OBIČAJ, POSLOVNI OBIČAJ, DOBRI POSLOVNI OBIČAJ, UZANCE :OBIČAJI: So ravnanja, ki so ustaljena med osebami, ki ne vstopajo v obligacijska razmerja zaradi pridobitnega namena. Z generalno klavzulo v 12. členu se OZ sklicuje le na poslovne običaje, ne pa tudi običaje, se pa na njih sklicuje v posameznih pravni pravilih. Njihova pravila so DISPOZITIVNE narave, veljajo če stranki nista sami drugače opredelili potrebno ravnanje ali če to ravnanje ni določneje opredeljeno v OZ. POSLOVNI OBIČAJI: So ravnanja, ki so pričakovana med osebami posebnih lastnosti, to je med gospodarskimi subjekti oz. trgovci (kot sinonim se za njih uporablja tudi pojem trgovinski običaji). So tudi DISPOZITIVNE narave. Razlika med »običaji« in »poslovni običaji«: je v osebnih lastnostih naslovljencev (negospodarski/ gospodarski subjekti) in opredelilnih elementih (običaji – ravnanja, ki so ustaljena/posl. običaji – ravnanja, ki so pričakovana). DOBRI POSLOVNI OBIČAJI: So moralne norme, ki vežejo stranke v pravnem prometu. Veljajo kot pravo. Določajo meje dovoljenega ravnanja med udeleženci v pravnem prometu. So KOGENTNE narave. V 5/2 OZ določeno: Udeleženci v obl. razm. morajo v promtu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. UZANCE: So zbrani - kodificirani poslovni običaji. OZ pojma uzanc ne pojasnjuje. Novejša teorija pojasnjuje, da so uzance podrobna pravila določenega ožjega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke). OZ v 12. členu določa uporabo uzanc, če se stranki zanje ne dogovorita. V takem primeru se pravila uzanc uporabijo za vprašanja, ki v OZ niso urejena, pod pogojem, da stranki istovrstnega vprašanja nista sami uredili v pogodbi. Če se stranki dogovorita o uporabi določenih uzanc, velja naslednje: - pravila uzanc, ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ, -pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vprašanja , - pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vprašanja, ki v OZ niso urejena .

DUTY TO MITIGATE (243/3 OZ) – SODELOVALNA DOLŽNOSTUpnik mora storiti vse, da se škoda ne poveča. Mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. To ne pomeni restitucije, da mora škodo odpravljat ali zmanjševat že nastalo škodo.

PRESTACIJEPomenijo vsebino izpolnitve, predmet obveznosti; izpolnitveno ravnanje – nekaj dati, storiti, opustiti.- aktivna prestacija: DARE (dati), FACERE (storiti)- pasivna prestacija: NON FACERE (opustiti)

OBLIGACIJE PROPTER REM; PRIMERObligacijsko razmerje je včasih odvisno od tega, ali ima stranka pravico do določene stvari. Torej obligacijsko razmerje izvira iz določenega stvarnopravnega razmerja oz. je odvisno od obstoja stvarnopravnega razmerja. Primer: Etažna lastnina - lastnik fizičnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja. 119/6 SPZ - Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju.

OBLIGACIJE DILIGENCE – POJEM IN PRIMERSo obligacije prizadevanja, pri katerih od stranke ni mogoče pričakovati, da bi se zavezala da bo dosegla določen rezultat oz. uspeh. Dovolj je, da se z zadostno skrbnostjo prizadeva izpolniti obveznost. Tudi če ne doseže potrebnega rezultata, ne krši obveznosti, če je ravnal s primerno skrbnostjo. Primer: Mandatna pogodbaNasprotje je obligacija rezultata/uspeha (obligac. z določeno vsebino). Primer: podjemna pogodba.

Obligacije v ožjem in širšem smislu; razlika kontrakt – pogodba- Obligacija v OŽJEM smislu: terjatev z vidika upnika in dolg z vidika dolžnika- Obligacija v ŠIRŠEM smislu: obligacijsko razmerje med strankama- KONTRAKT: je pogodba s katero nastane obligacijsko razmerje- POGODBA: s pogodbo pa obveznost nastane, se spremeni ali ukine / preneha Velja: vsak kontrakt je pogodba, ni pa vsaka pogodba kontrakt.

VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI NASLOV- POSLOVNE

1/74

o kontrakti: pravico ustvarjajo/ustanavljajoo pogodbe: pravico spreminjajo, ukinjajoo enostranski pravni posli: ena stranka izjavi voljo zavezati se (izdaja VP , ponudba, sprejem

ponudbe, asignacija, pooblastilo, pobot, odstop, odpoved, izbira med več upravičenci , pooblastitev, pripoznanje dolga )

- NEPOSLOVNEo deliktio kvazideliktio kvazikontrakti

RAZLIKA MED DELIKTI IN KVAZIDELIKTI GLEDE ODGOVORNOSTI:- DELIKTI: subjektivna odgovornost- KVAZIDELIKTI: objektivna odgovornost

DVOSTRANSKI PRAVNI POSLI – POGODBE (izjava volj najmanj dveh strank)- enostranske pogodbe: Ena stranka je zavezana, druga upravičena (darilna, shranjevalna,

posodbena). Razlika je v številu zavez .- dvostranske pogodbe: obe stranke zavezani in upravičeni; so vzajemne oz. sinalagmatične –

obveznosti sta medsebojno odvisni (kupoprodajna, najemna, zakupna...).

POSEBNOSTI SINALAGMATIČNIH POGODBZa sinalagmatične ali vzajemne pogodbe je značilno, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Stranka se zaveže s pogojem, da bo tudi druga stranka izpolnila. Vzajemne pogodbe so: kupna, menjalna, podjema, najemna, prevozna, zakupna, ...

NAŠTEJ DVOSTRANSKE PP

RAZLIKA MED ENOSTRANSKIMI PRAVNIMI POSLI IN ENOSTRANSKO OBVEZNOSTNO POGODBO (PRIMER)- Enostranski PRAVNI POSEL: od pogodbe se razlikuje glede na število izjavljenih volj; tu samo ena

stranka izjavi voljo (primer: oporoka, izdaja vrednostnega papirja, ponudba, sprejem ponudbe).- Enostranska POGODBA: voljo zavezati se izjavita dve stranki, vendar je le ena zavezana, druga pa

je upravičena; obstoji samo ena obveznost (primer darilna, shranjevalna...).

ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI- nastanejo glede na obstoječe obveznostno razmerje in to razmerje spreminjajo ali ukinjajo:

o odstop,o odpoved,o pobotna izjava,o pravica izbire,o obnovitev zaveze,

- nastanejo ne glede na obstoječe obveznostno razmerje in navadno ustanavljajo novo zavezo:o javna obljuba,o izdaja VP,o ponudba,o sprejem ponudbe,o pooblastitev,o nakazilo – poseben primer pooblastitve.

KATERI ENOSTRANSKI PP NISO ODVISNI OD OBSTOJA PRAVNEGA POSLA- Javna obljuba nagrade- Ponudba- Pooblastitev

2/74

- Izdaja vrednostnega papirja

PREDPOSTAVKE PRAVNIH POSLOV poslovna sposobnost

prava volja brez napak možnost in dopustnost predmeta oblika, če je predpisana kavza (ne pozabi na kavzo, čeprav je Cigoj ne omenja)

KVAZIKONTRAKTISo obogatitveni zahtevki, njihov temelj je v zakonu:

verzijski zahtevekkondikcijski zahtevekgestija (poslovodstvo brez naročila)

Vrste obveznosti glede na PRAVNO VARSTVO:POPOLNE (CIVILNE): Pravo jim priznava popolno pravno varstvo. Te obveznosti je mogoče iztožiti.NEPOPOLNE (NATURALNE): Pri teh obveznostih ni mogoče izsiliti izpolnitve po dolžniku s tožbo, a so vendarle plačljive. Samo tiste, ki jih zakon opredeljuje kot take. Obveznosti, ki se nasplošno priznavajo kot naturalne, so zastarane obveznosti. Zanje je značilno, da so že prej obstajale kot popolne obveznosti, a so pozneje to lastnost izgubile. Zastarana terjatev postane v sodnem postopku popolna z molčanjem. Naturalna je tudi obveznost, ki nastane iz dovoljene igre - vzrok za neiztožljivost je v tem, da zakon želi varovati udeležence pred lahkomiselnim zapravljanjem. Obveznost se sme prenesti kot terjatev, prevzeti kot dolg, utrditi s poroštvom, zastavo, sme se pobotati... Pridobitelj terjatve mora vedeti in se strinjati z to lastnostmi terjatve.

KAKO LAHKO PRIDOBI UPNIK TERJATEV OD DOLŽNIKA? RAZLOŽI 2 NAČINA IN JU PRIMERJAJ S PRIDOBITVIJO STVARNE PRAVICE.1) IZVIRNO (ORIGINARNO): S sklenitvijo pogodbe (zavezovalni pravni posel) oz. povzročitvijo škode (odškodninska terjatev). 2) IZVEDENO (DERIVATIVNO): Obligacija je že bila in nekdo dobi obstoječo terjatev s cesijo (zavezovalni pranvi posel je hkrati tudi razpolagalni pravni posel; kakor hitro je sklenjena pogodba o odstopu, se terjatev prenese; pogodba o odstopu je tudi pridobitni način). Primerjava s pridobitvijo stvarne pravice: Za pridobitev stvarne pravice je potreben (1) zavezovalni posel, (2) razpolagalni posel in (3) pridobitni način (modus acquirendi)/realno dejanje – tradicija in vpis v JK oz. ZK. Pri cesiji pa je pogodba o prenosu tudi pridobitni način pridobitve pravice/terjatve.

RAZLIKA KOMUTATIVNA / ALEATORNA POGODBA

Komutativna – gotova Aleatorna - tvegane- predmet obveznosti je jasen; vidna je

izpolnitev;- vrednost koristi iz pogodbe je stranki znana

ob sklenitvi pogodbe;- izpolnitev ene stranke povsem ustreza

izpolnitvi druge – ekvivalenca;

- iz pogodbe se ne vidi dajatev, ni jasna prestacija, ni vidna izpolnitev;

- korist stranke, ki jo prejme, se ne da vrednotiti ob sklenitvi pogodbe;

- vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka;

- zavarovalne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju...;

Pravni naslov - iustus titulus: Dejstvo iz katerega obveznost nastane. Tako se obligacije delijo na dve veliki skupini – poslovne in neposlovne.modus acquirendi: pridobitni načinreservatis mentalis – miselni pridržeklitispendenca – visečnost pravdelucidem intervalum – svetli trenuteknegotium claudicans – šepajoči poselpraesumptio iuris – izpodbojna pravna domnevapraesumptio iuris et de iure – neizpodbojna pravna domnevaImpedimentum praescriptionis: zadržanje zastaranjaInterruptio praescriptionis: pretrganje zastaranja

3/74

KDAJ MOLK NASLOVNIKA PONUDBE ZAVEZUJE?Kadar sta stranki v stalni poslovni zvezi glede nekega blaga in naslovnik ni takoj ugovarja, zavrnil.

CULPA IN CONTRAHENDOJe odgovornost za pogajanja. Odgovorna je stranka:- ki se pogaja brez namena, da bi sklenila pogodbo,- ki se pogaja z namenom, a brez utemeljenega razloga odstopi.Obseg odškodnine: - odgovornost za navadno škodo – škodo nastalo s pogajanji. - ne pa tudi izgubljen dobiček oz. izgubljeno priliko (negativni pogodbeni interes); če sta bili stranki tik

pred sklenitvijo pogodbe, pa se bo morda tudi to priznalo.

RAZLIKA MED GENTLEMAN'S AGREEMENT IN POGODBO- Gentleman's agreement:

o stranki ne izjavita volje se pravno zavezati,o pravo ne daje pravnega varstva, ker stranke same nimajo volje se pravno zavezati,o stranke veže samo častno, kajti nobena stranka ne more zahtevati sankcije, če druga

stranka tak sporazum prekrši.- Pogodba:

o posel s katerim se ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja,o pogodba je pravno dejanje samo, če pravo določa zanjo pravne posledice.

IN FRAUDEM LEGIS AGEREObid zakona. Ne krši se zakon po črki, ampak po namenu. Ne krši neposredno zakonske norme. Na nek drug način ravna, da obide normo. Primer – simulirani pravni posel (ta ne more veljati, lahko pa velja prikriti pravni posel, ki ga simulirani skriva v sebi)Navidezna pogodba oz. simulirana pogodba sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. V primerih simulacije stranki hočeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Za stranki posel ne velja. Simulirani pravni posel lahko preide v izigravanje (obid) zakona – fraudolenca, zaradi česar je tak pravni posel ničen.

NAVIDEZNI POSELStranki hočeta, da nastane posel le na videz, na zunaj. Za stranki ta posel ne velja. Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (namesto resnične prodajne, navidezno skleneta darilno, zaradi izognive upravnim predpisanim obveznostim

Razlika SIMULIRANI PRAVNI POSEL / DISENZDisenz, nesporazumO nesporazumu govorimo, kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o »naravi pogodbe« ali o »podlagi« ali »predmetu obveznosti« . V takem primeru se šteje, da pogodba ni bila sklenjena. Izjavi volje strank se dejansko ne krijeta. Nesporazum je treba je ločiti od zmote v pravnem naslovu, kjer se izjavi krijeta, le da vsaka stranka razume pod izjavo nekaj drugega kot nasprotna stranka (npr. ena prodajno, druga pa posodbeno). 16 OZ. Razlika od sumuliranega pr. posla: pri sumuliranem se volji ujemata, saj obe stranki hočeta isto, torej da je posel navidezen.

NAČELO ULTRA VIRES – načelo specialne pravne sposobnostiZOR je uvedel načelo specialne pravne sposobnosti. Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti, sicer pogodba nima pravnega učinka. ZGD ohranja to načelo z dodatkom: družba sme opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Torej, pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.

Razlika med POGODBO O PRIZADEVANJU in GARANCIJSKO POGODBO z vidika odškodninske obveznosti (str. 91)

- pogodba o prizadevanju: Kdor obljubi, ne odgovarja , če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju - 130/2 OZ.

4/74

- garancijska pogodba: Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega. Tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno škodo , ki jo drugi pretrpi, ker se tretji noče zavezati k storitvi oz. opustitvi (v praksi banka ali občina prevzame riziko za podjetje) - 130/1 OZ.

PONUDBAPonudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

Razlika med DENARNIMI IN NEDENARNIMI IZPOLNITVAMI- denarne:

o čisteo prinosninao predmet obveznosti je denaro možna predčasna izpolnitevo zamudne obresti (denar, druge nadomestne stvari)

- nedenarneo iskovinao nečiste (znesek je treba šele ugotoviti ali določiti)

PACTUM DE QUOTA LITISUdeležba zastopnika pri iztoževanem znesku - nemoralni motiv, nedopustni nagib v pravnem poslu.

PACTUM DE NON LICITANDONeudeležba pri dražbi - nemoralni motiv oz. nedopustni nagib v pravnem poslu.

Genus perire non species perit ei cui debetur, genus perire non consetur: individualno določena stvar propade tistemu, komur je dolgovana, medtem ko se šteje, da po vrsti določena stvar ne more propasti.

OMEJENI GENUSPredmete, ki so po svoji naravi generični, lahko stranki omejita glede na prostor in čas. Tako je genus omejen na določeno geografsko območje, lahko pa tudi ožje – skladišče....

KONCENTRACIJA - Genus postane species.Dolžnik ima pravico da opravi individualizacijo. Šteje se, da je blago izročeno, ko dolžnik ukrene vse, kar je potrebno, da drugi stranki omogoči prevzem ter obenem od nje zahteva, naj blago prevzame. Takšna izročitev se imenuje koncentracija. Genus postane species.

ACTIO PAULIANA - Civilna / stečajna tožba zaradi oškodovanje oz priviligiranja upnikovGre za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanje, ki so bila storjena v škodo upnikov in zaradi katerih dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve – izpodbojnost dejanj storjenih izven stečaja . Izpodbijanje v stečaju - pravna dejanja storjena v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijejo, če je stečajni dolžnik s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo. Urejeno v stečajnih pravilih.

ACTIO PUBLICIANAS publicijansko tožbo se varuje bonitarna lastnina. Bonitarni oz. domnevni lastnik je dobroverni lastniški posestnik. Domnevni lastnik stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastniškega posestnika, pri katerem je stvar na podlagi šibkejšega pravnega naslova. Tu bo šlo predvsem za premične stvari.

V primeru kolizije dveh bonitarnih lastnikov ima močnejši pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplačno. Če sta njuna pravna naslova enako močna, pa ima prednost tisti, ki ima stvar v neposredni posesti.

ACTIO AQUILIANAVsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost pravnega posla, če je posel neodplačen. V škodo upnika sklenjeno neodplačno pogodbo je mogoče izpodbijati, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oz. ni vedela za slabo stanje prezadolženca.

5/74

CONSILIUM FRAUDIS Glej 256 OZ!Odplačna razpolaganja, ki povzročijo prikrajšanje upnika so izpodbojna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- Prikrajšanje- Oškodovalni namen dolžnika (consilium fraudis)- Pridobitelj je za ta oškodovalni namen zoper upnike vedel (conscius fraudis)

POMEN UGOVOROV- Ugovori, ki jih lahko uveljavljaš kot tožbo – zastarajo (ugovor pobotanja, ugovor neizpolnitve)- Ugovori, ki jih ne moreš uveljavljat s tožbo – ne zastarajo (niso samostojni in jih lahko uveljavljaš le ko si tožen, npr. ugovor zastaranja )

PEREMPTORIČNI ugovori: trajni/razdiralni – zanikajo veljavnost zahtevka;DILATORIČNI ugovori: odlagalni – ne pobijajo pravice, samo začasno preprečijo uveljavljanje zahtevka;

EXPROMISSIO - Brezplačni prevzem tujega dolga (Cigoj, institucije obligacij str. 65) Rimsko pravo: je obljuba novega dolžnika brez prošnje starega.REMISSIO - Brezplačni odpust dolga (Cigoj, Institucije obligacij str. 65)

ARA (lat. Arrha)Ara je premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. Če je dvomljivo, v kateri namen je bila korist izrečena, se v sodni praksi šteje, da gre za predujem. Akcesorni dogovor o ari je realen dogovor. Dogovorjena je šele, ko se da (ne že tedaj, ko se stranki o njej dogovorita).

ARA KOT ODSTOPNINA (SKESNINA) glej tudi 67, 68 OZPogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.

DOLOČBE O ARI64-68 OZ

Arbitratorska pogodba – izvensodna razlaga pogodb 85 OZPogodba, da bo 3. dal razlago spornih določil.

DOLUS COLORETUS (OBARVANI NAKLEP) Teži k nekim ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo.

KLASIČNA TEORIJA KAVZEKlasična teorija vidi kavzo v namenu, ki izhaja iz tipa pogodbe. Predvsem je ta teorija temeljila na spoznanju, kaj je vzrok pri sinalagmatičnih pogodbah – pri teh je causa zaveza nasprotne stranke. - causa acquirendi oz. credendi:

1) vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (conditionis implendae causa);

2) pravilo sočasne izpolnitve: stranka pri dvostranskih pog. ni dolžna izpolniti obveznosti prej, kot jo izpolni nasprotna stranka;

- causa donandi:1) ekonomskega namena v takem tipu pog. NI2) causa pri darilni pog. je oprostilni namen; namen, da naj bo stranka dajatve prosta;3) namen izpolnitve je povečanje koristi druge stranke brez kakršnegakoli plačila nasprotne

koristi za naklonitev;- causa solvendi - utrditvena kavza:

1) stranka se dodatno zaveže, utrdi svojo obveznost;2) sem spadajo:

datio in solutum; zastava in poroštvo; ara;

6/74

Klasična teorija ne nudi obrazložitve kavze za fiduciarne posle.

Katere izmed naštetih pojmov je klasična teorija opredelila kot kavzo? obkroži(acquirendi - credendi, donandi, solvendi so pravilni)

KAKO JE DEFINIRANA KAVZA?Causa je neposredni vzrok obveznosti. Biti mora odločilen, kvalificiran namen, zaradi katerega se je sklenjena pogoba dvignila iz nenačrtnih odnosov.

Teorije O OBJEKTIVNI KAVZIPoleg okoliščin, ki jih imajo stranke v svoji predstavi, lahko obstajajo okoliščine, na kateri stranki niti ne mislita, ker so same po sebi umevne in pomenijo zato predpostavke za veljavnost p.p. Primeri:- zahteva, da mora obstajati ekvivalenca med izpolnitvama strank, če je ekvivalenca smisel te pogodbe;- dosegljivost in smiselnost namena pogodbe.

Določila v OZ o kavzi, motivuGlej 39 OZ – podlaga in 40 OZ – nagib – glej zakon!!!

Razlika med DELIKTI in KVAZIDELIKTI- Delikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka škode, kot posledice krivdnega ravnanja –

predstavljajo institut subjektivne odškodninske odgovornosti.- Kvazidelikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka škode, kadar odgovorna oseba odgovarja ne

glede na krivdo – predstavljajo institut objektivne odgovornosti.Torej, razlike so:- v odgovornosti (subjektivna, objektivna)- v predpostavkah kaj kdo dokazuje.

CIVILNI DELIKTKršitev splošnih in abstraktnih pravil, neizpolnitev obveznosti, kršitve pravic...Po komentarju OZ: Predpostavke civilnega delikta so okvir, ki nam je na voljo, da doženemo, čigav je riziko nastanka konkretne škode, ali je oškodovančev, ali pa jo lahko pripišemo komu drugemu.Generalno klavzulo odškodninskega prava ali splošni civilni delikt tako opredeljujejo naslednje predpostavke:- protipravno ravnanje (ali opustitev)- škoda- vzročna zveza- krivda

Predpostavke kvazidelikta oz. objektivne odškodninske odgovornosti:- škodni dogodek- škoda- vzročna zveza- objektivna odškodninska odgovornost (odgovornost ne glede na krivdo – torej, da je vzrok škodi

nevarna stvar ali nevarna dejavnost)

PUNKTACIJATo je osnutek pisne pogodbe. Je listina, ki vsebuje glavne točke pogodbe. Stranke tako listino podpišejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino, ki bo vsebovala njihov celotni dogovor.

UČINEK PUNKTACIJEPravni učinek punktacije je, da so stranke dogovorjene o tistih okoliščinah, o katerih sta sprejeli punktacijo. A tudi tiste okoliščine, ki niso sprejete so lahko že predmet dogovora. Punktacija je torej polna pogodba v tistih točkah, glede katerih so stranke dogovorjene. Celo zaznamba v zemljiški knjigi se lahko opravi na podlagi punktacije.

Punktacija Predpogodba – pactum de contrahendo

Je že pogodba v tistih točkah v katerih sta stranki dogovorjeni.

Je šele pogodba, da se bo sklenila glavna pogodba.

7/74

Razlika med POOBLASTILNO in POOBLASTITVENO pogodbo- Pooblastilna pogodba: dvostranski pravni posel pri katerem pooblaščenec deluje kot direktni

zastopnik (v tujem imenu za tuj račun); izdati se mora pooblastilo, ki je enostranski pravni posel;- Pooblastitvena pogodba: zastopnik deluje kot indirektni (posredni) zastopnik (v svojem imenu za tuj

račun). Ni potrebno pooblastilo (komisijska pogodba). Ima pa edicijsko dolžnost (po končanem poslu mora prepustiti koristi).

Razlika POOBLASTILO / POOBLASTITEV- Pooblastilo: kadar je pooblastilo objavljeno tretjemu, posamezniku ali javnosti na sploh govorimo o

pooblastilu;- Pooblastitev: kadar pooblastilo ni objavljeno govorimo o pooblastitvi v notranjem razmerju.

RAZLIKA POOBLASTITEV – MANDAT

Pooblastitev MandatJe enostranski akt, s katerim daje pooblastitelj pooblaščencu pravico, da zanj opravi določen posel, pooblaščenec pa se ne zaveže, da bo ta posel opravil. Sprejel je upravičenje. Objava pooblastitve je pooblastilo.

Obstajajo pooblastila brez mandata, ki se lahko pridobijo na podlagi drugega posla (pooblastilo po zaposlitvi, družbena pogodba...

Je pogodba, s katero se mandatar zaveže opraviti posel.

Obstajajo mandati brez pooblastila – komisijska pogodba

Razlika FALSUS PROCURATOR / PREKORAČITEV POOBLASTILA 72, 73 OZRazlika je v odškodninski odgovornosti, če zastopani ne odobri pogodbe. Pri prekoračitvi lahko tretja dobroverna stranka zahteva od zastopnika in zastopanega (sta solidarno odgovorna, objektivna odgovornost zastopanega), medtem ko pri neupravičenem zastopanju falsus procurator odgovarja sam.Prav tako se zahteva dobra vera druge stranke. 73/4 OZ

Dilema EGO - ALTER EGOEGO: del pravne osebe; organi PO izoblikujejo in izjavljajo voljo zanjo; organ ni zastopnik, marveč je del pravne osebe; direktor gospodarske družbe deluje kot EGO, ker je organ družbe.ALTER EGO: zastopnik pravne ali fizične osebe, ki pridobi pooblastilo. Izjavlja voljo osebe, ki jo zastopa, voljo oblikuje po njenih predhodnih navodilih.

POGODBE V KORIST TRETJIH

Kdo ima actio directa pri pogodbah v korist tretje osebe (aktivna legitimacija, zahtevki)Značilnosti PRISTNE pogodbe v korist tretjega.S pogodbo v korist tretjega se ena stranka (promitent – ta bo izpolnil) zaveže drugi stranki (promisarju, stipulantu), da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiarju). Značilna posebnost prave pogodbe v korist tretjega (kar teorija imenuje »pristna«) je actio directa, ki jo poleg promisarja pridobi tudi beneficiar. Aktivno legitimirana sta promisar in beneficiar, če gre za pristno pogodbo.

Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoženju: akrescenca, akceptiranje- po teoriji o akrescenci: od trenutka sklenitve pogodbe; - po teorija o akceptiranju: od trenutka beneficiarjevega soglasja;

Pogodbe v korist tretjega. Opredeli pravna razmerja med 3 strankami v primeru pogodbe v korist 3. (npr asignacija)

- KRITNO: med promisarjem in promitentom - VALUTNO: med promisarjem in beneficiarjem- KAVZALNO: med promitentom in beneficiarjem

PROMISAR - pogodbenik, ki mu drugi pogodbenik (promitent) obljubi izpolnitev, prva stranka. PROMITENT – pogodbenik, ki se je promisarju zavezal izpolniti v korist beneficiarja, druga stranka.

