tožbe in vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodišcem ali drugim pristojnimorganom, da se ugotovi, zavaruje, izterja terjatevo priglasitev terjatev v kakšnem drugem postopku predlog za prisilno izvršbo ali zavarovanje(6) ZASTARALNI ROKI;o splošni: 5 leto obcasne terjatve: 3 leta od zapadlosti vsake posamezne dajatveo pravica iz obcasnih terjatev: 5 let od kar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatevo pravica do preživljanja: ne zastarao terjatev iz gospodarskih pogodb: 3 letao terjatev na izstavitev listine za vpis v ZK: 10 leto terjatev zakupnine: 3 letaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori66 Tina G.o odškodninske terjatve: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let, dejanje spolne zlorabe mladoletneosebe 15 let po polnoletnosti oškodovancao odškodninske terjatve za KD: ko iztece cas, ki je dolocen za zastaranje kazenskega pregonao odškodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5let, objektivni rok 15 leto terjatve iz pravnomocne sodne odlocbe: 10 leto terjatve iz zavarovanja: subjektivni rok 5 let. objektivni rok 10 leto terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb: 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok1 letni zastaralni rok:- terjatve za elektriko, vodo, plin, komunalo- terjatve RTV- terjatve pošte, PTT- terjatve za narocnino publikacij- terjatve interneta, kabelske, satelitske(7) POGODBA V BREME TRETJEGA;o garancijska pogodba = obljuba dana tretjemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega,tisti, ki je to obljubil pa odgovarja za morebitno škodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji nocezavezati, da bo to storil ali opustil.Objektivna odgovornost promitenta.o pogodba o prizadevanju = kdor obljubi ne odgovarja, ce je obljubil drugemu le to, da se bo pritretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustil, pa v tem primeru ni uspel, kljub vsemu

potrebnem prizadevanju.Subjektivna odgovornost promitenta, ce njegovo prizadevanje ne bo zadostno. Ce pa si bo dovoljprizadeval ne bo odgovarjal.(8) GROŽNJA; ce je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzrocil pri drugi strankiutemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitevpogodbe. Strah se šteje za utemeljenega, ce se iz okolišcin vidi, da je nevarnost grozila življenju, ali patelesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.(9) PREVARA; ce ena stranka povzroci zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo takonapeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, ce zmota nibistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko zahteva povrnitev nastale škode.Prevara, ki jo je sklenil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, ce je druga pogodbena stranka za to ob sklenitvipogodbe vedela ali bi morala vedeti; neodplacna pogodba pa se v takem primeru lahko razveljavi tudi, cedruga pogodbena stranka za to ni vedela ali ni mogla vedeti.(10) ARA IN NEIZPOLNITEV POGODBE;o za neizpolnitev pogodbe je odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka:- zahtevati izpolnitev pogodbe, ce je še mogoce in povrnitev škode, aro pa všteti ali v odškodnino alijo vrniti ali- zadovoljiti se s prejeto aroo za neizpolnitev pogodbe je odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka:- zahtevati izpolnitev pogodbe, ce je še mogoce ali- povrnitev škode in vrnitev are ali- povrnitev dvojne are(11) ARA KOT ODSTOPNINA;- ce odstopi stranka, ki je aro dala _ izgubi aro- ce odstopi stranka, ki je aro prejela _ mora vrniti dvojno aroOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori67 Tina G.(12) POSEBNO POBLASTILO; 76. clen OZ1) menicne obveznosti2) pogodba o poroštvu (aval)3) sklenitev poravnave4) odtujitev / obremenitev nepremicnin5) odpoved pravice6) spustiti se v spor7) skleniti arbitražni dogovor(13) PRENEHANJE POOBLASTILA;o preklic, zožitevo smrt oz. prenehanje pravne osebe kot pooblašcencao smrt oz. prenehanje pravne osebe kot pooblastitelja, razen ce se zaceti posel ne more prekiniti brezškode za pravne naslednike ali ce pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal

(14) IN DUBIO CONTRA STIPULATOREM; 83. clen OZ - ce je bila pogodba sklenjena po vnaprejnatisnjeni vsebini ali kako drugace pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasnadolocila razlagati v korist druge stranke.(15) POGODBENA KAZEN; upnik in dolžnik se dogovorita, da bo dolžnik placal upniku dolocen denarniznesek ali mu priskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, ce ne izpolni svoje obveznosti ali ce zamudi znjegovo izpolnitvijo. Ce iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je dogovorjena za zamudo.o NEIZPOLNITEV - upnik lahko zahteva bodisi izpolnitev ali pogodbeno kazeno ZAMUDA - upnik lahko zahteva izpolnitev in pogodbeno kazen, pod pogojem, da si ob izpolnitvinemudoma še pridrži pravico zahtevati pogodbeno kazen(16) RETENCIJA; upnik zapadle terjatve, v cigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravicopridržati, dokler mu ni placana terjatev. Ce je postal dolžnik placilno nesposoben, ima upnik pravico stvarpridržati, ceprav terjatev še ni zapadla. Ce mu terjatev ni placana, se sme po obvestilu poplacati kot zastavniupnik.Izjeme: 1)o upnik nima retencije, ce dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni vec v njegovi posesti,ali je bila stvar dana v hrambo ali na posodoo na dolžnikovih listinah, pooblastilu, izkaznicah, dopisih in drugih stvari, ki jih ni mogoce prodati(17) SUBROGACIJA; ce izpolni tvojo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali obizpolnitvi dogovori z upnikom,da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimipravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem,sklenjeni pred izpolnitvijo.- je tudi vstop v pravice prejšnjemu upnikuPoznamo:o zakonita subrogacijao dogovor med upnikom in izpolniteljemo dogovor med dolžnikom in izpolniteljemSubrogacija po zakonu = ce izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj posamem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.Subrogacija pri delni izpolnitvi = pri delni izpolnitvi upnikove terjatve, preidejo stranske pravice, skaterimi je zavarovana izpolnitev te terjatve, na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitevostanka. Vendar se upnik in izpolnitelj lahko dogovorita, da bosta izkoristila garancije v sorazmerju ssvojimi terjatvami, lahko pa se dogovorita tudi da bo imel izpolnitelj pri placilu prednost.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori68 Tina G.(18) RAZLIKE MED SUBROGACIJO IN CESIJO;

