8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

1/32

REŠITVE1

Na pragubesedila 4   R       E        Š       I       T       V       E

REŠITVE K DELOVNEMU ZVEZKU ZA SLOVENSKI JEZIK V 4. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

2/32

REŠITVE 2

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

Kaj znam na začetku 4. letnika?

1. Na poplave.Po smislu, npr. Po vsebini 2. odstavka.Po smislu, npr. Kaj se je zgodilo, kdaj in kje, kdo je bil pri tem udeležen, kako je dogodekpotekal in zakaj je nastal.Med novice in poročila.Komentar.Po tem, da avtor v njej izraža svoje mnenje o dogodku, njegovih vzrokih in posledicah;v novici in poročilu mora biti objektiven.

2. S poplavami.pozidavo, gradnjo, plazovitosti/slabe nosilnosti/velike potresne nevarnostiNpr. Preprosto smo pozidali stare, na videz nepotrebne struge nekaterih vodotokov in jimvzeli obalni prostor, zato se visoke vode, ko pač pridejo, nimajo kam razliti. – Torej je toobmočje, ki ni primerno za pozidavo – po eni strani zaradi poplavne ogroženosti, po drugi

 pa zaradi slabe nosilnosti tal in zato velike potresne nevarnosti. – Toda enako gluhi kot zasvarila o možnih poplavah smo tudi za opozorila o napačni pozidavi na plazovitih terenih.

3. č4. Narave.

Po smislu, npr. Če ravnamo proti naravi, ima to lahko zelo težke posledice.5. DA

Po smislu, npr. Ob obilnem deževju se podtalnica dvigne in voda zalije kleti.6. a7. bom začel, omenjam, morem, vem, opozorim

Svojo prizadetost, svoje prizadevanje za reševanje obravnavanega problema, svoje

mnenje.poslušamo, vemo, se bomo čudili, (bomo) iskali, smo vzeli, smo pozidali, (smo) vzeli,se čudimo, pridemo, moramo, moramo, smo zabetonirali, smo, se bomo spraševali,moramo, moramo, moramo, smo iztrgaliVključenost/soodgovornost bralcev oz. vseh Slovencev.Po smislu, npr. Sklicuje se na predpise/na opozorila strokovnjakov.

8. Po smislu, npr.Drugi odstavek: neustrezna pozidava na poplavnih območjihTretji odstavek: posledice neustrezne zidave na Ljubljanskem barjuČetrti odstavek: neupoštevanje opozoril strokovnjakov

Peti odstavek: podcenjevanje nevarnosti zaradi plazovŠesti odstavek: vpliv globalnega segrevanjaSedmi odstavek: poziv k spoštovanju naravnih zakonitosti

9. Po smislu, npr. Ker je ta kraj uničil plaz.10. − enogovorno; pisec ne pričakuje naslovnikovega odziva oz. se sam ne odziva na

predhodnega sporočevalca;− javno; je namenjeno širšemu krogu naslovnikov (bralcem časopisa);− subjektivno; se sporočevalec v njem razodeva;− neumetnostno; prikazuje resnični oz. preverljivi dogodek, ima praktičen namen,

lepotna vloga jezika pa ni poudarjena.

11. NEPo smislu, npr. 'ni sposoben dojemati zvoke, glasove'; 'nočemo dojeti, upoštevati česa';'ni dal glasu, zvoka'.

12. Besedne zveze iz levega stolpca so značilne za publicistična besedila. Besedne zveze izdesnega stolpca so značilne za strokovna besedila.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

3/32

REŠITVE3

13. sevedaNEBeseda seveda je slogovno nezaznamovana, kajpak  pa zaznamovana.cb

14. Ker sta rabljeni ironično.15. 3, 1, 5, 2, 416. NE

Beseda obala se uporablja v zvezah morska/jezerska obala. Za svet ob reki uporabljamobesedo obrežje. (Ta beseda pa se uporablja tudi za svet ob jezeru in morju.)

17. Po smislu, npr. V prihodnosti/enkrat zagotovo.18. Domača.

Nastala je v praslovanščini.Iz etimološkega.

19. črnograditelj, potresen, videz, gluhota, vodotok, odstotek, krivec, mokrišče, danost,posledica, odvečen

20. Strokovnjaki imajo natančne podatke o poplavni, potresni ipd. ogroženosti terena,vendar le v redkih občinah upoštevajo njihova priporočila.— Čeprav imajo strokovnjakinatančne podatke o poplavni, potresni ipd. ogroženosti terena, le v redkih občinahupoštevajo njihova priporočila.Poplavna ogroženost Barja je zelo velika, zato za pozidavo ni primerno. — Barje zapozidavo ni primerno, ker je tam poplavna ogroženost zelo velika.Strokovnjaki so odsvetovali gradnjo na tem območju in pojasnili svojo odločitev.— Potem ko so strokovnjaki odsvetovali gradnjo na tem področju, so pojasnili svojoodločitev.

21. Zaradi neupoštevanja opozoril bodo plazovi občanom naredili veliko škode.

Po prihodu na teren so gasilci pomagali poplavljencem./Gasilci so prišli na teren napomoč poplavljencem.Med poslušanjem poročil o poplavah razmišljam o posledicah te naravne nesreče.

22. Pripravljam reerat, v katerem bom predstavila potrese in poplave.Najprej so se porušile hiše, ki niso bile protipotresno utrjene/ki niso bile utrjene protipotresu.Očistite kanale, ki so zamašeni.Prilastkov.

23. Kdo ali kaj živi? – oseb.Zakaj ne bodo dovolili? – p. d. v.

Koga ali česa ne posluša? – pr.Kako pogosto/Kolikokrat se je zgodila? – p. d. č.

24. Po smislu, npr. kjer je dovoljenoKo se bo zgodila nesrečane da bi razmislili o vseh posledicahker v zadnjih letih ni bilo čutiti potresnih sunkovda bi se pravočasno zaščitili pred nevarnostjoda so bili gasilci ves čas na terenuKdor je naredil napakoki so jih zbrali za poplavljence

čeprav v tem trenutku to nič ne pomagače bi pravočasno kaj ukrenili

25. Klimatologi ugotavljajo, da vsaka dodatna stopinja Celzija poveča vlažnost ozračja zapribližno sedem odstotkov, posledice tega pa so intenzivnejše padavine.Najprej so ga začeli osvajati črnograditelji, nato je postopoma sledila "organizirana"

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

4/32

REŠITVE 4

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

gradnja.Ko se bo zgodil novi Log pod Mangartom, se bomo pa spet vsi po vrsti spraševali, kje jestroka.Zdaj pa se vsi čudimo, kaj se je zgodilo, in niti najstarejši domačini se ne spomnijo, da bibilo že kdaj kaj podobnega.V Mestnem logu, ki najbolj sega na Ljubljansko barje in na katerem je v moji mladostidobesedno samevala veterinarska akulteta, danes ni sledu o močvirnatih travnikih.

  č, a, b, d, c26. Naveznik: jim; navezuje se na: stare, na videz nepotrebne struge nekaterih vodotokov.

Naveznik: katere; navezuje se na: podtalnica.27. Le v redkih občinah so upoštevana priporočila o sonaravnem urejanju vodotokov.

Obsežna območja Barja so urbanizirali.28. na, v, z29. vodár, vodotòk, kóliko, grádbeniki30. b31. a

32. NEPodčrtana beseda je občno ime, zato je ne pišemo z veliko začetnico.DAPodčrtana besedna zveza je dvobesedno nenaselbinsko lastno ime. Prvo besedo takegaimena pišemo z veliko začetnico, drugo pa le, če je tudi sama lastno ime – to pa v temprimeru ni.DAČe namesto večbesednega zemljepisnega lastnega imena uporabimo splošno znanoskrajšano ali nadomestno ime, tega pišemo z veliko začetnico.

33. V prvi povedi pojasni/dopolni dano besedo, v drugi pa loči vrinjeni stavek od ostalega

dela povedi.Z vejico ali dvopičjem.Z vejicama ali oklepajem.enodelno, dvodelno

34.

Mediji so septembra izčrpno predstavili poplave, ki so zajele Slovenijo. Poglediz zraka na del poplavljenega Viča je bil prav srhljiv. Slovenci smo navajeni takihposnetkov, kadar gre za kraje zunaj Ljubljane. Poplave v prestolnici – ne, tega panismo pričakovali. Novim blokom ob cesti v Polhov Gradec – (ali vejica ali uklepaj) tase vije zahodno od železniške proge Ljubljana–Trst – (ali vejica ali zaklepaj) je zalilo

podzemne garaže. Na Tbilisijski ulici so iz vode gledale samo avtomobilske strehe.Povsod so stale gruče stanovalcev, ki so opazovali divjanje narave. Sosed me jezaskrbljeno vprašal: "Kaj pravite, ali se bo deževje vendarle ustavilo?"

35. Kostanjevica na Krki je poplavljena.Prisotne je najbolj zanimalo, kateri so možni protipoplavni ukrepi.Gasilec je z grozečim glasom zavpil: "Pazite vendar, zemlja drsi."Kljub temu da so načrtovali gradnjo protipoplavnih nasipov ob rekah, dlje od načrtovniso prišli.Deževje je zajelo vso Slovenijo in zdelo se nam je, da ga ne bo konec.

Številnim ljudem na Slovenskem so poplave povzročile veliko škode, a človek se nemore znebiti vtisa, da bi se lahko marsikaj obrnilo tudi drugače, če …Plaz je odnesel sedemsto metrov državne ceste Lokavec–Predmeja.Obsežna območja Barja, neprimerna za pozidavo, so zdaj urbanizirana.Zaradi plazovitega terena gradnja ne bo dovoljena.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

5/32

REŠITVE5

36. Po smislu.

 Jezikovna politika v Republiki Sloveniji

1. V neknjižni zvrsti (v pokrajinskem pogovornem jeziku).V zbornem knjižnem jeziku.DANpr. Pred občinstvom govorimo/govorno nastopamo v zbornem knjižnem jeziku;zasebno se pogovarjamo v neknjižnem.