8/74

BENEFICIAR – pogodbenik, v korist katerega mora promitent izpolniti, tretja stranka.

OBRESTI, VALORIZACIJA

OBRESTI- So nadomestilo za uporabo denarja.- Pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je lahko:

- bodisi pravni posel- bodisi drugo pravno dejstvo

POGODBENE OBRESTI - So obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.- Pravni temelj nastanka obveznosti plačati pogodbene obresti je pravni posel (pogodba).382 OZPogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.Če so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa določeni obrestna mera in zapadlost, je obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

ZAMUDNE OBRESTI - So obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo (kršitev obveznosti plačati določen

denarni znesek ob zapadlosti). - Tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (nastanka zamude) do njenega plačila. - Pravni temelj nastanka obveznosti plačati zamudne obresti je pravno dejstvo nastanka (nastopa)

zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti

ZAMUDNE OBRESTI ZA OBVEZNOSTI IZRAŽENE V TUJI VALUTIČe je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače.

OBRESTNA MERA ZAMUDNIH OBRESTI V DOMAČI VALUTIZnaša 15,5 %. Ta obrestna mera je sestavljena. 8% znaša nadomestilo za uporabo tujega denarja. Teh 8% se valorizira (z valutno klavzulo). Valorizacija pa znaša 7,5 %.

ODERUŠKE OBRESTI (relevantna določba za max obrestno mero)Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže , da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti , lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.Domneva iz prejšnjega odstavka ne velja za gospodarsko pogodbo.

8% + (50% od 8%) = 12% - temu rezultatu prištejemo še 7,5% valorizacijo = 19,5% (to pa predstavlja maksimalno obrestno mero oz. vse kar je nad to stopnjo predstavlja oderuške obresti)

PROCESNE OBRESTI So posebna vrsta zamudnih obresti. Od splošne vrste zamudnih obresti se razlikujejo:- splošne zamudne obresti tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila);- procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti;

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To pravilo predstavlja izjemo od anatocizma.

Razlika med ANATOCIZMOM in ULTRA ALTERUM TANTUM (obkroži)- Anatocizem velja zgolj za pogodbene obresti- Anatocizem in ultra alterum tantum veljata tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti

9/74

- U.A.T. velja zgolj za pogodbene obresti - Anatocizem velja zgolj za zamudne obresti.

Specialni zakon o obrestni meri in kaj ureja?Zakon o predpisani meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1A). Ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila .

ANATOCIZEM V OZ (veljavnost): Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače.Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti.Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.Izjema od anatocizma (obresti tečejo od obresti): od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. 381 OZ (procesne obresti)

ULTRA ALTERUM TANTUMObresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Načelo velja samo za pogodbene obresti. Zamudne obresti imajo funkcijo kazni in tudi odškodnine. Normalno je, da so zamudne obresti večje od pogodbenih. In normalno je da tukaj (pri zamudnih obrestih) načelo u.a.t. ne velja. Nekoč je bila revalorizacija vključena (preračunavanje vrednosti) v obrestno mero. Takrat je bilo treba črtati načelo u.a.t.. OZ loči valorizacijo in obresti, zato je to načelo spet aktualno.

VALORIZACIJA DENARNIH OBVEZNOSTI: 372 OZ- ohranjanje vrednosti denarnih enot- dopušča vse klavzule (valutna, indeksna, drsna lestvica)

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se višina dolžnikove denarne obveznosti določi glede na: 1) spremembe cen za blago in storitve, izraženih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija (indeksna klavzula), ali 2) glede na gibanje tečaja tuje valute (valutna klavzula), ali 3) glede na spremembe drugih cen, če ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom (drsna les.).Kadar se pogodbeni stranki dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacija opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, če se stranki ne dogovorita drugače.

INDEKSNA KLAVZULAJe blagovna klavzula. Je pogodbeno določilo s katerim se stranki dogovorita za valorizacijo obveznosti na podlagi indeksa cen – spremebe vrednosti dobrin, blaga in storitev. Je ena izmed izjem načela monetarnega nominalizma, ki jo zakon daje na razpolago strankam.ZOR je uporabo te klavzule strogo pogojeval, OZ pa jo dovoljuje brez omejitev.

NALEČO MONETARNEGA NOMINALIZMAČe je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, če se upnik in dolžnik v skladu z zakonom ne dogovorita drugače. Je dispozitivno načelo - dopustna je valorizacija ;

ZAMUDNE OBRESTI PRI OO (165 OZ)- Odškodninske obveznosti se štejejo za zapadle s trenutkom nastanka škode.- Odmerjanje po cenah na dan izdaje sodne odločbe.- Do zdaj urejeno: od dneva izdaje prvostopenjske sodbe si v zamudi.- Zdaj v OZ: tečejo od dneva vložitve zahtevka. - Za stare zadeve, ki so bile vložene pred 1.1.2002 začnejo ZO teči od 1.1.2002.

KLAVZULA O EFEKTIVNEM PLAČILU V TUJI VALUTI

10/74

V tuji valuti izražena terjatev se lahko na domačem ozemlju izplača vedno v domači valuti. Toda to velja samo, če se stranki nista česa drugega dogovorili ali če ni določeno da je treba terjatev plačati ravno v tisti valuti.

VREDNOSTNI PAPIRJI

AMORTIZACIJA VPRazglasitev izgubljenega VP za neveljavnega (sodna razveljavitev listine). Odločba o razveljavitvi ima kasatoričen (listina se razveljavi) in konstitutiven učinek (ker odločba nadomesti izgubljeno listino).

KATERE VP AMORTIZIRAMO?Izgubljene.

VREDNOSTNI PAPIR (definicija, vrste)Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznosti zakonitemu imetniku.Glede na to v kakšnem razmerju sta si stvar in pravica:

- Popolni : če pravica nastane samo z zapisom na papir in če je njena nadaljna usoda odvisna od papirja. S papirjem se prenese pravica, s papirjem se uveljavlja pravica. 2 pogoja

o Inkorporacija pravice v papirjuo Negociabilnost pravice s papirjem.

Kdor ima papir, lahko zahteva izpolnitev (legitimacijska funkcija). Dolžnik te legitimacije ni upravičen, ne dolžan kontrolirati. Imetniški in ordrski papirji (menica, ček).

- Nepopolni : če se kakšna funkcija pravice opravlja brez papirja. Če pravica nastane že pred zapisom ali če se pravica lahko prenese brez zapisa. Pravica se lahko uveljavlja tudi brez papirja (če stranka izkaže pravico kako drugače). Imenski, rekta (neprenosni) papirji, vinkulirani, police življenjskega zavarovanja, zastavni listi...

Nepopolni Popolni- posamezne funkcije brez papirja- vez s papirjem je zrahljana- ni 100 % inkorporacijakateri so:- imenski- rekta- vinkulirani- police življenjskega zavarovanja- zastavni listi

- ni pravice brez papirja- ni prenosa brez papirja- 100% inkorporacija + 100%

negociabilnost- imetniški / prinosniški- ordrski (ček, menica)- prenos pravice je vezan na prenos

papirja- nobene funkcije ni mogoče opravljati

brez papirja

VRSTE:1. glede na

- abstraktni- kavzalni

2. glede na - diskretni- indiskretni

3. Glavna delitev po vsebini pravice, ki je v papirju:- korporacisjki- obligacijski- stvarnopravni

4. glede na to kdo je izdajatelj:- javnopravni- zasebnopravni

5. - na akcept- brez akcepta

6.- VP s kuponi- VP s taloni

11/74

VP: če nima bistvenih sestavin; menica izpolnjuje pogoje za nakazilo ( asignacijo )

ZA NEPOPOLNE VREDNOSTNE PAPIRJE JE ZNAČILNO? Obkroži! - Pravica lahko nastane pred zapisom na papir - So lahko vinkulirani - Se lahko pravica prenese brez zapisa po tistem, ko je nastala z zapisom - Se prenesejo s tradicijo- Pravica nastane samo z zapisom na papir in nadaljna usoda je odvisna od papirja- So lahko imenski

NEPOPOLNI in POPOLNI VP se razlikujejo glede na:- inkorporacijo – Pravica se tako inkorporira v listino, da se brez nje ne more prenesti. Pri popolnih VP je

inkorporacija 100%, pri nepopolnih, pa ta vez ni tako močna, je zrahljana. - negociabilnost – Pomeni, da se pravica se prenaša samo s papirjem. Značilna je za popolne, za

nepopolne pa ne.

VINKULACIJAPrepoved prenosa vrednostnih papirjev. Imetniški papirji postanejo imenski, če se vanje vpiše klavzula o prepovedi prenosa (vinkulacija). S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem VP, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.

BLANKO INDOSAMENTBlanko indosament vsebuje le podpis indosanta.

PREJUDIC VPVP izgubijo svojo vrednost s prejudicem. Če je za izvrševanje pravice iz VP predpisana določena storitev, preneha ta pravica če se ne opravi v prekluzivnem roku. Če VP ni prejudiciran, veljajo splošna pravila o zastaranju

RECTA KLAVZULAKlavzula, da se papir ne sme prenašati z indosamentom. Ordrski papirji postanejo imenski, če vsebujejo to klavzulo.

Kakšna je cesija pri VP?Je oblična.

KREACIJSKA TEORIJA VPDoloča, da pravica nastane z vpisom pravice na papir in podpisom izdajatelja. Na splošno je pri nas sprejeta emisijska teorija. Kreacijska teorija pride v poštev, kadar gre papir iz rok izdajatelja brez njegove vednosti in je tretji pošteni pridobitelj. Glej 216/4 OZ

Kako se PREPOVE SLEHERNI PRENOS VP na ime?- S posebnim zakonom ali- z izjavo izdajatelja (zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko prepove

kakršenkoli njegov prenos) – vinkulacija 226/4 OZ

KDAJ NASTANE OBVEZNOST iz vrednostnega papirja?Obveznost iz papirja nastane, ko je vrednostni papir podpisan in dan v promet.

NAČELA

NAČELO SKRBNOSTI 6 OZ: - Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki

se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika/dobrega gospodarja).

- Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Posega na celoto obligacijskega prava. Načelo postavlja kriterije za obnašanje subjektov v obligacijskih razmerjih. Pomembno je v sferi odškodninskih odgovornosti . Ločimo 3 standarde:

12/74

a. Standard dobrega gospodarja (velja za fizične osebe)b. Standard dobrega gospodartvenika (pravne osebe, gospodarski subjekti)c. Standard dobrega strokovnjaka (fizična oseba; strokovnjak je nekdo, ki izhaja iz

določene stroke)Največji pomen tega načela je pri gradaciji (stopnjevanju) krivde. Ali sta stopnja skrbnosti in stopnja krivde premo ali obratno sorazmerni? Stopnja skrbnosti in stopnja krivde sta obratno sorazmerni.

OBRAZLOŽI NAČELO STOPNJEVANJA SANKCIJ (BISTVO) – NAČELO AFIRMACIJE POGODBNajskrajnejša sankcija je ničnost in če je le možno naj pravni posel ostane v veljavi. Katera sankcija pride v poštev je odvisno od tega kateri pravni interes se varuje: Javni interes - vedno ničnost; Zasebni interes – izpodbojnost. Sankcije: delna ničnost, konvalidacija, teorija o realizaciji, izpodbojnost, relativna ničnost.

NAČELO PARITETE 51 OZZahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.Izjemi:- veljavne so poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah , o katerih oblična pogodba nič ne govori,

če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana;- veljavni so poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge

stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Pojasni na primeru iz zakona, kako je uveljavljeno načelo stopnjevanja sankcij86 OZ: najhujša sankcija je ničnost, ki se uporabi, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

NAČELO AVTONOMIJE VOLJEPomeni prosto urejanje obligacijskih razmerij. To konkretno pomeni – stranke so proste:

- v odločitvi ali sploh bodo sklenile obligacijskega razmerja;- v izbiri pogodbenega partnerja – torej s kom bodo sklenile obligacijsko razmerje;- pri določanju vsebine obligacijskega razmerja;- v kakšni obliki bosta sklenili obligacijsko razmerje, če ni omejena oz. določena. - pri zbira prava.

Omejitve: (izjeme od načela avtonomije)- ne smejo jih urejati v nasprotju z ustavo, moralo in prisilnimi predpisi- kontrahirna dolžnost: 17 OZ - obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe (npr. zavarovalne

pogodbe);- predkupna pravica (npr. kmetijska zemljišča se lahko prodajo samo določeni osebi);- predpostavke pravnih poslov – morajo biti obvezno izpolnjene:

o poslovna sposobnost,o prava volja brez napak,o možnost in dopustnost predmeta,o oblika,o causa.

NAČELO VESTNOSTI IN POŠTENJA- Eno od moralnih načel,- moralna načela, ki so se razvila v pravnem prometu,- treba je upoštevati interese obeh strank,- uporaba pri sklepanju obligacijskih razmerij, uveljavljanju pravic, izpolnjevanju obveznosti,- ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

PREPOVED POVZROČANJA ŠKODE- neminem laedere (osnovno civilizacijsko načelo in načelo OZ);- generalno prepoveduje povzročanje škode in se ne nanaša samo na obstoječe oblig. razmerje;- z vidika varstva oškodovanca pomeni, da mora biti vzpostavljen takšen položaj, kot je bil pred

nastankom škode ;- splošno obvezno za pogodbene in nepogodbene obveznosti; - za njegovo zagotovitev je na razpolago actio popularis definira aktivno legitimacijo – vsakdo lahko

zahteva, da se odstrani vir nevarnosti (nedoločen pojem)

13/74

- kot temeljno načelo: višina odškodnine = kolikor je škode + morda še večo dejanska škodao izgubljen dobičeko nepremoženjska škoda, če si jo imel

NAČELO DISPOZITIVNOSTIUdeleženci (stranke) lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno OZ, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

NAČELO ENAKOPRAVNOSTIUdeleženci v obligacijskem razmerju so enakopravni. Pomeni pravno enakopravnosti enakost pred zakonom. Npr.: ena stranka sestavi pogodbo. Pri spornih določilih se razlaga v korist stranke, ki pogodbi pristopa.

NAČELO ENAKE VREDNOSTI DAJATEVPri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev.2 predpostavki:

- dvostranska pogodba- pravna posledica nespoštovanja tega načela obstaja samo takrat, kadar jo zakon določa.

NAČELO DOLŽNOSTI IZPOLNITVE OBVEZNOSTI (PACTA SUNT SERVANDA) Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Nekdo ne izpolni obveznosti spremeni se v odškodninsko obveznost.

NAČELO MIRNEGA REŠEVANJA SPOROVUdeleženci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način, da bi se razbremenilo delo državnih organov (institut poravnave).

NAČELO PREPOVEDI ZLORABE PRAVICPravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli OZ in z njihovim namenom.Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev.Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen nosilec ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.

VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM (primer)Nihče ne more priti v nasprotje s svojim prejšnjim ravnanjem.Nemoralno je kasnejše obnašanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, ko se v drugi stranki s prejšnjim obnašanjem vzbudi kakšno zaupanje tako da npr. druga stranka misli, da upravičenec ne namerava zahtevati izpolnitve. Nihče ni upravičen zanikati pravni položaj, ki bi ga razumen človek lahko imel za obstoječega, glede na njegove besede ali obnašanje.Primer: Ena od strank zahteva izpolnitev, čeprav je iz njenega obnašanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov.

KONTRAHIRNA DOLŽNOST 17 OZDolžnost, ki je določena v zakonu in nalaga določeni osebi, da mora skleniti pogodbo ali da mora skleniti pogodbo z določeno vsebino.- obveznost sklenitve pogodbe: za izvajalce javnih služb, zavarovalništvo, odvetništvo...); v

primeru kršitve le odškodninska sankcija 162 OZ;- obvez., da ima pogodba določeno vsebino: če stranki kršita predpise, ki določajo obveznos

vsebino, pogodba VELJA:- minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje- odgovornost izvajalca za solidnost gradnje- predpisana cena za posamezno blago in storitve

OBRATOVALNA DOLŽNOST 767 OZ

14/74

Kdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, če noče sprejeti ponujenega naročila, ki se nanaša na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za škodo, ki tej nastane zaradi tega.

POGODBA NA ZAHTEVO DRŽAVNEGA ORGANAOmejitev pogodbene svobode: stranki sta dolžni pogodbo skleniti, če tako določi državni organ. Določita se dolžnost in vsebina.

VOLENTI NON FIT INIURIA (primer) 140 OZKdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve škode, ki mu jo je s tem povzročil.Ni krivice, če je bil zavezanec (oškodovanec) soglasen, da se zaveže. Primer 1: Pri verziji prikrajšanec želi ob premiku premoženja korist druge stranke. In ta enostranska volja prikrajšanca lahko povzroči, da verzijski zahtevek ni utemeljen. Primer 2: pri gestiji nima pravice do povračila tisti, ki se je s prikrajšanjem zadovoljil.

Kateri element odškodninskega dejanskega stanja je ob načelu volenti non fit iniuria izključen?Izključen je element nedopustnosti škodnega ravnanja in škode.

Kar je pacta sunt servanda na področju kontraktov, je na področju deliktov: neminem laedere.

PRAVNO PRAVILODoloča potrebno ravnanje v določenih okoliščinah in pravne posledice v primeru kršitev. Je abstraktno in splošno. Točno opredeljuje nek tip vedenja in ravnanja. Je določljivo.

PRAVNO NAČELOOpredeljeno le primeroma (le najznačilnejši elemente ravnanja). Posreduje le vrednostno merilo (npr. vestnost, poštenje, nikomur škodovati) o tem kako naj ravnamo v pravnih razmerjih – za razliko od pravnega pravila, ki konkretno določa potrebno ravnanje. So nedoločljiva, priznati pa jim je treba upoštevanje v konkretnih primerih. Omogočajo kreativnost v zvezi z uporabo in razlago prava.

PRAVNI STANDARDIKo so pravna načela na taki stopnji določljivosti, da govorimo o pravnih standardih (nevarna stvar, dober gospodar). Na abstraktni ravni je nedoločen, na konkretni ravni pa določljiv (razlika pravno nčelo) njegova vsebina se lahko v konkretnem primeru določa. Njegovo vsebino zapolni sodnik. V zakon se vključuje zaradi širše uporabnosti.

ZMOTA IN PREVARA

ZMOTA IN PREVARAZmota je napačna predstava o kakšni okoliščini. Predstava ne ustreza resničnosti.Prevara je dejanje, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato da bi ta sklenil pravni posel. Gre za kvalificirano obliko zmote.

Kdaj je zmota pravno relevantna?Ko je: - bistvena

o če se nanaša na bistveno lastnost predmeta,o če se nanaša na osebo s katero se sklepa pogodba,o če se nanaša na okoliščine, ki se štejejo za odločilne,

- in opravičljiva : če si ravnal dovolj skrbno in nisi kriv za zmotoRazveljavitev lahko zahteva stranka, ki je v zmoti, razen, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Kakšna zmota je prevara? Kdo izpodbija?

15/74

Prevara je kvalificirana zmota (glej zgoraj definicijo zmote in prevare). Pri prevari se upošteva vsakršna zmota (ni razlike med bistveno in nebistveno). Izpodbija lahko prevarana stranka.

Razlike v pogledu odškodninskih zahtevkov pri zmoti in prevari. Kdo ima do koga odškodninski zahtevek?- Prevara: Odškodninski zahtevek ima tista stranka, ki je bila prevarana.- Zmota: če je pogodba zaradi zmote razveljavljen, ima druga poštena stranka pravico zahtevati

povrnitev škode, ki ji je taradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni bila kriva .

Katera zmota je relevantna za odškodninsko pravico in pojem: error in negotio?Error in negotio – zmota v pravnem naslovu. Zmota glede pravne narave posla. Primer: nekdo proda stvar, drugi pa jo vzame, ker misli, da je izročena na posodo. Relevantna je bistvena in opravičljiva zmota.

Kakšna zmota mora biti pri izpodbijanju? bistvena + opravičljiva

Kakšna zmota mora biti pri izpodbijanju prevare? le opravičljiva

Kakšna odgovornost je pri zmoti? objektivna odgovornost

Zmota glede PREDMETA?- v identičnosti- v lastnosti- v vrednosti

Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi NEBISTVENE ZMOTE ?- Pri prevari 49 OZ- pri neodplačnih pogodbah – zmota v nagibu 47 OZ

Pogodba je neveljavna zaradi izpodbijanja napake volje. Kdo in v kakšnih pogojih izpodbija?GROŽNJA. Stranka, kateri se je grozilo 45 OZPREVARA: prevarana stranka 49 OZZMOTA: stranka, ki je v zmoti 46 OZ

ZAMUDA

UPNIKOVA zamuda (MORA ACCIPIENDI / CREDITORIS)Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem prepreči.

PRAVNE POSLEDICE če nastopi MORA CREDITORIS (upnikova zamuda) 301 OZ- prenehajo teči obresti,- prehod nevarnosti naključnega uničenja iz dolžnika na upnika,- preneha dolžnikova zamuda,- dolžan je povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude,

16/74

NIČNOST IZPODBOJNOST

Možnost konvalidacijePri ničnosti in izpodbojnosti.

Predpostavke (če niso izpolnjene oz. so pomanjkljive):1. POSLOVNA SPOSOBNOST

a. popolna nesposobnost – NIČNOSTb. delna nesposobnost - IZPODBOJNOST

2. VOLJA BREZ NAPAKa. zmota – IZPODBOJNOSTb. prevara – IZPODBOJNOSTc. grožnja – IZPODBOJNOST

3. MOŽNOST IN DOPUSTNOST PREDMETA - NIČNOST4. OBLIKA, če se zahteva – NIČNOST5. KAVZA – NIČNOST

Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti označite, ali je značilna za nično pogodbo (N), ali za izpodbojno pogodbo (I) ali za obe (I,N):

- načelna možnost konvalidacije I,N- prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti I- neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti N- ugotovitev neveljavnosti po uradni dolžnosti N- pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti N- izključna pravica stranke, v interesu katere je neveljavn., določena, da uveljavlja neveljavnost I- pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno I,N- možnost konfirmacije (potrditve) I- krivdna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku N- objektivna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku I

Kdaj je pogodba IZPODBOJNA?- če je pogodbo sklenila poslovno omejeno sposobna oseba- če so pri sklenitvi obstajale napake volje strank: grožnja, strah, bistvena zmota, prevara- če je v zakonu ali posebnem predpisu tako določeno- če je šlo za čezmerno prikrajšanje

ROKI za IZPODBOJNOST?Pravica do uveljavljanja izpodbojnosti zastara:- objektivni rok: 3 leta (od dneva, ko je bila pogodba sklenjena);- subjektivni rok: 1 leto (od dneva, ko je stranka izvedela za razlog izpodbojnosti).

NIČNOST- nedopustnost cause ali predmeta;- nemožnost (nedoločenost / nedoločljivost predmeta, neobstoj kavze)- kršitev obličnosti (če je predpisana ad valorem)

Kdaj je pogodba NIČNA 86 OZ?

17/74

(1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom , je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.(2) Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi , razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega , stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Kateri instituti kažejo na to, da je ničnost zgolj skrajna sankcija?Konverzija, konvalidacija, delna ničnost

Moderne teorije ničnosti?- teorija realizacije- teorija o stopnjevanju sankcij- teorija afirmacije

Razlika glede sankcij pri napakah V STIPULACIJSKEM in napakah V SOLUCIJSKEM STADIJU?- stipulacijska (sklenitvena) napaka: zmota – izpodbojnost- izpolnitvena napaka: neizpolnitev, nepravilna izpolnitev – glej sankcije neizpolnitve – razveza

pogodbe

Prioritetne posledice neveljavnosti?- ničnost- izpodbojnost

NIČNOST IN KONDIKCIJAPosledica ničnosti je kondikcija (vsaka stranka vrne to kar je dobila na podlagi ničnega posla). Ničnost ne zastara, vendar pa zastara kondikcijski zahtevek v 5 letih – se pravi, da si kljub nezastarljivosti ničnosti po 5 letih ne moreš pomagati, ker nimaš več kondikcijskega zahtevka.

FORMA AD VALOREM- oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla- lahko jo določa zakon ali se stranki zanjo sami dogovorita- sankcija, če je zakonsko predpisana obličnost: pogodba je nična, razen če iz namena predpisa s

katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega 55/1 OZ- sankcija, če se stranki dogovorita, da je oblika pogoj za veljavnost: ničnost 55/2 OZ- teorija zavzame načelo stopnjevanja sankcij: izpodbojnost je dovolj.

FORMA AD SOLEMNIDATEM- Strohsack: pogodba sklenjena v svečani obliki. Danes takih svečanih oblik ni več, zato govorimo o tej

stopnji obličnosti, ko se zahteva posebna stopnja obličnosti (sklenitev pogodbe pred pričami, pred državnim organom).

- Cigoj: oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla- Cigojeva forma ad solemnidatem = Strohsackova forma ad valorem

FORMA AD PROBATIONEM- oblika, ki je dogovorjena v dokazne namene- pogodba ni odvisna od oblike- oblika ima »samo« ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe- pogodba je sklenjena sicer, čeprav ni bilo predpisane obličnosti- dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni predpisani / dogovorjeni obliki- npr. oblika, ki je potrebna za vpis v ZKPosebna oblika je izjema od pravila, da se pogodbe sklepajo neformalno. Izjeme ni treba tolmačiti ekstenzivno.

Teorija o realizacijiPogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z izpolnitvijo konvalidira (postane veljavna). Glej 58 OZ. Zadostuje, da je pogodba izpolnjena v pretežnem delu.

POSLEDICE NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE ki je:

18/74

začetna in zanjo ni nihče odgovoren --- pogodba nična + povračilna obveznost)

začetna in je zanjo odgovorna ena stranka --- pogodba nična + odškodninska odgovornost stranke, ki je odgovorna)

naknadna in je zanjo odgovoren upnik (pogodba velja - D je prost obveznosti, obdrži terjatve do U)

naknadna in je zanjo odgovoren dolžnik (pogodba velja + pogodbena obveznost preide v odškodnino ALI odstop od pogodbe + odškodnina )

naknadna in zanjo ni nihče odgovoren (razdrtje po zakonu, oba prosta, povračilna obveznost)

Kdaj pogodba vseeno ni nična?- kadar je prepoved ali kak drug vzrok ničnosti manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena- zaradi ničnosti pogodbenga določila ni nična tudi sama pogodba

DOMNEVA O POPOLNOSTI LISTINE: (1) Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.(2) Vendar pa so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.(3) Veljavni so tudi sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

POSLEDICE RAZVEZANE POGODBE- odškodninski zahtevek- kondikcijski zahtevek (če obe stranki vračata – vzajemnost)- vrnitev drugih koristi- stranka, ki vrača denar mora plačati obresti od dneva ko je prejela plačilo

POSLEDICE NIČNOSTIKondikcija: vsaka stranka vrne drugi stranki kar je prejela na podlagi nične pogodbe dobila, če pa vrnitev ni mogoča, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe.Če pa je pogodba nična, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje morali, lahko sodišče zavrne zahtevek nepoštene stranke (condictio ob turpem causam).