SUBROGACIJA CESIJA1) nastane z izpolnitvijo2) izpolnitelj, na katerega je prešla terjatev ne morezahtevati od dolžnika vec, kot je placal upniku3) upnik, ki je sprejel izpolnitev od tretjega niodgovoren za obstoj in izterljivost terjatve obizpolnitvi. Ni paizkljucena uporaba pravil o neopraviceni pridobitvi.1) nastane s pogodbo, sodno odlocbo, zakonom2) terjatev preide takšna kot je , z vsemi stranskimipravicami3) ob prenosu cedent odgovarja za obstoj terjatve(odplacna pogodba), za izterljivost pa le, ce je biloto dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar jeprejel od cesionarja ter za izterjivost obresti instroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopkuzoper dolžnika.(19) PREDCASNA IZPOLNITEV;o dolžnik lahko predcasno izpolni:- rok je dolocen izkljucno v dolžnikovem interesu, vendar mora svoj namen sporociti upnikuin ne sme izpolniti ob nepravem casu. Drugace jo lahko upnik odkloni, ali pa sprejme in sipridrži pravico do odškodnineo upnik lahko zahteva predcasno izpolnitev:- ce dolžnik ni dal obljubljenega zavarovanja- ce dolžnik ni dopolnil zavarovanja- ce je rok dolocen izkljucno v njegovem interesu(20) ANATOCIZEM; je prepoved obrestovanja obresti (velja za pogodbene in zamudne obresti, ne pa zaprocesne – od neplacanih obresti je mogoce zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišcu vloženzahtevek za njegovo placilo).(21) ULTRA ALTERUM TANTUM; obresti nehajo teci, ko vsota zapadlih, a neplacanih obresti dosežeglavnico (velja za pogodbene obresti).(22) TEORIJA PREDVIDLJIVOSTI; upnik ima pravico do povracila navadne škode in izgubljenegadobicka, ki bi ju dolžnik moral pricakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe, glede nadejstva, ki so mu bila znana, ali bi mu morala biti znana. V primeru prevare, namerne neizpolnitve ali hudemalomarnosti, ima upnik pravico zahtevati povrnitev celotne škode, ne glede na to, ali je dolžnik vedel zaposebne okolišcine, zaradi katerih je nastala.POO _ stranka odgovarja za bližnje posledice vedno, za oddalnejše pa le, ce so predvidljive.(23) DUTY TO MITIGATE; 243./4 clen OZ - oškodovanec mora storiti vse razumne ukrepe, da bi seškoda zmanjšala oz. prepreciti povecanje škode, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine.(24) COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNUM; ce je pri kršitvi obveznosti nastala za upnika tudikakšna korist, jo je treba pri odmeri odškodnine primerno upoštevati.

(25) NEMO CONTRA SE SUBROGASE CONSETUR; pri cesiji cedent zaradi odstopa terjatve nemore priti v slabši položaj glede zavarovanj in stranskih pravic ( primer: delna cesija).Velja pri delni cesiji pri delnem odstopu terjatev, varšcine ostanejo upniku.(26) SUBROGACIJA; je vstop novega upnika v pravice prejšnjega. Ce izpolni tujo obveznost, se lahkovsak izpolnitelj pred ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali lenekaterimi stranskimi pravicami. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih obizpolnitvi.Z izpolnitvijo preneha obveznost, obveznostno razmerje pa ne (npr. pobot).OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori69 Tina G.(27) OPE EXCEPTIONIS; pobotanje z izjavo ene stranke (enostransko). Ucinkuje ex tunc od takrat, ko sostekli pogoji za pobotanje.(28) PACTUM DE COMPENSANDO; je sporazumno (dvostransko) pobotanje. Ucinkuje od takrat, kosta stranki s pogodbo dolocili (ex nunc) oz. od veljavnosti pogodbe dalje.(29) ACTIO POPULARIS; 133. clen OZ - vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, odkaterega grozi njemu ali nedolocenemu številu oseb vecja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izviravznemirjenje ali škodna nevarnost. To lahko odredi tudi sodišce na zahtevo zainteresirane stranke.(30) INTERUPTIO PREASCRIPTIONIS; je pretrganje zastaranja (pripoznava dolga, vložitev tožbe oz.drugo dejanje pred sodišcem).(31) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadržanje zastaranje (med dolocenimi osebami oz.dolocenih dogodkih).(32) LAESIO ENORMIS; (izpodbojnost) je cezmerno prikrajšanje. Ob sklenitvi dvostranske pogodbe jeocitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - oškodovanec lahko zahteva razveljavitevpogodbe v 1 letu.(33) ODERUŠKA POGODBA; 119. clen OZ – (nicnost) ce kdo izkoristi stisko ali težko premoženjskostanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za kogadrugega korist, ki je v ocitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Oškodovanilahko zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravicni znesek v 5 letih od sklenjene pogodbe.(34) IUS VARIANDI; je pravica variiranja, pravica premisliti si, ki si že enkrat izbral. Pri alternativniobveznosti je izbira opravljena in se ne more vec spremeniti, ko stranka, ki ima pravico izbire, obvestidrugo, kaj je izbrala. Dolžnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbipopolnoma ali delno obveznosti.

Pri fakultativnih obveznostih, pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat že izbral.(35) GENTLEMEN'S AGREEMENTS; stranki ne izjavita pravno relevantne volje se pravno zavezati,zato pravo takemu dogovoru ne nudi pravnega varstva.(36) POZITIVNI POGODBENI INTERES; z odškodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, ce bi bilapogodba pravilno izpolnjena (pogodba ni bila pravilno izpolnjena, zato imam škodo – nepravilna izpolnitev).(37) NEGATIVNI POGODBENI INTERES; z odškodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, ce ne bisklenil pogodbe (pogodba ni bila izpolnjena oz. ni bila pravilno izpolnjena, zato se pogodba razveljavineizpolnitev).(38) CAPUT CONTRAVERSUM; kadar se zmota nanaša na okolišcine, ki so jih stranke imele zanegotove in sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo. Nanje se stranke ne morejo sklicevati.(39) CAPUT NON CONTRAVERSUM; okolišcino imata stranki za nesporno. Zmota o okolišcini, ki biutegnila povzrociti, da stranke poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva ali da morebiti niresnicna. Stranke se nanjo lahko sklicujejo.(40) IZJEME AVTONOMIJE VOLJE;1. pravni sistem sili stranke k sklenitvi pogodbe (Elektro)2. ni mogoca sorodna izbira strank (predkupna pravica)3. glede predmeta pogodbe (nemogoc, nedopusten- droga)4. glede kavze pogodbe (nemogoca, nedopustna)OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori70 Tina G.5. dolocena vsebina pogodbe (kreditna pogodba)6. dolocena oblika pogodbe (pismena za prenos nepremicnine)7. potrebno dovoljenje / obdaritev pogodbe8. odložni, razvezni pogoj sta v nasprotju z moralo, pravnimi predpisi, ustavo(41) BENEFICUM ORDINIS; je ugovor zaporedja (vrstnega reda izpolnitve). Porok lahko zahteva odupnika, naj se drži zaporedja in najprej terja glavnega dolžnika.(42) REBUS SIC STANTIBUS; pravno razmerje ostane v veljavi samo, kolikor se razmere, pod katerimi jebila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo.(43) EX ALIENO CONTRACTO; je okorišcanje iz pogodb tretjih (verzija- banka nakaže moj denarnekomu tretjemu).(44) CONDICTIO SINE QUA NON; je bistveni pogoj za nastanek obligacijskega razmerja (npr. oblicnost;pri verziji okorišcanje,…).(45) OMEJENO GENERALNO; ucinkuje generalno na vse, vendar omejeno. Nanaša se le na del terjatve,ki pripada dolocenim osebam glede na notranje razmerje. Za ta del se zniža/poveca terjatev v korist vseh.(46) CONTRADICTIO IN ADIECTIO; cim hitreje prenašati.(47) ACTIO REDHABITORIA; je tožba na razvezo pogodbe za nazaj, od trenutka, ko je bila sklenjena.(48) PACTUM DE PIGNORE DANDO; je zastavna obljuba. Je pogodba s katero se stranki zavežeta