2. NEIme podjetja ni v slovenskem jeziku; ne vsebuje imena in priimkov družbenikov, znanihblagovnih ali storitvenih znamk; ne gre za domišljijsko poimenovanje; ne gre za mrtvi jezik.NE

3. NE

Po smislu.4. DA

Po smislu, npr. Besedila, ki jih dobi potrošnik ob nakupu kakšnega izdelka, morajo bitirazumljiva.

5. NEPo smislu.

6. DAPo smislu.Po smislu.

7. Madžarska.

Angleščina.NEZaradi jezikovno neozaveščenih podjetnikov/oglaševalcev.NEPo smislu.Na Japonskem.Predsednik japonske vlade.Nerazumljivo besedilo finančnih birokratov.Da bi razmislila o nastalih težavah in poiskala ustrezne rešitve.

8. O tem, da morajo zaposleni, ki poslujejo s strankami, znati slovenski jezik.

9. Ker morajo zaposleni občutiti, da predpostavljeni, ki je tujec, spoštuje pravicozaposlenih, da na delovnem mestu uporabljajo slovenski jezik oz. da se lahkosporazumevajo s slovenskimi strankami in tako več prodajo.Po smislu.

10. Po smislu.11. DA

Po smislu.12. Po smislu.

Posamična/individualna dvojezičnost pomeni, da poleg svojega prvega jezika govoridrugi jezik nekaj ljudi. Družbena/kolektivna dvojezičnost pomeni, da poleg svojega

prvega jezika govori drugi jezik večina ljudi. Javna/institucionalna dvojezičnost pomeni,da se je v obeh jezikih mogoče sporazumevati tudi zunaj doma.Enostranska družbena dvojezičnost pomeni, da se samo manjšina nauči jezika večine.Dvostranska družbena dvojezičnost  pomeni, da se manjšina nauči jezika večinskegaprebivalstva, večinsko prebivalstvo pa jezika manjšine.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

6/32

REŠITVE 6

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

Za dvostransko družbeno dvojezičnost.Enostranska družbena dvojezičnost.

13. Beseda dvojezičnost  je nadpomenka, besedi bilingvizem in diglosija sta njeni podpomenki.Bilingvizem in diglosija sta vrsti dvojezičnosti.Po smislu, npr. Bilingvizem je popolno obvladanje dveh jezikov (tj. raznih zvrsti),diglosija pa obvladanje enega od jezikov samo na ravni neknjižnega jezika.Po smislu, npr. Opustitev enega od jezikov na dvojezičnem območju ali raba tega jezikasamo v družinskem krogu, ne pa v javnosti.Izseljenci.Po smislu.

14. c, čc, db, d

15. DA, NE, NE, DA, DA

 Jezikovne zanke

1. Po smislu.2. 1: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter unkcijski naziv

prejemnika/proesorja, kraj pred datumom, podatki o osebi, ki jo starši opravičujejo(ime in priimek osebe, ki je izostala od pouka), čas izostanka ter prošnja zaopravičenje. Pozdrav napišemo ob levem robu. Podpišemo se z imenom in priimkom(na desni strani, poravnano s krajem in datumom).

2: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter unkcijski naziv

prejemnika/proesorja, kraj in datum ter podatek o osebi, ki jo starši opravičujejo(priimek osebe, ki je izostala od pouka). Pozdrav in naslov besedilne vrste napišemobrez končnega ločila. Podpišemo se z imenom in priimkom (na desni strani,poravnano s krajem in datumom). Manjka vejica pred če. Narobe je napisano, kdaj jedijakinja manjkala; pravilno: … od pouka 7. in 8. 1. 2011. Manjka vejica pred ker . Jo jebolela— pravilno: sta jo bolela. Beseda izostanek  je napisana narobe.

3: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter unkcijski nazivprejemnika/proesorja, kraj in datum ter pozdrav. (Hvala!  je odveč.) Podpišemo sez imenom in priimkom – v tem zaporedju (na desni strani, poravnano s krajem indatumom). Ime besedilne vrste ne sme imeti končnega ločila. Če napišemo nagovor,

ima ta na koncu klicaj (ali vejico – v tem primeru nadaljujemo z malo začetnico),ne pike. Beseda razredničar  je nepravilna; pravilna: razrednik . V t. i. vsebini je nekajslovničnih in pravopisnih napak; pravilno: Prosim, da sinu Blažu Novaku opravičiteizostanek od pouka 4. 4. 2011 zaradi visoke temperature in slabosti ter bolečin v trebuhu. 

4: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter unkcijski nazivprejemnika/proesorja, kraj in datum ter podatki o osebi, ki jo starši opravičujejo(natančnejši vzrok izostanka, kdaj je manjkala) in podpis. Pozdrav napišemo brezkončnega ločila. Podpišemo se z imenom in priimkom (na desni strani, poravnano skrajem in datumom). Žensko osebo nagovorimo s splošnim izrazom v obliki za m. sp.(Spoštovani! ). Beseda hčerka je napisana narobe. Pravilno npr.: Prosim, da moji hčerki

Tanji Peterka opravičite izostanek od pouka od 4. do 8. 4. 2011, ker je bila bolna. 3. 1: Na koncu nagovora napišemo klicaj ali vejico. V t. i. vsebini je nekaj slovničnih in

pravopisnih napak; pravilno: Opravičujem se, ker sem 11. 3. t. l. manjkala na vajah pri predmetu slovenski jezik; imela sem tekmovanje iz ritmične gimnastike. 

2: V t. i. vsebini je nekaj pragmatičnih napak (o sebi ne pišemo v 3. osebi; poved

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

7/32

REŠITVE7

O nadomeščanju … je nevljudna; študentka bi se morala opravičiti in bi lahkozaprosila proesorja, ali bi lahko nadomestila vaje) in pravopisnih napak; pravilnonpr.: Opravičujem se/Prosim, če mi opravičite izostanek, ker sem manjkala na vajah pri predmetu slovenski jezik 11. 3. t. l. zaradi obiska pri zobozdravniku.

3: Neprimeren je nagovor (primerno npr.: Spoštovani gospod profesor!/Spoštovani g. profesor!/Spoštovani prof. Cankar!/Spoštovani! ). Na koncu pozdrava bi moralo bitiločilo (pika ali vejica). V t. i. vsebini manjka podatek, pri katerem predmetu je študentmanjkal, v njej pa je tudi nekaj slovničnih in pravopisnih napak; pravilno: Prosim, čemi opravičite izostanek od vaj pri slovenskem jeziku 11. 3. t. l. zaradi bolezni. Na naslednje

vaje bom prinesel potrdilo o zdravniškem pregledu.4: Nepravilen je nagovor (Spoštovani!/…), pozdrav (namesto uradnega pozdrava je

prevod angleškega obrazca; pravilno: Lep pozdrav/…) in podpis (ime in priimek).Manjka podatek o predmetu, pri katerem študentka ni opravila obveznosti, ker bota koristil proesorju pri zaznamovanju manjkajoče obveznosti v svojem arhivu.Študentka se mora opravičiti zaradi neizpolnjene obveznosti, ne pa za odsotnostseminarske naloge. Neprimerno je spraševanje o načinu izročitve seminarske

naloge, saj jo mora študent, ki želi opraviti svoje obveznosti pri določnem predmetu,obvezno oddati; manjka tudi navedba vzroka. Ustrezno npr.: Opravičujem se, kernisem pravočasno oddala seminarske naloge. Imela sem virozo in nisem mogla priti na

fakulteto. Naloga je dokončana in Vam jo bom prinesla na govorilno uro/in Vam jo bom

 pustila v poštnem predalu pri vratarju. Če želite, Vam jo lahko pošljem po e-pošti. – Šebolje bi bilo, da bi proesorja (vnaprej) obvestila, da npr. zaradi bolezni ne bo moglapravočasno oddati naloge.

4.

MATURANTKE IN MATURANTI! VABIMO VAS NA NE POZABNI MATURANTSKI IZLET.

1. DAN: ODHOD NA PUSTOLOVŠČINO. Naša odisejada se bo začela na zbirnih mestihv vseh večjih slovenskih krajih. Z avtobusom se bomo odpeljali v Benetke in se tamvkrcali na ladjo. Na dvestometrski velikanki se bo za vsakogar našel kotiček udobja.Še isti večer bomo imeli zabavo na palubi.2. DAN: KRIŽARJENJE PO JADRANSKEM IN JONSKEM MORJU. Pluli bomo poJadranskem in Jonskem morju. Raziskali bomo življenje na ladji, se ohladili v bazenu,se sončili na palubi in se okrepčali v eni od številnih restavracij. Popoldne se bomonasmejali ob igrah, noč pa preplesali v ladijski diskoteki.3. DAN: SPOZNAJMO VEČNOST GRŠKE KULTURE. Pristali bomo v Patrasu, največjempristanišču zahodne Grčije, in še zadnjič pomahali kapitanu. Pod vodstvom naših

vodnikov si bomo ogledali legendarne kraje na Peloponezu. Pot nas bo vodila odKorintskega prekopa do Miken – tam se bomo skozi Levja vrata podali za obzidjemesta (od tod se je Agamemnon s svojo vojsko podal proti Troji). Peljali se bomomimo Napliona in se ustavili v Epidavrusu v antičnem zdravilišču in gledališču.Zvečer bomo prijetno utrujeni prispeli v pristanišče Pirej in se vkrcali na ladjo terodpluli na otok Ios.4. DAN: IOS, SONCE, PLAŽA, ZABAVA. Otoku se bomo pustili očarati in izkoristilibomo vse, kar nam ponuja. Za začetek se bomo namestili v hotelske sobe in senato odpravili na krajši ogled pristanišča Yalos in mesta Chore. Popoldne se bomoodpravili na plažo – tam nas bodo čakali ležalniki in sončniki ter pestra ponudbavodnih športov. Zvečer si bomo ogledali uličice in se zabavali …5. DAN: TURA PO OTOKU, HOMER, OLIMPIJSKE IGRE. Po zajtrku sem bomo zavtobusom odpeljali do grobnice legendarnega pesnika Homerja, avtorja Iliadein Odiseje. Na plaži Agia Theodoti nam bodo animatorji pripravili olimpijske igre,manjkal ne bo niti olimpijski ogenj. Zvečer se bomo pripravili na mavrično zabavo …

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

8/32

REŠITVE 8

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

6. DAN: PRAVLJIČNI SANTORINI. Zgodaj se bomo z ladjo odpeljali na otok Santorini,znan po vulkanskem izbruhu pred 3500 leti. Ogledali si bomo belo-modre hišice vkraju Fira, pred vrnitvijo na Ios pa se bomo zabavali v kraju Kamari.7. DAN: NASVIDENJE, IOS. To bo zadnja priložnost za skok v vodo ali nakupespominkov. Ponoči se bomo z ladjo vozili do Pireja.