RATIHABICIJA ( ODOBRITEV ZA NAZAJ ) Odobritev pri zastopanju- pri prekoračitvi pooblastila- pri falsus procuratorV primeru prekoračitve pooblastila ali ko nekdo sklene posel v tujem imenu brez pooblastila (falsus procurator), posel sam po sebi ni neveljaven. Zastopani ali navidezni zastopani namreč lahko tak posel odobri. Tretja oseba je vezana, čeprav je posel negotov. Vendar pa jo pravo varuje tako, da lahko zahteva naj se zastopani v primernem roku izjavi o odobritvi posla. Pri prekoračitvi posla zakon tretji osebi celo daje pravico (v kolikor je dobroverna), da se takoj, ko za prekoračitev izve, izjavi, da se ne čuti vezana s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče. 72/4 OZ

Katera teorija je sprejeta pri izpodbijanju?Teorija volje – upošteva se prava volja, ker je bistveno, kar je stranka hotela.

RAZDOR POGODBE- actio redhibitoria- posledica: vrnitev stvari – kondikcija- pri generični:

o abstraktni kriterijo konkreteni kriterij

Stranka lahko IZPODBIJA POGODBO: obkroži - Zaradi čezmernega prikrajšanja - Pri poslovni nesposobnosti sopogodbenika

19/74

- Kadar gre za pravno relevantno zmoto - Zaradi spremenjenih okoliščin po sklenitvi in pred izpolnitvijo pogodbe- Pri nepravi izpolnitvi- Zaradi neizpolnitve

PREDMET

POZNEJŠA DOPUSTNOST PREDMETA 90 OZNična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ničnosti ne more uveljavljati – pride do konvalidacije.

POZNEJŠA MOŽNOST PREDMETA 36 OZPogodba, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok. Poznejša možnost – zahtevek.Ničnost -> konvalidacija

KDAJ JE PREDMET OBVEZNOSTI DOLOČLJIV ? 38 OZPredmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je pogodba nična.

RAZLIKA med SUBJEKTIVNO in OBJEKTIVNO NEMOŽNOSTJO z vidika VELJAVNOSTI in SANKCIJ:

a. Subjektivna nemožnosti. Razveza, če gre za fiksen poselii. Kondikcijaiii. Odškodninski zahtevek

b. Objektivna nemožnosti. Ničnostii. Kondikcijski zahtevekiii. Odškodninski zahtevek

Razlika med ZAČETNO in NAKNADNO NEMOŽNOSTJO z vidika VELJAVNOSTI in SANKCIJ:

c. Začetna nemožnost (posel je ničen, razen, kadar je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem oz. rokom)

i. Ničnost, kadar je objektivna nemožnostii. Kondikcijaiii. Odškodnina

d. Naknadna nemožnosti. Posel je veljavenii. Nastopijo sankcije nemožnosti izpolnitve

IZPOLNITEV, NEIZPOLNITEVSOLUCIJSKA FAZA

- nepravilna izpolnitevo z zamudoo s stvarnimi ali pravnimi napakamio aliud

- neizpolnitev

20/74

- nemožnost izpolnitve

ALIUD (druga stvar)Pri tej vrsti izpolnitve gre za to, da stranka izpolni nekaj drugega, kot to kar je dolžna. Vprašanje je ali gre v tem primeru za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev . Če je določen predmet izpolnitve species, dolžnik pa izpolni nekaj drugega, gre vsekakor za neizpolnitev. Če pa je predmet izpolnitve genus, pa lahko gre za nepravilno izpolnitev – odvisno od presoje upnika; ali ta druga stvar ustreza namenu – kavzi pogodbe in ima za upnika smisel.

NOMOTEHNIČNA UREDITEV NEPRAVILNE IZPOLNITVE po zakonu (razlika do ureditve neizpolnitve -> uporaba zakona) (da veš KJE je kaj urejeno. To ni isto kot vsebina oz. razlika med instituti)- NEIZPOLNITEV je urejena v splošnem (103-111, 239 OZ) in posebnem delu (posamezni instituti)

(477, 518);- NEPRAVILNA IZPOLNITEV: napotitvena norma je v splošnem delu OZ (100/3 OZ), ki določa da

se uporabljajo za odgovornost dolžnika določbe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjemni, najemni, gradbeni pogodbi,..);

Kako je v OZ urejena odgovornost za stvarne in pravne napake?Člen 100 pri dvostranskih pogodbah v splošnem delu napotuje na uporabo pravil prodajne pogodbe, razen kadar je pri posamezni pogodbi določeno kaj drugega .

S katero problematiko se OZ ukvarja pri »nemožnosti« izpolnitve predmeta?117/3 OZ Če pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva: »odškodnino zaradi neizpolnitve« ali pa »odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode«.Zakrivljena nemožnost izpolnitve; neizpolnitev.

Posledica, če pride DO NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE ene stranke, za katero pa NOBENA NE ODGOVARJA:116 OZ; ugasne tudi obveznost druge stranke; obveljajo pravila o vračanju tistega, kar je neupravičeno obogateno - kondikcija.

Posledica če pride do nemožnosti izpolnitve ene stranke, za katero odgovarja druga stranka?117 OZ; Njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke. Zmanjša jo le za toliko, kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Compensatio lucri cum damno

Razlika med fiksnim in nefiksnim poslom pri sankcijah neizpolnitve (možno tudi: Uveljavljanje sankcij U zaradi D zamude? )104, 105 OZFIKSNI posel: rok je bistvena sestavina pogodbe. Pogodba je razveljavljena po samem zakonu – ex lege. Lahko pa upnik ohrani pogodbo v veljavi, pod pogojem, da o tem nemudoma obvesti dolžnika in mu določi dodaten primeren rok za izpolnitev (fiksni posel transformira v nefiksni). Če dolžnik še v tem roku ne izpolni, lahko u razveže pogodbo z izjavo.NEFIKSNI posel: dolžnik ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni obveznost, upnik pa lahko tudi po roku zahteva izpolnitev. Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe – pogodba razvezana po zakonu.

UGOVOR OGROŽENOSTI: 102 OZStranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.Učinek ugovora:

- stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti;- utemeljen ugovor prepreči nastop dolžnikove zamude;- pravica do zadržanja traja, dokler ni dano primerno zavarovanje.

21/74

REBUS SIC STANTIBUS - pravno razmerje ostane v veljavi samo kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo.a) Gre za zahtevek za razvezo pogodbe , če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se ne da doseči pogodbeni namen.b) Nasprotna stranka lahko ponudi prilagoditev pogobe (podobno kot pri čezmernem prikrajšanju: ena stranka izpodbija, druga stranka ponudi izpolnitev).c) Stranka mora povrniti pravičen del škode, ki je drugi stranki zaradi razveze pogodbe nastala; še prej pa mora obvestiti drugo stranko o razvezi.Zahtevek: (po komentarju OZ in Cigoju)- stranka, ki ji je izpolnitev pogodbe otežena lahko zahteva razvezo pogodbe v obliki ugovora ali nasprotne tožbe (ne more pa sodno izsiliti njene spremembe);- stranka mora ta svoj namen sporočiti nasprotni stranki;- nasprotna stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (112/4), ni pa tega dolžna storiti;- niti razveza niti sprememba nista mogoči po uradni dolžnosti;- sodba, s katero sodišče spremeni pogodbo, ima značaj prenovitve pogodbe – novacije. Glej 112 OZ

Formuliraj zahtevek: »zahteva po razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin«

Exceptio non adimpleti contractus - Ugovor neizpolnjene obveznostiExceptio non adimpleti contractus

- ugovor neizpolnitve- ugovor sočasnosti- stranka, ki še ni izpolnila me toži

Exceptio non rite adimpleti contractus- ni urejeno- nepravilna izpolnitev- že bilo izpolnjeno (narobe)- ne sprejmem kot izpolnitev- če sprejmem:

o le jamčevanjeo ni tega ugovora

Exceptio non rite adimpleti contracus Ugovor nepravilne izpolnitve

Kdaj je upnik dolžan od 3. sprejeti izpolnitev? 271/2,3 OZ(2) Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.(3) Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se dolžnik s tem strinja, razen če mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolžnik.

MATERIALNA EKSCEPCIJA V OBLIGACIJSKEM PRAVU- ugovor neizpolnitve- ugovor nepravilne izpolnitve- ugovor ogroženosti- zasledovalna pravica

RAZLIKA med DATIO IN SOLUTUM in DATIO PRO SOLVENDO

DATIO IN SOLUTUM – nadomestna izpolnitev / izpolnitveni surogat

DATIO PRO SOLVENDO – izpolnitev/dajatev zaradi plačila

Je pogodba med strankama, med katerima obstoji obveznostno razmerje, po kateri sprejme upnik namesto prvotne neko drugo izpolnitev. Iz tega izhaja, da dajatev namesto plačila ne ustvari nove obveznosti, temveč ugasi že obstoječo obveznost (solucijska pogodba). 283 OZ.

Ne pomeni izpolnitve, ampak dogovor, po katerem se ima upnik pravico poplačati iz dajatve, ki jo prejme od dolžnika. Upnik pridobi le poleg prejšnjega zahtevka nov zahtevek, ki je od prejšnjega odvisen toliko, da novega zahtevka upnik ne more več uveljavljati, če je prejšnji plačan, in prejšnji zahtevek je od novega odvisen toliko, da zapadlost odloži do trenutka, ko upnik novi zahtevek brezuspešno uveljavi.

22/74

Realna pogodba.Realna subrogacija.Nanaša se samo na solucijski stadij – izpolnitev.Je odplačen posel.

Dajatev je lahko terjatev ali stvar. Iz terjatve se upnik poplača, ko jo izterja; iz dajatve pa ko jo spremeni v denar (proda). Iz izkupička se poplača. Če ta ne zadostuje, živi terjatev glede neplačanega ostanka še naprej.Presežek vrednosti je upnik dolžan vrniti.

Pooblastilno razmerjeNi izpolnitevPridobi nov zahtevek poleg starega

KDAJ DOLŽNIK PORAVNA OBVEZNOST?Ko » pravilno« upniku ponudi ob » pravem času« na » pravem mestu« izpolnitev.

ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI

ODŠKODNINSKA OBVEZNOST:Je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna.

PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI:- nedopustno škodljivo dejstvo- nedopustna škoda (pravno priznana)- vzročna zveza (med škodljivim dejstvom in nedopustno škodo)- odgovornost

»ŠKODLJIVO DEJSTVO« kot predpostavka odškodninske odgovornosti:Generalno načelo Neminem laedere pravi, da se mora vskdo vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo.Škodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer odškodninska obveznost iz njega ne nastane. Škodljivo dejstvo je lahko:- DOGODEK: dejstvo, ki ga NE povzroči človek - RAVNANJE: dejstvo, ki ga povzroči človek , z AKTIVNIM (COMMISSIO) ali pa PASIVNIM ravnanjem (OMMISSIO).

Primeri, ko je izključena NEDOPUSTNOST ŠKODNEGA DOGODKA / ŠKODE:Izključitev nedopustnosti:- »škodljivega dogodka« IN »škode« (OBOJE)

o silobran: Je obramba, neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe istočasen protipraven napad.

o volenti non fit iniuria – privolitev oškodovanca; privolitev mora biti zavestna in dopustna;

o posegi državnih organov (objekt se poruši, ker ni imel gradbenega dovoljenja);o roditeljska pravica (pravica staršev, da kaznujejo svoje otroke, če je to vzgojno in brez

škodljivih posledic);o dopustnost zaradi dajanja informacij: če kdo razširja neresnična dejstva, ki so

drugemu škodljiva, pa tega ne stori javno in mu neresničnost ni znana – ni odgovoren;o dovoljena samopomoč – kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je

povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan vrniti (škode);- samo »ŠKODLJIVEGA DEJSTVA«, ne pa »škode« (ravanje oz. dogodek je dopusten, škodna

posledica pa ni dopustna)o skrajna sila: je stiska, v kateri kdo povzroči škodo zato, da bi od sebe ali drugega

odvrnil neposredno pretečo nevarnost. Če to odvrača od večje nevarnosti, je dejanje dopustno, ni pa dopustno škodno dejanje;

o posegi upravnih organov: usmrtitev z nevarno boleznijo okužene živalio odvrnitev škode od drugega: kdor pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega

škodno nevarnost, ima pravico od njega zahtevati povrnitev tiste škode, ki se ji je smotrno izpostavil

o zakoniti interesi posameznika ali skupnosti: npr. zasilen pristanek letala na tujem zemljišču, dopustnost imisij;

23/74

Načini kršitve POGODBENE OBVEZNOSTI: - NEPRAVILNA IZPOLNITEV- NEIZPOLNITEV

PREDPOSTAVKE »POSLOVNE (POGODBENE ) ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI«- kršitev pogodbene (poslovne) obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja- vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti

(iz sfere izpolnitelja)- vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane

pogodbi zvesti stranki- škoda , ki jo v sferi pogodbi zveste stranke povzroči kršitev pogodbene obveznosti druge stranke

Razlika med »POSLOVNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOSTJO« in »NEPOSLOVNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOSTJO« Razlikujeta se po temelju .

POO (poslovna/pogodbena) je subjektivno-objektivna (subjektivna, ki se približuje objektivni), NOO (neposlovna) pa je ali subjektivna, ali objektivna.

V možnosti pogodbenega spreminjanja : POO je mogoče pogodbeno razširiti (241 OZ) ter omejiti ali izključiti (242 OZ), NOO ni mogoče razširiti, omejiti ali izključiti;Glede obsega odškodnine : POO: povračilo škode (navadne in izgubljenega dobička) je determinirano s pričakovanostjo (kriterij predvidljivosti) 243/1in 2 OZ; NOO: ne velja zanjo.

Razlika med »OBJEKTIVNO odgovornostjo« in »POSLOVNO ODŠKODNINSKO odgovornostjo« – EKSKUPLACIJARazlikujeta se v ekskulpacijskih (razbremenilnih, oprostilnih) razlogih. Razbremenilni razlog je pravno dejstvo (dogodek oz. človekovo voljno ravnanje), katerega obstoj izključuje (razbremenjuje) odškodninsko odgovornost. Dokazno breme o njegovem obstoju nosi odgovorna oseba. Razbremenilni razlog je torej oblika negativne predpostavke odškodninske odgovornosti, ki jo mora zatrjevati in dokazati odgovorna oseba. Razlika:

Pri POO se odgovorna oseba razbremeni odškodninske obveznosti, če dokaže, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, naključno uničena, tudi če bi ona svojo obveznost pravočasno izpolnila .

Pri OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI mora odgovorna oseba za ekskulpacijo dokazati, da je vzrok za škodo dogodek oz. ravnanje zunaj njene sfere .

Pri NOO se odgovorna oseba razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže da ni kriva (da ni bila deliktno sposobna oz. je ravnala z dolžno skrbnostjo)

NAČELO POPOLNE ODŠKODNINE IN IZJEMEOBSEG ODŠKODNINE- oškodovanec ima pravico do povračila celotne odškodnine: navadne škode (damnum emergens) in povrnitve izgubljenega dobička (lucrum cesans)- povračilo se odmerja po cenah ob izdaji sodbe- pravica do popolne odškodnine pomeni, da se povrne toliko, kolikor je potrebno, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo brez škodnega dogodka- izjemi: cena posebne priljubljenosti in zmanjšanje odškodnine po načelu pravičnosti- deljena odgovornost – če je oškodovanec tudi sam prispeval

24/74

- pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti je izključen element pričakovanosti

VPRAŠANJE TUDI: ZMANJŠANJE ODŠKODNINE (KOREKCIJA NAVZDOL):Sodišče upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, zato oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegovo premoženje spet takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.Izjemi sta :- korekcija navzgor: če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednosti, ki jo je imela stvar za oškodovanca. Pretium affectionis- korekcija navzdol: po načelu pravičnosti :

o škoda ni bila povzročena namenoma in ne iz hude malomarnosti + šibke premoženjske razmere povzročitelja/oškodovalca -> pomanjkanje

o če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist, se upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh – diligentio quam suis.

ODGOVORNOST PRI NESREČI, KI JO POVZROČIJO PREMIKAJOČA SE VOZILA 154 OZ(1) Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika , se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.(2) Če je krivda obojestranska , odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.(3) Če ni kriv nobeden , odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva kaj drugega.(4) Če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna.1-3 – subjektivna odgovornost po načelu krivde med objektivno odgovornimi (notranje razmerje).

»Če« - pomeni da se lahko tisti, ki v notranjem razmerju ni kriv, ekskulpira. Ekskulpira se lahko že v odškodninskem postopku in ne šele v regresnem.

Kako odgovarjajo osebe pri nesreči , ki jo povzročijo s premikajočimi se motornimi vozili? ali: Odgovornost imetnikov nevarnih stvari?- solidarno in objektivno (nevarna stvar)- v notranjem razmerju (med sabo) po krivdni odgovornosti

o kriv izključno eden – odgovarja 100% samo krivda obojestranska – v sorazmerju s stopnjo krivdeo ni kriv nobeden – po enakih delih, razen če pravičnost ne terja drugačeo če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih

vozil, je njuna odgovornost solidarna.

KRIVDNA ODGOVORNOST135 – 140 OZKrivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.2 krivdni obliki :

- NAKLEP: konkretno merilo- MALOMARNOST: abstraktno merilo (culpa in abstracto); ugotavlja

se s pomočjo 2 kriterijev: dober gospodar oz. gospodarstvenik in strokovnjak;o culpa lata (velika/huda) – kršitev navadne skrbnostio culpa levis (lahka) – kršitev posebne skrbnostio culpa levissima (zelo lahka) – pri objektivni odgovornosti

posredna krivda - Napeljevalci odgovarjajo solidarno

Diligentia quam suis – skrbnost kot v lastnih zadevah (konkretno merilo; pri poslovni odškodninski odgovornosti)

V KATERIH PRIMERIH JE DOLOČENA OBJEKTIVNA ODGOVORNOST?Objektivna odg. je kavzalna odgovornost, odgovornost za uspeh; odgovornost ne glede na krivdo.2 VEJI:- odgovornost za »škodljive učinke stvari (nevarna stvar)« in »delovanja (nevarna dej.)« - odgovornost za »ravnanje drugih ljudi« :

25/74

o odgovornost delodajalca za delavceo odgovornost gospodarja za pomočnikao odgovornost RS za vojakeo odgovornost za neprištevne osebeo odgovornost za zastopnike

IZVOR:- zakon- pogodba (garancijska;

EKSKULPACIJA OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI 153 OZ: (pri subjektivni je treba dokazati nekrivdo, tako da se dokaže, da je ravnal prav) Za objektivno so 3 ekskulpacijski razlogi :- višja sila, za katero so značilni:

zunanjost vzroka (vzrok izven stvari ali učinka), kvalificirano naključje (nepričakovan, neizogiben, neodvrnljiv zunanji vzrok),

- dejanje tretjega – vzrok je dejanje tretjega, ki predstavlja kvalificirano naključje;- dejanje oškodovanca – vzrok je dejanje oškodovanca, ki ima elemente kvalificiranega

naključja;

Pomembno je koliko je dejanje tretjega ali oškodovanca prispevalo k dejanju ne glede na krivdo:- dejanje tretjega bistveno prispevalo – absolutna ekskulpacija - dejanje tretjega deloma prispevalo – deljena odgovornost

V KATERIH PRIMERIH JE DOLOČENA OBJEKTIVNA ODGOVORNOST? B- Odgovornost dolžnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnitve pogodbe- Odgovornost za škodo od nevarne stvari - Odgovornost proizvajalca stvari z napako za nevarne lastosti stvari- Odgovornost pogodbenika za škodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nične pogodbe- Odgovornost prodajalca za pravno napako prodane stvari - Odgovornost imetnika motornega vozila

Možna vprašanja – isti odgovor oz. v istem členu:Katera določba OZ VSEBINSKO OPREDELI TEMELJ POO?Temelj POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI?Kako ugotovimo KAKŠNA JE POSLOVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PO TEMELJU?Iz katere določbe se vidi RAZLIKA MED POSLOVNO IN NEPOSLOVNO OO ? (iz člena 240: kako se D ekskulpira )

Poslovna odškodninska odgovornost je po temelju subjektivno-objektivna, to pa ugotovimo glede na ekskulpacijske razloge. Subjektivnost se kaže v 240. členu OZ, ki govori o okoliščinah, ki jih ni mogoče preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti, niso pa zunanje . Torej izhajajo iz notranjega vzroka, iz notranje sfere odgovornega.Na objektivnost pa kaže kvalificirano naključje – gre za vzrok, ki je zunaj »stvari« in katerega učinka ni mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

Pri strokovnjakih je izključen notranji vzrok, ker se skorajda ni možno ekskulpirati.

Neposlovna odškodninska odgovornost je po temelju ali subjektivna (če dokaže da ni kriv) ali objektivna (če se lahko ekskulpira po enem od treh razlogov)

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI »POSLOVNI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI« ? Dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti . 240 OZ

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI »OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI« ?- višja sila (153 OZ)

# zunanjost vzroka# kvalificiranost naključja (nepričakovano, neizogibno, ni mogoče odvrniti)

26/74

- dejanje 3.osebe, ki je kvalificirano naključje,- dejanje oškodovanca, ki je kvalificirano naključje.

KAJ SO ELEMENTI »VIS MAIOR - VIŠJE SILE« ?- zunanjost vzroka- kvalificiranost naključja (nepričakovano, neizogibno, ni mogoče odvrniti )Elementarni dogodki, družbeni dogodki, ukrepi državnih organov.

NAVEDI KATERA PREDPOSTAVKA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI SE DOMNEVA PRI SUBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI. KAJ NATANČNO SE DOMNEVA IN V KORIST KOGA JE DOLOČENA PRAVNA DOMNEVA?Domneva se odgovornost (krivda). Natančno se domneva najmanjša stopnja krivde - lahka malomarnost (naklep se mora vedno dokazovat). Domneva pa se v korist oškodovanca.

KATERO NAČELO NAM POMAGA PRI GRADACIJI ENE IZMED KRIVDNIH OBLIK (POJASNI PRI KATERI VRSTI KRIVDE IN KAKO)?Načelo skrbnosti nam pomaga pri gradaciji malomarnosti, saj malomarnost predstavlja abstraktno merilo (naklep pa konkretno merilo). Stopnja skrbnosti in krivde sta obratno sorazmerni.

SUBSTITUIRANA ŠKODA 138/2, 138/3 OZ - Nastane pri odvračanju druge škode. Če kdo reši nekoga, ki je ogrožen in ima sam pri tem škodo. - Stranka želi škodo Š1 odvrniti od druge stranke in pri tem povzroči škodo Š2;- Š2 nastane in nadomesti prvotno škodo Š1;- Š2 je povzročena po storilcu in bi moral zanjo odgovarjati, ampak ker je ravnal VISOKO MORALNO, s

tem da je hotel ŠKODO ODVRNITI, in ker je VZROK njegovega ravnanja prvotna grozeča škoda, se v pravu priznava, da je za »Š2« odgovoren prvi storilec.

Tudi z odstranjevanjem posledic škode lahko nastanejo stroški in kakšna škoda . - Če takšne stroške opravi oškodovanec sam (ali tretja oseba), je treba poleg pravil »negotorium

gestio« uporabiti tudi pravila odškodniskega prava.- Stroški takšne gestije pomenijo nadaljno posredno škodo, ki jo mora storilec povrniti.- Odstranjevanje posledic škode je dovoljeno, če je smotrno ter je v korist oškodovancu ali storilcu.

»RAZMERJE EKVIVALENCA / RESTITUCIJA« (164 OZ) ali vprašanje: »EKVIVALENCA KOT ODŠKODNINA«V prvi vrsti pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija), kakršno je bilo pred nastankom škode. Če se s tem škoda ne odpravi popolnoma sledi za ostanek denarna odškodnina. Kdaj pride v poštev ekvivalenca?- če restitucija ni mogoča ali primerna;- na zahtevo oškodovanca (kadar pomeni poseg v osebno sfero), razen če okoliščine primera ne terjajo

drugače.

PRODUCENTSKA ODGOVORNOST – 2 VIDIKAKdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za škodo, ki nastane zaradi take napake. - objektivno

Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da škodo, ki jo je mogel pričakovati, prepreči z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim drugim ustreznim ukrepom . - subjektivno

ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI 9-LETNI OTROK ODGOVARJA: GLEJ 142 OZPovzročitelj, vendar samo, če oškodovanec dokaže, da je bil prišteven. Povzročiteljevi starši, vendar samo če oškodovanec dokaže, da so krivi.Povzročiteljevi starši, če ne dokažejo, da niso krivi. Povzročitelj, če ne dokaže, da ni kriv.Povzročiteljevi starši odgovarjajo objektivno.

27/74

Pravno priznane »NEPREMOŽENJSKE ŠKODE«, na podlagi katerih upravičenec lahko uveljavlja »PRAVIČNO DENARNO ODŠKODNINO«, so:- telesne bolečine (pretrpljene in bodoče)- duševne bolečine (pretrpljene in bodoče) zaradi: - zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženosti - razžalitve dobrega imena in časti - okrnitve svobode - osebnostne pravice - smrti ali posebno težke invalidnosti bližnjega - kršitve dostojanstva - kršitve avtorskih pravic (169. čl ZASP - Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah)- strah (primarni in sekundarni)- okrnitev ugleda pravne osebe

Kršitev osebnostne pravice je sicer pravno priznana oblika nepremoženjske škode vendar ni vedno podlaga za pravično denarno odškodnino. Podlaga za pravično denarno odškodnino je le, če je poseg v pravico imel za posledico:

- telesne bolečine- duševne bolečine- strah

Glej 178 in 134 OZ!