skleniti zastavno pogodbo – konsenzualni kontrakt.(49) PACTUM ANTIHRETICUM; lahko se dogovori raba zastavljene stvari, medtem ko je uživanjezastavljene stvari prepovedano.(50) LEX COMMISSORIA; je odgovor, da preide zastavljena stvar upniku, ce je dolžnik s terjatvijo vzamudi. Prepovedan pri zastavi, ker je upnik v nasprotju z naravo zastavne pravice.(51) AVKCIJA; je prodaja dolocene vrste stvari, na dolocenem kraju po dolocenih pravilih. Dražba pa jepoziv nedolocenemu krogu ljudi, naj stavijo ponudbe.(52) SUBSTITUIRANA ŠKODA; je nadomestna škoda. Nastane v primeru stiske ali odvrnitve škode oddrugega; oškodovanec lahko zahteva odškodnino od tretjega, ki je odgovoren za nastanek škodne nevarnostiali od tistih, od katerih je škoda odvrnjena, vendar ne vec kot znaša korist, ki so jo imeli od tega.(53) PREPOVED KONDICIRANJA;1. izpolnitev moralne / naturalne zaveze2. condictio ob turpem causam3. volenti non fit iniuria4. izpolnitev neutemeljene odškodnine nepremoženjske škode poštenemu pridobitelju(54) VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM; nihce ne more biti v nasprotju s svojim prejšnjimravnanjem.(55) FIDEUSSOR AD SOLUTUR; porok se zaveže kot placnik.(56) CONTRACTUS AESTIMATORIUS; je starinarska pogodba (prodajno narocilo)OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori71 Tina G.(57) ODPUST DOLGA NI MOGOC;1. pravice, ki pomenijo svobodo2. osebna razmerja3. terjatve, ki so P. D. N. C.4. dolg, ki izvira iz družbene lastnine, ce je to v nasprotju z namenom te lastnine(58) RAZLIKA MED PREKLUZIJO IN ZASTARANJEM; je v usodi obveznostiPREKLUZIJA ZASTARANJE- obveznost popolnoma preneha - civilna obveznost se spremeni v naturalno (neiztožljivo)- tece naprej - lahko se zaustavi/pretrga iz opravicljivih razlogov(59) REPARACIJE; povracilne + odškodninska obveznost. Dolocbe odškodninske odgovornosti, imajoprednost pred dolocbami o povracilni obveznosti. Kondicija ima prednost pred verzijo.(60) RAZLIKA MED MANDATOM IN PODJEMOM;MANDAT PODJEM- bolj zaupno razmerje - ni osebnega razmerja- preneha s smrtjo mandatarja - nevarnost: 1. material da narocnik: periculum rei nosi- dela v breme in korist mandanta narocnik, ce pa je narocnik prišel v zamudo ga bremeni- mandant nosi periculum rei in tudi periculum obligationepericulum obligationis 2. material da podjemnik: nosi breme- odgovarja za izbiro periculum rei in periculum obligatione, ce pa pride

narocnik v zamudo, nosi narocnik periculum rei inpericulum obligatione- ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja osebno(61) DIES INTERPELAT PRO HOMINE; cas opominja namesto cloveka. Ce je cas dolocen, nastopizamuda takoj po zapadlosti. Ce pa cas ni dolocen, je treba šteti, da je terjatev dospela, kakor hitro je nastala,zamuda pa nastane šele z opominom.(62) MORATORIJ; je rok placila, dolocen z ukrepom državnega organa (npr. v vojni, gospodarski krizi).Npr. dospelost terjatev s stecajem.(63) FRAUS OMNIA CORRUMPET; zlorabi pravice ni mogoce dati pravnega varstva.(64) PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI; je nadomestek za nemogoco izpolnitev. Ce je upnikdolžan nositi riziko nemožnosti, ima pravico do nadomestnega comoduma (nadomestilo za unicen predmet),kajti kdor nosi riziko, naj nosi tudi korist.(65) INDEBITUM EX RE, INDEBITUM EX PERSONA; obveznost je relativno neobstojecao nepravilna izpolnitev stvari. Dolžnik se je zmotil v izpolnitvi, je izpolnil napacno stvaro dolžnik je izpolnil napacnemu upniku(66) MORA SOLUENDI; je dolžnikova zamuda. Neizpolnitev ob dospelosti. Pogoj: dospelost, opomin.(67) PERICULUM REI; je nevarnost unicenja, poškodovanja stvari. Ce nihce ni odgovoren za škodo,mora nositi riziko upravicenec do stvari.(68) PERICULUM OBLIGATIONIS; je nevarnost obligacij (delo, storitev). Ne glede na to, da je kdoupravicenec do stvari, lahko nosi nevarnost škode kdo drugi, zaradi tega, ker obstaja kakšno obligacijskorazmerje, za katerega veljajo drugacna pravila o razdelitvi bremena nevarnosti.Je nevarnost, da postane izpolnitev nemogoca, nedopustna.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori72 Tina G.(69) PREJUDIC; z njim VP izgubijo svojo vrednost. Ce je za izvrševanje pravice iz VP predpisanadolocena storitev, ta pravica preneha, ce se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojovsebino, pravico, je prejudiciran.(70) IUS TOLENDI; je pravica odstraniti (odnesti) stvari, s katerimi je ena stranka povecala tujepremoženje, za katere izdatkov ni dobila povrnjenih, ce jih je mogoce lociti ne da bi se poškodovala stvar.(71) MORA ACCIPIENDI (CREDITORIS); je upnikova zamuda. Upnik prekrši svojo sodelovalnodolžnost.(72) RAZLIKA MED POSOJILOM IN POSODBO;POSOJILO POSODBA1) neodplacno / odplacno 1) neodplacna2) pogodba o osvojitvi 2) pogodba o uporabi3) kolicina nadomestnih stvari ali denar 3) stvar4) lp preide 4) lp ne preide