8. DAN: ATENE. V pristanišču v Pireju nas bo čakal avtobus in nas odpeljal do grškegaglavnega mesta. Ogledali si bomo mestne znamenitosti (trg Omonia, trg Sintagma,Zevsov tempelj s Hadrijanovimi vrati) in se povzpeli na Akropolo. Prosti čas bomopreživeli v Plaki, starem delu mesta, polnem kavarn in tržnic. Zvečer se bomo zavtobusom odpeljali na zahod Peloponeza in se v pristanišču Patras vkrcali na ladjovelikanko.9. DAN: ZADNJI SIRTAKI. Po namestitvi na ladji se bomo zbrali na palubi in zaplesalizadnji sirtaki. Poslovili se bomo drug od drugega in si prisegli, da svojih dogodivščinne bomo nikoli pozabili.10. DAN: BENETKE. Iz italijanskega pristanišča se bomo z avtobusom odpeljali

domov. Medtem ko se bomo vozili proti Sloveniji, si bomo izmenjali še zadnje vtise.

Utemeljitev po smislu.5. Po smislu.6. Začel je raziskovati to področje.

Vrnil se je, da bi šel k izviru pit vodo.Dosegli so še en pomemben uspeh.Predmet slovenski jezik mi je zelo všeč.Usmerili so nas v prostor, v katerem je bila zbrana večina povabljenih.Mapo z risbami sem posodil Sonji, vendar mi je še ni vrnila.Bolnikom se ne bo treba več voziti v oddaljeno bolnišnico.Bralec tega prispevka bo spet ostal razočaran.Angleži so bili gostitelji mednarodnega posveta o nevronskih omrežjih.Zbrala se je množica gledalcev.Janez se je Andreju opravičil za svoj spodrsljaj.Kraljica, katere mož je umrl na poti v Korint, se je kmalu spet poročila.V nasprotju s Kreonom, čigar glavna želja je upoštevanje zakonov, daje Antigonaprednost naravnemu, družinskemu pravu.Napoleon je žrtvoval svoje ljudi, ne da bi se spraševal o posledicah.Kovačičevi Prišleki so literarno besedilo.Kar 95 % trenerjev oskrbuje svoje varovance s prehranskimi dodatki.

Današnja mladina postaja vse bolj brezvoljna zaradi sveta okoli sebe.Pravega vzroka večina, skupaj z mano, celo življenje ne odkrije.Odloči se bodisi za študij bodisi za delo v tovarni. ALI: … se za študij ali za delo v tovarni.Mladi uživajo alkohol za sproščanje; mnogi si brez njega ne predstavljajo dobre zabave.Srečal sem ga pred štirimi tedni.Stanovanja si ni mogel privoščiti, ker je bila cena previsoka.Želim si še enkrat videti ta film.Tako ne bo moglo iti naprej.Ljubezen mu je bila pomembnejša kot položaj v družbi.Mladi se pogosto srečujejo z drogo.

Alkohol ogroža naše življenje.Noč in dan je bila pod nadzorom.Postala sta ant in dekle.Biološka ura ima velik vpliv na naše telo.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

9/32

REŠITVE9

Večkrat na leto obiščemo Bled.Slovenci dobro obvladamo tuje jezike.Vsi so bili pogumni, najbolj junaški od vseh pa se mi je zdel Hektor.Hamletovega očeta je umoril brat.Meč, s katerim se je bojeval, je imel strupeno konico./Konica meča, s katerim se jebojeval, je bila zastrupljena.Roman je Tolstoj pisal veliko let.Več mu pomeni materialna plat/denar kot dekle.Nobenemu tega ne bi bilo treba storiti, a sta vseeno.Zanjo je bil pripravljen narediti vse.Zato je Agata naprej lažje živela.Čarovnice so priklicale nesrečo.Tisti ljudje so velikokrat tudi sami doprinesli k obtožbam.Ugled mu je pomembnejši od denarja.Karel in Ivan sta čakala pod oknom, Bubi pa jima je pometal kose krzna skozi okno.Pred kratkim mu je umrla mati.

Bil je razočaran nad svojim življenjem.Med sojenjem se je vedel zelo nenavadno.Skače z enega dogodka na drugega.Zdi se, da je ni imel rad, a skrbeti je moral zanjo.Vsaj mater bi moral pokopati tako, kot se spodobi.Ne spominja se, kaj se je zgodilo pred pogrebom in po njem.Popravljanje vseh pisateljevih slovničnih napak bi škodilo pristnosti besedila.Bubi je v tem videl priložnost, da vzpostavi stik z njo.Takrat je bilo to družbeno nesprejemljivo.Jerman je kljub vsemu vztrajal pri svojem prepričanju.

Nekateri nehote zaidejo globlje, kot si mislijo.Trenutno nimam časa za branje romanov, morda ga bom imel kasneje.Izkazalo se je, da je pričal po krivem.Njegovo življenje ni bilo tako rožnato, kot ga je videl v svojih predstavah.Na Prulah ni imel veliko znancev.Njegova dejanja so kazala pomanjkanje izkušenj.Bil je zelo razumen človek.Vse je prišlo na dan – Margareta je povedala resnico.Ljudi ne sodimo po zunanjosti.Tik pred izidom knjige je avtor umrl.

7. Rezultati niso bili najboljši, vendar je sklenila nadaljevati raziskavo.— Čeprav rezultatiniso bili najboljši, je sklenila nadaljevati raziskavo.Proesor je navajal veliko zanimivih primerov in študentje so ga z zanimanjemposlušali. — Medtem ko je proesor navajal veliko zanimivih primerov, so ga študentje zzanimanjem poslušali.Kljub ne najboljšim rezultatom je sklenila nadaljevati raziskavo.Med navajanjem zanimivih primerov so študentje z zanimanjem poslušali proesorja.

8. Marsikdo zmotno misli, | da je za sporočilo govorjenega besedila dovolj, | če razumemopomen besed. | Seveda ni tako, | kajti na poslušalčevo dojemanje | vplivajo tudiprozodične prvine, | na primer intonacija, | register, | premori. | Kdor se pomena teh

prvin ne zaveda, | ni dober govorec.Navedena rešitev je napačna.

9. srce, mama, tišina, dekle, knjiga, potica  č

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

10/32

REŠITVE 10

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

10. b11. kvantitéta, ledolomílec, lesoréz, Madžárska, máksimalen, mladolétnik, naravovárstvenik,

nenéhno, nogomèt, vodovóden, devétdnéven, krvodajálstvo12. učenec

Ker je polglasnik zapisan s črko e.13. V levem stolpcu so besede s polglasnikom (podčrtana črka e zaznamuje ә).14.

KOT L NE KOT L

Dol pri LjubljaniDolnje RetjeKaleKapelski VrhŠentlovrencTolminŽalec

Col pri AjdovščiniDolga vasDolžanova soteskaKalPolhov GradecPolzelaVipolže

15. b16. tisoč devetsto petinosemdeset/devetnajststo petinosemdeset

dva tisoč enajst17. b18. izboljšan, hinavščina, težka, vztrajati, knjižni, italijanski, poudarjati, svatba, izkoriščati,

priviligiran, prihodnost, nekdo, ministrstvo, uboštvo, zibelka, podplutba19. trgovsko-poslovni, kupo-prodajna, 10-krat, hidrometeorologija, predpraznično,

A-vitamin, petlitrski, 100-letnica, štiriindvajset, sto pet, milijon petsto dvajset, stoprvi,zgodnjeromanski, hrvaško-slovenski, temno zelen, večzložen

20. zmoglji-vejši, ob-lak, Hei-ne, ne-osnovan

21. Dunajski filharmoniki, Božanska komedija, Veliki diktator, Beljak, Bela hiša, Goldonijevtrg, Figarova svatba, Dunaj, Tržič, Vzhodna reka, Ren

22. Sooklejevim/Sooklovim; Eneja, Didoni, Vergilov; Petrarkove; Shakespearova/Shakespearjeva; Kakovega; Goethejevega; Božem Repetom

23. UNESCO, nevrolog, 45. ulica, allegro, Loara, newyorški24.

Na končnem izletu smo bili na Malem Lošinju na Hrvaškem. To je otok z večinskimhrvaškim prebivalstvom, poleti pa se tam srečujejo pripadniki raznih narodov,predvsem Slovenci in Italijani pa tudi Nemcev in Angležev je veliko.

Moja prijateljica Alenka pa je s svojimi sošolci teden dni preživela v slovenskih

gorah. Utaborili so se v bližini Triglavskih jezer, nato pa vsak dan naredili krajšoplezalno turo. Po sedmih dneh ji je uspelo osvojiti vrh Triglava. Dokaz je otografijapred Aljaževim stolpom.

