Obala in vala reke Dragonije

Družinska kolesarska klasika

(65Km, 850 višincev)

Prekrasen sončen dan se nam obeta, pripravili smo si izlet na obali, morje je ţe toplo, kopalke

smo priloţili k obvezni kolesarski opremi, MTB konjički ţe čakajo na dogodivščino.

Zapeljemo se do Lucije, kjer si pred Marino Portoroţ poiščemo parking na velikem

makadamskem platoju.

Preverimo še opremo, zajahamo konjičke in gasssa...

Pogledamo na uro, zgodaj je še, kolesarit smo začeli pred sedmo uro zjutraj. Lucija je še

mirna v ranem jutru, Portoroţ se počasi prebuja, pa tudi mi si bomo kaj kmalu poiskali prostor

za prvo še ne zasluţeno pavzo, ampak zbuditi se pač še moramo in ponavadi brez jutranje

kavice to ne gre. Pobrcamo iz Portoroţa proti Bernardinu, v Piranu pa zavijemo na „Punto“,

kjer si poiščemo kakšen prijeten barček tik ob morju.

Piranska »Punta« Razglednica Pirana, Mandrač in cerkev v ozadju

Mmmm, ...bela kava in rogljiček, galebi se oglašajo v daljavi, morje v Bonaci (brezvetrju)

gladko „ku ulje!“ Ribiči se počasi vračajo v Mandrač! Blaţeni mir!!! Uţivancija!!!

Kasneje se odpravimo proti cerkvi Sv.Jurija, po Adamičevi ulici, v zmernem vzponu mestnega

uličnega labirinta.

Staro mestno jedro Piran se je izoblikovalo na polotoku, kjer je ohranilo do danes svoj

srednjeveški značaj. Na vzpetini nad mestom dominira baročna cerkev z zvonikom in

krstilnico. Pobočje vzpetine s cerkvenim kompleksom, je bilo utrjeno z opornimi loki,

postopno zgrajenimi od sredine 17. do začetka 19. stoletja. Baročno dvoransko cerkev so

pričeli graditi ţe po letu 1595 na mestu starejše, v letu 1344 posvečene gotske cerkve. Cerkev

je bila dokončana in ponovno posvečena leta 1637.

Mimo cerkve jo mahnemo do stopnic, kasneje pa levo po urejeni obalni potki proti Fjesi.

Zanimivo flisasto pobočje nam prikaţe na samem vrhu piransko obzidje, pod njim pa še

vedno prisrčne divje plaţe. Še vedno je zgodaj, kavica nas ni zadovoljivo predramila, nam pa

se nikamor ne mudi, zato prislonimo kolesa nekam ob obali, da še malo počivajo, mi pa v

jutranje kopanje.

Plaţa je še prazna, morje mirno, pa dajmo zaplavat, se malo namakat... gneča bo tu vsak čas,

zato uţivajmo te trenutke „samo naše“ plaţe!

Potka proti Fjesi Piranski ulični labirint Strunjanski zaliv, Soline

V Fjesi nas čaka vzpon v Pacug. »Hja, kaj čmo,...bo treba delat“, klanec neizprosen, tlakovci

pa nočejo in nočejo končati. Na vrhu zavijemo levo in po cca 150 metrih desno na

makadamsko pot med vilami. Na koncu poti se nam na levi pokaţe urejena sprehajalna potka

(skoraj singlica), ki nas popelje v goščavo, pokukamo pa ven nad Salinero pri Strunjanu.

Niţje v blagem desnem ovinku tik ob morju skrenemo levo na valobran strunjanskih solin.

Soline skorajda samevajo, le malo soli pridelajo iz njenih „njiv“, ţetve so skromne!

Zavetniška cerkev slovenskih mornarjev, Strunjan Tartini, Piran

Prečkamo leseno brv solinarskega kanala in ţe se vozimo mimo plaţe in okoli plitvine Stjuţa

na naši desni.

Ob kapelici zavijemo levo v klanec … „Spet ti tlakovci!“ vse do romarske cerkvice

Marijinega prikazovanja. Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev.

Če nam je klanec prestrm, nič hudega, posluţimo se tehnike »GURATLONA«!

Nato pa kar naprej proti klifu ob morju, kjer stoji na samem robu prepada tudi strunjanski

kriţ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen

leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona. Privoščimo si pavzo, saj je

panorama prekrasna. Napasimo si oči...

Ob robu klifa napredujemo naprej proti Belvederju. Klif je sedaj precej zavarovan pred

morebitnimi padci v globino, če se ne čutimo kolesariti pa brez skrbi, kolo „k nogi“ in

previdno naprej! Potka preide na asfaltirano cestico, nekoliko se še povzpnemo mimo hiš do

kolovoza, ki pa nas vodi nad rtom Ronek in nad Dobravo mimo avtokampa do turističnega

naselja Belveder. Pred pralnico/kopalnico avtokampa zavijemo levo v spust po singlici, ki

pokuka iz goščave tik pod naseljem. Nadaljujemo spust po asfaltu vse do belvederske plaţe

nedaleč od SanSimona.