(73) RAZLIKA MED MANDATOM IN POOBLASTITVENO POGODBO;MANDAT POBLASTITVENA POGODBA- pooblastilna pogodba - indirektno zastopanje (komisija)- direktno zastopanje - pooblastilo ni potrebno- dano pooblastilo - mandat brez pooblastitve- mandat s pooblastitvijo - dobim upravicenje, nisem pa zavezan tega storiti- dvostransko razmerje, zaveza da se opravi posel - navzven vidna z aktom, navadno s pooblastilom(74) CUM VIRIBUS, PRO VIRIBUS;Cum viribus: jamstvo z dolocenimi deli premoženja (zastavljena stvar)Pro viribus: jamstvo do dolocene višine, vrednosti dolocenih delov premoženja (dedici)(75) RAZLIKA MED DEPOSITUM IRREGULARE IN POSOJILNO POGODBO;DEPOSITUM IRREGULAREo predcasna vrnitev: - stranka lahko zahteva vrnitev stvari vsak cas nazajo pobot: - v hrambo vzete stvari ne morejo biti predmet pobotaPOSOJILNA POGODBAo predcasna vrnitev: - posojilodajalec ne more zahtevati vrnitve stvari pred dolocenim rokomo pobot: - predmet posojilne pogodbe se lahko pobota s protiterjatvijo(76) RAZLIKA MED ODKUPNO IN PREDKUPNO PRAVICO;ODKUPNA PRAVICA PREDKUPNA PRAVICA- je enostransko oblikovalno upravicenje zuresnicitvijo katerega je sklenjena pogodba medodkupnim upravicencem in zavezancem, ki jeodkupno pravico podelil- ni podeljiva, ni prenosljiva- SPZ- prodajalec se zaveže, da bo predkupnegaupravicenca obvestil o nameravani prodaji inpogojih prodaje in mu ponudil, da on kupi po tejceni in pogojih- ni podeljiva, ni prenosljiva- OZ(77) NEMINEM LEADERE, PACTA SUNT SERVANDA;Neminem laedere; je prepoved povzrocanja škode. Vsak se mora vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnildrugemu povzrociti škodo. Na deliktnem podrocju.Pacta sunt servanda: je dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Napogodbenem podrocju.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori73 Tina G.(78) RESERVATIO MENTALIS; je miselni pridržek. Navidezna pogodba pokriva neko drugo pogodbo,velja ta druga pogodba, ce so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost.(79) RELOCATIO TACITA; je molce obnovljena pogodba. Ce je bila pogodba sklenjena za dolocen casin po poteku casa, za katerega je bila sklenjena, ena stranka še naprej izvršuje pogodbo in druga stranka temune nasprotuje, se šteje, da je glede istega predmeta sklenjena nova pogodba za nedolocen cas.* zakup (najem), * licencna pogodba * družbena pogodba(80) ACTIO DIRECTA; oseba, ki ni stranka pogodbenega razmerja uveljavlja tožbo pri: pogodbi v korist

tretjega, zakupu (najemu), licencni pogodbi in podjemni pogodbi.(81) VINKULACIJA , RECTA CLAUSULA;Vinkulacija: prepoved prenosa VP _ pri imetniških VP -vinkulacija_. imenski VPRecta clausula: prepoved, da se VP ne sme prenašati z indosamentom. Pri ordrskih VP.(82) MONETARNI NOMINALIZEM, VALORIZACIJA;= ce je predmet obveznosti vsota = višina dolžnikove denarne obveznosti se lahko dolocidenarja, mora dolžnik placati glede na spremembe cen za blago in storitvetisto število denarnih enot, na (indeksna k.), glede na tecaj valute (valutna k.)katero se glasi obveznost. ali glede na spremembo drugih cen.(83) PREKARIJ; je neodplacna vaba posojene stvari do preklica, ce cas ni dolocen ali ce iz namenapogodbe ni mogoce vedeti, kdaj je treba stvar vrniti.(84) DAMNUM QUOD REM, DAMNUM CIRCA REM, DAMNUM EXRA REM;* napaka ni škoda, je * škoda zaradi zaupanja * refleksna škodapa škoda nastala * v zvezi z jamstvom. je treba * uporabljajo se pravila odškodninskezaradi napake poznati samo tisto škodo, odgovornostiki izvira iz napake(85) AKCESORIJE;Cesija: ostanejo, vendar se zastavljena stvar sme prenesti na prevzemnika, le ce zastavitelj privoliPrevzem dolga: ostanejo, vendar poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, ce zastavitelji inporoki ne privolijo v toPoravnava: ostanejo poroštva in zastave; njihova obveznost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudipoveca, razen ce privolitaNovacija: prenehajo, razen ce ni bilo drugace dogovorjenoNadomestna izpolnitev: prenehajo, ce upnik izpolnitev odkloni, prvotna obveznost oživi, vendar ni mogocevec zahtevati izpolnitve od poroka, zastava ki je vrnjena pa je že tako ugasnila ker ni vec posesti stvariOdpust dolga: prenehajo, izjeme: solidarne obveznosti, ne sme vplivati na korist tretjih; ce je dolgodpušcen, je porok prostPobot: prenehajo, razen pri delnem pobotu; tudi ce se ne opravi pobotanje, lahko zavezanci zahtevajorazbremenitev, ce je upnik po svoji krivdi opustil pobotanje, vendar velja samo, ce so z akcesorijamiobremenjene tretje osebe in ne dolžnik sam(86) SEPARATIO BONORUM; je locitev dedicevega premoženja od zapustnikovega.(87) RES INTER ALIUS ACTA; pogodba ne more osebam, ki niso stranke pogodbe niti koristiti nitiškodovati.OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori74 Tina G.(88) ACCESSIO TEMPORIS; ce vstopi v terjatveno razmerje nov upnik ali nov dolžnik, se zastaranje neustavi ali pretrga, že pridobljeni cas velja tudi za naslednika.(89) CAUTIO IUDICATUM SOLVI; je zavarovanje procesnih stroškov za tuje državljane (posebna vrsta