25. Po smislu.26.

V nedeljo, 5. ebruarja, so nas obiskali sorodniki iz Amerike. Pri nas naj bi se zadržalisamo pet dni, nameravali so namreč obiskati Postojnsko jamo, Blejsko jezero,Škocjanske jame, Rogaško Slatino in Piran, nato pa z ladjo iz Kopra nadaljevati potdo Grčije. Zaradi bolezni najmlajše hčere, ta je zbolela za škrlatinko, pa so ostali

pri nas skoraj ves mesec. Potrudili smo se, da smo jim razkazali velik del Slovenije,čeprav nismo turistični vodiči. Kljub temu da so bili naši sorodniki prikrajšani zaodhod na morje, so bili nad svojo morda že nekoliko pozabljeno domovino zelonavdušeni. Upam, da bom tako navdušen tudi sam, ko jih bomo prihodnje letoobiskali v sončni Kaliorniji.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

11/32

REŠITVE11

27. Ustrezno: Kdo je prvi na vrsti? Ali meniš, da bomo danes zmagali? Umirite se že enkrat! Andrej, takoj pridi sem!  

28. Stran se nalaga, prosimo, počakajte.V okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti deluje tudi Inštitut za slovenski

 jezik Frana Ramovša.Dr. Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), jeslovenskim televizijskim gledalcem znan zaradi nastopa v TV-oddajah, v katerih jepojasnjeval izvor in pomen številnih slovenskih besed.Mnogi naši športni novinarji v svojih govornih nastopih Slovencem vsiljujejo angleškeizraze in s tem dokazujejo, da jim je malo mar za materni jezik, čeprav imajo prav onivelik vpliv na poslušalce in gledalce.Proesorica je rekla: "V besedni zvezi povzpeti se navzgor  je nekaj odveč. Ali veste, katerabeseda je nepotrebna?"Ameriški pisatelj Ernest Hemingway je napisal roman Zbogom, orožje in nekaj prostorav njem namenil tudi Kobaridu, ni pa nobenih trdnih dokazov, da je kdaj tudi sam bival vtem kraju.

Spraševali so se, ali bo zalog dovolj.Vem, zakaj.Upravičeno vprašanje je, kaj si o tem mislijo ostali.

29.

Med papige v ZOO Ljubljana

Irena Furlan, biologinja in pedagoški vodja v ZOO Ljubljana, nam je povedala, damale modre are pri njih ne boste mogli videti. Kljub temu lahko v ZOO Ljubljanavidite kar 14 vrst papig, med njimi tudi velikega rumeno čopastega kakaduja, torejNigela, če ga predstavimo z imenom iz filma. K njim je prišel leta 1997 iz nekedružine, ki zanj ni mogla več skrbeti. Irena Furlan poudarja, da papige in kakadujiniso hudobni in maščevalni (kot je Nigel v filmu) – (ali vejica) to je človeški poglednanje. Je pa res, da so zelo inteligentni in čustveni, zato jih je težko gojiti. Kakopa se različne vrste razumejo med seboj, ni odvisno le od vrste, temveč tudi odposameznih osebkov, je pojasnila Irena Furlan. Nekatere vrste papig lahko bivajoskupaj v večjih letalnicah. Počasi jih je treba združevati, da se med seboj sprejmejo,in jih pri tem ves čas opazovati.

Od naselitve do 16. stoletja

1. b, c, č, d, e, , g, h, kNašli so jih v Freisingu, reisinški škofe pa so imeli posest tudi na Koroškem.Ohranjena je menjalna listina med škoom Abrahamom in plemenitim klerikomRuodharijem iz l. 977–981 z zgornje Koroške. S primerjanjem potez črk so ugotovili, da jepisar, ki je napisal to listino, napisal tudi 1. in 3. Brižinski spomenik.Zaradi bogoslužnih potreb med slovenskimi verniki.Kadar so razlagali pridigo in pri obuditvi kesanja pred obhajilom.V latinskem.Prvi je o njihovi najdbi poročal knjižničar bavarske knjižnice, med številnimi raziskovalci

(tudi tujimi) je bil tudi Jernej Kopitar.2. Po smislu.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

12/32

REŠITVE 12

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

3.

IME BESEDILA ČAS NASTANKA VSEBINA PISAVA

Brižinski spomeniki ok. leta 1000 dva spovednaobrazca in pridiga ogrehu in pokori

Rateški/Celovškirokopis

očenaš,zdravamarija, vera

gotica

sredi 15. stoletja obrazec splošnespovedi, kiticavelikonočne pesmi,molitev predpridigo (Milost inognada) in Češčenakraljica

gotica

Starogorski rokopis konec 15. stoletja očenaš,zdravamarija, vera

4. 4, 1, 2, 35. Po smislu.

16. stoletje

1.  DABranje določenih črk.Dalmatinov.Ker je dosleden pri zapisu sičnikov in šumnikov.b

GLAS ČRKA

Trubar Dalmatin

s ∫  in ∫∫ ∫

š sh ∫h

ž sh Sh

u u uv u V

i i I

 j i J

2. So množinski (mi, vi, ona, -e, -a).Končnice so drugačne od sodobnih; pisec loči tudi spol.V množini je osebni zaimek enak sodobnemu, le da tu niso navedene oblike za ž. sp. za1. in 2. os. Oblike sedanjika so enake sedanjim.

3. Primož Trubar, prvi slovenski knjigi, 1550, Tübingen; Jurij Dalmatin, prevod svetegapisma, 1584, Wüttenberg; Adam Bohorič, slovnica, 1584, Wüttenberg; Hieronim Megiser,slovar, 1592, Gradec

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

13/32

REŠITVE13

4. Po smislu. Podatke najdemo v delu Med izvirnikom in prevodi avtorjev Jožeta Krašovca ssodelavci (SAZU, Ljubljana 2001).

5. Da. Prevajalec je Jože Toporišič (Obzorja Maribor, 1987).

17. stoletje in prva polovica 18. stoletja

1. V italijanščini.Italijanskega in slovenskega.

  Gregorio Alasia da Sommaripa.V Vidmu, l. 1607.Dvojezično.Po smislu.Dvogovornega.Deklica in gospod (popotnik).

Po smislu, npr. O oddaljenosti kraja, v katerem se pogovarjata, od Devina.Po smislu.

2. Kastelec, o. Rogerij, Paglovec.Med pridige.1: Prijaznost. 2: Zima in pomlad. 3: Slaba družba.Po smislu, npr. paralelizem, raba številnih pridevnikov, naštevanje primerov iz antike …

Druga polovica 18. stoletja

1. Štean Kűzmič.L. 1771 v nemškem mestu Halle.NE (le dela svetega pisma, tj. Nove zaveze).Primož Trubar.DAPrekmursko. Npr. ovo, pravdenik , niki , ∫  ztano, c  ∫ initi , zitek , ercse, ka, ∫ tes …

2. Sklanjanje.Za 1. m. sklanjatev.Pohlin je ločil 7 sklonov (ima zvalnik in namesto mestnika ablativ); Gutsman navaja 6

sklonov (tako kot imamo danes).3. Iz Kuharskih bukev.

Valentin Vodnik.Mesno.Kokoš, telečje ali goveje meso, sol, poper, korenino peteršilja, čebulo, korenje, zeleno,muškatni cvet, nageljnove žbice.Pet do šest ur.V loncu, ta naj bo postavljen v kotel z vrelo vodo.Lonec.V bohoričici.

Mersle : mrzle – [z] je zapisan s črko s, s črko e je zapisan polglasnik pred r.Z opuščajem (npr. v'pisker ).

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

14/32

REŠITVE 14

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

Prva polovica 19. stoletja

1. Šest.Njegova poimenovanja so v pridevniški obliki (posamostaljeni pridevniki), 5. in 6. sklonimata drugačno ime kot danes.Edinje, dvojstno, množno (število).Ker se samostalniki, ki pomenijo ‘živo’, sklanjajo drugače kot tisti, ki pomenijo ‘neživo’.V dajalniku dv. in mn. ter orodniku.Ob mestniku in orodniku.Pri  je pri Vodniku per , nezložni predlog pa je zapisan z opuščajem (s' ).

2. Bohoričeva slovnica, 1584, latinski; Pohlinova slovnica, 1768, nemški; Gutsmanovaslovnica, 1777, nemški; Zelenkova slovnica, 1791, nemški in slovenski; Kopitarjevaslovnica, 1808, nemški; Vodnikova slovnica, 1811, slovenski

3. Med Učencem in Pisarjem.Nove nazore Učenec, stare pa Pisar.

Vzvišeno … deluje Pisar, nevedno … pa Učenec.Prešeren se v pesmi ponorčuje iz svojih nasprotnikov, tako da se postavi v vlogonesamozavestnega učenca, ki sprašuje oholega pisarja o tem, kaj oz. za koga in kako najpiše. V resnici je nasprotnik pisarjevih naukov, torej nazore svojih nasprotnikov kritizirain smeši hkrati.Prvi dve tretjini sta namenjeni jezikovnemu področju, zadnja (začne se z verzom:"Prižgal si, mojster, žark mi nove luči …") pa književnemu."besed se tujih boj ko hud’ga vraga"a) 63–72b) 25–36

c) 73–81č) 37–51d) 52–62Po Pisarjevem mnenju naj a) bo namen književnosti koristno/»utile« (tj. uporabno zakmeta – pisalo naj bi se o kmečkih opravilih); b) se ne pišejo balade in romance, soneti inzdravice …; c) v pesmih naj ne bo ljubezenske tematike. Prešeren je v vsem nasprotnegamnenja.

4. Prvi je iz l. 1836, drugi pa iz l. 1882.Po pisavi in novih oblikah.lepem zelenem, kakega, gradom, da, šolska, zadržal, nobenega

5. Slovenski zbor, 20. 4. 1848.1. O združitvi vseh Slovencev v eni upravni enoti (državi) z imenom Slovenija.2. O pravicah do rabe slovenskega jezika v Sloveniji.3. O vključitvi Slovenije v Avstrijo.Take, kot jih ima nemški v nemških deželah.Slovenci sami.So kot nesrečnež, ki ga obdaja tema in ne more videti sonca in druge narave.Nemškega cesarstva.Ker so se bali, da jih bo večinski narod zatiral.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

15/32

REŠITVE15

Druga polovica 19. stoletja

1. Po smislu, npr. Vsaj poslušala bi me lahko. Ta knjiga je zelo zanimiva, saj jo je prebralo ževeliko ljudi.Prva je členek, druga pa veznik.Veliko ti imam povedati./Veliko ti moram povedati./Veliko ti želim/hočem povedati.Za naklonskimi in aznimi glagoli, lahko tudi za pozivnimi glagoli rekanja (ukažemmolčati) ali za zaznavnimi glagoli (slišim klepetati).Ne da bi me kaj vprašal, je vzel avto in se odpeljal.