Klif Mesečevega zaliva, pod strunjanskim Križem, naša potka se vije zgoraj ob samem robu

Po izolski marini preidemo na mestno promenado in spet nas bo zamikala pavza. Zakaj pa ne,

saj nismo na tekmovanju, ...hja! Zibanje čolnov v mandraču nas prav pomirja, okrepčilo prav

paše, pa tudi jutranji vrveţ starega obalnega mesta nas kar prerodi z energijo!

Zapeljemo na „Punto“, pokolesarimo okoli Izole in ţe smo na obmorski poti proti Kopru. V

mesto prikolesarimo kar hitro, saj nam pomaga Maestral, ki nam je začel pihati v hrbet.

Taverna Križarka velikanka na potniškem pomolu, Koper

Vozili bomo po severni obvoznici mesta ob potniškem pomolu. Če bomo te sreče, morda

zagledamo kakšno kriţarko velikanko. Morda skočimo še v staro jedro mesta na ogled

Pretorske palače, Loggie, trga Brolo...

Pretorska palača Trg Brolo

Kasneje vijugamo med megacentri proti Šalari, kjer si izberemo staro cesto proti Vanganelu.

Cesta začne tik ob pokopališču oziroma Vinakopru. Cesta je lokalna, tu ne bo prometa, pa tudi

klancev ne. Uţivaško!

Vinorodno tihožitje

V Vanganelu si ogledamo informativno tablo Poti za Srce in Dušo ! Proti Marezigam jo bomo

mahnili prav tam. Ja, ...tako „ malu za dušu inu srce “!

Ob kamnitem mostu tik ob tenis igriščih zavijemo z glavne ceste, ki vodi v Babiče in

Marezige, levo na kolovoz.

Izvirne markacije Poti za srce in dušo ...označena pot iz Vanganela proti Marezigam

Osojni kolovoz nas bo zapeljal v Marezige na domač kruh „potočan“ v oljčnem olju in

obloţen s „feto“ pršuta, ki jo bomo poplaknili z domačim vinom.

Vino naj bo le pokušina, pot je še dolga!

Ja, prav poseben čar imajo osmice, ki so označene z zimzeleno vejico, obešeno nekje ob cesti.

Če sledimo temu znaku, nas bo pripeljal do kmetije, kjer lahko nazdravimo z domačim vinom

in se okrepčamo s pristno domačo hrano. A kot se za osmico spodobi, se to lahko zgodi le

dvakrat v letu po osem dni.

Tihožitje obalnega zaledja „Rudeče čarešnje“

Spustimo se proti Babičem, ter v Krmcih (iz Marezig proti Babičem cca 600m) zavijemo levo

med hiše proti zaselku Rokavci ob reki Rokavi ali Pinjevcu. V zaselku nadaljujemo desno po

nekoliko zaraščeni potki do asfaltirane ceste, ki levo vodi proti Borštu. Mi nadaljujemo kar

naprej, smer Ţupančiči.

Kaj kmalu pridemo do slapa Škrline. Tu si lahko ohladimo in spočijemo „utrujene“ noţice v

hladni rečni vodi.

Makadam se nadaljuje pod Koštabono, nato pod Pučami, pod Krkavčami in pod Sv.Petrom.

Vasice nas spremljajo na vzpetinah desno zgoraj, kot orli iz gnezda!

Iz vale reke Dragonje pokukamo v …. Dragonji! Prečkamo glavno cesto, nekoliko

pokolesarimo po cesti proti Sečovljam in zavijemo desno (cca 600 metrov od kriţišča) po

neprometni lokalni cesti mimo Pišin in Lonzana do Sečovelj.

Sečoveljske soline so prekrasne in splača si jih je ogledati. Kolesarimo prav po robu tega

krajinskega parka.

Motivi sečoveljskih in strunjanskih solin, ... uganka: katero je katero?

Ostala nam je še Seča in ţe smo v Luciji na izhodišču.

Uhhh, ... za nami je prava dogodivščina, nekaj smo se pomatrali, nekaj si ogledali, se lepo v

druţbi imeli.

Za nagrado si privoščimo kulinarično specialiteto, morda Brancina ali Orado, prav ohlajena

Malvazija pa jo bo z veseljem namočila!

Ta stari pravijo, „da se riba toča tri bote, u murju, u ulju, inu na kraji u vini“, ...pa dober tek!

Zemljevidi ture:

Lucija, Piran, Fjesa, Strunjan, Belveder

Izola, Koper. Vanganel. Marezige, Rokavci, reka Dragonja

Po Kopru se posluţujemo kolesarskih stez. Med Vanganelom in Marezigami so lepo vidne

serpentine. Pozorni smo na odsek pod Marezigami, pri Krmcih, kjer se spustimo do zaselka

Rokavci. Pot se kasneje vije ob reki Rokavi in Dragonji.

Reka Dragonja Škrline

Reka Dragonja, Sečovlje, Seča, Lucija