poroštva).(90) COMERCIAL FRUSTRATIONS; je spremenjena okolišcina, zaradi katere izpolnitev ni vec taka,kot je bila dogovorjena.(91) CONTRA NON VOLENTUM, NON CURIT PREASCRIPTIO; zastaranje ne tece v casu, koupnik zaradi nepremagljivih ovir ne more sodno zahtevati izpolnitev obveznosti.(92) NOMEN VERUM, NOMEN BONUM;* odgovornost za obstoj * odgovornost za izterljivost terjatevterjatev (odplacna pogodba) * dogovorjena* zakonsko dolocena(93) CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS; je razveza pogodbe zaradi spremenjenih okolišcin ali dase ustrezni pogodbeni pogoji pravicno spremenijo.(94) EMTIO REI SPERATAE; je kup nadejane stvari. Je pogodba, ce je pogoj, da bo stvar nastala. Ce paje nadejana stvar deljiva, prejme kupec toliko, kolikor je nastane.(95) EMPTIO SPEI; kupec prejme samo toliko nadejane stvari, kolikor je nastane, placati pa mora celotnokupnino.(96) SINE PRETIO NULLA VEDENDITIO; nicna je kupna pogodba, ce ni kupnine.(97) CLAUSULA INTABULANDI; je izjava, da se dovoljuje še zemljiško knjižni prepis.(98) CLAUSULA IRATORIA; je odstop od pogodbe brez naknadnega roka, ce iz dolžnikovega ravnanjaizhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.(99) PERICULUM EST CREDITORIS; lp na premicnimi preide na kupca že s sklenitvijo pogodbe.(100) CUIUS EST PERICULUM EIUS ESTET COMMODUM; po istih pravilih, ki veljajo zanevarnost, se presojajo tudi koristi. Tisti ki trpi nevarnost, tistemu gredo tudi koristi.(101) TERMINSKI KUP, DISKONTNI POSEL;* premijski posel, po katerem * kup še nezapadlih menicsme prodajalec do dolocenegaroka od pogodbe tako, da placadogovorjeno premijo(102) PRODAJA S POSEBNIMI DOGOVORI;1) predkupna pravica2) kup na poskušnjo3) prodaja po vzoru ali modelu4) prodaja s specifikacijo5) prodaja s pridržkom lp6) akreditivna prodaja7) prodaja na obrokeOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori75 Tina G.(103) PAR CONDICTIO CREDITORUM; je nacelo enakosti.(104) INKONGRUENTNO KRITJE; upnik je prejel placilo v nenavadni obliki ali na nenavaden nacin.(105) KONGRUENTNO KRITJE; nosi tista stranka, ki izpodbija, dokazno breme, da je tretji vedel zaslabo stanje.

(106) CONSILUM FRAUDIS; je oškodovalni namen dolžnika.(107) CONSCIUS FRAUDIS; tretji je vedel, da namerava dolžnik s svojim ravnanjem oškodovati upnika.(108) IN FRAUDEM LEGIS AGERE; je obid zakona(109) GENUS PIERE NON CONSENTUR; nakljucno unicenje genusa trpi dolžnik. Upnika ne zadaneriziko, ceprav se genericne stvari unicijo.(110) UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONE; jefakultativna izpolnitev. Dolžnik cigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopušceno, da se oprosti svojeobveznosti s tem, da izroci kakšen drug dolocen predmet, lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler nedobi upnik v prislini izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti..(111) DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE;alternativna izpolnitev. Ce ima kakšna obveznost dva ali vec predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega,da bi bil prost obveznosti, potem ima, ce ni drugace dogovorjeno, pravico izbire dolžnik in obveznostpreneha, ko izroci predmet, ki ga je izbral.(112) PORAVNAVA; (transakcija) osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnegarazmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost indolocijo svoje vzajemne pravico in obveznosti.(113) ASIGNACIJA; (nakazilo) nakazovalec (asignant) pooblašca nakazanca (asignata), da na njegovracun izpolni nekaj prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašca, da v svojem imenu sprejme toizpolnitev.(114) NOVACIJA; (prenovitev) obveznost preneha, ce se upnik in dolžnik sporazumeta, da bostaobstojeco obveznost nadomestila z novo in ce ima nova obveznost drugacno pravno podlago.(115) DATIO PRO SOLVENDO; je dajatev (zaradi) placila. Je dogovor, po katerem se ima upnikpravico poplacati iz dajatve, ki jo prejme od dolžnika. Upnik poleg prejšnjega zahtevka pridobi še novega, kije od prejšnjega odvisen toliko, da novega ne more uveljavljati, ce je prejšnji placan.(116) TEORIJA REALIZACIJE; pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, ceprav ni bilasklenjena v tej obliki, ce sta pogodbeni stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz njenastale, razen ce iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, ocitno ne izhaja kaj drugega.(117) EXCº NON ADIMPLETI CONTACTUS / EXCº NON RITE ADIMPLETI CONTRACIUS;*je ugovor neizpolnjene pogodbe Pri dvostranski *ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Ce sepogodbi ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje je upnik odlocil, da ne prizna opravljenega