2. DAŠkrabec navaja Trubarjeve in Bohoričeve besede, ki to potrjujejo.Kot [u

].

DADA

3. Na enobesedna in dvobesedna.

Na imena bitij, zemljepisna lastna imena in stvarna lastna imena, znotraj tega pa naenobesedna in večbesedna imena.

4. Neprve besede v naselbinskih lastnih imenih pišemo z veliko, izjema so besede mesto,selo, vas, trg ter predlogi).Levčevo. Ker je treba vedeti, kako se piše vsak kraj na Slovenskem.

20. stoletje

1. Srednji l, topljeni ali mehki l in trdi l.Npr. lep, beljak, bel.Srednji l.Trdi l.Kot dvoglasniški u

.

DA2. O jeziku Brižinskih spomenikov.

Ok. l. 1000 na Koroškem.Da bi imeli njihov jezik za koroško narečje.S tem, da nimamo dokazov, da druga slovenska narečja v času nastanka BS niso poznala

potez, ki so danes ohranjene samo še v koroških govorih.NEGre za dve obdobji v razvoju jezika – pisec BS je imel starejšo predlogo, iz katere jeprepisal besedilo; to pa je nekoliko spremenil glede na poteze jezika iz svojega časa.NE

3. Jezikoslovne razprave (Antona Breznika), Jezikoslovna dela (Stanislav Škrabec), Zimskeurice proste (Adama Bohoriča), Slovenski pravopis 2001.Bil je urednik Breznikovih in Škrabčevih razprav, prevajalec prve slovenske slovnice insoavtor Slovenskega pravopisa 2001.

4. Levstik se opira na ljudstvo (v tistem času je to kmet), kmetu pripisuje veliko veljavo tudi

Breznik. Toporišič pa nosilca knjižnega jezika vidi v jezikovno izobraženem človeku.Sprva je bil le kmet nosilec pristnega slovenskega jezika, v zadnjih 150 pa se jeslovenščina močno uveljavila še v drugih plasteh.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

16/32

REŠITVE 16

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

5. Osebek.V SSKJ tri pomene, v ESJ pa enega.Prvi (jezikoslovni).Natančneje.Ker je ESJ namenjena strokovnjakom (jezikoslovcem).SSKJ je usmerjen na vse besede, ESJ pa le na jezikoslovne strokovne izraze.SSKJ je splošni, ESJ pa je terminološki.

6. Godrnjati.DAnedov. – glagolIz Slovenskega pravopisa.V SP so navedene oblike za velelnik v ed. in mn., deležnik na -č in deležje na -e/-aje,deležnik na -l v m. in ž. sp., glagolnik in namenilnik ter tonemski naglas.V SSKJ.Ker je SSKJ razlagalni slovar in so v njem navedeni (vsi) pomeni tega glagola.V SSKJ.

Ker je razlagalni slovar in so ponazorjeni vsi pomeni.V SP.S predlogoma čez  in nad .

Okrogla miza

1. Sestradana lepota.Po smislu.

2. O znakih anoreksije in bulimije. O ustanovah, ki skrbijo za osebe z motnjami hranjenja.O vzrokih za pojav obeh vrst motenj hranjenja.

3. a, č4. Po smislu.5. Ne. (Za njeno ime smo izvedeli iz napisa na ekranu, ko je začela govoriti, in iz koloona

na koncu oddaje.)Ker samo izgovorjenih imen in priimkov včasih ni mogoče dobro razumeti.Odrasle s strokovnim nazivom in priimkom, dekleti z imenom.Verjetno je hotela vzpostaviti tesnejši stik z njima, se jima bolj približati.Zdravnika, zdravnico in socialno delavko je vikala, mladostnici Mojco in Barbaro pa

tikala.Po smislu.

6. Npr. a ne, ne … (Mojca); recimo … (zdravnika).DA.Predvsem z mimiko obraza in gibi rok.Najbolj pri Mojci – mimika obraza, kazanje z rokami …, najmanj pa pri dr. Reljičevi, le gibz glavo.Govorec je gledal voditeljico, ker ji je odgovarjal na postavljeno vprašanje. Drugiudeleženci so gledali govorca.

7. V knjižnem jeziku.

V enogovornih, pripravljenih besedilih.Po smislu.Po smislu.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

17/32

REŠITVE17

8. Deklica.V 2.Srednjega.NE (prav je vključeno).DANEPo smislu.

9. Neješčnost, prenajedanje/požrešnost.Adolescenca.

10. Po smislu.11. Po smislu.12. Po smislu.

Poslovni pogovor

2. a) V prodajalni avtomobilov.Tri.Dva prodajalca in stranka.Ne.Prodajalca sta podrejena, stranka je nadrejena.Prodajalec.Le tako si bo pridobil stranko.

b) Ne.Po smislu, npr. Pred stranko se je po teleonu pogovarjal z ženo in hčerko, pogovora

ni prekinil, stranke ni pozdravil …Ker se ji prvi prodajalec ni posvetil.Odšla bi iz prodajalne, oštela bi prodajalca …Po smislu, npr. Da.Na vljuden način je izrazila svoje nestrinjanje s prodajalčevim ravnanjem, hkrati pa jeuveljavila svoj interes.Po smislu.Po smislu.Končati teleonski pogovor, pozdraviti stranko …Moral bi ugasniti teleon ali reči stranki npr. "Trenutek, prosim!", se oglasiti po teleonu

in se opravičiti osebi na oni strani teleonske žice.Po smislu.Po smislu.

c) Da.Na začetku ji je ponudil roko, jo pozdravil, se predstavil, ji ponudil stol …Po smislu, npr. Drugi.Ta je vljudnejši, se posveti strankam.

č) Kupiti manjši avto z osnovno opremo.Ne.Na začetku pogovora je rekla, da potrebuje avto s petimi vrati in s čim manjšo porabo

bencina, iz pogovora se vidi, da ne pozna avtomobilske opreme ipd.3. Klima, servo volan, ABS-zavorni sistem, avtoradio, sprednje zračne blazine, bočne

zračne blazine, električni pomik stekel, električni pomik zunanjih ogledal, ogrevanjeogledal, ogrevanje zadnje šipe, nastavitev višine volana, nastavitev voznikovega sedeža,meglenke, zatemnjena stekla.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

18/32

REŠITVE 18

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

4. a) Ne.Ponudil ji je tudi druge stvari, npr. ABS-zavore, električni pomik stekel ipd.Za klimo in avtoradio.Za ABS-zavore in električni pomik stekel.ABS-zavore: večja varnost, večje udobje in lahka uporaba. Električni pomik stekel:večje udobje (tj. hitro odpiranje oken).Z navajanjem dejstev.Za servo volan, električni pomik zunanjih ogledal, ogrevanje ogledal, nastavitevvišine volana in voznikovega sedeža, meglenke, zatemnjena okna.Ker je želela le osnovno opremo; ti deli pa ne spadajo vanjo.Sprejel je odločitev stranke.Ker je presodil, da ne bi bilo smiselno oz. da bi bil preveč vsiljiv.Po smislu.

b) Zavijanje z očmi.Čudenje strankini nevednosti oz. omalovaževanje njenega nepoznavanjaABS-zavornega sistema.

Po smislu, npr. Verjetno nehote.Zavestno ne bi hotel biti nevljuden.Po smislu, npr. Tako ravnanje je nevljudno.Po smislu, npr. Z užaljenostjo, odhodom iz trgovine.

c) O ceni.Ker se ji je zdela previsoka.Takojšnje plačilo v gotovini, reklamo po televiziji.Ne.Da je prodajalec našel ugodnejšo rešitev.

5. Po smislu, npr. Oba sta bila uspešna.

Prodajalec je prodal avto, stranka je kupila, kar je želela.6. a) pozivanje; razlog prihoda

b) pozivanje; vrsta avtomobilac) pozivanje; ABS-zavoreč) pozivanje; električni pomik stekeld) pozivanje; servo volan

Povedi a): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; posredno (v drugi povedi):z vprašanjem.Povedi b): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; posredno (v drugi povedi):z vprašanjem.

Povedi c): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; neposredno (v drugi povedi):z glagolom rekanja.Povedi č): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; posredno (v drugi povedi):opisno.Povedi d): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; neposredno (v drugi povedi):z glagolom rekanja.cDruga.Stranka ne čuti tolikšnega pritiska prodajalca.

7. raziskovalni; prepričevalni; pogajalni

Z raziskovalnim.Ker želi prodajalec izvedeti, katere želje ima stranka, stranka pa želi izvedeti, kaj jiprodajalec nudi.S pogajalnim.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

19/32

REŠITVE19

Ker se na koncu sklene sporazum o ceni, plačilnih pogojih, roku izdelave ipd.Prepričevalni pogovor.Ker želi prodajalec prodati čim več.DAProdajalec je najprej vprašal stranko, kaj želi, ona pa mu je povedala »osnovne« želje.Nato jo je začel prepričevati, da naj kupi še dodatno opremo, stranka je nekaj sprejela,nekaj ne, na koncu pa sta se pogajala o ceni.

8. Po smislu, npr. Vljudno mora navezati stik s stranko, vljudno mora poizvedovati, kaj želistranka, vljudno jo mora prepričevati, vljudno se mora z njo pogajati.Držati se mora roka storitve oz. izročitve izdelka, izročiti kakovosten izdelek oz.kakovostno opraviti storitev, zagotoviti garancijo in se je držati.Po smislu, npr. Verjetno ne.Po smislu, npr. Ker ne čutijo nobene odgovornosti do stranke – potem ko jo pridobijo,pogosto "pozabijo" na svoje obveznosti do nje.Po smislu, npr. Pritožujejo se, razdrejo pogodbo, ponudnika ne priporočijo svojimznancem.

Po smislu, npr. Kdor je vljuden, kdor upošteva dogovore ipd.

Znanstveni članek 

1. NE, DA, DA, NESkladenjska podstava je lahko podredna ali priredna besedna zveza.Tvorjenka je sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila.