Posredni oškodovanci so osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti družinskega člana pravico do denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin . Glej 180 OZ

ZATO NA IZPITU PAZI, ČE TE VPRAŠA:- pravno priznane oblike nepremoženjske škode ali- pravno priznane oblike nepremoženjske škode na podlagi katerih upravičenec lahko uveljavlja

pravično denarno odškodnino

3 OSNOVNE OBLIKE NEPREMOŽENJSKE ŠKODE:- telesne bolečine (pretrpljene in bodoče)- duševne bolečine (pretrpljene in bodoče) zaradi...- strah (primarni in sekundarni)

OBKROŽI PRAVNO PRIZNANE OBLIKE NEPREMOŽENJSKE ŠKODE. (VSE SO OBKROŽENE)- Duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti - Duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - Bodoče duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnje osebe - Bodoče telesne bolečine - Okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe

DO KATEREGA LETA ODGOVARJAJO STARŠI ZA SVOJE OTROKE IN KAKŠNA JE NJIHOVA ODGOVORNOST GLEDE NA OTROKOVE RAZVOJNE STOPNJE- do dopolnjenega 7 leta odgovarjajo starši objektivno za škodo, ki jo povzroči njihov otrok- med 7 in 14 letom: odgovarjajo (subjektivno) starši za škodo razen če dokažejo, da niso krivi. Če

odgovarja poleg njih tudi otrok (če je razumel) je njihova odgovornost solidarna.

PORAZDELITEV DOKAZNEGA BREMENA PRI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI

Subjektivna Objektivna Škodni dogodek Oškodovanec Oškodovanec

28/74

Škoda Oškodovanec OškodovanecVzročna zveza Oškodovanec Se domneva (odgovornost po

načelu vzročnosti)Odgovornost Povzročitelj

- krivda se domneva – zgolj najmilejša stopnja

Povzročitelj- dokazuje da obstajajo

ekskulpacijski razlogi- dokaže da ni vzročnosti

Nomotehnična ureditev »ODŠKODNINSKIH OBVEZNOSTI« po OZNOO je urejena v okviru »povzročitve škode« v 2. poglavju splošnega dela, POO v 3. poglavju splošnega delapa v okviru »učinkov obveznosti in izpolnitve«.Vendar pa zakon napotuje na uporabo pravil ene za drugo in obratno. V 243. členu pravi, da se določbe glede »obsega odškodnine« smiselno uporabljajo tudi za NOO, če tam ni določeno drugače. 246. člen pa pravi, da se za »povrnitev škode« pri POO smiselno uporabljajo pravila o »povrnitvi nepogodbene škode«.

Nomotehnična ureditev »POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI«Zakon v 246. členu določa, da se za »povrnitev« poslovne škode smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za neposlovno škodo.Pojmovanje odškodninske obveznosti kot enega tipa obveznosti, tako če gre za pogodbeno kot tudi, če gre za nepogodbeno odškodnino, terja enotno ureditev za obe vrsti obveznosti, tako da se vzamejo za podlago pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti in ta dopolnijo z razlikami ki veljajo za poslovno odškodninsko obveznost.

kaj je subjektivna ODGOVORNOST Z OBRNJENIM DOKAZNIM BREMENOM- Dokazno breme je obrnjeno, kadar želi zakon olajšati oškodovančev položaj.Tako je naše pravo

olajšalo oškodovančev položaj glede dokazovanja krivde. Storilec mora dokazati, da ni kriv, če hoče biti razbremenjen obveznosti.

- Velja načelo da nosi obrnjeno dokazno breme dolžnik, ki je škodo povzročil s tem, da je prekršil pogodbeno obveznost ali obveznost, ki izvira iz zakona.

- Dokazno breme je obrnjeno tudi pri objektivni odgovornosti. Kdor ima nevarno stvar oz. opravlja nevarno dejavnost, je odgovoren za škodo, ki izvira iz te nevarne stvari oz. dejavnosti.

obkroži primere SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI- Odg. Iz garancije- Odg. Prodajalca za pravne napake prodane stvari- Odg. Dolžnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnjene pogodbe- Odg. Proizvajalca stvari za napako za nevarne lastnosti stvari (producentska) - Odg. Pogodbenika za škodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nične

pogodbe (vedno subjektivna) - Odg. Za škodo nevarne stvari

O kakšni obliki odgovornosti govorimo pri VMEŠAVANJU V TUJE POSLE (2 stavka)Govorimo o odgovornosti za mešano naključje (casus mixtus). Poškodovalec ne povzroči neposredno škodo, ampak samo okoliščine, ki so ugodbe za nastanek škode, ki nastane iz nekega drugega dogodka.

CASUS MIXTUS- Stranka ne zagreši škode,- neprimerno ravna -> povzroči ugodno situacijo za nastanek škode (nekrivdno).Odgovornost za mešano naključje. Stranka zagreši neko nepravilnost, vendar iz te nepravilnosti še ne nastane škoda, ampak samo položaj ugoden za nastanek škode. Škoda nastane po naključju, ne bi pa nastala, če ne bi bilo zakrivljenega položajaJe objektivna odgovornst. Vzročna zveza ni direktna. Pravo določi vzročno zvezo.Primeri:

29/74

- Vmešavanje v tuje posle 166 OZ- Kršitev varnostnih predpisov 156 OZ- Casus mixtus v pogodbah (zamuda upnika) 301 OZ- Dolžnikova nedopustna ravnanja 117 OZ

Kdaj gre za OBJEKTIVNO ODGOVORNOST?Objektivna (kavzalna) odgovornost je odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Odgovorna oeba postane zavezanec, kakor hitro nastane vzrok škode. Deli se na dve veji: - odgovornost za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo (vzročnost se

domneva)- odgovornost za ravnanje drugih ljudi.Izvira lahko iz zakonske norme, lahko pa se stranki glede nje dogovorita (prevzem garancij pomeni objektivno odgovornost).

KDAJ GRE ZA OBJEKTIVNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST ?- nevarna stvar, dejavnost;- ko zakon tako določa- ko se zavežeš s pogodbo- objektivna odgovornost za druge osebe

KAKO OZ DEFINIRA NEVARNO STVAR?Je ne definira. Je pravni standard, ki je kot tak (na abstraktni ravni) nedoločljiv / nedoločen, v konkretnem primeru pa določljiv.

NAVEDI PODLAGE ZA ODŠKODNINSKO OBVEZNOST IN KAM UVRŠČAMO PRODUCENTSKO ODGOVORNOST? - uvrščamo v NOO

Odgovornost za nomen bonum – odgovornost za izterljivost terjatveOdgovornost za nomen verum – odgovornost za obstoj terjatve

POGODBENA KAZEN 247 OZJe civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka, za katero se dogovorita stranki pogodbe, ki je pravni temelj te izpolnitvene obveznosti.Dvojni pomen:- instrument izpolnitve pogodbene obveznosti;- olajšanje položaja upnika v primeru kršitve pogodbene obveznosti dolžnika.

KDAJ IMA STRANKA POLEG IZPOLNITVENEGA ZAHTEVKA ŠE POGODBENO KAZEN?- Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev

obveznosti bodisi pogodbeno kazen. - Kadar je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati

tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen .251 OZ

ACTIO POPULARIS – opredeli pojem z vidika OZ (133 OZ) (po komentarju OZ)- Pojem: Zahteva, da se odstrani škodna nevarnost- Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali

nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.

- Smisel določbe: odškodninsko varstvo okolja.- Konkretizirano temeljno načelo OZ – prepoved povzročanja škode. Gre za možnost realizacije

sodnega varstva že pred nastankom škode - Posebnosti v razmerju do splošnega civilnega delikta

1) Odstranitveni zahtevek ni odvisen od nastanka škode. Enako velja za opustitveni zahtevek. Zadostujeta konkretna škodna nevarnost ali vznemirjanje.

30/74

2) Le obstoj »škode, ki presega običajne mere« , je protipraven, medtem ko to ne velja za dejavnost iz katere izvira.

3) Krivda ni predpostavka za odškodninski zahteveh v tovrstnih primerih (torej gre za objektivno odgovornost)

ACTIO POPULARIS: KRAJŠEJe popularna, ljudska tožba. Aktivno legitimiran je vsakdo, ki je za to zaineresiran. Vsakdo, ki opazi grozečo nevarnost, škodo, lahko toži na odvrnitev nevarnosti in odpravo dosedanje škode.

ODGOVORNOST ZA DELAVCE - 147 OZ- Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična

oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže , da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba .

- Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca , če je ta škodo povzročil namenoma .

- Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti , ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.

- Ta pravica zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana.- Določba iz prvega odstavka 147. člena ne posega v pravila o odgovornosti za škodo, ki izvira od

nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

SPECIALNI EKSKULPACIJSKI RAZLOG – EKSKULPACIJSKI RAZLOGI DELODAJALCA ZA DELAVCAČe dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. 147/1 OZ

KAKO OZ UREJA ODGOVORNOST DELODAJALCA?Delodajalec odgovarja za delavca objektivno (odgovornost za ravnanje drugih), za škodo, ki je nastala pri delu ali v zvezi z delom oškodovanec ima neposredni zahtevek do delodajalca. Kadar je delavec ravnal krivdno, potem se lahko delodajalec ekskulpira tako, da dokaže, da je delavec kriv. V tem primeru sta nasproti oškodovancu odgovorna solidarno. Oškodovanec lahko neposredno terja od delavca. Če škodo povrne delodajalec, ima kondikcijski zahtevek zoper delavca (6 mesecev od plačila odškodnine).

CIVILNA KAZEN. ALI NAŠE PRAVO POZNA CIVILNO KAZEN? Civilna kazen je odškodnina za primer da škoda sploh ne nastane, ali pa nastane pa stranka zanjo ni civilnopravno odgovorna. Govorimo o čistem penalu zaradi varstva pogodbene discipline. Ne more biti dogovorjena za denarne obveznsoti. V OZ je urejena v poglavju o učinkih obveznosti (3. pogl. splošnega dela). 247 - 254

Cum viribus: jamstvo z določenimi deli premoženjaPro viribus: do višine vrednosti določenih delov premoženjaAli obširneje : Odgovornost cum viribus : gre za omejitev po vrsti premoženja in zato tudi po vrednosti . Npr. taka odgovornost nastopi po zakonu o dedovanju tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov zapuščina loči od dedičevega premoženja. Zapustnikovi upniki , ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. 143 ZDOdgovornost pro viribus : gre za omejitev odgovornosti po vrednosti , ne pa tudi po vrsti premoženja. Npr. dedič odgovarja za zapustnikove dolgove omejeno. Torej do določene vrednosti. Vendar pa dedič ne odgovarja samo s podedovanim premoženjem, ampak tudi z lastnim. 142 ZD

TEORIJA O PREDVIDLJIVOSTIStranka naj odgovarja za bližnje posledice vedno, za oddaljenejše pa samo če so predvidljive.

Opredeli BISTVO TEORIJE PREDVIDLJIVOSTI PRI POSLOVNI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI. 243/1Upnik ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička , ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.Bistvo: D je dolžan povrniti samo tisto škodo, katero je lahko pričakoval ob sami kršitvi. To velja samo pri lahki malomarnosti – izključeno je pri hudi malomarnosti in naklepu.

Kako odgovarja 14 letnik?

31/74

Mladoletnik z dopolnjenim 14 letom odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo. Skupaj s starši, solidarno.

POSLOVNO NESPOSOBNA OSEBA 42 in 98 OZ - Sopogodbenik PNO, ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost ali pa ga je ta prevarala, da ima

dovoljenje zakonitega zastopnika, lahko odstopi od pogodbe, lahko pa zahteva od zakonitega zastopnika naj se izreče o odobritvi pogodbe. To pravica ugasne po 30 dneh od takrat, ko je zvedel za poslovno nesposobnost oz. za to, da nima dovoljenja. Če se zastopnik v 30 dneh od poziva, ne izreče, se šteje, da je odobritev zavrnil.

- Po pridobitvi poslovne sposobnosti, lahko PNO zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar mora tožbo vložiti v treh mesecih po pridobitvi popolne posl. sposobnosti.

- Poslovno omejeno soposbna oseba odgovorja za škodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, če z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

Člen 132: OPREDELITEV ŠKODEŠkoda je »zmanjšanje premoženja (navadna škoda, damnum emergens)« , »preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček, lucrum cesans)« , pa tudi povzročitev »telesnih bolečin« ali »duševnih bolečin« ali »strahu« drugemu ter »okrnitev ugleda pravne osebe« (nepremoženjska škoda).

Pozitivni pogodbeni interes: pogodba je veljavna , vendar je zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastala škoda.Negativni pogodbeni interes: pogodba ni veljavna . Oškodovanec ima nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren negativni pogodbeni interes (zahtevaš odškodnino zaradi neveljavnosti).Pri obeh pa se lahko uveljavlja škodo in izgubljen dobiček.

POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI- Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij- Odgovornost organizatorja prireditve (glej 157 OZ)- Odgovornost imetnika živali (nevarne in domače)- Odgovornost imetnika stavbe- Odgovornost za rušenje gradbe- Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči- Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe- Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena

Odgovornost organizatorja prireditve 157 OZOrganizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin , ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic , splošen nered in podobno.

PREDPOSTAVKE STVARNIH IN PRAVNIH NAPAKPredpostavke STVARNIH NAPAK (6)

1) Dvostransko obvezen (odplačen) posel,2) Napaka obstaja v času prehoda nevarnosti naključnega uničenja na kupca,3) Napaka se pojavi v določenem roku (6 mesecev ali več, če je tako dogovorjeno),4) Pregled stvari (od takrat dalje notifikacija 8 dni, gospodarske nemudoma),5) Uveljavljanje v določenem roku (1 leto),6) Nevednost - upnik ni vedel za napako in ni bil dolžan vedeti,

Predpostavke PRAVNIH NAPAK (4) 1) Dvostransko obvezen posel,2) Napake obstajajo ob prehodu lastninske pravice na kupca,3) Upnik uveljavlja zahtevek, če se pojavi nekdo tretji, ki uveljavlja pravico do stvari,4) Nevednost - upnik ni vedel za napako.

RAZLIKE JAMČEVALNIH ZAHTEVKOV pri stvarnih in pravnih napakah

32/74

STVARNE: takojPRAVNE : ne moreš takoj, zahtevati moraš naknadni rok , a quanti minoris je sekundarni zahtevek = pri razdrtju

JAMČEVANJE:Jamčevanje za napake: je dolžnikova odgovornost upniku, da stvar nima ne stvarnih, ne pravnih napak. 100/1,2Jamčevanje se uporablja pri odplačnih poslih in ima objektiven pomen zahtevki glede jamčevanja nastanejo ne glede na krivdo. Načelno vodilo za vse vrste pogodb so določila o odgovornosti za SN in PN prodajalca pri prodajni pogodbi, kolikor zakon za posamezno pogodbo ne ureja drugače (100 OZ tehnika napotitve)

KATERE POJME OZNAČUJE JAMČEVALNI ZAHTEVEK:- actio redhibitoria (razveljavitev pogodbe) - actio quanti minoris (zmanjšanje kupnine) - Izpolnitveni zahtevek - Zamenjava stvari - Popravilo stvari - Datio in solutum

JAMČEVANJE, JAMČEVALNI ZAHTEVKI 468 OZ- Izpolnitveni zahtevki oz. izpolnitev pogodbe (tako v zakonu)

o Popravilo stvari – da napako odpravi (če ni preveč stroškov oz. nesorazmerno)o Zamenjava stvari – da izroči drugo stvar brez napake (mogoče če gre za genus)

- Zmanjšanje kupnine – actio quanti minoris- Razveljavitev pogodbe oz. odstop od pogodbe – actio redhibitoria (prej še dodatni rok oz.

možnost)- + v vseh primerih povrnitev škode

Kakšen je vrstni red? Ali ima ius variandi?- zahtevki 468/1-3: poljubno izbere kupec ; edino actio redhibitoria je omejena – kupec ne sme odstopiti,

če prodajalcu ne da še ene šanse (primernega dodatnega roka – določeno v 470 OZ)- možen je ius variandi – lahko si premisliš vendar le od najnižje do najhujše sankcije (ne pa če si že

odstopil premisliš v nižje)

Kako izračunamo znižanje kupnine? Actio quanti minoris – izračuna se po RELATIVNI METODI. Kolikor je blago z napako ob sklenitvi pogodbe v odstotku manj vredno od blaga brez napake. Za ta odstotek se zniža kupnina.

Posebnost glede odškodnine pri garanciji glej 481, 482/2 OZKupec ima pravico tudi do povračila škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.

Kako OZ ureja pri jamčevalnih zahtevkih za stvarne napake pravico kupca uveljavljati odškodnino?- vezano na grajanje napak (izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine, odstop = damnum circa rem)- po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (refleksna škoda – damnum extra rem)damnum circa rem = škoda iz zaupanja

Actio redhibitoria Je » pravni zahtevek« , s katerim stranka zahteva odstop od pogodbe/razveljavitev. Stranka lahko odstopi od pogodbe (razdre pogodbo), če si izbere takšno sankcijo. Zato zadostuje enostranska izjava – opcija . Stranka izjavi, da razdira pogodbo. Pogoj je, da kupec pred tem pusti prodajalcu dodaten rok za izpolnitev pogodbe.

Jamčevalni zahtevekStranka ga uveljavlja pri posledicah stvarnih in pravnih napak, pri garanciji.Izpolnitveni zahtevek

33/74

Širši pojem, s katerim zahtevamo izpolnitev prodajalca. Nanaša se na ugovore pri nepravilni izpolnitvi.

Značilnosti JAMČEVANJA ZA PRAVNE NAPAKE:- Izključi se lahko s pogodbo - Je dispozitivno (vedno dispozitivno, lahko omeji ali povsem izključi s pogodbo)- Je kogentno- Je subjektivno- Je objektivno (jamčevanje je vedno objektivno )

ROKI PRI JAMČEVANJU, kako je z ugovori? 480 OZ Ustni- Pravice iz jamčevanja ugasnejo po enem letu, odkar je kupec odposlal obvestilo (če je pravočasno grajal);- Perpetuacija ugovorov : stranki ostane pravica do ugovorov, čeprav so roki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov že potekli. Torej kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po poteku enoletnega roka, če še ni plačal kupnine kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uvbeljavlja svoj zahteveh, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

Izpolnitveni zahtevek pri jamčevanju za stvarne napake. Razloži modalitete, pogoje:- pogoji: pravilno in pravočasno grajanje napak, potem pa 1 leto za uveljavljanje zahtevka;- modalitete: odvisno od tega ali je predmet izpolnitve: genus, species

- odprava napak (če je ekonomično)- zamenjava (ne, če gre za species, samo za genuse)

OBOGATITVENI ZAHTEVKI

Definiraj:VERZIJA: okoriščanje ene stranke na škodo druge – nikoli pa ni bilo pravnega temelja . Učinkuje erga omnes. Sodi med povračilne (obogatitvene) obveznosti.KONDIKCIJA: obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla . Izpolnitev brez pravne podlage . Condictio indebiti: stranka izpolni obveznost iz nične ali razveljavljene izpodbojne pogodbe. Condictio ob causam finitam: če pravna podlaga za izpolnitev odpade (pogodba je razvezana); Condictio causa data causa non secuta: nekaj je bilo izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila. Odpadla pravna podlaga (poročno darilo, pa se ne poročita)GESTIJA: kadar kdo opravlja posel koga drugega, čeprav mu te funkcije ne nalaga kakšen pravni temelj;

OZ ureja verzijo in kondikcijo v 190. členu.NOVACIJA: način prenehanja obveznosti po volji obeh strank.

NAŠTEJ 3 RAZLIKE MED KONDIKCIJO IN VERZIJO:

PREDPOGOJI ZA VERZIJOPremik premoženja + ni pravne podlage

PREDPOSTAVKE obogatitvenih zahtevkov

34/74

Povračilni zahtevek nastane samo, če je dogodek, iz katerega nastane obveznost, povzročil na eni strani prikrajšanje, na drugi strani pa okoriščenje (obogatitev). Prikrajšanje mora biti nedopustno (zakon ne dovoljuje uveljavljanja obog. zahtevkov, ča se tudi stranka z njim strinja – volenti non fit iniuria )

Katere izmed naštetih predpostavk morajo biti podane pri obogatitvenih obveznostih? - - Škoda- ŠD- Prikrajšanje in obogatitev - Vzročna zveza - Odgovornost

Kondikcija – kdaj ne more zahtevati vrnitve kljub neupravičeni pridobitvi?- Izpolnitev moralne / naravne dolžnosti- Condictio ob turpem causam (kadar je neupravičena obogatitev hkrati tudi neko nedopustno

ravnanje)- Nepremoženjska škoda, če je bila odškodnina plačana poštenemu pridobitelju 195 OZ- Drugo: Volenti non fit iniuria – kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si

je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili (izvršba je tudi sila);

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev izpolnjenega, kljub neupravičeni obogatitvi? Obkroži - Volenti non fit iniuria - Kadar kdo plača, čeprav ve, da ni dolžan - Moralna dolžnost - Naturalna dolžnost - Ob turpem causam (kadar je neizpolnitev hkrati prepovedano dejanje) (nemo auditur suam turpidunem allegans = ob turpem causam) 87/2 OZ

Kondikcija pri RAZVEZI POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE pogodbe - Glej 111 OZ!!!- tisto kar je bilo izpolnjeno (deloma ali v celoti) je potrebno vrniti (111/2)- stranka, ki vrača denar mora plačati tudi obresti (111/4);

razlika od vprašanja: POSLEDICE RAZVEZANE POGODBE- odškodninski zahtevek (če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen

obveznosti za povrnitev morebitne škode 111/1)- kondikcijski zahtevek 111/2 (če obe stranki vračata – vzajemnost 111/3)- vrnitev drugih koristi 111/4- stranka, ki vrača denar mora plačati obresti od dneva ko je prejela plačilo 111/5

KATERE GESTIJE POZNAŠ? Naštej in opredeli v enem stavku vsako gestijoNUJNA (negotiorum gestio necessaria): kadar je gestija opravljena v stiski; da bi odvrnil pretečo nevarnost;KORISTNA (negotiorum gestio utilis): kadar je posel smotrno opravljen v korist gospodarja;NEDOPUSTNA: je gestija, če jo dominus prepove, ali če jo ne prepove, toda je ni mogoče opredeliti kot nujno ali koristno;NEPRISTNA: nastane, ker je gestor v zmoti in misli, da je posel njegov (po teoriji, ni v OZ) ali pa ker gestor hote/namenoma opravi posel dominusa z namenom, da zase obdrži koristi (205 OZ).

DOPUSTNA GESTIJA - zahteva se: gestor: skrbnost, nadaljevalna dolžnost, notifikacijska dolžnost, edicijska dolžnost, dolžnost obračuna;dominus: koristne in potrebne potroške mora vrniti, ne glede na to, čemu je kakšna korist nastala; nagrada, ius tolendi .

35/74

NEPRISTNA GESTIJA:OZ navaja kot nepristno gestijo primer, ko kdo opravlja tuj posel z namenom, da koristi obdrži zase, čeprav ve, da je posel tuj. Nepoštena stranka nima gestijskega zahtevka, je pa odškodninsko odgovorna gospodarju – na zahtevo mora dati račun in izročiti dosežene koristi (edicijska dolžnost), lahko pa dominus zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in še povrnitev škode. Teorija pa kot nepristno gestijo navaja primer, ko gestor opravlja tuj posel zase, ker zmotno misli, da je njegov (ni gestijskega, ampak verzijski zahtevek);

Navedi 3 primere verzijskega zahtevka- naravni dogodek- živali se pasejo na sosedovem travniku- naplavine- banka nakaže 3. osebi moj denar- najemnik da prepleskat stanovanje- ravnanje prikrajšanca (vloži svoje delo v tujo korist)- ex alienu contractu (verzijski zahtevki v povezavi z neko pogodbo – pri trostranem razmerju)

Kdaj se uporablja verzija, kdaj odškodnina? Glej tudi 198 OZ- Ena ali druga. Uveljavljaš lahko oboje. Izbral boš tisto, ki jo je lažje dokazat. Načeloma je lažje

dokazovat verzijo.- Uveljavljaš lahko alternativno – iz enega ali drugega temelja.- Ne smeš biti obogaten iz škodljivega dejstva – koliko si bil prikrajšan, toliko dobiš.

CONDICTIO FURTIVA – primer: nedobroverni prevzem izpolnitveOkoriščenec ni v dobri veri, zato ne gre za povračilni zahtevek, ampak za odškodninski zahtevek. Odgovoren je za celotno škodo, za vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajšanec zahteva. Od trenutka, ko dobi, plača zamudne obresti.

CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO SINE CAUSA- sine causa: povračilni zahtevek za izpolnitev brez pravne podlage, ker je odpadla;- furtiva: ne gre za povračilni; gre za odškodninski zahtevek, ker okoriščenec ni v dobri veri;

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev 191. členKdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.

Condictio ob turpem causamPovračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, se ne sme zahtevati nazaj. Sodišče zavrne zahtevek prikrajšane – nepoštene stranke.Primer: plačam za mamila oz. orožje napačnemu

Condictio ob turpem causa pomeni:- Solvens ne more zahtevati nazaj izpolnitve, če je pogodba nična zaradi tega, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim in moralnim načelom ali kogentnim predpisom - Solvens ne more zahtevati nazaj tega kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna navidezna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost- Solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če accipiens koristi nima več- Solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine, če so bili plačani poštenemu prejemniku.

Razlika v predpostavkah in pravnih posledicah med » laesio enormis« in »oderuštvom«čezmerno prikrajšanje 118 OZ- očitno nesorazmerje med obveznostmi strank; oškodovana stranka ni vedela za pravo vrednost; - obogatena stranka lahko obdrži pogodbo v veljavi s tem da ponudi izpolnitev do prave vrednosti;- rok: 1 leto od sklenitve pogodbe – pravica zahtevati razveljavitev.oderuštvo 119 OZ

36/74

- nekdo izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, neizkušenost, lahkomiselnost drugega; - oškodovanec lahko obdrži pogodbo v veljavi (zahteva, da se zmanjša obveznost);- zahtevek za zmanjšanje obveznosti se lahko vloži v 5 letih od sklenitve.

ODERUŠKA POGODBA 119 OZ: (1) Če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.(2) Za oderuško pogodbo se smiselno uporabljajo določbe OZ o posledicah ničnosti in o delni ničnosti pogodb.(3) Če oškodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek, ugodi sodišče takemu zahtevku, če je to mogoče; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi.(4) Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

Kakšna odgovornost je pri čezmernem prikrajšanju? objektivna

TRETJI KOT SOLVENS - glej 271 OZUpnik je dolžan plačilo tretjega sprejeti, če ima ta pravni interes , ali če ponudi izpolnitev v sporazumu z dolžnikom. Pravni interes ima tretji tedaj, če je sam v kakšni zavezi zaradi tega dolga npr: - porok- zastaviteljNarava izpolnitve mora biti taka, da lahko kdo drug izpolni. Upnik je vedno upravičen sprejeti izpolnitev po tretjem, tudi proti dolžnikovi volji. Vendar je dolžnik varovan: izpolnitev tretjega lahko prepreči, če sam ponudi izpolnitev.