obveznosti, ce druga stranka ne izpolni ali ni dejanja kot izpolnitev in zahteva pravilnopripravljena izpolniti svoje obveznosti razen, izpolnitev ali odškodnino ali odstopi odce je dogovorjeno ali z zakonom doloceno pogodbe, ima obenem tudi ugovor, nepravilneOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori76 Tina G.kaj drugega, ali ce kaj drugega izhaja iz izpolnitve, ce ga njegov dolžnik toži kotnarave posla. dolžnika nasprotne dajatve.*uporabljajo se pravila za stvarne in pravne napake(118) Pravni posel na podlagi zakona_PO; Delikt v zvezi s pravnim poslom_NO(119) CONDICTIO SINE CAUSA; je povracilni zahtevek za placilo nedolga. Dvakratno placilo dolga.(120) CONDICTIO INDEBITI; je placilo neupravicenemu upniku.(121) CONDICTIO CAUSA DATA; je izpolnitev pravnega posla, kjer je pravna podlaga odpadla.(122) CAUSA NON SECUTA;(123) CONDICTIO OB CAUSAM FINITAM; je izpolnitev po prenehanju pravnega posla(124) CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM; povracilni zahtevek ni dopusten, ce je neutemeljenaizpolnitev hkrati nedopustno ravnanje obeh strank-povracila obcini.(125) CONDICTIO FURTIVA; je okorišcencevo škodno dejanje. Ce je bil pridobitelj nepošten, moravrniti tudi plodove in zamudne obresti od dneva pridobitve.LATINSKI IZRAZINEMINEM LAEDERE = prepoved povzrocanja škode (10. clen OZ)ACTIO POPULARIS = popularna tožba. Daje tožbeno legitimacijo vsakemu, ne samo potencialnemuoškodovancu, da zahteva odstranitev vira nevarnostiPACTA SUND SERVANDA = obveznost stranke izpolniti obveznost, ki jo je prevzela, ce je taobveznost posledica njene volje in te zaveze kasneje ni mogoce spreminjati ter odgovornost zanjeno izpolnitevUNUM IN OBLIGATIONE, DUO IN SOLUTIONE = fakultativna obveznost. Predmet obveznosti je ensam, dolžnik pa se lahko oprosti svoje obveznosti s tem, da da kakšen drug dolocen predmetCLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS = klavzula o spremenjenih okolišcinahFALSUS PROCURATOR = lažni zastopnik, oseba, ki nima pooblastilDATIO IN SOLUTUM = nadomestna izpolnitev (dajatev namesto placila)FORMAE HABILITANTES = odobritev oz. dovoljenje za pogodbo s strani državnega organa,skrbnikaCONTRACTUS BILATERALES AEQUALES = dvostranska vzajemna sinalagmaticna pogodbaEXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor na izpolnitev pogodbeCONTRACTUS BILATERALES INEQUALES = dvostranska nevzajemna razmerjaONEROZNE/LIBERALNE POGODBE = odplacne/neodplacne pogodbeAEQUE VOLERE = ekvivalenca

ACTIO AQUILIANA = tožba dobroverne stranke na izpodbojnost neodplacno (sklenjene) pogodbe, kije bila sklenjena v škodo upnikaALEATORICNE/KUMULATIVNE POGODBE = tvegane/medsebojno izmenicne izpolnitveADHEZIJSKE/POLJUBNE POGODBE = tipizirane/netipiziraneNOMINATNE/INOMINATNE POGODBE = imenske/brezimenskeOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori77 Tina G.FIDUCIJA = pogodba o zaupanju, ki ustvarja le zacasno stanje, po preteku casa pa strankivzpostavita spet prejšnje stanjeFIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA = fiducija namesto zastaveFIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA = lastniška fiducijaDISENZ = nesporazumRESTITUTIO IN INTEGRUM = vrnitev v prejšnje stanjeKONVERZIJA = sprememba nicne pogodbe v veljavnoKONDIKCIJA = vzpostavitev stanja kakršno je bilo pred sklenitvijo pogodbe; neupravicenaobogatitev, kjer ni kavzeKONVALIDACIJA = neveljavna pogodba postane veljavna, ce prepoved ali drug vzrok, ki jepovzrocil neveljavnost, pozneje prenehaNEGOTIUM CLAUDICANS = šepajoci posel; kadar mora pravni posel poslovno omejeno sposobneosebe odobriti njen zakoniti zastopnik, do odobritve tak posel veže samo drugo osebo (stranko)LUCIDUM INTERVALLUM = cas, ko je posel sklenila oseba, sposobna za razsojanjeERROR IN PERSONA = zmota v osebiERROR IN NEGOTIO = zmota glede pravne narave poslaVIS CADENS IN NOMINEM CONSTANTISSIUM = merilo povprecno trdnega cloveka pri ugotavljanjuutemeljenegaRESERVATIO MENTALIS = mentalna rezervacija, miselni pridržekSIMULACIJA = navidezni poselIMPOSSIBILUM NULLA EST OBLIGATIO = obveznost mora biti mogocaRES EXTRA COMMERCIO = stvari izvzete iz pravnega prometaPACTUM DE NON LICITANDO = neudeležba pri dražbiPACTUM DE QUOTA LITIS = udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku (je primer nemoralneganagiba)LAESIO ENORMIS = cezmerno prikrajšanjeOBLICNOST AD VALOREM OZ. SOLEMNITATEM = oblika kot pogoj za veljavnost poslaOBLICNOST AD PROBATIONEM = oblika kot dokazCULPA IN CONTRAHENDO = odškodninska odgovornost, škoda v kontrahiranju v zvezi s kršitvijopogodbeANIMUS CONTRAHENDI = volja za sklenitev pogodbe

QUI TACET CONSETIRE VIDETAR = kdor molci se strinja (pritrjuje)CONDICTIO CAUSA DATA CAUSA NON SECUTA = kar je bilo dano, pa je pravna podlaga kasnejeodpadlaCONDICTIO OB CAUSAM FINITAM = kar je bilo dano po prenehanju pravnega poslaCONDICTIO OB TURPEM CAUSAM = povracilni zahtevek ni dopusten, ce je neutemeljena izpolnitevobenem nedopustno ravnanje, zato mora stranka tisto, kar je prejela izrociti svoji obciniCONDICTIO FURTIVA = okorišcencevo (accipiensovo) škodno dejanjeCONDICTIO SIN CAUSA = splošno ime za povracilni zahtevek za placilo nedolga; ni pravnegatemeljaVOLENTI NON FIT INIURIA = nobena krivica se ne zgodi tistemu, ki jo hoceNEGOTIORUM GESTIO = poslovodstvo brez narocilaNEGOTIORUM GESTIO NECESSARIA = nujna gestija, kadar posla ni mogoce odložiti, ker bi sicernastala škodaNEGOTIORUM GESTIO UTILIS = koristna gestija, ce bi bila zamujena ocitna koristNACELO UTILITER COEPTUM = nacelo casa koristne gestije; dejanje je koristno v casu, ko je biloopravljeno, ceprav korist pozneje odpade ali pricakovani uspeh ne nastaneOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori78 Tina G.ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DIRECTA = gospodarjeva tožba zoper gestorja glede nedopustnegestijeACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA = gestorjeva tožba zoper gospodarja na povracilozaradi opravljene gestijePACTUM DE CONTRAHENDO = predpogodba; preliminarna pogodbaODGOVORNOST EX CONTRACTU = pogodbena poslovna odškodninska odgovornostODGOVORNOST EX DELICTU = izvenpogodbena odškodninska odgovornost (deliktna odgovornost)PRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenostiCOMMISSIO = aktivno škodno ravnanje (storitve, dopustitve); posledica je restitucijaOMMISSIO = pasivno škodno ravnanje (opustitve); posledica je institucijaVOLENTI NON FIT INIURIA = privolitev oškodovanca _ ni krivice za tisto kar si želišCULPA IN ABSTRACTO = krivda, ki se presoja po abstraktnem merilu (malomarnost)CULPA IN CONCRETO = krivda po konkretnem merilu (naklep)CULPA LATA = huda, velika malomarnostCULPA LEVIS = navadna malomarnostCULPA LEVISSIMA = zelo lahka malomarnostDILIGENTIA QUAM SINS = ravnati kot v svojih stvareh