2. 2.

3. Kdor koli/človek, mi …Ni izražen.Ker se sporočevalcu ta podatek ne zdi pomemben.Predmet dejanja oz. to, kar je prizadeto od dejanja.Ker je to pomembno, ne pa, kdo je to naredil.se povezuje, se obrazili, se razvrščajoTrpni.NEDAKer so zanje značilni oz. ker ni važno, kdo je kaj ugotovil, temveč kaj je ugotovljeno.

Strukturo skladenjske podstave lahko pretvorbeno povezujemo s sestavinami pomenske podstave povedi.

V tem primeru obrazilimo samo skladenjsko podredje.

Te besede razvrščamo za besedotvorno podstavo.

V predmet.4.

S/SS/S

Gre za podredno zloženi povedi z enim odvisnikom – v prvi povedi je osebkov, v drugipa prilastkov.

Predmetnega.Npr. Povedal je, da je poskus uspel.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

20/32

REŠITVE 20

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

Predavanje

1. prsnega koša, glasilke, govorna cev2. Novorojenčki jokajo na enaki višini glasu in z enim samim vokalom, ker še nimajo

razvitih anatomskih lastnosti za oblikovanje grla (vokalnega trakta).3. Po smislu.4. Po smislu.5. Po smislu.6. samoglasnik, soglasnik 7. Dve.

DAImena za parne dele človeškega telesa uporabljamo v množini.

8. Po smislu.9. Prvo je namenjeno strokovnjakom (na to kaže navedba strokovnih izrazov v naslovu),

drugo pa širši javnosti, npr. staršem na roditeljskem sestanku.

  Po smislu, npr. Po besedišču, temi ...

Zapisnik 

1. Drugo.Gre za poročilo o tem, kaj so govorili na simpoziju.so spregovorili, je nastopila, je govorila, je poudaril, je opozoril, je dodalZ odvisnim govorom.

Drugo.Sporočevalec tudi v zapisniku poroča o govornem dogodku (kaj je kdo rekel).Nima značilne zgradbe zapisnika.

2. Gre za zapisnik sklepov.3. vprašati, prositi, predlagati, pohvaliti, svetovati, opravičiti se, pozdraviti, pograjati,

obljubiti, obsoditi, čestitati, voščiti, strinjati se, oceniti, prepovedati, zahvaliti se,posvariti, opozoriti

4. Npr. prosil, posvaril, poročal, napovedal, pritožili, naročili, rekel, vprašal, pozval,zagotovil, pohvalil

5. da, kdaj, da, da, ali, naj, da

6. Npr. Novinar je vprašal mimoidoče, kakšni so njihovi spomini na osnovno šolo. Anamu je odgovorila, da je v šolo hodila zelo rada. Peter mu je rekel, da se je bal njihovegahišnika. Vesna mu je povedala, da je bila njena razredničarka na predmetni stopnji zeloprijazna. Irena pa mu je omenila, da so njeni spomini kar precej podobni njihovim.Zamenjali smo jim osebo.Ker je poročevalec o govornem dogodku druga oseba.S premim govorom.Ker dobesedno ponovimo besede, ki jih je kdo izrekel.Z odvisnim govorom.Če želimo natančno navesti vse, kar je kdo rekel, ali če koga oponašamo.

7. k spravi – naj se spravimozvestobo – da ji bo zvestza dodatna pojasnila k tej točki – da naj ji dodatno pojasni to točkodopolnila k statutu – da naj dopolnijo statuto letošnjem nogometnem prvenstvu – kako je potekalo letošnje nogometno prvenstvo

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

21/32

REŠITVE21

na prepad – da je blizu prepadpred nevarnostjo – da je nevarnok odhodu – da smo odšlipo tebi – kaj delaš/kje si/kako se imaškrmiti živali – da bi krmili živalipočitek – naj počivambrskati po mojih predalih – da brskaš po mojih predalihdež – da bo deževalo

8. za kozarec vode; kolo; na nevarno pot; ostati v učilnici; o tvojem počutju v zdravilišču;študij arhitekture; (je pohvalil) tvoje smučanje; učenje Zdravljice

9. Hišnik me je vprašal: "Kdo je razbil okno?" Hišnik mi je povedal: "Peter je razbil okno."V drugem primeru mora biti v dobesednem navedku navedena oseba, ki je razbila okno.NENoče povedati, kdo je to storil.Vprašal bi ga, kdo je to storil.b, d, g

10. Npr. Vesna mi je povedala: "Moj pes je novoundlandec. Ima črno dlako …"Eva mi je rekla: "V pravokotnem trikotniku je vsota ploščin kvadratov …"Brat mi je sporočil: "Ko sem se zvečer vračal iz mesta …"Ravnateljica mi je odvrnila: "Z vašim predlogom se strinjam."Učiteljica nam je pripovedovala: "Nekoč je živela Rdeča kapica …"Upravnemu odboru sem napisala: "V stanovanju gospe Ele Majdič že od včeraj ne tečetopla voda …"

11. Po smislu.

Zakon in statut

1. a) hitrejše napredovanje; ponavljanje; pogojno napredovanjeb) dijaku, Dijak, Dijak, dijak, dijak, dijak, dijak 

Ker gre za odlomek iz Zakona o gimnazijah in se dejanja nanašajo na dijaka.c) izobraževalni program

Po smislu, npr. Izobraževanje; ker gre za Zakon o gimnazijah, gimnazija pa jeizobraževalna ustanova.NE

Da ne bi prišlo do dvoumnosti.č) Sestoji iz treh odstavkov. V prvem je navedeno, v katerem primeru lahko dijak enkrat

ponavlja letnik, v drugem, v katerem primeru lahko opravi izpite iz neopravljenihobveznosti, v tretjem pa, v katerem primeru dijak lahko večkrat obiskuje isti letnik.

2. Za statut Dijaške organizacije Slovenije.V Splošnih določbah.Dijaška organizacija Slovenije.Ker gre za njen statut.

3. a) Za zakon o pravilih cestnega prometa.b) DA

Ker napoveduje temo člena.Za kandidata za voznika, za spremljevalca kandidata za voznika in za učitelja vožnje.Voznik, ki ni kandidat za voznika in ni njegov učitelj vožnje ali spremljevalec.Uporabljati mora napravo za prostoročno teleoniranje.Voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

22/32

REŠITVE 22

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

Voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec kandidata za voznika.Po smislu.

c) 1. voznik in učitelj vožnje, 2. voznik, 3. voznik, razen … spremljevalec;4. zakonodajalec, 5. policist, 6. policistNEzmanjšajo, bi zmanjšale(3) Npr. Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik (razena) kandidata za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila,b) kandidata za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu spremljevalca,c) učitelja vožnje terč) spremljevalca kandidata za voznika) med vožnjo teleonirati, vendar le ob uporabinaprave za prostoročno teleoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanježivljenja ali premoženja, za preprečitev ali odpravo velike materialne škode, zapreprečitev ali odpravo onesnaženja okolja, in pri opravljanju nalog policije tervojaške policije je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.Na 35. člen.

(4) Z globo 40 evrov … dovoljenja in ki ravna …S/S + SEvro.

4. Iz treh.

Etilometer  je merilna naprava za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku.

Reakcijska pot  je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom,do trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa.

Ustavljanje  je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje.

Noč  je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda.

Razločevalne lastnosti definiranega pojma.Merilna naprava za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku je etilometer.Pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, koprične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa, je reakcijska pot.Prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje je ustavljanje.Čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda je noč.Spremeniti razločevalne lastnosti definiranega pojma.Prehod vozila iz mirujočega stanja v gibanje je speljevanje.Čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda je dan.

Odločba

1. č, d, e,  2. Številka Uradnega lista RS, v katerem je bil posamezen predpis objavljen.

Da se lahko preveri verodostojnost zapisanega v teh pravnih aktih.Številka člena posameznega pravnega predpisa.Da prejemnik besedila ve, na kateri člen pravnega akta se sklicuje sporočevalec.Ker so to stvarna lastna imena (imena/naslovi besedil).NE

3. S/S + S + S

Po smislu, npr. Poved je zelo dolga, nepregledna (s številnimi podatki v oklepajih) in zatotežko razumljiva.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

23/32

REŠITVE23

4. PETRI KOVAČ, rojeni 4. 3. 1995, stanujoči Vrje 3, 1215 Medvode, dodelimo Zoisovoštipendijo za šolanje na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani, za poklicno/strokovno izobrazbogimnazijski maturant od 1. 9. 2010 do konca šolanja po statutu šole za določeno stopnjoizobraževanja in ob vsakoletni pravočasni oddaji vloge ter ob izpolnjevanju pogojev izPravilnika o štipendiranju.Ob začetku vsakega šolskega leta določimo novo višino štipendije v skladu sPravilnikom o štipendiranju.Štipendistko seznanimo z elementi, ki smo jih upoštevali pri izračunu štipendije.Pravice in obveznosti štipendistke podrobno določimo s pogodbo.Štipendijo pričnemo izplačevati z naslednjim mesecem po podpisu pogodbe.Iz treh.Pisno pritožbo vložite v roku 15 dni od njenega prejema na naslov Zavod RepublikeSlovenije za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana, Parmova 32, 1000 Ljubljana,podaste pa jo lahko tudi ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Za pritožbone plačate takse.

5.

ZAPOREDNA ŠTEVILKA POIMENOVANJE

3 glava

7 uvodni del

6 jedrni del – izrek odločbe

1 jedrni del – obrazložitev

5 jedrni del – pouk o pravnem sredstvu

2 podpis izdajatelja odločbe

4 prejemniki odločbe

Sporočevalec: Občinska inšpekcija Občine Podjama; naslovnik: Stranka za svobodnoizbiro, predsednik Jaka Kovač; tema: odstranitev plakatov, uporabljenih v volilnikampanji.Po smislu.Če zavezanec ne bo ravnal po odredbi iz prve točke te odločbe, bomo plakate odstranilina njegove stroške, izrekli pa mu bomo tudi globo v skladu s 33. členom Zakona o volilniin reerendumski kampanji.Tretja točka odločbe pomeni, da se izrečeni sklep izvrši, četudi se naslovnik pritoži.