TRETJI KOT ACCIPIENSVeljavne so izpolnitve po putativnem dediču. Gre za dediča, ki mu je bilo z odločbo o dedovanju priznano, da je dedič, pa se pozneje izkaže, da v resnici ni upravičenec. Položaj je tak, kakor bi nepravi dedič pravega zastopal pri prevzemu izpolnitve.Tudi pooblaščencu, čigar pooblastilo je ugasnilo, je plačilo veljavno opravljeno, če izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila

VEZANOST CIVILNEGA IN KAZENSKEGA SODIŠČA (1) Pri predhodnem vprašanju smo vezani na obsodilno in oprostilno sodbo; vpliva na odškodninsko odgovornost.(2) Pri identičnem dejanskem stanju pa smo vezani zgolj na obsodilno sodbo, zgolj glede: - obstoja kaznivega dejanja, - kazenske odgovornosti, (3) pri pretium affectionis ni več vezanosti na naklepno kaznivo dejanje - Po OZ civilno sodišče ni več vezano na ugotovitev naklepnega kaznivega dejanja (kot je bilo po ZOR). - Dovolj je, da se ugotovi namenoma povzročena škoda. Torej: dovolj je NAMEN.

Razlika: PRETIUM AFFECTIONIS PO ZOR in OZ – naklep/namen...

189 ZOR 168 OZČe je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

Če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

PRETIUM AFFECTIONISCena posebne priljubljenosti – subjektivna vrednost uničenega predmeta. Normalno se odškodnina odmerja po prometni vrednosti stvari . Če pa je škoda storjena namenoma, se prizna odškodnina glede na vrednost, ki jo ima stvar za oškodovanca . To je lahko poleg druge subjektivne škode, tudi škoda posebne priljubljenosti.

Uporaba TEORIJE VZROČNOSTI pri kazenskem in civilnem pravu

37/74

- kazensko pravo se v praksi največkrat opira na teorijo o adekvatni vzročnosti (kot vzroke, za katere stranka odgovarja, je treba obravnavati tiste vzroke, ki niso nenormalni oz. so normalni)

- civilno pravo daje prednost »ratio legis« vzročnosti - nauk o pravno relevantni vzročnosti: v pravu pridejo v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravna norma glede na namen šteje za vzroke.

Zaradi tega različnega gledišča v teoriji, utegnejo nastati razlike glede vzročne zveze.

Ratio legis vzročnostJe pravno relevantna vzročnost. Vzrok je tisto, kar pravo predpisuje kot relevantno.

ROK, POGOJ, ZASTARANJE

DOSPELOST - je izpolnitveni čas.Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika terjati ob določenem času in da je dolžnik že takrat dolžan plačati. Stranka je v zamudi, če ob dospelosti ne izpolni in le nastopi še kakšna druga okoliščina, kolikor je ta določena z zakonom.

Kdaj se šteje obveznost za dospelo?Loči: »dospelost obveznosti« od tega »kdaj stranka pride v zamudo«

Dospela obveznost Kdaj stranka pride v zamudoRok izpolnitve določen Dospe v roku, ki je določen. Ko preteče rok oz. naslednji

dan (299/1)Rok izpolnitve ni določen Dospe takoj ko zaveza nastane

(289 OZ)Po opominu (299/2)

PREKLUZIJAIzguba pravice, če je upravičenec v roku, ki je za to določen, ne izvaja.

Conditio sine que non (pazi: Conditio in ne condictio)Pogoj brez katerega ne gre.

Razmerje med ROKOM in POGOJEM - 63 OZKadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

Navedite ZASTARALNE ROKE- ZAKONITA PRAVICA DO PREŽIVLJANJA – ne zastara- Terjatve na DOBAVLJENO ELEKTRIČNO ENERGIJO (in začetek njihovega teka) – 1 leto –

po izteku leta v katerem je terjatev zapadla v plačilo- NEPOSLOVNA ODŠKODNINSKA terjatev – objektivni rok 5 let, subjektivni rok 3 leta- Terjatve ZAVAROVALCA IZ POGODBE O ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU – 5let, 10 let -

če oseba ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil;

NAVEDI ZASTARALNE ROKE: 346 – 357 OZ- Terjatve obresti – 3 leta ali če zastaralni rok za obresti krajši od 3 let, zastarajo v enakem

roku, kot glavna terjatev;- Pravica do preživljanja - ne zastara- Odškodninska terjatev – 3 subjektivni rok (oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je

povzročil), v vsakem primeru pa zastara v 5 letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok)- Terjatev zakupnine – 3 leta- Terjatve iz gospodarskih pogodb – 3 leta- Odškodninska terjatev zaradi korupcije – 5 let odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za

tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 15 letih, odkar je bilo dejanje storjeno;- Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – če je za kazenski

pregon predpisan daljši zastaralni rok zastara odškodninski zahtevek, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona

- Zavarovanje – 5/10 let pri pogodbah o življenjskem zavarovanju; 3/5 let pri drugih zavarovanjih- El. Energija, telefon... – 1 leto; zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela

v plačilo

38/74

Razlika:- preživninska pravica (pravica do preživljanja) – sama pravica ne zastara- terjatev preživninske obveznosti – zastara v 3 letih po zapadlosti; Je občasna terjatev s katero

se izčrpava preživninska pravica.

ZASTARANJE SAME PRAVICE 348 OZPravica sama, iz katere izvirajo občasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev, po kateri dolžnik ni izvršil nobene dajatve več. Če zastara pravica, iz katere izvirajo občasne terjatve, ne izgubi upnik le pravice zahtevati bodoče občasne dajatve, temveč tudi pravico terjati občasne dajatve, ki so zapadel pred tem zastarnjem. Ne velja za pravico do preživljanja, ki ne more zastarati.

Impedimentum praescriptionis - zadržanje zastaranja BInterruptio praescriptionis - pretrganje zastaranja B

RAZLOGI za pretrganje zastaranja B- pripoznava dolga (izjava ali posredno; plačilo na račun, da zavarovanje, zahteva nov rok),- novacija,- stečajni postopek,- procesno dejanje, ki ima namen uveljaviti upnikovo terjatev;

ZASTARANJEJe prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti, potem ko je upravičenec v času, ki ga določa zakon ni uveljavljal. Z zastaranjem se civilna obveznost spremeni v naturalno.Ne propre immortali timore teneantur : dolžniki so zavarovani pred bojaznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko zahtevkov ne pričakujejo več.Upravičenec, dolžnik, se ne more odreči pravici zastaranja vnaprej. Dolžnik ne more odpovedati zastaranju prej, kakor preteče zanj določen čas.Dolžina rokov je kogentna.

Zastaralni roki (subjektivni, objektivni rok) B- subjektivni rok: odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki je škodo povzročil.- objektivni – odkar je terjatev nastala.

Splošni zastaralni rok Ustni5 let 364 OZ

Neuporaba pravil o zastaranju345 OZ. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena - pri prekluziji.

Zastaranje vs. Prekluzija

ZASTARANJE PREKLUZIJA (preneha pravica, ker ni bila v roku uveljavljana)

- preneha civilna obveznost, še dalje pa obstoji naturalna;- iz upravičenih razlogov se lahko pretrga ali ustavi.

- obveznost popolnoma preneha- prekluzija teče naprej- prekluzija v zakonu (čezmerno prikrajšanje; jamčevalni zahtevki; izpodbijanje)

CONSTITUTUM DEBITI PROPRII, kje v OZ je urejen – izjava dolžnika upniku, da dolg obstoji; pripoznanje dolgaGre za pripoznavo dolga (utrditev obveznosti). Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi stranki prizna, da njena obveznost obstoji. Pripoznanje je dolžnikova izjava upniku, da dolg obstoji. Poda se z neposredno izjavo ali posredno (npr. da se kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje).

39/74

Značilnost (in razlika od novacije): prejšnja obveznost ne ugasne , temveč obstoji poleg nove .Namen: zavarovanje dolga (causa securitatis, causa solvendi )Ima akcesorno naravo – če prvotna zveza ni veljavna, tudi zaveza pripoznanja ni veljavna Učinki: najpomembnejša posledica je navadno pretrganje zastaranja – interruptio praescriptionis .

Priznajo pa se dejstva, ki niso pravice. Pri priznanju gre za izjavo vednosti. Ima deklarativen pomen.Pri pripoznanju gre za izjavo volje Prva ima konstitutiven pomen.

V OZ je urejen pri zastaranju - pretrganje zastaranja. 364 OZ

Odstop od načela akcesornosti: Upnik, čigar terjatev je zavarovana 343. OZ(1) Ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi .(2) Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.

ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI

ALTERNATIVNA OBLIGACIJA: pomen latinskega reka in katera vprašanja ureja OZ- Pojem: za »alternativno obligacijo oz. izbirno obveznost« gre, kadar ima stranka pravico izbrati

izmed več predmeti tistega, ki naj bo predmet izpolni . - Dve stvari sta v zavezi, ena v izpolnitvi – rek Duales res vel plures sunt in obligatione,

una autem in solutione. - Pravico do izbire ima lahko dolžnik, upnik ali tretja oseba .- Velja nepreklicnost izbire - upravičenec svoje izbire ne sme pozneje spremeniti – ne obstoji ius

variandi.Oz ureja:- Pravico izbire;- Nepreklicnost in učinek izbire;- Trajanje pravice;- Izbira zaupana tretjemu;- Omejitev na preostali predmet; - Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke.

Pravica do izbire Odgovornost za nemožnost Posledica Dolžnik Dolžnik - Obveznost se omeji na preostali

predmet, - pogodba ostane v veljavi

Dolžnik Upnik - Dolžnikova obveznost preneha; - Lahko izpolni s preostalim predmetom + zahteva odškodnino; - pogodba veljavna

Upnik Dolžnik - Pogodbo lahko obdrži v veljavi s tem da zahteva preostali predmet + odškodnina ali:- Odstopi od pogodbe + odškodnina (negativni pogodbeni interes)

Upnik Upnik - lahko da odškodnino in zahteva drugi predmet- pogodba ostane veljavna

FACULTAS ALTERNATIVA – fakultativno upravičenje:(zakon govori o fakultativni obveznosti)- Pojem: dolžnik je dolžan opraviti določeno izpolnitev, pri tem pa ima pravico da se premisli in

izbere drugo izpolnitev . - Rek: Una res est in obligatione, duae autem in facultate solutionis – ena stvar v zavezi, dve v

izpolnitvi;

FAKULTATIVNA TERJATEV:Pojem: upnik lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug predmet .

40/74

392 OZ: (1) če pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug določen predmet, mu je dolžnik, če upnik to zahteva, dolžan izročiti ta predmet.(2) Sicer veljajo za takšne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliščine posla, ustrezna pravila o fakultativnih in o alternativnih obveznostih.

Fakultativno terjatev je potrebno razlikovati fakultativnega upravičenja. Pri fakultativni terjatvi ni alternatvine obveznosti dolžnika (ali prvi predmet, ali drugi predmet – da bo upnik izbral, kar ima pravico pri fakultativnem upravičenju), temveč je »samo eden predmet« ves čas v zavezi. Do upnikove zahteve je v zavezi samo en predmet in samo zanj nosi dolžnik breme nevarnosti. Šele ko izbere upnik drug predmet, je potem ta namesto prejšnjega v zavezi. Če se torej prvi predmet uniči, preden je upnik opravil fakultativno izbiro, nima več svojega izbirnega upravičenja.

IUS VARIANDI 384, 385, 386 OZPravica premisliti si, ko si enkrat že izbral (dolžnik je nima ne pri alternativni obveznosti, ne pri facultas alternativa).

SOLIDARNE OBVEZNOSTI

Kdaj odgovarjamo solidarno?- če zakon tako določa;- če se tako zavežemo s pogodbo;

SISTEMI UČINKOVANJA PRI SOLIDARNIH OBVEZNOSTIH (Teorije glede medsebojnega učinkovanja dejanj pri solidarnih razmerjih)Sistem parcialnega/omejenega učinkovanja: dejanja učinkujejo samo proti tistim upnikom in proti tistim dolžnikom, pri katerem se zgodijo.Sistem generalnega učinkovanja: dejanje ene izmed več oseb učinkuje tudi na položaj ostalih oseb.Sistem omejenega generalnega učinkovanja: kompromisni sistem; dejanje sicer učinkuje za vse, vendar ne celoti, temveč samo za tisti del terjatve, ki pripada pripadnikom glede na notranje razmerje (regresno razmerje). Naše pravo je sprejelo ta sistem .

Kako v regresnem razmerju vpliva, da je upnik odpustil dolg enemu solidarnemu dolžniku?Omejeni generalni učinek- obveznost se zmanjša za dolg, ki pade na tistega dolžnika; - ta odpust ne pomeni, da je v notranjem razmerju prost;- to pomeni, da upnik ne more enega dolžnika odpustiti tako, da ne bi nič dolgoval v notranjem razmerju; ostali dolžniki se lahko regresirajo za toliko koliko so že plačali.

397/2 Če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.

ODPUST DOLGA PRI SOLIDARNI OBVEZNOSTI – učinki pri solidarnih DOLŽNIKIH – učinek pri solidarnem UPNIKU:- solidarni dolžniki – generalno: z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolžniki 397/1 OZ (če ni izražen namen odpustiti dolg le enemu ); - solidarni dolžniki – omejeno generalno: če pa ima odpust dolga namen oprostiti obveznost le enemu, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki pada nanj. Drugi dolžniki solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. (397/2 OZ) V notranjem razmerju pa lahko regresirajo oproščenega sol. dol. za del, ki po odpustitvi pade nanj.- solidarni upniki – omejeno generalno: z odpustom dolga med dolžnikom in enim upnikom se zmanjša solidarna obveznost za toliko, kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi. 408 OZ

Kako vpliva v regresnem razmerju odpust dolga enemu od solidarnih dolžnikov?Vpliva omejeno generalno.

Navedi primer iz OZ, glede učinkovanja v solidarnih obveznostih: - generalno: zamuda upnika (zamuda enega solidarnega upnika, ima učinek tudi nasproti drugim

upnikom 412/2)- omejeno generalno:

41/74

odpust dolga enemu dolžniku (397/2: Če je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti); novacija (398/2: Če pa sta upnik in dolžnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolžnika, potem obveznost drugih ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del.)

- parcialno/omejeno: 402/1: zamuda enega solidarnega dolžnika nima učinka nasproti drugim dolžnikom (zadržanje zastaranja, odpoved zastaranju...);

SUBROGACIJA

Personalna subrogacija na PASIVNI STRANI- prevzem dolga- prevzem izpolnitve- pristop k dolgu

NAČINI SUBROGACIJEPERSONALNA: spremenijo se subjekti obligacijskega razmerja. (3)Sprememba stranke (spremeni se upnik, ki je hkrati dolžnik in dolžnik, ki je hkrati upnik)Sprememba upnika (subrogacija na aktivni strani – na upniški strani)

cesijaSprememba dolžnika (subrogacija na pasivni strani – na dolžniški strani)

Prevzem dolgaPristop k dolguPrevzem izpolnitve

REALNA (spremeni se obligacija): med istima osebama se spremeni predmet obligacije.

AKTIVNA (UPNIŠKA) STRAN PERSONALNE SUBROGACIJE- cessio legis (poroštvo; na podlagi zakona preidejo na poroka vse pravice upnika)- cessio necessaria (mandat; mandant mora na mandatarja prenesti vse koristi iz posla)- cessio voluntaria (pogodbena cesija ; odstop na podlagi pravnega posla)

Zakonita subrogacija se imenuje cessio legis. Nujna pa cessio necessaria. Razlog razlikovanja med obema vrstama je v tem, ali je solvens plačal dolg, za katerega je odgovoren, ali pa zanj ni odgovoren. Osebno je odgovoren pri poroštvu. Tedaj nastopi cessio legis. Takšna cessio legis nastopi tudi, ko je kdo zavezan s svojim premoženjem (če je njegova stvar zastavljena).

O cessio necessaria govorimo, kadar pravice upnika ne preidejo na plačnika že same po sebi s plačilom, marveč je potrebno kakšno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na plačnika.

O prostovoljni cesiji / cessio voluntaria govorimo, kadar se stranki o njej dogovorita:- dogovor med upnikom in plačnikom- dogovor med dolžnikom in plačnikom

Nekatera plačila dajejo plačniku tujega dolga povračilni zahtevek, ki ni istoveten zahtevku, ki ga je imel prejšnji dolžnik. Razlika med zakonito in nujno cessio ter subrogacijskim (regresnim) zahtevkom , ki nastane brez cessio, je da je pri cesiji zahtevek novega upnika lahko omejen zaradi okoliščin, ki so nastale že pri prejšnjem upniku (npr. zastaranje terjatve), regresne pravice, ki niso cessio legis, pa so od prejšnjega zahtevka neodvisne in tudi zastaralni roki tečejo na novo.

Stranke pri subrogaciji na pasivni strani ? aliOpredeli stranke kot subjekte, ki sklepajo pogodbe, ki se nanašajo na spremembo dolžnika v obligacijskem razmerju (vse tri pogodbe; definicije pogodb):PREVZEM DOLGA (stranki sta DOLŽNIK in 3. oseba); PD je pogodba »med novim D in prvotnim D, s privolitvijo upnika« ali »med novim D in upnikom, po kateri novi dolžnik prevzame dolg« .V prvem primeru – pogodbe med novim D in starim/prvotnim D učinek, mora U dati »privolitev«; dokler ne da oz. če sploh ne da privolitve ima pogodba »učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve« . U ni stranka – on samo da soglasje. Praviloma je prevzem privativen, razen če se dogovorita ali je D1 prezadolžen, kar upnik ni vedel. PREVZEM IZPOLNITVE (stranki sta DOLŽNIK in 3. oseba); Je dogovor »med D in 3. osebo, s katerim se ta D-ju zaveže, da bo izpolnila D-jevo obveznost nasproti upniku« . Upnik še naprej ostaja v razmerju

42/74

izključno z D. Prevzemnik izpolnitve se zaveže, da bo on izpolnil in U ne bo več terjal D. Če U terja prvega D, potem se dogovor o prevzemu izpolnitve ne more več izpolniti, saj je 3. prevzel odgovornost ravno za ta primer. PRISTOP K DOLGU (UPNIK in 3. oseba) K pravnemu razmerju med U in D pristopi na dolžnikovi strani poleg njega še tretji, ki se proti U zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika . 3. postane upnikov sodolžnik. U ima pravico po lastni izbiri terjati izpolnitev od D ali tretjega ali pa od obeh solidarno. Gre za kumulativen prevzem dolga, lahko pa se upnik in 3., dogovorita da bo prevzem za D1 privativen.

CESIJA

CESIJACesija je pogodba s katero prenese upnik (cedent) terjatev na drugega, novega upnika (cesionarja) . Sodelujeta samo cedent in cesionar; cessus (dolžnik) mora biti samo obveščen . - kavzalen posel (med cedentom in cesionarjem; kavza je plačilo ali zavarovanje druge terjatve);- abstrakten posel (za cesusa – ne more je izpodbijati);- spada med subrogacije (personalne, na aktivni strani);- v obligacijskem pravu to, kar je tradicija v stvarnem pravu- akcesoren posel (obstoj odvisen od obstoja terjatve);- cesija vsebuje:

- zavezovalni posel (ker zavezuje določeno stranko, da prenese pravico)- razpolagalni posel (s katerim se terjatev dejansko prenese)

POGOJI:- »dopustnost«: ne morejo se prenesti terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan ; - »prometnost«: terjatev mora biti prenosljiva – v tem smislu, da njihova narava ne nasprotuje prenosu

ali pa da niso strogo osebne, povezane z osebnostjo upnika (intuitu personae) ; osebna je npr. predkupna pravica.

- »določenost – neobstoj dogovorjene prepovedi«: dolžnik, ki želi prepoved cediranja in je v kritnem razmerju izdana listina iz katere izhaja obstoj terjatve, mora poskrbeti, da se v tej listini zapiše prepoved cediranja.

FUNKCIJA CESIJEVzpostavitev singularnega pravnega nasledstva. Cesionar naj v celoti vstopi v pravni položaj cedenta.

VRSTE CESIJE:CESSIO NECESSARIA: Kadar zakon nalaga stranki dolžnost prenosa terjatve – komisija, zastopanje, mandat; na podlagi pogodbe pride do nujnosti cesije, kar določa zakon. (necessaria - nujna cesija)CESSIO VOLUNTARIA: Odstop terjatve na podlagi pravnega posla . Poslovni namen je lahko odplačen ali darilni. (voluntria – prostovoljna cesija)CESSIO LEGIS: Kadar zakon neposredno določa , da zaradi kakšnega dogodka preide terjatev na drugega upnika . Npr.: nekdo plača tuj dolg, ker ima pri tem pravni interes (porok 1019 OZ, solidarni zavezanec 188 OZ, zastavitelj). Zakon določa prehod terjatve; ni pogodbe, gre za pravo personalno subrogacijo. POSEBNI PRIMERI cesije:INKASO cesija: 425/2 OZ Če dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev »samo v izterjavo« , ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.Cesija V ZAVAROVANJE: 426 OZ Če je bila terjatev odstopljena »v zavarovanje prevzemnikove terjatve« proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.Cesija V IZPOLNITEV: 425/1 OZ Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del »namesto izpolnitve« svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu , njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve. Primer Datio in solutum

VEČKRATEN ODSTOP 420 OZ Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil . (po predavanjih ne sodi med posebne primere !!!)

43/74

CESIJA V ZAVAROVANJE – POJEM IN RAZLIKA MED OZ IN SPZ (207 SPZ)Pojem: 426 OZJe fiduciarni posel, kadar cesionar nastopa proti dolžniku, kot da bi bil pravi upnik, kot da mu je terjatev prenesena brez omejitev. Če cedent svoje dolgove poplača, je dolžan cesionar cedirati terjatev nazaj . Če pa cedent dolgove ne poplača, ima cesionar pravico, da se poplača iz izterjane terjatve.Razlika OZ – SPZ:- po OZ NI potrebna notifikacija dolžnika (notifikacija pride v poštev pri večkratnem odstopu terjatve

– 420 OZ);- po SPZ JE potrebna notifikacija dolžnika.

Kdaj se pogodba o prevzemu dolga spremeni oz. učinkuje kot pogodba o prevzemu izpolnitve? Dokler upnik v pogodbo o prevzemu dolga, ne privoli oz. ko jo odkloni.

Komu Cesus plača? Cesionarju, do obvestila tudi Cedentu. Kadar pa je bila terjatev odstopljena samo v izterjavo (inkaso cesio), pa lahko celo tudi po obvestilu. ustni

INKASO CESIJAOdstop v izterjavo »inkaso cesija«, je poseben primer cesije, ko odstopnik prevzemniku odstopi terjatev »samo v izterjavo«. Če prevzemnik izterjavo realizira, ima pravico, da se iz nje poplača in obveznost odstopnika do njega ugasne. Če ne izterja dovolj, obdrži tisto, kolikor je izterjal, ostanek svoje terjatve pa še naprej terja od cedenta (odstopnika). Če pa je izterjal več, kot je znašala njegova terjatev, mora presežek izročiti odstopniku/cedntu.

Odstop v izterjavo se lahko opravi tudi takrat, ko cedent nič ne dolguje prevzemniku , ampak želi samo, da prevzemnik iz kateregakoli razloga izterja terjatev od dolžnika , namesto da to opravi sam . V tem primeru je prevzemnik dolžan vse, kar izterja od dolžnika, predati cedentu . Cesionar je v tem primeru le izterjevalec – inkasant in dela kot pooblaščenec cedenta . Pozicija se za cesusa nič ne spremeni lahko še vedno plača cedentu.

Inkaso cesija in odstop v zavarovanje?Pri »odstopu v izterjavo-inkaso cesiji« je terjatev že pred odstopom dospela, tako da lahko prevzemnik takoj zahteva izpolnitev.

KOMU CESUS LAHKO PLAČA PRI INKASO CESIJI? Obema, vseeno komu, ker T ne preide iz premoženja Cnta ) 425/4 OZ ustni, B

Odstop v izterjavo (inkaso cesija) Je primer cesije, ko terjatev ne preide iz cedentovega premoženja. Dolznik (cesus) odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost obema (cedentu in cesionarju), celo če je bil obveščen o odstopu.

Akcesorije pri cesiji? 418 OZUsoda zastave pri cesiji?- S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila ,

hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom , pravica do obresti , do pogodbene kazni ipd.- Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer

ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.- Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.Pazi: zastavna pravica preide na cesionarja, posest ostane pri cedentu.

Delni prenos pri cesiji- prioritetno se bo z akcesorijami poplačal prvi upnik;- velja nemo contra se subrogasse censetur;Glej tudi 276 OZ

44/74

»Nemo contra se subrogasse censetur« (276 OZ načelo ni urejeno pri cesiji); Velja pri delni cesiji.Pomen reka: upnik se ne more s tem, da terjatev prenese, postaviti v slabši položaj glede varščin oz. prednostnih pravic, ki jih ima v zvezi s terjatvijo. Če cedent del terjatev še obdrži, ima vrstni red plačila pred cesionarjem, ki pride na vrsto šele, ko je cedent poplačan. Stranke se lahko dogovorijo, da cedent prednosti nima. Tedaj varščine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev obeh upnikov. Načelo se je razvilo iz spoznanja, da pomeni subrogacija plačilo, ki naj upniku ne jemlje njegovih pravic .