VIS MAIOR = višja silaCULPA IN ELIGENDO = odgovornost za izbiro ljudi za opravljanje delaCULPA IN INSTRUENDO = odgovornost za poucitev ljudi, kako naj delo opravljajoCASUS MIXTUS = mešano nakljucjeDAMNUM EMERGENS = navadna škoda (premoženjska škoda)LUCRUM CESSANS = izgubljeni dobicekTEORIJA SINE QUA NON = teorija o naravni vzrocnostiCOMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = vse morebitne koristi, ki jih je imel oškodovanec zaradiškodnega dogodka ali v zvezi z njim, je treba poracunati (pobotati) z odškodninoCONDICTIO INDEBITI = pomotna izpolnitev dolga (placilo, tujega dolga, višjega dolga)GENUS PERIRE NON CONSETUR = ce je genus unicen mora stranka izpolniti obveznost dokler šekaj te vrste stvari eksistiraMORA SOLVENDI = dolžnikova zamudaDIES INTERPELLAT PRO HOMINE = dan opominja kot clovek pri nastopu zamudeIUS VARIANDI = pravica izbireMORA ACCIPIENDI = upnikova zamudaPEIUS = nepravilna izpolnitevALIUD = druga stvarKLAVZULA TALE-QUALE = klavzula takšno-kakršnoACTIO REDHIBITORIA = t za razdor pogodbe, odstop od pogodbeACTIO QUANTI MINORIS = t za znižanje placilaNOMEN VERUM = resnicnost terjatveNOMEN BONUM = izterljivost terjatveEVIKCIJA = uveljavljanje lp na stvari (odvzetje stvari)DAMNUM QUOAD REM = napaka sama se ne obravnava kot škodaDAMNUM CIRCA REM = škoda, ki izvira iz napakePRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI = nadomestek za nemogoco izpolnitevCOMMODUM = nadomestiloCUIUS PERICULUM ERRIUS COMMODUM (commodus esse debet cuius periculum) = kdor nosinevarnost, nosi koristCLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS = klavzula o bistvenih premembah okolišcin pogodbeOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori79 Tina G.PERICULUM REI = nevarnost stvariPERICULUM OBLIGATIONIS = nevarnost pri obligacijiSUROGAT = nadomestna izpolnitev (povracilo škode), namesto naravne izpolnitve se placa njenanaravna vrednostCESSIO = odstop terjatveASIGNACIJA = nakaziloEDICIJA = izrocitev vseh koristi

IUS TOLLENDI = pravica gestorja zahtevati nazaj predmete, ki jih je sam nabavil za svoje stroške(npr. za olepšavo)VENIRE CONTRO FACTUM PROPRIUM = ce gestor takrat, ko je opravil posel še ni mislil, da bozahteval stroške, povracilni zahtevek ni dopustenINDEBITUM EX RE = kondikcija, ko stranka misli, da dolguje drug predmet, kot ga v resniciINDEBITUM EX PERSONA = kondikcija, ko stranka misli, da je nasprotna stranka druga oseba, kot jev resniciPEREMPTORICNI/DILATORICNI UGOVORI = trajni/odlagalni ugovoriCONDICTIO FURTIVA = acipiensovo škodno dejanje, nedobroverni prevzem izpolnitvePUTATIVNI DEDIC = nepristni dedic (dedic, ki misli, da je dedic, kasneje pa se izkaže da ni)REI VINDICATIO = lastninska tožbaPROBATIO DIABOLICA = kondikcijski zahtevek je solvensu lažje dokazati kot lastninski zahtevekEX ALIENO CONTRACTU = obogatitev iz tuje pogodbeLUCRUM EMEN GEUS = neopraviceno povecanje premoženjaDAMNUM CESSANS = neutemeljen prihranek izdatkovRES INTER ALIOS ACTA NEQUE NOCERE NEQUE PRODESE POTEST = obligacijsko razmerje meddvema strankama se tretjih oseb ne tice, te iz njega ne pridobijo nobenih pravic in dolžnostiSUBROGACIJA = vstop v terjatev; izpolnjena terjatev pride na novega upnikaINKASO = izterjavaSOLUTIONIS CAUSA ADIECTUS = placilno mesto, kjer dolžnik opravi svojo obveznostFACULTAS = upravicenjeEXCEPTIO NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor nepravilne izpolnitveCONSTITUTUM DEBITI PROPRII = pripoznanje dolgaINTERRUPTIO PREASCRIPTIONIS = pretrganje zastaranjaZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM = zmota glede okolišcin, ki so jih stranke ob sklepanjuporavnave imele za sporne ali negotoveZMOTA O NON CAPUT CONTRAVERSUM = zmota o okolišcini, ki ob sklepanju poravnave ni bilasporna ali negotovaACTIO NATA = tožba upnika na podlagi pravice terjati izpolnitev obveznostiIMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS = zadržanje zastaranjaSTIPULACIJA/SOLUCIJA = sklenitev/izpolnitevDATIO PRO SOLVENDI = dajatev zaradi placilaPACTUM DE IN SOLUTUM DANDO = prenovitev (novacija); dolžnik prevzame obveznost, da biizpolnil nekaj drugega, kot je bilo prvotno dogovorjenoCESSIO IN SOLUTUM = prenos terjatevANIMUS NOVANDI = nova obveznost

VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM = pogodba se šteje za stornirano, ce je v nasprotju z nacelidobre vera in poštenja, ko bi katera od strank zahtevala izpolnitev, ceprav bi iz njenega obnašanjaizhajalo, da nima interesa do izpolnitveCOMPENSATIO VOLUNTARIA = pogodbeni, dogovorjeni, neformalni pobotPACTUM DE COMPENSANDO = vzajemne pogodbene terjatve strank se štejejo za pobotaneOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori80 Tina G.OPE EXCEPTIONIS = pobotanje na podlagi izjaveSPOLIATUS AUTE OMNIA RESTITUACTUR = restitucijo je treba priznati brez kakršnih pridržkovPACTUM DE CEDENDO = pogodba, s katero se stranki dogovorita, da bosta terjatev prenesli vprihodnostNEMO CONTRA SE SUBROGASSE CENSETUR = nacelo, da se upnik ne more s tem ko terjatevprenese postaviti v slabši položaj glede varšcine in postranskih pravic glede tegaPACTUM DE NON CEDENDO = pogodba o prenosu terjatve nima ucinka v razmerju do dolžnika, cesta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne more prenašati terjatve brez dolžnikove privolitveDENUNCIJA = naznaniloINKASO CESIJA = odstop v izterjavoDATIO IN SOLUTUM = dajatev namesto izpolnitve, placilaBENEFICIUM ORDINIS = vrstni red izpolnitve; pravica poroka zahtevati, da naj upnik najprej terjaprvotnega dolžnikaODGOVORNOST PRO VIRIBUS = odgovornost do vrednosti prevzetega premoženjaINTERCESSIO = stranka se zaveže za tuj dolgCAUSA SOLVENDI – SECURITAS = kavza izpolnitve – varnostiEXCEPTIONES IN REM = ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolgaEXCEPTIONES IN PERSONA = ugovori, ki se nanašajo na osebne okolišcine glavnega dolžnikaDEL CREDERE POROŠTVO = poroštvo komisionarja, ki sklene posel s tretjimCAUTIO IUDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih stroškov s strani tujega državljanaPACTUM DE PIGNOTE DANDO = zastavna obljuba (konzenzualni kontrakt)PACTUM ANTIHRETICUM = užitek, uživanje stvariPRIOR TEMPORE POTIOR IURE = prejšnji po casu, trdnejši po praviciACTIO PIGNERATICIA = stvarnopravna tožba. Zastaviteljeva tožba proti zastavnemu upnikuEX DISPARI CAUSA = nekoneksnost, terjatev ni v zvezi s predmetomCOMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = odškodnina ne more biti vecja kot je škodaIUS VARIANDI = pravica do izbire oz. pravica do spremembe

TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS ET QUALITATIS = posojilodajalec se zaveže izrociti posojilojemalcu doloceno kolicino denarja ali drugih nadomestnih stvari v prosto razpolaganje,posojilojemalec pa se zaveže vrniti enako kolicino iste vrste in kvalitete teh stvariPACTUM DE MUTUO DANDO = posojilna obljubaCONTRACTUS MOHATRAE = posojilodajalec izroci drugi stranki blago, da ga proda tretji osebi,kupnino pa obdrži kot posojiloPIGNUS NOMINIS = zastara terjatveIGNORANTIA IURIS NOCET = nepoznavanje prava škodujeIGNORANTIA FACTI NON NOCET = nepoznavanje dejstev ne škodujeRELOCATIO TACITA = tiha obnovitev; pogodba sklenjena za dolocen cas se sama spremeni vpogodbo za nedolocen cas, ce se sama stranka ne izjavi, da je konecPRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenostiDOLUS COLORATUS = obarvani naklepCOMMISSIO = navadna reparacija (restitucija)COMMISSIO = institucijski zahtevekNESCITURUS PRO IAM NATO HABETUR = še ne rojeni se šteje za rojenegaDUTY TO MITIGATE = dolžnost odpravljanja posledic škodePRODUCT LIABILITY = producentska odškodninska odgovornostNEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST QUAM IPSE HABERET = nihce ne more nadrugega prenesti vec pravic, kot jih ima samSEKVESTRACIJA = oskrbaOBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori81 Tina G.SEPARATIO BONORUM = locitev dedicevega od zapustnikovega premoženjaACTIO PAULIANA = tožba za izpodbijanje pravnih dejanj, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letupred uvedbo stecajnega postopkaCONSILIUM FRAUDIS = oškodovalni namen dolžnikaCONCILUS FRAUDI = pridobitelj je za oškodovani namen vedelKULPOZNA NEVEDNOST = ni vedel, pa bi moral vedetiIN FRAUDEM LEGIS AGERE = v obid zakonaIN DUBIO CONTRA STIPULATOREM = v dvomu proti tistemu, ki je sklenil pogodboUNA RES EST IN OBLIGATIONE, AUAE AUTUM IN FACULTAS SOLUTIONIS = fakultas alternativa,možnost nadomestitve; dolžnik je dolžan neko doloceno dajatev, namesto nje pa sme dati nekodrugo dajatevDUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE = dolgovani sta dvestvari, vendar tako da je treba izpolniti le eno; alternativna obligacijaULTRA ALTERUM TANTUM = obresti nehajo teci, ko vsota zapadlih, pa neplacanih obresti dosežeglavnico

FALSUS PROCURATOR = zastopstvo brez pooblastitveFORMAE HABILITANTES = oblika pogodbe; odobritev državnega organaCONDICTIO SINE QUAM NON = predpostavke potrebne za nastanek pogodbeFORMA AD PROBATIONEM = predpisana oblicnost pogodbe, pogoj za veljavnost pogodbeFORMA AD VALOREM/AD SOLEMNITATEM = brezoblicnost, stranki se sami sporazumeta o oblikiDILIGENTIA QUAM SUIS REBUS ADHIBERE SOLET = skrbnost, ki jo kaže v svojih lastnih zadevahINTUITU PERSONAE = strogo osebna razmerjaNOMEN VERUM = obstoj terjatve (variteta=po zakonu)NOMEN BONUM = izterljivost terjatve (boniteta=po dogovoru)BENEFICIUM ORDINIS = ugovor vrstnega reda (terjaj najprej dolžnika, šele potem mene)QUI TACET, CUM LOQUI POTUIT ET DEBUIT, CONSENTIRE VIDETUR = kdor molci, ko je mogel inmoral govoriti, se zdi da pritrjujeEXPROMISSIO = prevzem dolgaFiduciarna cesija = cesija v zavarovanjeCAUSA SECURITAS = varšcinaINCASO CESIJA = cesija v izterjavoALIUD = drug predmetACTIO QUANTI MINORIS = tožba na znižanje kupnineACTIO REDHABITORIA = tožba na razvezo/odstop od pogodbeDAMMNUM QUAD REM = napaka ni škodaDAMNUM CIRCA REM = škoda zaradi zaupanjaDAMNUM EXTRA REM = refleksna škodaCONSTITUTUM DEBITI PROPRII = konfirmacija; je pripoznanje dolgaINTERCESSIO = zaveza za tuj dolg (npr. poroštvo)CAUTIO INDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih stroškov s strani tujega državljanaNOVATIO = novacija, prenovitevANIMUS NOVANDI = prenovitveni namenMORA CREDITORIS = upnikova zamudaFIDEIUSSIO = poroštvoPACTUM DE COMPENSANDO = pobotanje, kompenzacijaOPE EXCEPTIONIS = izjava stranke (pobotanje na podlagi izjave)