Besedilo politične propagande

1. a) prijazno Slovenijo; upanje, radosti, odgovornost; pošteno demokracijo; topeldom, slovensko besedo, razumevanje; mirno življenje, varno starost; solidarnost;dostojanstvo; zaupanjePo smislu.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

24/32

REŠITVE 24

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

b)

SAMOSTALNIŠKABESEDA

PRIDEVNIŠKABESEDA

GLAGOL PREDLOG VEZNIK  

Slovenijovami

upanjeradostiodgovornostidemokracijodombesedorazumevanjesosedaSlovencatujca

poroštvoživljenjestarostsolidarnostgeneracijamidostojanstvočlovekazaupanje

prijaznopošteno

prijaznotopelslovenskosvojimimirnovarnovaše

želimdeliti

uresničili bomo

zaz

zazazazamedza

inin

aliin

Samostalniška beseda.Največ je t. i. vrednotenjskih pridevnikov, tj. pridevnikov, s katerimi vrednotimo dani

pojav/pojem.Prevladuje predlog za, ki izraža namen.

2. Po smislu, npr. Najmanj pregledno in privlačno je oblikovano prvo besedilo; bolje bi bilo,če bi bile zeleno natisnjene besede, ki zaznamujejo vrednote, za katere se sporočevaleczavzema (da bi bile bolj vidne). – Tretje besedilo gradi na nasprotjih.

3. Gre za besedilo stranke, ki je trenutno v opoziciji. Ni navedeno le, za kaj se zavzema tastranka, temveč besedilo vsebuje tudi prikaz slabosti nasprotne strani (trenutno vladnestranke).Po smislu.

4. a) stopnjevanje, b) metaora, c) nagovor, č) retorično vprašanje, d) metaora, e)

retorično vprašanje, ) naštevanje, ponavljanje/paralelizem, g) metaora, h) ponavljanje/paralelizem

  Da bi učinkovali na naslovnike.6. Z namenom pridobiti volivce, ki bi volili kandidatko.

Posredno.NELe njeno ime in priimek.Doma, pri delu, športu …Po smislu, npr. Ker je s tem mimogrede sporočil, da ima čut za ljudi, da je povezana znjimi, da pozna njihove težave …

Z njimi zagotavlja, da bo, če bo izvoljena, pozorna predvsem na to.Pravi človek na pravem mestu!Po smislu.

7. a) Ob koroškem plebiscitu.10. oktobra 1920.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

25/32

REŠITVE25

Koroška je ostala v Avstriji."Zeleni" so se zavzemali za to, da bi koroški Slovenci ostali v Avstriji."Beli" so se zavzemali za to, da se koroški Slovenci priključijo Kraljevini SHS.Neposredno.1: Ohranitev enotne Koroške in slovenskega jezika ter mirno življenje (ob glasovanjuza Avstrijo) ter podpiranje srbskega militarizma, propad gospodarstva, ogroženostvere in prisilno sodelovanje Slovencev v balkanskih vojnah (ob glasovanju zaKraljevino SHS). 2: Gospodarski polom, zmanjšanje vrednosti denarja, uničenjepremoženja in nemiri v državi (ob glasovanju za Avstrijo).Ponavljanje/paralelizem.

b) Mi.NEZaradi vpliva nemščine, v slovenščini pa je raba os. zaimka v im. slogovnozaznamovana.Glagol je na koncu povedi.Zaradi vpliva nemščine.

NEKaravank, zaprtamaterni, sinovePo smislu, npr. gospodarstvo, umreti, polom, kljub, barverdeča, nemška, KaravankeOpuščaj.V pesmih.

Povzetek o vrstah besedil

1. Umetnostna in neumetnostna besedila

1. umetnostno; njegov tvorec govori o umišljenem/nepreverljivem svetu in izraža svojeosebno doživljanje tega sveta ter skuša z njim vplivati na naslovnikovo estetsko, čutnoin čustveno doživljanje.

  umetnostno; njegov tvorec izraža svoje osebno doživljanje ter skuša z njim vplivati nanaslovnikovo estetsko, čutno in čustveno doživljanje sveta, oblikovano je v verzih inkiticah, vsebuje rimo in besede/besedne zveze s prenesenim pomenom …neumetnostno; njegov tvorec prikazuje predmet iz resničnega sveta in ima praktičen

namen (želi pridobiti kupca).neumetnostno; njegov tvorec prikazuje in razčlenjuje književno delo ter ima praktičennamen (želi vplivati na naslovnikovo znanje).

2. Prikazovalna, vrednotenjska, zagotavljalna, poizvedovalna, pozivna, povezovalna

in izvršilna besedila

1. povezovalno; tvorec želi ohraniti stik z naslovnikom, zato se mu opravičuje.  izvršilno; je njegov tvorec s tem, ko je napisal in odposlal to besedilo, povzročil

spremembo v družbeni stvarnosti.  prikazovalno; njegov tvorec želi, da bi naslovnik zvedel tisto, kar ve že on sam, zato mu

to prikazuje.  pozivno; njegov tvorec želi, da bi naslovnik naredil določeno dejanje, zato ga k temu

poziva.  zagotavljalno; njegov tvorec želi, da bi mu naslovnik verjel, zato mu to zagotavlja.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

26/32

REŠITVE 26

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

  poizvedovalno; njegov tvorec želi, da bi mu naslovnik sporočil določeni podatek, zatopo njem poizveduje.

  vrednotenjsko; njegov tvorec želi vplivati na mnenje naslovnika, zato mu izreka svojemnenje.

3. Obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila

1. pripovedovalno; tvorec prikazuje enkratne pretekle dogodke.  opisovalno; tvorec prikazuje Tolminska korita.  razlagalno; tvorec razlaga nastanek naravnega pojava.  razlagalno; tvorec definira dani pojav.  obveščevalno; tvorec naznanja, kaj se dogaja.  utemeljevalno; tvorec izraža svoje mnenje in ga pojasnjuje/dokazuje2. Gregorjevo.

V drugem.Sporoča o enkratnem preteklem dogodku, povezanem z običajem.Pripoveduje.

4. Subjektivna in objektivna besedila

1. subjektivno; sporočevalec razodeva svoje občutke in svoje mnenje.  objektivno; sporočevalec prikazuje le stvarne/gole podatke.  objektivno; sporočevalec prikazuje le stvarne/gole podatke.2. Po smislu, npr.

Slovenske Konjice so mesto, zasnovano kot trg pred 1000 leti. Mesto izvira izsrednjega veka; njegova prva omemba sega v leto 1146. Njegova najstarejšadela sta Stari in Mestni trg; skozenj teče potok Gospodična. Na Starem trgu stojiarna cerkev sv. Jurija. Tu se nahaja tudi Mestna galerija Riemer. Na drugem breguGospodične pa je Vinoteka Stari trg.Mesto ima že devet priznanj najlepšega izletniškega mesta in zlato medaljoevropskega tekmovanja Entente Florale.Ima skoraj 6000 prebivalcev.

5. Praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna in publicistična besedila

1. tretje; ga je sporočevalka tvorila v zasebni vlogi in vsebuje vsakdanje teme.  četrto; ga je sporočevalec tvoril v poslovni/uradovalni vlogi in vsebuje temo, zanimivo le

za uradnika in stranko.  prvo; je namenjeno široki javnosti, napisal ga je novinar in je bilo objavljeno na spletu.

drugo; namenjeno je t. i. strokovni javnosti, tvoril ga je strokovnjak določenegastrokovnega področja in prikazuje temo, vezano na določeno stroko.

6. Dvogovorna in enogovorna besedila

1. četrto; sporočevalec pričakuje besedni odziv

7. Zasebna in javna besedila

1. zasebno; je namenjeno izbranemu posamezniku

zasebno; je namenjeno izbranemu posamezniku javno; je namenjeno množici/javnosti javno; je namenjeno množici/javnosti

2. Zasebna besedila: c, d, , i.Javna besedila: a, b, č, e, g, h.

3. Po smislu.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

27/32

REŠITVE27

8. Uradna in neuradna besedila

1. uradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno neenakovrednem razmerju.neuradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno enakovrednem razmerju.uradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno neenakovrednem razmerju.uradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno neenakovrednem razmerju.

2. uradno, neuradnegaPo smislu.

9. Govorjena in zapisana besedila

1. zapisano; je bilo naslovniku poslano po svetlobnem/vidnem prenosniku (prejemnik ga je prebral).

  govorjeno; sta se sogovorca prvotno pogovarjala, torej sta si ga pošiljala po zvočnem/slušnem prenosniku (nato pa je nekdo njun pogovor zapisal).

  zapisano; je bilo naslovniku poslano po svetlobnem/vidnem prenosniku (prejemnik ga je prebral).

  govorjeno; je bilo naslovniku prvotno poslano po svetlobnem/vidnem prenosniku (nato

pa ga je nekdo zapisal).

Prvo besedilo z razčlembo

1. Manjšanje možganov modernega človeka.V nadnaslovu.Učinkovitejši.NE

Npr. Na koncu naslova napišemo le vprašaj ali klicaj (redkeje oba skupaj), pike pa ne.Da je nekaj (možgani) manjše in učinkovitejše (naslov bi razumeli kot trditev).Vprašaj bralcem nakazuje dvom o tem, da bi bili manjši možgani učinkovitejši.Naslov.Ker je napisan z večjimi črkami, torej je opaznejši.

2. Npr. Da bi naslovnik/bralec izvedel to, kar ve sporočevalec.prikazovalno

3. c4. Pogojnik izraža dvom o napisanem/kritičnost do napisanega.5. Na uvodni odstavek.

Npr. Z nestrinjanjem z dosedanjim mnenjem o povezanosti med velikostjo inučinkovitostjo možganov.Npr. Z napovedjo teorij ali vzrokov, zakaj je prišlo do zmanjšanja možganov.Z mednaslovi.