Možni odgovori pri obkroževanju: - cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabši položaj- upnik ne sme priti v slabši položaj glede varščin pri delni cesiji

UGOVORI CESSUSA DO CESIONARJA – 3 vrste ogovorov. (ima ugovore, ki bi jih imel zoper cedenta do trenutka, ko je cessus izvedel za odstop 440 OZ)- ugovori, ki izvirajo iz terjatve (da dolg ne obstoji ali da je drugačen – te ugovore ima samo če terjatve

ne pripozna);- ugovori, ki se nanašajo na veljavnost cesijskega akta (npr. da cesionar ni postal upnik , ker prenos

terjatve ni dopusten )- ugovori pobotanja, ki bi jih imel zoper cedenta do obvestila o odstopu terjatve. Pobotati sme

celo takšne terjatve, ki še niso zapadle v plačilo, toda bodo zapadle vsaj do trenutka, ko dospe v plačilo odstopljena terjatev . 315 OZ

DENUNCIACIJA - Obvestilo o odstopu

GLOBALNA CESIJA -- Odstop večih bodočih terjatev

KONDIKCIJA PRI CESIJI UstniCesus plača Cedentu cesus zahteva od cedenta s KONDIKCIJO

RAZMERJE OZ / SPZ GLEDE CESIJE V ZAVAROVANJE- OZ ne pove nič glede pogodbe- SPZ jo ureja

PACTUM DE NON CEDENDO; Učinek po prepovedi; glej tudi 417 OZJe dogovor med dolžnikom in upnikom, da upnik ne bo cediral terjatve, ki jo ima nasproti dolžnika. Sprememba ZOR-OZ: - Po OZ mora biti PDNC zapisan v temeljni listini (ne velja, čeje zapisan zgolj v kakšnem aneksu),

saj je PDNC po svoji pravni naravi samostojna pogodba, ki jo sklepata upnik in dolžnik glede svoje medsebojne obveznosti. Lahko se sklepa skupaj s poslom iz katerega izvira obveznost, lahko pa kot popolnoma samostojen posel, ki se nanaša na obstoječo ali bodočo obveznost.

- Za civilne pogodbe OZ določa absolutni učinek prepovedi, razen če je bila ob prenosu terjatve predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa in če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

- Pri gospodarskih pogodbah prenos kljub PDNC učinkuje. Dolžnik je varovan s tem, da lahko ne glede na naznanitev cesije, svojo obveznost še naprej izpolni cedentu – odstopniku terjatve.

Posledice pactum de non cedendo, kadar se terjatev kljub temu prenese. Obkroži!- dolžnik lahko vedno izpolni odstopniku- v gospodarskih pogodbah kljub temu učinkuje - prenos terjatve v civilnih pogodbah ne učinkuje - če je o terjatvi izdana in ob prenosu predložena listina in ta dogovor ni zapisan na listini, prenos ne učinkuje

PDNC – 2 izjemi ustni- listina (glej zgoraj)- gospodarske pogodbe (glej zgoraj)

Kdaj preneha obveznost dolžnika, ki ODSTOPI svojemu upniku svojo TERJATEV V IZPOLNITEV- ko cedent obvesti cesusa o odstopu- ko upnik izterja odstopljeno terjatev

45/74

- ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve glej še 425 OZ - ko upnik obvesti cedenta, da je dolg izterjal

Splošni in posebni razpolagalni posel po OZ- splošni: cesija- posebni: cesija pri vrednostnih papirjih (indosament + dodana obličnost (pri VP na ime))

FIDUCIARNA CESIJA ( CESIJA V ZAVAROVANJE ) v SPZ in OZ:- SPZ: Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik

(cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno , se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve . Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določila o odstopu terjatve . Če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. »Prior tempore potior iure« (hitrejši po času, močnejši po pravici)

- OZ: Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek. Če cedent svoje dolgove poplača, je dolžan cesionar cedirati terjatev nazaj; 426 OZ

Razlika:- po OZ NI potrebna notifikacija dolžnika (notifikacija pride v poštev pri večkratnem odstopu terjatve

– 420 OZ);- po SPZ JE potrebna notifikacija dolžnika.

VEČKRATNI ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE – fiduciarne cesijeUreditev po »SPZ«: večkratni odstop se ravna glede na prioriteto cesije . Terjatev pridobi tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena . To velja samo za konflikt dvoje ali več odstopov v zavarovanje – SAMO ZA FIDUCIARNE ODSTOPE,Ureditev po »OZ«: temelji na prioriteti obvestitve ; terjatev pripada tistemu prevzemniku , o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil .

Nemo plus iuris... – varuje dolžnika

IN KAKO ZDAJ RAVNATI V KONFLIKTNIH SITUACIJAH FIDUCIARNE CESIJE IN NAVADNE CESIJE?- V primeru dveh ali več cesij iste terjatve (»običajnih cesij«), pri čemer te cesije ne bodo fiduciarne,

velja pravilo iz OZ. Učinkovitost cesije bo odvisna od prioritete obvestitve . - V primeru dveh ali več »fiduciarnih cesij« (cesij v zavrovanje) iste terjatve pa velja pravilo SPZ –

učinkovitost cesije bo odvisna od prioritete cesije. - v primeru konflikta med običajno in fiduciarno cesijo: splošna ureditev iz OZ – odločujoči pomen

ima obvestitev dolžnika – prioriteta obvestitve .

FIDUCIA V ZAVAROVANJE ( U ne more… ) ustniUpnik ne more vse zadržati zase, ampak mora presežek izročiti cedentu za poplačilo

FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA (fiducija namesto zastave)Varščina ustanovljena namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.

FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA (lastniška fiducija)Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primer take fiducije so prenosi vrednostnih papirjev v inkaso (inkaso cessio).

Kaj pomeni: Nekdo odstopi terjatev v izpolnitev = odstop terjatev namesto izpolnitve Odstop namesto izpolnitve – glej zakon 425 OZ !!!Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.

46/74

Razlika: ODSTOP V ZAVAROVANJE – ZASTAVNA PRAVICA Odstop v zavarovanje je potrebno razlikovati od zastavne pravice. Razlika je v položaju prejemnika zavarovanja, to je upnika terjatve, za katero je zavarovanje dano. To velja predvsem za nedenarne terjatve, še posebej za tiste, pri katerih je predmet izpolnitve stvar.Z vidika dajalca zavarovanja je odstop v zavarovanje manj ugoden, kot zastavitev terjatve. Pri zastavitvi se pripadnost terjatve ne spremeni in je omejena samo na možnost razpolaganja s terjatvijo. Pri odstopu v zavarovanje pa nastopijo vse posledice cesije in pridobitelj zavarovanja pridobi vse možnosti za razpolaganje s terjatvijo. Gre za to, da učinkuje fiduciarni posel samo inter partes, in kršitve fiduciarnega posla ni mogoče uveljavljati proti tretjim osebam.

Pignus nominis (zastavitev terjatve)

Cesija v zavarovanje (odstop terjatve v zavarovanje)

Stvarno pravoSPZPostane imetnik zastavne pravice (zastavni upnik).

Prva razlika je v instrumentariju: actio pignareticia

Za prenos je potreben modus acquirendi (tradicija pri premičninah; vpis v ZK pri nepremičninah; obvestitev pri terjatvah) in iustus titulus (dam ti v zastavo – pogodba)

Notifikacija dolžnika je obvezna (konstitutiven elemnet.)

Težje je priti do zastavne pravice.

Obligacijsko pravoOZPostane upnik – imetnik terjatve. Terjatev se šteje še vedno za cedentovo premoženje, obremenjeno s cesionarjevo pravico.

Za prenos je potrebna cesija, ki je tudi pridobitni način. Zavezovalni in razpolagalni posel je v isti pogodbi, ni potrebno posebno dejanje.

Obvestilo dolžnika ni esencialno.Cessus lahko izve kasneje.Notifikacija je potrebna le za učinek_________.

PRISTOP K DOLGU, PREVZEM DOLGA, PREVZEM IZPOLNITVE

Pristop k dolgu PRI PREVZEMU KAKŠNE PREMOŽENJSKE CELOTE oz.Značilnosti pristopa k dolgu PRI PREVZEMU PREMOŽENJSKE CELOTE: oz. POSEBNI PRIMER pristopa k dolgu ! 433 OZTisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove , ki se nanašajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv.Nima pravnega učinka nasproti upnikom pogodbeno določilo, ki bi izključevalo ali omejevalo odgovornost iz prejšnjega odstavka.

PREVZEM HIPOTEKE? PRODAJA NEPREMIČNINE na kateri je HIPOTEKA?PREVZEM DOLGA, ko je dolg ZAVAROVAN S HIPOTEKO? 428 OZHipoteka spada med stranske pravice in s terjatvijo preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice.Če je bilo ob odtujitvi kakšne nepremičnine, na kateri je hipoteka, med pridobiteljem in odtujiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, če hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v treh mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbo o prevzemu dolga, šteje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer šteje, kakor da zahteve ni bilo.

(Samec na konzultacijah):- sklene se prodajna pogodba za nepremičnio obremenjena s hipoteko;- hipotekarni upnik ima varstvo na hipoteki;- upnik lahko realizira zastavo oz. hipoteko;- kupec od dolžnika/prodajalca prevzame dolg do upnika (po njunem dogovoru);- potem mora odsvojitelj pisno pozvati upnika, naj se izjasni;- če se v 3 mesesih. ne izjasni in je bil opozorjen na posledice molka, se šteje, da je v pogodbo o

prevzemu dolga privolil;

47/74

- Če upnik odkloni soglasje -> gre za PREVZEM IZPOLNITVE. 427/5 OZ: Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni. Vendar kupec ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu (kupcu) nobene pravice (434/3 OZ)

SPECIALNI PRIMERI PREVZEMA DOLGA USTNIPRENOS POGODBE 122 OZ: z dolgovi se prenesejo tudi upniške pravice iz pogodbe . Za tak prenos morata dati privolitev dolžnik in upnik . Za prenos pogodbe gre šele, če stranki obravnavata pogodbo kot enoto, ne pa kot seštevek posameznih pravic in obveznosti .PREVZEM PREMOŽENJA (premoženjske celote) 433 OZ: značilno za to vrsto prevzema dolga je- načelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za večji znesek dolgov, kot znaša vrednost premoženja

(pro viribus)- načelo koneksnosti : dolgovi morajo biti v zvezi s premoženjem, ki ga prevzemnik dobi. PREVZEM HIPOTEKE 428 OZ (glej zgoraj)

PRIVATIVNI UČINEK pri prevzemu dolga 428 OZPrevzem dolga, pri katerem sodeluje tudi dolžnik, je privativen (pravi), če se stranki ne dogovorita, da naj bo kumulativen (glej spodaj). Privativnost pomeni, je prejšnji dolžnik prost zaveze, ko vstopi novi dolžnik. Po zakonu je prevzem kumulativen, če je prevzemnik prezadolžen, česar pa upnik, ni vedel, ko je privolil v prevzem.

KUMULATIVNI UČINEKKumulativni (nepravi) je tisti prevzem dolga, pri katerem dolžnik ne sodeluje. Prevzemnik postane dolžnik, poleg tega pa stari dolžnik ostane še naprej dolžnik (novi je dolžnik, ne porok ). Upnik toži kogar hoče. Nastane na podlagi dogovora (glej zgoraj) ali na podlagi zakona (če je prevzemnik prezadolžen 429/2 OZ)

UČINEK pogodbe o prevzemu dolga 429 OZS prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti.Vendar v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu. Prevzem dolga ima kumulativni učinek tudi, če se dolžnik in prevzemnik dogovrita. V primeru kumulativnosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejšnjim dolžnikom in upnikom.

Odgovornost PRENOSITELJA PRI PRENOSU POGODBEPrenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost prenesene pogodbe.Prenositelj mu (prevzemniku) ne jamči, da bo druga stranka izpolnila svoje obveznosti iz prenešene pogodbe, razen če se je za to posebej zavezal.Prenositelj ne jamči drugi stranki , da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz pogodbe, razen če se je za to posebej zavezal.

Kako je s stranskimi pravicami pri prevzemu dolga in prenosu pogodbe 430 OZStranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo še naprej ; vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo v to , da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika .Če ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.Določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe.

PRODAJNA POGODBA

Katero škodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek (468 OZ)?- Damnum quod rem – škodo, ker ima stvar napake- Damnum circa rem – škodo zaradi zaupanja - Damnum extra rem – refleksna škoda

Odškodnina pri jamčevanju – «damnum circa rem«, damnum extra rem

48/74

Kdaj odgovarja prodajalec za STVARNE NAPAKE, KI SE POJAVIJO PO PRETEKU 6 MESEČNEGA ROKA?- če je kupec pravočasno grajal stvarne napake- če je vedel, da ima stvar napake - če je kupca prevaral, da stvar nima napak - vedno ko se tako kupcu zaveže

še pravilni odgovori:- Ko je tako dogovorjeno. - Ko je za napake vedel ali bi moral vedeti, pa jih je zamolčal. - Ko je kupca prevaral (je zagotavljal, da ima stvar določene lastnosti). - Trajno razmerje (npr. zakup)

Povrnitev škode, če se PRODAJNA POGODBA RAZDRE! 503 – 506 OZ; specialne določbePosebnosti odškodninske odgovornosti prodajalca če se pogodba razdre zaradi stvarnih napak?1) po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe 503 OZ 2) diferenčna metoda (teorija): abstrakten način izračunavanja škode; ugotovi se razlika med dogovorjeno ceno (kupnino) in ceno na trgu, ko bi pogodba morala biti izpolnjena 504 OZ 3) konkretni kriterij: kritni kup in kritna prodaja 505 OZ

Razliko do popolne odškodnine lahko vedno uveljavlja, poleg navednih (isto kot pri pogodbeni kazni). 506 OZ (napotitev na 243 OZ)(2) in (3) sta specialni določbi za izračunavanje odškodnine.

KRITNA PRODAJA USTNIČe je prodajna pogodba razvezana zaradi kupčeve zamude z izpolnitvijo , prodajalec (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresničiti interesa, da za stvar, ki je bila predmet prodaje, prejme kupnino . Ta interes lahko uresniči tudi tako, da stvar proda drugemu kupcu , torej da opravi kritno prodajo. Če prodajalec v takem primeru za stvar prejme kupnino, nižjo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) prodajno pogodbo, mu nastane škoda. V tem primeru sme prodajalec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji . Prodaja mora biti opravljena v primernem roku in na primeren način . O nameravani prodaji mora prodajalec obvestiti kupca . 505 OZ

KRITNI KUP (NAKUP) USTNIče je prodajna pogodba razvezana zaradi prodajalčeve nepravilne izpolnitve , kupec (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresničiti interesa, da prejme stvar, ki je bila predmet prodajne pogodbe , za kupnino, ki je bila dogovorjena s pogodbo. Ta interes lahko kupec uresniči tudi tako, da stvar kupi od drugega prodajalca , torej da opravi kritni nakup. Če mora kupec v takem primeru za stvar plačati ceno višjo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) pogodbo , mu nastane škoda. V tem primeru sme kupec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem nakupu . Nakup mora biti opravljen v primernem roku in na primeren način . O nameravanem nakupu mora kupec obvestiti prodajalca . 505 OZ

3 VRSTE ŠKODEdamnum quad rem (škoda, ker ima stvar napake) – ta škoda je krita že v jamčevalnem zahtevku;damnum circa rem (škoda iz zaupanja) – ne gre za škodo na stvari, ampak za škodo »zaradi stvari« (ne morem pravilno izpolnit dalje – zaupal sem, da mi bo moj sopogodbenik pravilno izpolnil, pa mi ni) 468/2 OZ; uveljavlja se zgolj ob grajanju v predvidenih rokih ;damnum extra rem (refleksna škoda) – nastane na drugih dobrinah (npr. mikrovalovno raznese in poškoduje kuhinjo; zid se podre in poškoduje avto); uveljavlja se po splošnih pravilih, ne glede na grajanje .

Razlika damnum circa rem (škoda iz zaupanja) – damnum extra rem (refleksna škoda)?Kako OZ ureja pri jamčevalnih zahtevkih in stvarnih napakah pravico kupca uveljavljati odškodnino? 468 OZ

49/74

(Samec na konzultacijah) Razlika: pri damnum circa rem moraš grajati napake in si vezan na jamčevalne roke; pri damnum extra rem pa ni potrebno grajati in ni vezanosti na jamčevalne roke.

(Komentar OZ) Ker se za povrnitev refleksne škode uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev te škode ni treba , da bi bile izpolnjene »posebne predpostavke« prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake:- pravočasno obvestilo o napaki,- okoliščina, da se napaka pokaže v jamčevalnem roku,- sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku.Izpolnjeni pa morata biti »splošni predpostavki« prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake:- stvar ima napako;- vzrok za napako izhaja iz prodajalčeve sfere.Izpolnjeni pa morata biti tudi » dodatni predpostavki poslovne odškodninske odgovorn.« : - Škoda, ki je v - vzročni zvezi z napako.

Zakaj se PRI JAMČEVALNIH ZAHTEVKIH govori o ODŠKODNINI V DVEH DELIH,odškodnina NA DVEH MESTIH? Pri nepravilni izpolnitvi lahko stranki nastanejo tri različne oblike škod (468. člen); »damnum quad rem«, »damnum circa rem« in »damnum extra rem« .Posebej pa se še obravanava povrnitev škode pri razdrtju pogodbe, kjer sta dve obračunski metodi za povrnitev škode: abstrakten in konkreten način . Še vedno pa ima oškodovanec pravico do povračila morebitne   višje škode (členi od 503-506).

Kako se uporabljajo pravila po OZ za stvarne napake?V splošnem delu je norma (100. člen), ki določa, da se uporabljajo za odgovornost dolžnika določbe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi , razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjem, gradbena pogodba).

Katero škodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja POSAMEZNI JAMČEVALNI ZAHTEVEK? Obkroži B- Damnum extra rem – refleksno škodo - Damnum circa rem – škodo zaradi zaupanja - Damnum quod rem – škodo, ker ima stvar napake

Katere lahko kumulirajo? Circa in extra ( zaupanje, refleksna)

Odgovornost za stvarne napake in kateri dve možnosti sta za odškodninsko odgovornost prodajalca? 468- jamčevalni zahtevki (razdor pogodbe, actio quanti minoris, odprava napake, zamenjava stvari),- damnum circa rem (iz zaupanja)- damnum extra rem (refleksna)

Razlika med producentsko odgovornostjo in damnum extra rem- Producentska: uveljavlja vsak, ki je oškodovan, ker ima stvar napako. Je neposlovna

odškodninska odgovornost.- Damnum extra rem: uveljavlja samo kupec; je poslovna odškodninska odgovornost.

Pomen dejstva, da je PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO 465Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni: - izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, - ali obveznost, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, - ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka

znana ali mu ni mogla ostati neznana.

ZNAČILNOSTI JAMČEVANJA ZA STVARNE NAPAKE:- objektivnost- dispozitivnost- ni mogoče izključiti

50/74

Kdaj pride do izgube jamčevanja pri prodajni pogodbi?Izključitev napake zaradi njene očitnosti:- Stranka že ob sklenitvi ve za napake, čeprav so bile skrite;- Napaka je bila očitna, stranka napake ni poznala, pač pa je poznala predmet;- Stranka prevzame blago počez, to je v stanju kakršnem je (klavzula tale-quale, takšen-kakršen);- Stranka bi morala grajati, pa tega ne stori, ampak odobri blago;- Pridobitelj napako zakrivi oz. napaka nastane, ker kupec stvarjo ne zna ravnati (uporaba ni

normalna);- prodaja na prisilni javni dražbi;Izključitev po dogovoru:- upravičenec se jamčevanju odpove;- klavzule: ogledano-sprejeto; klavzule, ki označujejo lastnosti za nevažne;- odpoved jamčevanju s konkludentnimi dejanji (razpolaganje z blagom, ki ima napake; vendar je

treba ugotoviti ali uporaba pomeni odrek).

PRODAJNA POGODBA 435 OZ USTNIS prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.Prodajalec kakšne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; če izvrševanje te pravice zahteva posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izročil.

S SKLENITVIJO PRODAJNE POGODBE:- Preide lastništvo na prodani strani na kupca;- Kupec pridobi pravico zahtevati prenos lastninske pravice na prodani stvari - Kupec pridobi izpolnitveni zahtevek

PRODAJA SPORNE PRAVICE 441 OZ- Sporna pravica (o njej teče spor na sodišču oz. spor med strankama o obstoju te pravice) je lahko

predmet prodajne pogodbe.- Vendar je nična pogodba, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil sporno

pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana (pactum de quota litis – nemoralni motiv: udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku). Od svojega mandanta ne moreš kupit , lahko pa kupiš od X osebe. Udeležba na uspehu v pravdi je za odvetnike dovoljena (pactum de quota litis) – višina do 15% prisojenega zneska v premoženjski zadevi (17/3 Zakona o odvetništvu)

PRODAJA TUJE STVARI 440 OZProdaja tuje stvari veže pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena, in zahteva odškodnino.

Razlika : PRODAJNA POGODBA – PRODAJNO NAROČILO

PRODAJNA POGODBA PRODAJNO NAROČILO – STARINARSKA POGODBA

S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

Do izročitve stvari kupcu trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec, z izročitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca.Nevarnost ne preide na kupca, če je ta zaradi kakšne napake, ki jo ima izročena stvar, odstopil od pogodbe ali zahteval zamenjavo stvari.

S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.

Stvar, ki je bila izročena prevzemniku naročila, ostane naročiteljeva in on trpi nevarnost, če bi bila po naključju uničena ali poškodovana, vendar ne more razpolagati z njo, dokler mu ni vrnjena.

Razlike PRODAJNA POGODBA vs. PODJEM PRI STVARNIH NAPAKAH

Prodajna PodjemNeznatne napake se ne upošteva.Ni delitve na bistvene oz. nebistvene napake.

Upoštevajo se bistvene in nebistvene napake izpolnitve.

51/74

Glej 458 OZ Glej 638, 639 OZ

GLEDE NA KAJ SE LOČI JAMČEVANJE PRI PODJEMU?Glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. Če je napaka bistvena ima naročnik takoj možnost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Razmerje med PRODAJNO IN PODJEMNO pogodbo, glede na to KATERA STRANKA JE PRISKRBELA MATERIAL? 620 OZ- Pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala,

se šteje v dvomu za prodajno pogodbo .- Vendar pa pogodba ostane podjemna pogodba , če se je naročnik zavezal dati bistven del

materiala, ki je potreben za izdelavo stvari.- Vsekakor se pogodba šteje za podjemno pogodbo , če sta imela pogodbenika v mislih zlasti

podjemnikovo delo.

Primer: PRODAJNA POGODBA SAMO SKLENJENA, NIČ NISO IZROČILI? ustniKupec ima pravico zahtevati, da mu prodajalec izroči stvar tako, da bo pridobil lasninsko pravico.

LEX COMISSORIA pri emptio venditio – Pri emptio venditio to pomeni KUP S KLAVZULO O ODSTOPU.Stranki se lahko dogovorita, da ima vsaka od njiju pravico do odstopa od pogodbe, če druga stranka pogodbe ne izpolni, čeprav ne pride v poštev siceršnji zakoniti pogoj o odstopnem upravičenju.

Pri zastavi pa je to dogovor da pripade zastavljena stvar upniku, če je dolžnik s plačilom terjatve v zamudi. Tak dogovor je pri zastavi prepovedan.

DEFINIRAJ B- Prodaja z lastninskim pridržkom – pactum reservati dominii: Prodajalec določene

premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine; glej 520, 521 OZ

- Predkupna pravica: S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. 507 OZ

- Prodaja na obroke: S pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih. 522 -> OZ

POSEBNI TIPI PRODAJE (Cigoj):- prodaja na podlagi predkupne pravice 507 OZ (z vpisom v ZK lahko postane pravica z

absolutnim učinkom; za zakonito predkupno pravico pa je značilno, da ni trajanje ni omejeno)- prodajno naročilo (contractus aestimatorius, starinarska pogodba) (ni poseben tip po Kocbeku )- pogodbe o dovodu stvari: (kadar prodajalec dovaja stvari po posebnih instalacijah h kupcu, količina

predmeta kupne pogodbe ob sklenitvi negotova. Kupec odvzame kolikor je volja. Količino, ki jo je kupec odvzel, mora prodajalec odbrati po posebnih napravah. Na podlagi teh ugotovitev izračuna prodajalec ceno)

- kup na poskušnjo 514 OZ- prodaja po vzorcu ali modelu 518 OZ- prodaja s specifikacijo 519 OZ- prodaja z lastninskim pridržkom 520 OZ- prodaja na obroke 522 OZ- akreditivna prodaja (financirani kup - cigoj) 527 OZ- Pomorska kupna pogodba (pogodbe s transportnimi klavzulami)- Kup nade (tvegana pogodba)- Javna prodaja (cena se izoblikuje z dražbo; tisti, ki ponudi največ nad izklicno ceno, je kupec)

PREDKUPNA PRAVICA IN ZKVpis predkupne pravice v ZK ima samo publicitetni in ne konstitutivni učinek.

PRENUMERANDNI KUPČe se stranki dogovorita za plačilo vnaprej, gre za prenumerandni kup.

52/74

POSTNUMERANDNI KUPČe se stranki dogovorita za plačilo za nazaj, gre za postnumerandni kup.

TRAJANJE PREDKUPNE PRAVICE 511 OZPredkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen s pogodbo.Če čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe.

ODKUPNA PRAVICA V SPZ-JU ( definicija:.) 38 SPZLastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti . Odkupna pravica se lahko časovno omeji . Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam , če je vpisana v zemljiško knjigo.

AKREDITIVAkreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plača s pomočjo dokumentiranega akreditiva, ki ga odpre banka na zahtevo dolžnika. Upnik ob predložitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplačan akreditivni znesek.

IZPOLNITVENI ZAHTEVEK PRI JAMČEVANJU:- zamenjava (ne pride v poštev pri species)- odprava napake (ne pride v poštev če so pretirani stroški)Poleg izpolnitvenega zahtevka ima kupec pravico do povračila škode - odškodnine.

PERPETUACIJA UGOVOROV glej 480 OZ!Stranki ostane pravica do ugovorov, čeprav so roki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov že potekli. Torej kupec, ki je pravočasno in pravilno obvestil (grajal) prodajalca o (stvarni) napaki, lahko po poteku enoletnega roka , če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu kupnino plača, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

Kaj mora storiti kupec, ki je pravilno grajal?V enem letu mora uveljavljati jamčevalni zahtevek, sicer izgubi pravico. Ostane pa mu še perpetuacija ugovorov. Pogoj: kupnina še ni plačana + prodajalec toži na plačilo kupnine

PRODAJA Z LASTNINSKIM PRIDRŽKOMProdajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine.Pridržek pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari.Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoče pridržati lastninsko pravico le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.

ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA

ZAKUP (latinsko) - Locatio conductio rei Z zakupno pogodbo se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa bo zato plačal določeno zakupnino.

RELOCATIO TACITA 615 OZmolče obnovljeno razmerje pri zakupu – molče obnovljen zakupČe zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvi zakup, prenehajo s pretekom časa, za katerega je bil zakup sklenjen.

53/74

ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA ZOPER PODZAKUPNIKA 608 OZDa bi se »zakupodajalec« poplačal za svoje terjatve, nastale iz zakupa, lahko zahteva neposredno od »podzakupnika« plačilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Npr. če zakupnik ne plača.

PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU)

Glede na kaj se loči jamčevanje pri podjemu?Loči se glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. Če je napaka bistvena ima naročnik takoj možnost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Kdaj lahko »PODJEMNIK« odstopi od pogodbe zaradi stvarnih napak?Če je naročnik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovi zahtevi, razen če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo , ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila podjemnikovemu ugledu ; v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe.

PRAVICA ZAHTEVATI ODPRAVO NAPAK – STROŠKI 637 OZ(1) Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi , in mu za to določi primeren rok .(2) Pravico ima tudi do povračila škode , ki mu je zaradi tega nastala.(3) Če bi odprava napake zahtevala pretirane stroške , jo podjemnik dela lahko odkloni , vendar ima v tem primeru naročnik po svoji izbiri pravico znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe , in pa pravico do povračila škode .

MANDATNA POGODBA – mandat (naročilo)!

mandant = naročnik mandatar = prevzemnik

Pojasni RAZLIKO MED MANDATNO IN PODJEMNO pogodbo glede PERICULUM REI 644, 645 OZ- Periculum rei - nevarnost stvari: stranka nosi škodo, ki nastane na stvari. Odgovornost zaradi

nevarnosti uničenja stvari.- Periculum obligationis - odgovornost za izpolnitev (izpolnitveni zahtevek med strankama)

Razlika glede periculum rei :Mandatna pogodba: nevarnost oz. škodo nosi mandant (naročnik), ker ima on koristPodjemna pogodba: nevarnost nosi izvajalec, razen v primeru kadar da material naročnik

Mimo vprašanja za kolokvij je koristno vedeti še to: Periculum obligationis : Mandatna pogodba: (spet) mandant Podjemna pogodba: vedno podjemnik (izvajalec), razen če naročnik ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolžnosti (ne odzove se vabilu, da stvar pregleda)

V ČIGAVEM IMENU (svojem ali tujem) in NA ČIGAV RAČUN (svoj ali tuj) delujejo:- Mandatar v svojem / tujem imenu in na tuj račun- Zastopnik v svojem / tujem imenu in na tuj račun- Komisionar v svojem imenu in na tuj račun- Pooblaščenec v tujem imenu in na tuj račun

Edicijska dolžnost – izročitvena dolžnostPo končanem poslu mora stranka drugi stranki prepustiti vso korist, ki izvira iz posla.

Edicijska dolžnost pri mandatu pomeni da: obkroži!

54/74

- mora mandatar po končanem poslu mandantu prepustiti vso korist, ki izvira iz posla

- mora mandant mandatarja opremiti z vsemi potrebnimi dokumenti in podatki ter navodili za sklenitev posla- mora mandatar prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandantu- mora mandant prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandatarju

Katere določbe se uporabljajo za ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST PRI MANDATU? Po KAKŠNEM VRSTNEM REDU se uporabljajo določbe PRI MANDATNI POGODBI ZA ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST?

1. določbe o mandatni pogodbi2. določbe o poslovni odškodninski odgovornosti3. določbe o prodajni pogodbi4. določbe o neposlovni odškodninski odgovornosti

DARILNA

DARILODarilna pogodba je obveznostna pogodba, s katero ena stranka - darovalec , neodplačno prepusti drugi stranki , obdarjencu , kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Glej tudi 533 OZ

RAZLOŽI UREDITEV OBLIČNOSTI DARILNE POGODBE PO »OZ« Z OPREDELITVIJO PRAVNIH UČINKOV PRI POSAMEZNIH MODALITETAH- 538 OZ: kadar ni sklenjena v pisni obliki oz. ni takoj stvar izročena , gre za NATURALNO

OBLIGACIJO. Če darovalec izpolni ne more zahtevati nič več nazaj. Če ne izpolni , ga ni možno terjati, da izpolni.

- 545 OZ: »darilna pogodba« ni realna pogodba, ampak je konsenzualna oblična. »Darilna pogodba za primer smrti« – sklenjena mora biti v notarski obliki, listina mora biti izročena obdarjencu.

DANAJSKO DARILO – darilo v škodo obdarjencaNormalen položaj je tak, da želi darovalec drugi stranki priskrbeti korist, če že ne v prometni vrednosti, vsaj korist z njegovega, obdarjenčevega subjektivnega vidika. Če mu hoče priskrbeti škodo in to tudi doseže s pogodbo , stori obenem nedopustno dejanje . Torej, darilo v škodo obdarjenca.

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DAROVALCA Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči, odgovarja za škodo.Če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti , zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

MEŠANO DARILO – NEGOTIUM MIXTUM CUM DONATIONEJe pogodba, pri kateri je iz volje strank oz. iz njene narave videti, da naj bo deloma odplačna, deloma neodplačna. Če ta namen ni razviden iz posla, ne gre za darilo ; tedaj je neodplačnost samo element nagiba ene od strank . Druga šteje plačilo za polno plačilo, čeprav je zmanjšano.

VZAJEMNO DARILOVzajemna darila niso darila. Le če darilo ene stranke presega vrednost darila druge stranke, je presežek darilo . Pri teh pogodbah je značilno, da je darilna zaveza ene stranke veljavna samo, če je veljavna tudi zaveza druge stranke.

»POSOJILNA«, »POSODBENA«, »KREDITNA«

Razlika med posojilno in posodbeno pogodbo

POSOJILNA POSODBENAPogodba o odsvojitvi. Pogodba o uporabi.

55/74

S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje , da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico in zato ne vrne istih stvari, temveč druge stvari enakih lastnosti .

Lahko odplačna

S posodbeno pogodba se posodnik zavezuje , da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje , da bo stvar vrnil.

Causa posodbene pogodbe: brezplačna uporaba stvari.

Neodplačna

Vrnitvena dolžnost, ki obstoji v obeh primerih je po svoji vsebini različna.Glavna razlika: pri posojilu postane prejemnik stvari tudi stvarnorpavni upravičenec in zato ne vrne istih stvari, marveč druge stvari istih lastnosti.

Kreditna – posojilna

KREDITNA POSOJILNANi urejena v OZUrejena v ZOR (pismena pogodba)

Predčasna vrnitev možna vedno.

Vprašanje glede obresti pri predčasni vrnitvi plačila: Da, lahko avtomatično predčasno odbiješ. Če je nastala škoda, jo povrneš

Je urejena v OZ

Predčasna vrnitev je možna le denarnih obveznosti. Obresti prej ne moreš avtomatično odbiti (za čas od dneva plačila do zapadlosti), razen če si k temu upravičen po pogodbi ali če je to v skladu z običaji. 373 OZ

PREKARIJ V OZ – obveznostjo razmerje DO PREKLICAPrekarij je urejen v sklopu posodbene pogodbe (583/3 OZ). Gre za obveznostno razmerje do preklica. Če čas trajanja in namen uporabe nista določena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoče

- pogodba do preklica- pogodbeno razmerje rahlih vezi

OBVEZNICEČe javnopravne osebe ali denarni zavodi izdajajo obveznice zato, da zberejo denarna sredstva, ki se jih zaveže eminent vrniti upravičencem do obveznic, gre za posel, ki je po vsebini posojilo, po obliki pa kupna pogodba. Eminent proda obveznice interesentom, obenem pa zagotovi ob emisiji, da jih bo spet odkupil.

CONTRACTUS MOHATRAEPosojilodajalec, drugi stranki blago izroči, da ga ta proda tretjemu, kupnino pa obdrži kot posojilo . Če se stvar uniči, nevarnosti ne nosi posojilojemnik, ker poslovni namen prenosa stvari ni, da bi posojilojemnik pridobil pravico na stvari, ampak samo pravico, da stvar veljavno proda komu drugemu .

POBOT (komepanzacija)

POBOT (KOMPENZACIJA) USTNIPobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika.

POGOJI ZA KOMPENZACIJO (6) B- vzajemnost

56/74

- istovrstnost- dospelost- iztožljivost- likvidnost (ni v OZ)- resničnost terjatve (ni v OZ)

IZJEME OD NAČELA VZAJEMNOSTI PRI POBOTANJU: 4 IZJEME! B, USTNI- cesija (315/1) Dolžnik pobota, kar je imel do trenutka obvestila o cesiji zoper cedenta.- poroštvo (313/2, 1024 OZ) Porok pobota terjatev, ki jo ima zoper upnika glavni dolžnik.- zastava (313/3)- solidarne obveznosti

Ali lahko PREVZEMNIK IZPOLNITVE uveljavlja v POBOT DOLŽNIKOVO PROTITERJATEV proti upniku? B- da- ne (ker ni vzajemnosti – »Prevzemnik ne more varovati dolžnika z njegovimi lastnimi sredstvi, zato ne ugovarjati v pobot njegove protiterjatve do upnika. Njegova dolžnost je, da poskrbi, da upnik dolžnika ne terja.« - Cigoj, TO 363 - da, če dolžnik soglaša s pobotom

Primer: Ali lahko cesus pobota terjatev cesionarja s protiterjatvijo zoper cedenta. B

- Obvestilo o cesiji 01.01.2004; terjatev nastala 01.02.2004. Obe terjatvi dospeta hkrati . Odg.: NE- Terjatev nastala pred obvestilom 31.12.2003; obvestilo 01.01.2004; dospeli istočasno. Odg.: LAHKO

Terjatev cesusa do cedenta, ki nastane do obvestila o odstopu, lahko cesus uveljavlja v pobot zoper cesionarja.

PACTUM DE COMPENSANDOStranki se lahko dogovorita, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane . Tovrstno pobotanje ne učinkuje od tedaj, ko si stojita terjatvi nasproti, ampak od trenutka, ki ga določita stranki. Če ničesar ne določita, velja pobotanje šele od trenutka, ko postane pogodba veljavna. (Cigoj, Teorija obligacij, str 436; compensatio voluntaria - sporazumno, prostovoljno pobotanje

Vprašanje: Razlika med KOMPENZACIJO IN PACTUM DE COMPENSANDO BVprašanje: Razlika med ENOSTRANSKIM IN DVOSTRANSKIM POBOTOM BVprašanje: PRISILNI POBOT – PACTUM DE COMPENSANDO B

Kompenzacija - enostranski Pactum de compensando - dvostranski

- enostranka izjava volje; - prisilni učinek EX TUNC (od takrat, ko so stekli pogoji);- pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni

- pogodba (volja obeh strank);- stranki svobodno določita, kdaj bo stekel pobot;- ni treba izpolnjevati pogojev, sporazum jih nadomesti;

Pactum de compensando je sporazumni pobot (compensatio voluntaria) , kjer se stranki sami dogovorita , naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane . Dogovor učinkuje od trenutka, ki ga določita stranki, če pa ničesar ne določita pa od takrat, ko postane pogodba veljavna. Pri dogovoru pogoje nadomesti volja obeh strank, tako da niso nujni.Enostranska kompenzacija pa je primer prenehanja obveznosti »po volji ene stranke s pobotno izjavo, ki učinkuje ex tunc« (terjatvi se štejeta za pobotani, ko sta si stopili nasproti, ko so bili izpolnjeni pogoji za pobot). Izpolnjeni morajo biti pogoji..

BISTVO POSAMEZNIH VRST KOMPENZACIJ B- prisilna: če eden to želi, drugi ni nujno, da se strinja- enostranska: s pobotno izjavo ope exceptionis

57/74

- sodno prisilno: prisilna oz. pobotanje v pravdi- sporazumna: prostovoljna, pactum de compensando; ni treba izpolnjevati pogojev, ker jih sporazum

nadomesti; (compensatio voluntaria)- multilateralna kompenzacija: borza; večstranski pobot; v verigi vsi med sabo pobotajo; na

podlagi zakona / pogodbe: »clearing & settlement agreement«

VRSTE POBOTANJA IN OD KDAJ UČINKUJEJO- enostransko pobotanje: z ope exceptionis – s pobotno izjavo: učinkuje za nazaj, od trenutka,

ko sta si stopili terjatvi nasproti (izpolnjeni so pogoji) - pactum de compensando – dogovor strank : učinkuje od trenutka, ki ga določita stranki. Če ne

določita ničesar, velja pobotanje od trenutka, ko postane pogodba veljavna. - Ipso iure pobotanje – avtomatično pobotanje : terjatve, ki so se na dan uvedbe stečajnega

postopka mogle pobotati, veljajo za pobotane - Pobotanje v izvršbi - Pobotanje v pravdi (sodni pobot) - Večstranska (multilateralna) kompenzacija

Način uveljavljanja kompenzacije- s pobotno izjavo;- z dogovorom (pactum de compensando)- v pravdi; - v izvršbi;

Ali se lahko pobotajo zastarane terjatve? 314 OZDolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le , če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana .

SOLIDARNOST »DOLŽNIKOV« in pobotanje! 396 OZ izpit- Vsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika (generalno učinkovanje).- Solidarni dolžnik lahko pobota »terjatev svojega sodolžnika do upnika« , z »upnikovo terjatvijo« , vendar

samo za toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti (omejeno generalno učinkovanje).

(Samec)Kolikor gre za solidarnost med dolžniki, lahko učinkuje pobot : - generalno: ker se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika - omejeno generalno: solidarni dolžnik lahko pobota »terjatev svojega sodolžnika do upnika« z

»upnikovo terjatvijo«, vendar le toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti .

SOLIDARNOST »UPNIKOV« in pobotanje! 408 OZ izpit- Dolžnik lahko pobota »svojo obveznost« s »terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva« od njega izpolnitev.- S »terjatvijo, ki jo ima nasproti kakšnemu drugemu upniku« , lahko dolžnik pobota »svojo obveznost« le

do višine tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu upniku .

OPE EXCEPTIONIS - POBOTNA IZJAVA USTNIPobotanje se uveljavi s pobotno izjavo. Toda kakor hitro je izjava podana, učinkuje za nazaj, od trenutka ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Obstaja več teorij (civilistična, procesna in mešana), vendar naravi izjave ustreza, da učinkuje na procesnopravnem področju , kot tudi na civilnopravnem področju (ko stranka umakne tožbo).

Kdaj ni vzajemnosti, pa kljub temu pobotamo ?ustni

(pri pactum de compensando )

PRIMERI NEDOPUSTNOSTI POBOTA (5)!PRIMERI KO JE POBOT IZKLJUČEN KLJUB TEMU, DA SO PODANI POGOJI! 316 OZ1. terjatev, ki je ni mogoče zarubiti2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik

brezpravno vzel ali brezpravno pridržal3. terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode4. odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti5. terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja

58/74

PORAVNAVA

TRANSAKCIJA – PORAVNAVAJe dvostranska (vzajemna) pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje spremeni tako, da se negotovost odpravi.Negotovo ali sporno je razmerje: - Če se stranki o njegovi vsebini ne strinjata.- Če je uveljavitev pravice negotova.

Nova obveznost nastane na podlagi vzajemnega popuščanja. Bistveno je, da je izpolnitev vzajemna, da je tudi tisti, ki pripozna, nekaj dolžan.

TRANSAKCIJA IN AKCESORIJE 1056 OZ IZPITKadar je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti (poravnava, ki je obenem novacija), je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji . Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj še naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanjša , poveča pa le , če se s poravnavo strinjata. Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.

DVE ZMOTI PRI PORAVNAVI USTNIzmota o »caput controversum«: kadar se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliščinah, ki so caput controversum. V takih primerih zmote ni mogoče uveljavljati . Stranki sta hoteli ravno to dvomljivo okoliščino odstraniti in sta se prorazumeli, da je ne bosta preiskovali. Tako sta poiskali novo rešitev s poravnavo.zmota o »non caput controversum«: drugačen je položaj, ko gre za okoliščino, ki sta jo stranki imeli za nesporno . Tej okoliščini se nista nameravali izogniti. Gre za zmoto o okoliščini, ki bi utegnila povzročiti, da stranki poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva. Tedaj veljajo splošna pravila o zmoti .

Vprašanje: KAJ SE ZGODI S STRANSKIMI PRAVICAMI (akcesorijami) pri: ustniVprašanje tudi: RAZLIKA MED NOVACIJO IN PORAVNAVO ustniPRENOVITEV (NOVACIJA): 325/2OZ – prenehata tako zastava kot poroštvo , razen, če ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugače dogovorjeno. 325/3 OZ – to velja tudi za druge stranske pravice , ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo.PORAVNAVA (TRANSAKCIJA): Kadar je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj še naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanjša, poveča pa le, če se s poravnavo strinjata.

Razlika med poravnavo in novacijo je v tem, da pri poravnavi ostanejo v veljavi poroštva in zastave, ter vsi akcesoriji, pri novaciji pa ne .

Kam sodi:- transakcija (poravnava) -------- SPREMEMBA obveznosti – posebni del- novacija ------------------------------ PRENEHANJE obveznosti po volji obeh strank – splošni del.

PRISILNA PORAVNAVANekdo se poravna prisilno. Povezana je s stečajem. Zgodi se v stečaju ali pred stečajem. Dolžnik je dolžan 100 upnikom. Vrne lahko 50. Če bi se vsi strinjali , gre za poravnavo . Če se ne strinjajo , sodišče izda sklep, da poravnava velja tudi za tiste, ki se niso strinjali . To je prisilna poravnava, ki jo moramo ločiti od sodne in izvensodne poravnave .

S čem se spremeni obveznost – sprememba obveznosti:

59/74

- poravnava- zastaranje- stečaj (konkurz)

NOVACIJA

NOVACIJA (PRENOVITEV)Je pogodba s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane namesto nje nova obveza tako, da je veljavno prenehanje prejšnje obveznosti odvisno od nastanka nove obveznosti.Če je dvom, novacija ni privativna , temveč kumulativna. Torej v dvomu obstaja nova obveznost poleg stare.

SOLIDARNOST DOLŽNIKOV PRI NOVACIJI IN PORAVNAVI 398, 399 OZ izpitNOVACIJA (PRENOVITEV)- generalno: s prenovitvijo, ki jo je » upnik« sklenil » s kakšnim solidarnim dolžnikom« , so prosti tudi

»drugi dolžniki« .- omejeno generalno: če pa sta »upnik« in »dolžnik« omejila prenovitev na del obveznosti, ki

pada na dolžnika, potem obveznost » drugih« ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del.PORAVNAVA- Parcialno: poravnava, ki jo je sklenil »eden izmed solidarnih dolžnikov« z »upnikom«, nima

učinka nasproti »drugim dolžnikom« , vendar jo imajo ti pravico sprejeti, če ni omejena na dolžnika, s katerim je bila sklenjena.

OBJEKTIVNA NOVACIJANanaša se na bistvene sestavine (predmet, podlaga)

ANIMUS NOVANDI - PRENOVITVENI NAMEN; 324 OZ (volja, da se opravi prenovitev)Prenovitev se ne domneva; če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove.

MEŠANO, OBKROŽEVANJE

POGODBE O ODSVOJITVAH (5)1. Prodajna pogodba – emptio venditio2. Menjalna pogodba - permutatio3. Darilna pogodba - donatio4. Posojilna pogodba - mutuum5. Izročilna pogodba

POGODBE O STORITVAH (3)1. Podjemna pogodba - locatio conductio operis2. Pogodba o naročilu - mandatum3. Shranjevalna – hrambena pogodba - depositum Gospodarske pogodbe: - Skladiščni posli (skladiščnica: pobotnica (priznanica) + varant (zastavnica)) - Bančni posli

POGODBE O UPORABI (4)1. Posodbena pogodba - commodatum2. Zakupna – najemna pogodba - locatio conductio rei3. Lizing pogodba4. Pogodba o licenci

POGODBE O UDELEŽBI (2)1. Družbena pogodba (societas)2. Kooperacijske pogodbe

60/74

POGODBE O TVEGANJU – ALEATORNE (3)Pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari.1. Zavarovalna pogodba2. Pogodbe o preživljanju

Pogodbe, ki so urejene v »SPLOŠNEM DELU OZ« (13)- cesija- prevzem dolga- prevzem izpolnitve- pristop k dolgu- odpust dolga- arbitratorska pogodba (85 izvensodna razlaga pogodb)- nadomestna izpolnitev – datio in solutum (realni kontrakt)- pogodba o prenovitvi – novacija- pogodba v korist tretjega- garancijska pogodba- pogodba o prizadevanju- pactum de compensando (sporazumno pobotanje)- ara

»UTRDITEV OBVEZNOSTI« (9)- Poroštvo (fideiusio)- zastava (pignus)- varščina (kavcija)- pridržna pravica (retencijska)- pridržek LP (pactum reservati dominii)- ara- pogodbena kazen- pripoznava dolga (constitutum debiti proprii)

Katera pogodba PRAVILOMA PRENEHA S SMRTJO ENE POGODBENE STRANKE , če ni drugače dogovorjeno? B- zakupna- mandatna - prodajna- družbena - posojilnaGre za intuitu personae razmerja, ki prenehajo s smrtjo ene stranke. Vprašanje se lahko glasi tudi: Pogodbe katere prenehajo s smrtjo ene stranke? Odg.: Intuitu personae.

Kateri ZAVEZOVALNI PRAVNI POSLI »NISO PODLAGA« ZA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE na predmetu pogodbe?- Izročilna pogodba- Shranjevalna pogodba - Posojilna pogodba- Nepristna hramba (depositum irregulare)- Posodbena pogodba - Menjalna pogodba

Kako se lahko PRENESE TERJATVE (naštej način oz. institute)?- Cesija- indosament- vrednostni papir- prenos pogodbe (cesija in prevzem dolga v enem) 122 OZ

PRENOS OBLIGACIJ- cesija (aktivna stran)

61/74

- prevzem dolga (pasivna stran)- pristop k dolgu (pasivna stran)- prevzem izpolnitve (pasivna stran)- asignacija (nakazilo)

Ali je za veljavno prenehanje obvezn. z odpustom dolga potrebno soglasje dolžnika? B- Da (odpust je dvostranski posel) - Ne- OZ tega instituta ne ureja

Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem se upnik odreče svoji terjatvi in dolžnik ta odrek sprejme. Soglasje je potrebno. Ni pa potrebno, da bi dolžnik izrecno privolil v upnikov odpust, ker zadostujejo že konkludentna dejanja. (319 OZ, Cigoj TO 427)

Katere od naštetih pogodb SO UREJENE V OZ , obkroži: - Emptio venditio (prodajna) - Izročilna pogodba - Datio in solutum (nadomestna izpolnitev) - Zastavna pogodba - Posojilna pogodba - Kreditna pogodba - Skupnost

Katere pogodbe SO UREJENE V OZ ? obkroži- Depositum irregulare (nepristna hramba) - Societas leonina (levja družba) - Skupnost- Kreditna pogodba- Akreditivni kup - Locatio conductio operis (podjemna pogodba)

Katere izmed pogodb SO UREJENE V OZ ? obkroži! - emptio venditio - izročilna pogodba - datio in solutum - zastavna pogodba- posojilna pogodba- kreditna pogodba- skupnost (ni pogodba)

Katere pogodbe SO UREJENE V OZ? Obkroži- skladiščna - izročilna - nadomestna izpolnitev - zastavna pogodba- kreditna pogodba- skupnost

Katerega izmed institutov OZ NE POZNA ?- societas leonina- datio in solutum- constitutum debiti proprii- pactum de pignore dando (zastavna obljuba) - locatio conductio rei

Katere izmed naštetih pogodb OZ ureja V POSEBNEM DELU?- Nakazilo (ureja v posebnem delu, vendar ni pogodba, temveč dvojno pooblastilo)- Odstop terjatve v zavarovanje (splošni)- Prevzem dolga (splošni)- Prenovitev (splošni)- Pristop k dolgu (splošni) - Poravnava

62/74

V OZ NA NOVO UREJENO (vse našteto)KATERIH IMENSKIH POGODB ZOR NI UREJAL IN SO SEDAJ V OZ

- Družbena pogodba – societas (ODZ)- Darilna pogodba (neodplačna) (ODZ)- Posodbena pogodba (neodplačna) (ODZ)- Pogodba o preužitku (pogodba o preživljanju)- Izročilna pogodba (Zakon o dedovanju)- Pogodba o dosmrtnem preživljanju (Zakon o dedovanju)+- Pravila za skupnost (ni pogodba )

Primerjava OZ – ZOR (bančne obveznosti- niso v OZ; kredit, akreditiv, bančna garancija)V OZ niso urejene Bančne obveznosti:- kreditna pogodba- kreditna pogodba na podlagi zastave VP- akreditiv- bančna garancija - hranilne vloge- deponiranje VP- bančni tekoči računi - pogodba o sefu

Realni kontrakti po OZ- ara (pogodba o ari) - datio in solutum (nadomestna izpolnitev) - posodbena pogodba- posojilna pogodba- zastava- darilna

Navedi stranke pri:- prevzem dolga = »Dolžnik« in »3.oseba (prevzemnik) « + »privolitev upnika «- pristop k dolgu = »Upnik« in »3. oseba« - prevzem izpolnitve = »Dolžnik« in »3. oseba «- kondikciji = »solvens« in »accipiens«- verziji = »prikrajšanec« in »okoriščenec – tisti, ki je obogaten «

ASIGNACIJA – NAKAZILO! STRANKE PRI ASIGNACIJI!Dvojna pooblastitev. iz dveh enostranskih poslov zložen posel. Ni pogodba! Z nakazilom »ena oseba, nakazovalec, asignant« , pooblašča »drugo osebo, nakazanca, asignata «, da na njen račun izpolni nekaj določeni »tretji osebi, prevzemniku nakazila «, tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.Stranke: - »prava stranka , nakazovalec « = »asignant«- »druga oseba , nakazanec « = »asignat«- »tretja oseba , prejemnik nakazila « = »asignatar«

Razmerje med strankami:- med »asignant-om (1)« in »asignat-om (2)« kritno razmerje Asignant(1) ima pri asignatu(2) kritje, bodisi v neki terjatvi, ki jo ima že od prej proti njemu (nakazilo za dolg). Lahko pa ima asignant(1) pri asignatu(2) kritje v kreditu, ki mu ga odobril in se potem pri njem zadolži za znesek, ki ga asignat(2), plača asignatarju(3).

- med »asignat-om (2)« in »asignatar – jem (3)« kavzalno razmerje- med »asignant-om (1)« in »asignatar – jem (3)« valutno razmerje (v tem razmerju:

63/74

Je asignant(1) dostikrat kaj dolžan asignatarju(3), zato pooblastitev opravi, da bi svoj dolg asignatarju(3) poplačal, plačilo pa opravi asignat(2). Lahko pa asignant(1) ni ničesar dolžan asignatarju(3), temveč želi od asignanta(2) kredit. Mogoče pa je tudi, da asignant(1) povabti asignanta(2), naj asignatarju(3) plača, ker želi asignatarju(3) ta znesek podariti.

Pogodbe O UPORABI- zakupna – locatio conductio rei- posodbena - commodatum- licenčna- leasing

Pogodbe O ODSVOJITVI- prodajna – emptio venditio- menjalna – permutatio- darilna – donatio- posojilna – mutuum- izročilna

Kje so izjeme od vzajemnosti?- pri cesiji- pri poroštvu- pri zastavi

Latinski izrazi za B- prodajno pogodbo – emptio venditio- starinarsko pogodbo – contractus aestimatorius- najemno pogodbo – locatio conductio rei- delovn, delovršno, službeno – locatio conductio operis- družbeno – societas- posojilna – mutuum- posodbena – commodatum- shranjevalna – depositum- zastavna – pignus- menjalna - permutatio

Katere izmed naštetih obligacij SO PRENOSLJIVE? Obkroži!- terjatve prodajalca za plačilo kupnine iz kupne pogodbe - terjatve pravne osebe za plačilo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena- terjatve za plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin- terjatve za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali zaradi teledne

poškodbe ali zaradi okvare zdravja- terjatve pleskarja za plačilo storitve iz podjemne pogodbe

Katere izmed naštetih obligacij SO NEPRENOSLJIVE? Obkroži Glej tudi 176 OZ- terjatve prodajalca za plačilo kupnine iz kupne pogodbe- terjatve pravne osebe za plačilo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda ali

dobrega imena - terjatve za plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin - terjatve za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente zaradi smrti

bližnjega ali zaradi teledne poškodbe ali zaradi okvare zdravja - terjatve pleskarja za plačilo storitve iz podjemne pogodbe

Pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja ni mogoče prenesti na drugega. Terjatve nepremoženjske škode ni mogoče prenesti, razen: Zapadli zneski odškodnine se lahko prenesejo na drugega, če je bil odškodninski znesek določen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode 184. OZ(1) Terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s

64/74

pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.(2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvršbe.

Prenosljivi pa so vsi za premoženjsko škodo.

INSTITUTI ZA UTRDITEV OBVEZNOSTI- poroštvo (fideiusio)- zastava- varščina- pridržna – retencijska pravica- ara- pogodbena kazen- predujem – avans- pripoznava dolga – constitutum debiti proprii- pridržek lastninske pravice (reservatio dominii)

LICENCA

Z licenčno pogodbo se »dajalec licence « zavezuje, da bo »pridobitelju licence « v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma , tehničnega znanja in izkušenj , znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.

Pravice nosilca patenta pri »IZKLJUČNI« licenci?- ne more izkoriščati predmeta licence v mejah prostorske veljavnosti licence; - pridobitelju licence lahko iz resnih razlogov odreče dovoljenje za podlicenco;- ostanejo mu pravice nosilca intelektualne lastnine (je absolutni upravičenec

patenta kot intelektualne lastnine);- je imetnik intelektualne stvaritve - prenesel je uporabo;

712 OZ: Če je dogovorjena izključna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriščati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.

722 OZ: Kadar je za podlicenco potrebno dovoljenje dajalca licence, sme ta odreči pridobitelju izključne licence dovoljenje samo iz resnih razlogov.

VRSTE LICENC- preproste - navadne; lahko se dajo več pridobiteljem glede izkoriščanja iste pravice- izključne: pridobitelj lahko vsako drugo osebo izključi od izkoriščanja pravice

PODLICENCA»Pridobitelj izključne licence « lahko odstopi pravico izkoriščanja predmeta drugemu (podlicenca). V pogodbi pa je lahko dogovorjeno, da ne sme dati drugemu podlicence in da mu je ne sme dati brez dovoljenja dajalca.S podlicenčno pogodbo se ne vzpostavlja pravno razmerje med pridobiteljem podlicence in dajalcem licence

CONTRACTUS AESTIMATORIUS – STARINARSKA POGODBA

Contractus aestimatorius – starinarska pogodba – prodajno naročilo- ni poseben tip prodajne pogodbe- treba jo je razlikovati od prodajne komisije- prevzemnik izroči le dogovorjeno kupnino (tudi če je več dobil)- riziko nosi naročnik – v tistem času ne more razpolagati;- po roku, če ne vrne – kupi prevzemnik- preklic ni možen- če čas v pogodbi ni določen, se šteje prevzemnik samo za pooblaščenca

Contractus aestimatorius je? Obkroži!

65/74

- pogodba med prevzemnikom naročila in prodajalcem, ki se zaveže stvar prodati

- prodajna pogodba med prodajalcem in kupcem- prodajna komisija NE, razlikuj od tega- modaliteta delovršne pogodbe

KOMISIJSKA POGODBA

RAZLIKA KOMISIJSKA POGODBA VS. PRODAJNO NAROČILO

KOMISIJSKA POGODBA PRODAJNO NAROČILO – CONTRACTUS AESTIMATORIUS

S komisijsko pogodbo se »komisionar« zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun »komitenta« opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.

V svojem imenu za tuj račun. Navzven se ne deklarira kot zastopnik.Je indirektni zastopnik.Izroča prejeto kupnino in ne dogovorjene!Dobi provizijo.Je mandatna pogodba.

S pogodbo o prodajnem naročilu se »prevzemnik naročila« zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil »naročitelj«, prodal za določeno kupnino v določenem roku , ali pa mu jo v tem roku vrnil.

Starinar mora v dogovorjenem roku »prodati« ali »vrniti«.Starinar ne dobi provizije. Izroča zgolj dogovorjeno kupnino (lahko je od tretjega prejel več).Ni mogoče preklicati

Razlika je v dogovorjeni kupnini!

V obeh primerih nosita breme nevarnosti naročnika. Razlika je v tem, da mora starinar izročiti naročniku kupnino za katero sta bila dogovorjena, komisionar pa toliko kolikor je dobil (on dobi že po zakonu provizijo).

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

PRENEHANJE OBVEZNOSTI- naravno- izjemno

- po volji obeh strank- po volji ene stranke- ipso iure

Prenehanje obveznosti PO VOLJI OBEH STRANK (4)- dajatev namesto plačila (datio in solutum - nadomestna izpolnitev) 283

OZ (S) - splošni del- prenovitev – novacija 323 – 327 OZ (splošni del)- odpust dolga 319 – 322 OZ (splošni del)- sporazumna razveljavitev pogodbe = odprava pogodbe = razveza

Prenehanje obveznosti PO VOLJI ENE STRANKE (4)- pobotanje (kompenzacija) 311 – 318 OZ (S)- sodna položitev- samopomočna prodaja- razveza z opcijo (odstop, odpoved, skesnina, neuveljavitev pravice)

Prenehanje obveznosti IPSO IURE – PO ZAKONU, BREZ VOLJE STRANK (3):- združitev – confusio 328 OZ (S)- prenehanje subjektov obveznosti- prenehanje upnikovega interesa

ODSTOP- enostranska razvezna izjava- učinkuje takoj, navadno tudi za nazaj- zakon daje odstopno upravičenje- actio redhibitoria

66/74

ODPOVED- kadar se razmerje pretrga šele po nekem roku, potem, ko je podana izjava- pretrganje velja od tedaj naprej- pretrganje z odpovedjo je značilno za trajna pogodbena razmerja- velja domneva, da jih lahko vsaka stranka pretrga z odpovedjo (kadarkoli, razen ob

neprimernem času)- če je odpoved poslana, velja prejemna teorija

OPCIJA - Enostransko odstopno upravičenje

Kako se prekine: pogodba sklenjena za določen čas---nedoločen čas; kje so razlogi?pogodba sklenjena za določen čas: MORAŠ IMETI RAZLOG pogodba sklenjena za nedoločen čas: NE RABIŠ RAZLOGA

POROŠTVO

Pojasni naslednjo trditev: Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne pa obveznostno razmerje. (Največ 3 stavki)Npr. pri poroštvu, ko plača porok obveznost glavnega dolžnika upniku, ugasne obveznost med dolžnikom in upnikom, vendar še naprej traja obveznost med porokom in dolžnikom. Nastopi subrogacijski učinek. Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. 1018 OZ

KAKO ODGOVARJA POROK UPNIKU?Subsidiarno ali solidarno! 1019 OZ- subsidiarno: Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne

izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi.- solidarno: Če se je porok zavezal kot porok in plačnik (fideiussor et solutor), odgovarja

upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati.

KAKO ODGOVARJA POROK UPNIKU? OBKROŽI- Za ustrezno zmanjšano obveznost glavnega dolžnikaa v stečaju- Ne odgovarja v primeru poslovne nesposobnosti dolžnika- Odgovarja subjektivno- Odgovarja subsidiarno, v določenih primerih pa...(navedite vrsto odgovornosti in primere)....

- Ne odgovarja, če upnik opusti zastavno pravico za toliko korikor bi moral U dobiti z realizacijo te

pravice V posameznih primerih pa solidarno : - če gre za gospodarske pogodbe- v primeru dolžnikove plačilne nesposobnosti- če se porok tako zaveže (dogovor)

KAKO ODGOVARJA POROK?Načeloma odgovarja subsidiarno, razen v določenih primerih solidarno. (glej zgoraj)

KAKO DOLGO TRAJA POROŠTVO?Solidarni porok: Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.Subsidiarni porok: Če je rok za zastaranje »obveznosti glavnega dolžnika « daljši od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika.

KDAJ NI SUBSIDIARNOSTI PRI POROŠTVU?- če je glavni dolžnik prišel v stečaj- če se stranki tako dogovorita- če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve

67/74

PRAKTIČNA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROŠTVOM (1019 OZ) V pisni zahtevi pri subsidiarnem poroštvu. Upnik mora pisno opomnit dolžnika , da mu izpolni . Vendar ne pri:- gospodarskih pogodbah- če je očitno, da glavni dolžnik ne bo izpolnil (gre takoj do poroka- ne kadar je g.d. v stečajuPri solidarnem: porok je porok in plačnik.

SUBROGACIJSKI UČINEK PRI POROŠTVU POMENI DA:- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoženjem za zavarovano terjatev- lahko upnik, če ni dogovorjeno drugače, zahteva plačilo od poroka šele po opozorilu in izostanku plačila- mora biti poroštvena pogodba pisna- je poroštvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti- lahko porok plačan znesek zahteva nazaj od D

AKCESORNOST PRI POROŠTVU POMENI DA:- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoženjem za zavarovano terjatev- lahko upnik, če ni dogovorjeno drugače, zahteva zahteva plačilo od poroka šele po opozorilu in

izostanku plačila- mora biti poroštvena pogodba pisna- je poroštvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti - lahko porok plačan znesek zahteva nazaj od D

KAKŠNE UGOVORE IMA SUBSIDIARNI POROK- beneficium ordinis – upnik mora zahtevati izpolnitev prvo od glavnega dolžnika, šele nato od

poroka; - porok ima vse ugovore glavnega dolžnika nasproti upnika (ugovor pobotanja; nima pa osebnih

dolžnikovih ugovorov )- ima tudi svoje ugovore (ničnost poroštene pogodbe )

ODGOVORNOST POROKA ZA STROŠKE IN OBRESTI 1017 OZ(1) Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika ; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti , za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje .(3) Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika .(4) Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti , nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti , ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe .

INTERCESIJA (PRI POROŠTVU)Gre za utrditev obveznosti, da se stranka zaveže za tuj dolg. Intercesija ni privativna, ko pristop novega dolžnikak prvotni obveznosti prejšnjega dolžnika oprosti, ampak je kumulativna, ko je torej novi dolžnik porok, zavezan za glavnega dolžnika.

EXCEPTIONES IN REM - Ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga. Tak ugovor je npr. dogovorjeni odlog plačila , znižanje plačila , odpust dolga ; skratka vsi ugovori, ki se nanašajo na sam dolg, ki so na razpolago dolžniku, tako da z njimi lahko razpolaga tudi porok.

EXCEPTIONES IN PERSONA - Ugovori, ki se nanašajo na osebne okoliščine glavnega dolžnika. Porok se nanje ne more sklicevati . Npr.: da je plačilno nesposoben , ne more se sklicevati na življenjski minimum glavnega dolžnika , ter tudi ne na omejeno odgovornost glavnega dolžnika .

POROŠTVO PO NARAVIOsebno jamstvo – jamčiš z vsem svojim premoženjemzastava je stvarno – realno jamstvo; jamčiš z stvarjo.

68/74

LEASING

Razlika med mešano in zloženo pogodbo

MEŠANA ZLOŽENAKadar se več pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta pogodba ne vsebuje posameznih pogodb v celoti, ampak le nekatere od njihovih sestavin.

Kako razlagati mešano pogodbo?- delitvena metoda- absorbcijska metoda- kreacijska metoda

Če je mogoče, je treba najprej opraviti delitev, kar pa ni vedno mogoče. Posel je največkrat enoten – če je posel enoten, je treba ugotoviti, ali so nekatere sestavine pretežnega pomena (absorbcija), tako da se ne more ves posel presojati po merilih oz. pravilih, ki veljajo za njegov del. Če nič od navedenega ni mogoče, je treba postaviti nova pravila za mešano razmerje – kreacijska metoda .

Primer: pogodba o leasingu

Stranke lahko zložijo več različnih vrst pogodb bodisi inominatne, bodisi nominatne. Sestava teh pogodb je taka, da obstajajo kljub enotnemu dogovoru vendarle še vse značilnosti posamezne pogodbe. Pogodbe so le v medsebojni odvisnosti. Če ena pogodba ni veljavna, tudi druga ni veljavna (podobno kot pri vzajemnih pogodbah).

Primer: nekdo proda drugemu avtomobil, obenem mu da garažo v najem

LEASINGLeasing pogodba je pogodba o uporabi stvari in odplačevanju njene vrednosti. Tudi leasing pogodbe so rabokupne pogodbe. Značilno zanje je, da se stvar da v zakup ali najem tako, da je po končani uporabi stvar pretežno že iztrošena. Zaradi tega je rabnina višja – obsega tudi amortizacijske stroške. Finančni leasing: leasing, ki traja vso obratno (amortizacijsko) dobo , ko je mogoče predmet izkoriščati. Pomeni pogodbo o investiranju.Operativni leasing: zanj je značilna kratka doba izkoriščanja in v predvsem uporaba predmeta. Sale and lease back: prodajalec proda investicijski predmet in se zaveže, da ga bo odkupil (nepremičnine velike vrednosti, ki se malo obrabljajo). Revolving leasing: prejemnik predmeta je upravičen zamenjati po poteku roka predmet z drugim , navadno modernejšim predmetom opreme. V pogodbi o leasingu kot mešani pogodbi se prepletajo značilnosti pogodb o zakupu, kreditu, licenci, podjemu, mandatu. Direktni: ni posrednika med prodajalcem (lizingodajalec) in lizingojemalcemIndirektni: med prodajalca oz. proizvajalca in lizingojemalca (kupca) se vmeša posrednik (lizingodajalec – banka)

Leasing je MEŠANA POGODBA iz KUPNE POGODBE in- menjalne- neodplačnega posojila- najemne- podjemne- odplačnega posojila

69/74

SHRANJEVALNA - depositum

ODGOVORNOST ZA »RECEPTUM – GOSTINSKA HRAMBA «Odgovornost je objektivna in limitirana (741/1,2 OZ). Za popolno (nelimitirano) odgovornost gostilničarja pa je potrebno, da mu je gost stvar izročil v hrambo, kot tudi če je škoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja . 747/4 OZGlej 741 OZ. Določbe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za bolnišnice, garaže, železniške spalnike, organizirana taborjenja ipd. 746 OZEkskulpacija: 741/3Ta odgovornost je izključena, če so bile stvari uničene ali poškodovane zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti , ali zaradi kakšnega vzroka v sami stvari , ali če so izginile ali bile poškodovane po krivdi samega gosta ali pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prišli obiskat.

DEPOSITUM IRREGULARE - Shranjevalno posojilo, nepristna hramba. Predmet te pogodbe so nadomestne vrstne stvari . »Deponent« jih izroči »depozitarju«, toda ta jih ni dolžan shranjevati ločeno od svojega premoženja , ampak jih lahko pomeša s svojim premoženjem in je dolžan vrniti le isto količino iste vrste . Depozitar postane lastnik shranjevanih stvari, nanj preide nevarnost poškodovanja in uničenja že ob izročitvi.

DEPOSITUM IRREGULARE vs. POSOJILNA

Depositum irregulare PosojilnaStranka sme zahtevati izročene stvari vsak čas nazaj.

Kraj vrnitve: shranjevalec je dolžan stvar vrniti tam, kjer jo mora po dogovoru shranjevati

Navadno brez obresti

Stvari ne morejo biti predmet pobotanja.

Posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve posojila pred dogovorjenim rokom.

Znesek posojila pa je dolžan posojilojemnik upniku prinesti.

Obresti

Predmet posojilne pogodbe se lahko pobota.

DEPOSITUM – shranjevalna pogodba vs. COMMODATUM – posodbena pogodbaEna je pogodba o storitvi. Druga pogodba o uporabi.

Nekateri vidijo v shranjevalni pogodbi elemente posodbene in najemne pogodbe, vendar takšno zvezo zanika dejstvo, da shranjevalec nima v rokah svojo korist . Korist pri posodbeni je brezplačna uporaba stvari.

SEKVESTRACIJAShranjevalec se imenuje sekvester, če mu dasta pravdni stranki ali pa sodišče v shranjevanje stvari, o kateri teče pravda. Shranjevalec je dolžan stvar vrniti tisti stranki, ki v pravdi zmaga. - pogodbena - sequestratio voluntaria: sekvester sklene pogodbo z obema strankama v sporu;- sequestratio necessaria: sekvestracija, ki jo odredi državni organ . Pravice in dolžnosti sekvestra

izvirajo iz odloka tega organa.

70/74

UČINKI OBVEZNOSTI

Po OZ lahko U IZPODBIJA PREZADOLŽENČEVA »ODPLAČNA« PRAVNA DEJANJA, ki so povzročila prikrajšanje - Samo če je D hotel U oškodovati- Če je D vedel ali bi moral vedeti, da škoduje UOdplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano 256 / 1

Kdaj je upnik dolžan sprejeti izpolnitev obveznosti od 3. osebe?- če ima 3. oseba pravni interes- če se dolžnik s tem strinja

PRIDRŽNA PRAVICA 261 OZ Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev.

POLOŽAJ IMETNIKA RETENCIJSKE PRAVICE – UČINEK PRIDRŽNE PRAVICE!Upnik, ki ima na podlagi pridržne pravice v rokah dolžnikovo stvar, se lahko poplača iz njene vrednosti na enak način kot zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloči, pravočasno sporočiti dolžniku svoj namen. 264 OZ- ius retinendi- ius distrahendi (pravica do prodaje in polačila)Imetnik retencijske pravice nima stvarne pravice na stvari – če izgubi posest, izgubi tudi pravico.

Posebnost retencijske praviceNi stvarna, ni absolutna pravica. Ni koneksnosti – stvar ne rabi biti v zvezi s terjatvijo.

Razmerje med retencijo in pignusomV obeh primerih ima imetnik stvari pravico, da se iz zastave oz. predmeta v retenciji poplača.

DRUŽBA, DRUŽBENA POGODBA

Razlogi za prenehanje družbe in posledice njegovega nastopa 1000 – 1002 OZ (ni potrebno vedet vseh razlogov)Razlogi: (prenehanje v ožjem smislu)- ko poteče čas , za katerega je ustanovljena;- ko je dosežen namen , zaradi katerega je ustanovljena ali kot postane dosega tega namena

nemogoča;- če tako sklenejo družbeniki ;- če je družbenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot samostojnemu

podjetniku posamezniku začel postopek stečaja ali prisilne poravnave ;- če je družbenik odpovedal pogodbo .

Posledica prenehanja:Prenehanje v širšem smislu –> postopek ureditve razmerij, ki so nastala v družbi.Gre za likvidacijo, ki so jo družbeniki dolžni opraviti po prenehanju družbe:- poravnati obveznosti nasproti tretjim osebam- nadomestiti družbenikom stroške in izplačila , ki presegajo to, kar so dolžni s pogodbo- razdelitev ostanka premoženja med družbenike po enakih delih, kot veljajo za prispevke (pogodba

lahko določi drugačne dele)

PREMOŽENJE V DRUŽBI

71/74

Na premoženju družbe, ki nastane s prispevki družbenikov ali s poslovanjem družbe, imajo družbeniki enake solastninske ali drugačne soimetniške deleže , če pogodba ne določi drugače.

Razlika med PARCIALNIM POSOJILOM in DRUŽBENO POGODBOparcialno posojilo: Je posojilna pogodba, ki ima elemente pogodbe o udeležbi. Posojilodajalec ima pravico zahtevati namesto obresti delež na dobičku pri poslu, za katerega je posojilo uporabljeno. Pri parcialnem posojilu za razliko od družbene pogodbe ni - bistva: skupnega namena- skupnega odločanja / upravljanja- določitve dobička / izgubedružbena pogodba: skupen namen, skupno poslovanje – delovanje (causa pogodbe), odločanje, delitev koristi in izgube;

GRADBENA POGODBA

ODGOVORNOST 662 OZ(1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe , ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. (2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča , na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja .(3) To velja tudi za projektanta , če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu .(4) Po določbah prejšnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naročniku, pač pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe.(5) Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti.

Glej še ostale člene!!!

ZASTAVA

PACTUM DE PIGNORE DANDO - Zastavna obljuba Ni več relevantna. Danes zastavna pogodba ni več realni kontrakt . Zastavljena stvar se lahko izroči še po sklenitvi pogodbe. »Zastavna obljuba« je konsenzualni kontrakt in je torej pogodba, s katero se stranki zavežeta skleniti zastavno pogodbo . Pactum torej ni enostranska obveznost, ki naj bi zavezovala zastavoupnika, kateri bi imel pravico, da pogodbo sklene. Zastavoupnik takoj s sklenitvijo prevzame obveznosti in pridobi pravice.

Pignus nomini - Zastava terjatve

ZAVEZOVALNI IN RAZPOLAGALNI POSEL PO SPZZavezovalni pravni posel je posel obligacijskega prava. Razpolagalni pravni posel pa posel stvarnega prava. Razpolagalni pravni posel sam po sebi ne more ustvariti stvarnopravne spremembe. Potrebno je določeno dejanje , ki predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla (izročitev - tradicija ali vpis v ZK).Zgolj stvarnopravni posel zadostuje le pri odstopu terjatve . Cesija tako ne pozna realnega akta.Razpolagalni posel je v kavzalnem odnosu do zavezovalnega. Veljaven zavezovalni posel je torej pogoj za veljavni prenos LP.

LOMBARDNI KREDITJe primer kredita v zvezi z zastavno pravico. Je poseben tip posojila, ki se sklene tako, da se vrednostni papirji zastavijo banki za zavarovanje kredita. Če kreditojemalec po zapadlosti dobljenega kredita ne vrne, se lahko banka poplača. Pogodba je pismena.

ACTIO PIGNARATICIA161 SPZ: Če se pokaže, da ima zastavljena premičnina kakšno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo

72/74

napaka do izročitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena premičnina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplačilo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje. Gre za tožbo zastavnega upnika napram zastavitelju, ker ima stvar napake.

RAZNO

Onerozna pogodba – odplačnaLiberalna, lukrativna – neodplačna

Odškodninska zaveza ???Nastane lahko odškodninska zaveza, če vmesna oseba (sel) deluje na strankino nevarnost.Druga poštena stranka ima pravico do odškodnine (ker pogodba ni ostala v veljavi).Velikokrat pa zakonodaja predpisuje kot sankcijo kazen za gospodarski oz. disciplinski prestopek, ne da bi bila določena kakšna civilnopravna sankcija (neveljavnost ali odškodninska zaveza). In sicer zato, ker želi obdržati posel v veljavi in se zadovolji z necivilnimi sankcijami.Pogajanja brez namena skleniti pogodbo, ustvarjajo odškodninsko zavezo.

Teorija realizacijePogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti , ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega .

Začetek člena, nadaljuj: 131 OZKdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Členi gradbena - pravica do odškodnineKot pri podjemni.

Spoliatus ante omnia restituendusTistemu, komur je bila stvar nasilno odvzeta, je treba to stvar še pred razpravljanjem vrniti.

Cuius periculum euius commodum - Kdor nosi nevarnost nosi tudi korist

Pretium succedit in locum reiKadar postane izpolnitev nemogoča, ker je predmet uničen, prejme dolžnik včasih nadomestilo za ta predmet (zavarovalna vsota pri dejanski nemožnosti; pri pravni pa dobi razlastitveno odškodnino)

Dies interpelat pro homine - Čas opozarja namesto človeka.

Vis cedens in hominem constantissimumGrožnja mora biti taka, da zastraši povprečno trdnega moža.Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Condictionis implendae causavzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke;

Kako v dvomu odgovarja naročnik oz. zakupodajalec?Naročitelj objektivno odgovarja za škodo, ki nastane mandantu v zvezi z izpolnjevanjem mandata (in je mandant ni sam povzročil krivdno)  777 Zakupodajalec odgovarja zakupniku objektivno, da stvar nima napak (stvarnih in pravnih) 592 – 599

Ali drži naslednja trditev?Vzpostavitev prejšnjega stanja je primarna obveznost dolžnika (odgovorne osebe) in dolžnik ima pravico zahtevati, da sam opravi vzpostavitev, oškodovanec pa mu mora to dovoliti.Ne drži. Zahtevek postavlja oškodovanec . Ni nujno, da kot prvo zahteva restitucijo (ni primarnosti in sekundarnosti zahtevkov). 164 OZ

73/74

Ali drži naslednja trditev? Oškodovanec ima v skladu s pravili OZ, pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Drži. Prvi in drugi odstavek 164 člena govorita o možnostih (restitucija in ekvivalenca). Zakon ne ureja razmerja, kateri zahtevek je primaren oz. sekundaren. Oškodovanec ima vedno izbirno pravico med restitucijo in ekvivalenco. 164 OZ

Nasplošno o obeh trditvah: Prva dva odstavka nam pravita o načinih (restitucija, ekvivalenca). Npr.: nekdo mi poškoduje avto in mi reče, da mi bo on popravil avto. Jaz imam še vedno možnost, da zahtevam odškodnino (denar) – razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija).

Tretji in četrti odstavek govorita o izjemah:Izjema od denarne odškodnine 164/4: - če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja

Dve izjemi od restitucije: 164/3- kadar ni mogoča- kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba.

Razlika med actio ( tožba ) in exceptio ( ugovori )?

74/74