6. Npr. V naslovu so omenjeni manjši in učinkovitejši možgani, v zadnji povedi iz prvegaodstavka pa je navedena še druga/nasprotna povezava: zmanjšanje možganov in s temzmanjšanje naše kognitivne zmožnosti.

7. Npr. življenjem v skupinah.Npr. vidi razlog za zmanjševanje možganov v človekovi udomačitvi.Npr. je do krčenja možganov prišlo zaradi težnje po učinkovitejši porabi energije.

8. č9. domestikacija, volumen, korteks

Npr. homo erectus, možganska masa, empirični podatkiprevzetih, naše/slovensko, homo sapiens, homo erectus, izvirnemV Slovarju tujk ali v terminološkem slovarju.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

28/32

REŠITVE 28

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

10. NEPo smislu, npr. Pisec navaja raziskave in ugotovitve drugih strokovnjakov.Na univerzi Missouri, na harvardski univerzi in univerzi Wisconsin.Dr. Geary, dr. Wrangham, dr. Hawks.Za dr. Gearyja.Po smislu, npr. Za take raziskave je potrebno veliko denarja, tega pa v ZDA namenjajoraziskavam več kot drugod.

11. NEObjektivno.

12. a) Posledično. (Vzročno-posledično.)b) Sklepalno. (Pojasnjevalno-sklepalno.)

Razlaganje in utemeljevanje.13. a, a14. gostota15. Pripadajo isti besedni družini./Koren.16. Primatologija, Antropologija, Paleontologija

Podpomenke.17. prostornina, nasilen/napadalen18. agresivnejši/nasilnejši/napadalnejši, povečali, pozno

a19. osilov – čustveno (slabšalno), osilov – strokovno, mase – strokovno, masa – čustveno

(slabšalno), homo sapiens – strokovno20. tak, ki zmore; ta, ki išče; to, da je gosto; prvotni človek; majhna žoga; to, kar traja tisoč

let; tak, ki ljubi mirtisočletje/miroljuben; zmogljiv/iskalec/gostota/žogica; pračlovek

21.

SAMOSTALNIŠKA BESEDA Človek, evoluciji, sprememba, zmanjšanje, možganov

PRIDEVNIŠKA BESEDA miroljubnejši, ta, njegovih

GLAGOL je postal, bi vplivala

PRISLOV −

PREDLOG v, na

VEZNIK pa

ČLENEK naj

MEDMET −

22. nenehno – načinovni, bistveno – načinovni, vedno – časovni23. učinkovitejši, boljša

učinkoviti, dobraa

24. jetra, pljuča, možgani, usta, prsi25. Ugotavljali so – 3. os., mn., pov., pret.; bi vplivalo – 3. os., ed., pog.; Vprašajmo se – 1. os.,

mn., vel.; vplivata – 3. os., dv., pov., sed.26. ta – pridevniški, kazalni; njegovih – pridevniški, svojilni

ta – na to, da je postal miroljubnejši; njegovih – na homo sapiensa27. Ker večji možgani porabijo več telesne energije, so za organizem večje breme kot manjši.

Vzročnega.28. Ob/Pri manjši gostoti ljudi na določenem območju je bil volumen možganov večji.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

29/32

REŠITVE29

29. 1.  V zadnjih 20.000 letih se je zmanjšala prostornina korteksa (sivine), tj. temeljnemožganske strukture.

2.  Očitno je v novejši zgodovini nastal preobrat.3.  Kako v današnjem času vplivata na spreminjanje možganske mase enovitost javnih

komunikacij in monolitnost množične kulture? 

drugem, gol; zložena, prvem, podredno, tretjem, priredno30. …naprej, se …; Znano je, da …; … sklepajo, da …; … mase, so …; … predpostavki, da …

Če bo šlo tako naprej — pogojnida se je velikost možganov v evoluciji homo sapiensa v dveh milijonih let nenehnovečala — osebkovda zahteva življenje v večjih skupinah manjše kognitivne sposobnosti za preživetjekot pa samotarsko življenje oz. življenje v manjših skupinah  — predmetniČeprav možgani predstavljajo le nekaj več kot odstotek naše telesne mase — dopustnida večja gostota prebivalstva na danem zemljepisnem območju vpliva na tesnejšopovezanost posameznikov pri pridelovanju hrane in trgovanju z njo ter prizagotavljanju skupinske varnosti — prilastkov

31. Dr. Hawks meni, da se možgani v zadnjih 20.000 letih niso samo zmanjšali, temveč so sev njih razvile boljše povezave in nevrokemične spremembe, katerih cilj je zmanjšanjeporabe energije za delovanje možganov.

 

S/S + S/S32. c33. DA

Okrajšani sta dve besedi (tako imenovane).34. č35. 10–1536. NE

Npr. Vejico pred kot  pišemo le, če kot  uvaja stavek/če za kot  stoji osebna glagolskaoblika.

37. pro-stornina, pros-tornina, prostor-nina, prostorni-na38. Gre za neuradno poimenovanje univerze; Missouri je lastno ime.

Gre za uradno poimenovanje univerze, zato prvo besedo pišemo z veliko; Ljubljana jelastno ime.Priimek je lastno ime bitja, naziv pa ne.

39. Po smislu.

Drugo besedilo z razčlembo

1. NEPo smislu, npr. Anekdota govori o avtoričinem sinu, ki si je zaupanje sovrstnikov v vrtcuv tujini pridobil šele z vlogo čarovnikovega pomočnika. Avtorica pa v prispevku torazmišljanje prenese na dekleta in se sprašuje, ali bi tudi njim k lažjemu govorjenju v

 javnosti pomagala vloga čarovnikove pomočnice.Po smislu, npr. Zapostavljenost deklet/žensk v javnih nastopih ali Enakovredna udeležba

deklet/žensk v javnih pogovorih2. č3. Obisk avtorice na eni od osnovnih šol.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

30/32

REŠITVE 30

   D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k

4. eNpr.− Avtorica se odziva na dani družbeni pojav, razkriva vzroke zanj in predvideva

posledice.− Besedilo je pisano v prvi osebi, vendar si avtorica prizadeva bralca prepričati, da to

ni izključno njeno osebno mnenje. Zato si sama postavlja vprašanja in išče odgovorenanje.

− Na začetku besedila pove, kaj jo je spodbudilo k pisanju.− Pogosti so vrednotenjski pridevniki, prislovi, členki – to je subjektivno besedilo.

5. Po smislu, npr. 2: Pri dekletih v šoli ni nič manj težav kot pri antih. 3: Okolje in vzgoja stapomembna dejavnika pri izgubi strahu pred javnim nastopanjem. 4: Javno nastopanježensk v svetu in pri nas. 5: Razlika med govorci in govorkami v politiki in znanosti.

6. Da bi bralci tudi videli, kdo je avtorica članka.7. +, –,+, –, +, +, +, +8. Npr. Otrok pri nas ne spodbujamo k javnemu govorjenju že od zgodnjih let. Besede

učencev in učenk niso deležne pohvale in spodbude. Preveč smo kritični do govorcev,

do žensk pa še sploh. Radi iščemo napake pri govorcih, se jim posmehujemo.9. Po smislu.10. napadalne/nasilne, razdiralne/uničevalne

č11. a) se niso uresničili; b) sem hodila v šolo12. NE, DA, DA, NE, DA, NE, NE13. sopomenki, protipomenki, sopomenki, sopomenki, podpomenka – nadpomenka14. a) ženski čarovnik, čarovnica; b) ta, ki je iz osnovne šole, osnovnošolec; c) tak, ki je od

prestiža, prestižen; č) tako, da si navdušen, navdušeno; d) skupaj delovati, sodelovati;e) to, kar se prispeva, prispevek

izpeljanke, pripono; zloženka, medpono (in pripono); sestavljenka, predpono15.

SVOJILNI PRIDEVNIK VRSTNI PRIDEVNIK 

dekletov dekliški

ženin ženski

dečkov deški

možev moški

učiteljev učiteljski

Slovenčev slovenski

16. tam, Moje , me , njihove, me , nič tam – v konservativnem okolju (npr. v Aganistanu); moje – avtorica Renata Salecl,me – avtorica Renata Salecl, njihove – tihe deklice

17. povratni svojilni zaimekDAPovratno svojilni zaimek uporabljamo, kadar gre za svojino osebka ali pripadnostosebku. V tem primeru mnenje pripada mnogim od tihih deklic .

18. Preteklik.Ker avtorica pripoveduje, kaj se ji je zgodilo (oz. se je zgodilo njenemu sinu).

V drugih odstavkih prevladuje sedanjik.19. Fantje so se odzivali brez posredovanja predavateljice.Fantje so se odzivali, ne da bi posredovala predavateljica.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

31/32

REŠITVE31

20. Deklice povzročajo v šoli več težav kot dečki, vendar so priviligirane.Čeprav deklice povzročajo v šoli več težav kot dečki, so priviligirane.Deklice so v šoli v primerjavi z dečki priviligirane kljub povzročanju večjega številavedenjskih težav.

21. a) Kateri poskusi? – prilastkov odvisnik; Do česa bi pripravila? – predmetni odvisnikb) Katero možnost? – prilastkov odvisnik; Kako bi bil dojet? – prislovnodoločilniodvisnik, in sicer načinovni

  a) b)

 

 / /  / S SS

S S+ / 

 / SS

S2

S2

22. V ZDA otroka že od zgodnjih let kar naprej spodbujajo k javnemu govoru. Vabilo sem zveseljem sprejela zaradi močne vere v vlogo vzornikov. Vse se je spremenilo po obiskučarovnika v vrtcu. To je zelo odvisno od našega življenjskega okolja.

23. časovno, pripovedovanje

24. izpostavil – izpostavila, opa zil – opazi la, pova bil – povabi la, pripravil – pripravila25. ubogljivejše26. Ranata Salecl je znana po pisanju kolumn. Prizadeva si, da bi se tudi dekleta uveljavila v

 javnosti. Na njenem srečanju z osnovnošolci so največ spraševali dečki.27. Po smislu.

8/18/2019 NPB+4+DZ+2011+resitve (1)

32/32

REŠITVE 32

D   e   l   o   v   n   i

   z   v   e

   z   e   k